POŠTNINA PLAČANA v GOTOVI NI BOGOLJ U 29 1931 10 Koledar Aposfolstva molitve za ohtober 1931. Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: Da bi bili pobožno pri sv. maši. Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: Dejanje sv. Detinsti/a Jezusovega. Mesečni zovelnlh: Sv. Morlefo Al. (17.) Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni Vedno češčenje sv. R. T. Ljublj. šk. Lavant. šk. 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Remigij š. Angeli varihi Terezija Det. J. d. Zmaga sv. Cerkve Posvetitev družin S. J. Misel na nebesa Ljublj. lazaristi Dovje Tomišelj Laško Loka Dol 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrlek Petek Sobota 19. pob. (r.) F. A. Placid in tov. m. Bruno op. Rožnovenska M. b. Brigita Dionizij š. m. Frančišek Borg. s. Apostolstvo mož in fantov Verska vz.goja mladine Verske družbe Mlačne družine Dijaki. Visokošolci Zadeve naših škofov Družba Jezusova Kamnik G. Logatec Ambrus Bloke Rovte Polom Šmihel Zuž. Sv. Ruperl Laš Sv. Jedert Razbor Trbovlje Sv. Miklavž LaŠ. Sv. Marjeta 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20.pob. Germ.š.m Maksimiljan š.m Edvard kr. Kalist p. m. Terezija d. Hedviga Marjeta Al d. Katoliška akcija pri nas Pokorščina sv. Cerkvi Svoboda vesli Širjenje dobrega liska Smisel za duhovno življenje Verska poglobitev društev Širitelji češčenja Srca Jez. Erzelj Sv. Gora Rob Prežganje Lom Boh. Bela Podkr^j Sv. Lenart Laš. Širje Jurklošter Sv. Jurij P. Videm Brežice Mur. Sobota 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pob. Luka ev. Peter Alk. s. Janez Kane. s. Uršula d. m. Kordula d. m. Janez Kap. s. Rafael nadang. Srcu J. posvečene družine Duhovne vaje v Domu Duh samozataje Čistost mladine Pogostno sv. obhajilo Redovniki in redovnice Kristus — Kralj družin Horjul Golo Zagorje Kras Lj. uršulinke Budanje Šmihel Koš. Dol Brež. Franč. Cankova Brežice boln. k. Gor. Lendava Rajhenburg » » trap. 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22 pob. Krist. Kr. Evarisl p. m. Frumencij š. Simon in Juda ap Narcis š. Alfonz Rodr. s. Volbenk š. Pravice Kristusa Kralja Kristus — kralj v javnem življenju Odprava pijančevanja Laični apostoli Bogoslovci Redovniški poklici Priporočene zadeve. Umrli. Sp. Brnik Trnovo Kras £ - Crnuce Rudnik Matenja vas Radovljica Rajhenb. trap. Sevnica Gor. Petrovci Pišece Kančovci Bizeljsko Dobova Svet izumira. Če se človeški rod odtuji Cerkvi, če zame tuje in prezira božjo voljo, posega neupravičeno tudi v božje naredbe. Ugonabljanje človeštva, moritev onih človeških bitij, ki so že dobila pravico do življenja, se širi in širi ter kliče gorje in šibe božje na sedanji rod. Kdaj bodo postavodajalci po državah spoznali, da bi morala biti prva njih skrb, podpirati Cerkev v boju zoper greh in zoper vse, kar razjeda in uničuje človeški rod v kali. Kaj pomagajo nagrade za družine s številnimi člani, ako države ne pomagajo buditi in jačiti one krščanske zavesti, ki zabranjuje greh in prepričuje zlobno poseganje v božje pravice! Nedavno smo čitali v listih to-le presenetljivo poročilo: Sila žalostno znamenje časa je trajno pojemanje rojstev in rojstnih številk na Dunaju, kar je pač nujna posledica naraščajoče brezbožnosti in brezvestnosti. Število rojstev je za številom smrtnih slučajev samo januarja 1929 zaostalo za 1407, v februarju pa za 1761. Umazana povodenj se širi kot morilna kuga po Evropi. Če se narodi ne bodo spametovali, bo posegla božja roka vmes. Resnica iz ust hudodelca. Razni časopisi hlastajo danes vsevprek po senzacijah, to se pravi po divjih in razburljivih dogodkih, ki mikajo in dražijo radovednost. Pri tem pa prav radi pozabljajo na veliko nalogo ljudske vzgoje, ki ob takih poročilih le škodo trpi. O večkratnem morilcu Kiirten-u so veliki listi dan za dnem polnili predale, opisovali in slikali žrtve; po večini pa nič niso omenjali njegovega skesanega priznanja, še manj pa njegovih izjav, ki je v njih zapopadena obtožba družinskega propada in divjih, razburljivih časniških poročil. Naj v naslednjem navedemo vsaj nekaj Nadaljevanje na 3. strani ovitka. & JL HPO MORIJI OKTOBER XXIX. LETNIK 1931 Moč molitve Mesec oktober je vsako leto mogočen klicar k molitvi. V njem obhajamo pomenljive prazniške dneve, ki nas vabijo v vrste katoliških molivcev, da izprosimo od Boga pomoč in blagoslov v časnih in večnih, v zasebnih in javnih zadevah. Praznik sv. rožnega venca vzbuja v naših dušah ljubezen do najlepše Marijine molitve, po kateri se zlivajo potoki nebeške milosti in tolažbe v stisko in bridkost naših dni. Predzadnjo nedeljo oktobra se razgrinja pred nami nepregledno polje misijonskega dela. Milijoni rok se stegujejo k nam po pomoč, milijoni duš, ki hrepene po resnici in odrešenju, nam kličejo, da jih popeljemo h Kristusu. Koliko prilike za apostolsko molitev, ki bo rešila svet in posvetila naše lastne duše. Ob koncu oktobra pa obhajamo veličastni praznik Kristusa Kralja, kakor nalašč prihranjen za naše čase, ko se vrši v svetu velika ločitev duhov. Ta veliki dan nas kliče k molitvi za velike zadeve Kristusovega kraljestva: da bi bili vsi ljudje v ljubezni združeni okrog Kristusovega križa, da bi zavladalo v vesoljnem svetu Kristusovo kraljestvo — kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru. »Ves svet sloni na prošnji« — pravi star pregovor. Če se že med nami brez prošnje malo doseže, koliko bolj velja to v nadnaravnem svetu milosti. Bog je navezal svoje darove na naše prošnje. »Kdor prosi, prejme . . .« Bog hoče, da prosimo: »Prosite in se vam bo dalo . ..« Bog naravnost ukazuje, da kličemo k njemu v molitvi: »Čujte torej vsak čas in molite!« Saj so to same stare resnice, pa je vendar dobro, da si jih večkrat pokličemo v spomin. Molitveni duh v naših dušah tako rad opeša. Ker često ne prejmemo takoj, za kar prosimo, postanemo malodušni in maloverni. »Saj tudi molitev nič več ne pomaga« — tako se izgovarjamo in klonemo pod silo razmer, v naših srcih pa je noč, ker solncu božje dobrote ne odpiramo poti molitve, po kateri bi poslalo milih žarkov tolažbe in okrepčila. Zavedajmo se, da ima verna molitev veliko, nepopisno moč. In tudi če se zdi, da ni predrla oblakov, — iskrena molitev vernega srca ni nikdar zastonj. Če Bog odlaša z uslišanjem, odlaša zato, ker nas ljubi. Uslišal nas bo ob času in na način, ki bo za nas najboljši. In če Bog ne da prav tega, za kar smo prosili, bo dal kaj drugega, boljšega. Bog gleda z večnimi očmi, gleda na našo večno usodo in tako vodi našo pot, da se bo iztekla v nebesih. Tega pa nikoli ne pozabimo: Bog nas vselej usliši, kadar z vernim srcem kličemo k njemu, proseč ga za to, kar je v njegovo čast in nam v zveličanje. Verna molitev ni nikoli zastonj, molitev vernega srca ima čudovito m o č. Pojdimo v duhu preko zemlje in vprašajmo vse tiste, ki so se v vroči molitvi zatekali k svojemu Bogu; pojdimo v tihe cerkve in štejmo one, ki so tam molili in prosili, in so odhajali potolaženi in okrepčani; preštejte solze, na tihem pretočene, ki jih je verna molitev posušila ali vsaj osladila; vprašajte uboge in zapuščene, vprašajte preganjane in zasramovane, vprašajte vse neštete vrste nesrečnih, žalostnih ljudi, kaj jim daje moč v vseh njihovih težavah in bridkostih? Kako morejo vztrajati pod težkim križem, da ne omahnejo v obupu? Dvignimo se v nebesa in vprašajmo svetnike božje, kako so si zaslužili krono večnega življenja? — Le en odgovor bomo slišali iz vseh ust: V molitvi je naša moč in krepost. Tako lepo piše pobožen mož: »Molitev je najboljše sredstvo zoper vsako zemeljsko stisko in bolečino. Molitev je du- hovno solnce, čigar žarkov ni mogoče prešteti, čigar blagoslov je neizmeren. Molitev je kakor plodna sila zemlje, ki v naravi ustvarja in vse prenavlja, ki pa nje skrivnostnih, nevidnih vplivov nihče ne spozna. Molitev je kakor izhlapevajoči duh naših src, ki se dviga k nebu in kot milosti polni blagoslov na zemljo rosi. Molitev ozdravi vsako bridkost; Vsemogočni sam nam po molitvi pomaga. In če dobrotni Bog kljub molitvi stiske takoj ne odvzame, nam pa podeli moč, da moremo prenašati tudi najtežja bremena, da ne klonemo tudi pod najtežjimi udarci. Molitev nas krepča v vseh nevarnostih in skušnjavah življenja. Molitev je naša moč in tolažba.« V oktobru je bilo, ko je stopal duhovnik z Najsvetejšim po gozdni poti. V jesenskem solncu je blestelo orumenelo listje bukovja. Tako lepa je bila vsa narava v svojem zorenju. Na mali gozdni jasi je stala borna koča. Tu je duhovnik obstal. Prišel je previdet ubogo bolnico, drvarjevo ženo, ki je že trideset let trpela na bolniški postelji. Zdaj so se ji stekale ure življenja, zdaj ji bo Gospod križ odvzel. Življenjska pot je šla na Kalvarijo, pa si je uboga žena še enkrat zaželela Kristusa za zadnjo uro. Po opravilu se je duhovnik še malo po-mudil. Obličje uboge žene je bilo mirno in pokojno. Nič ni ugovarjala proti silnim bolečinam, nič ni obtoževala božje Previdnosti. Trideset let je trpela vdano in tiho in če ji je solza zažarela v očeh, je imela tudi solza svoj poseben blesk. Vdana potrpežljivost se je zrcalila v njej. »Odkod ste črpali moč, da niste obupali v dolgih letih trpljenja? Kako morete biti pri vseh bolečinah tako pokojna in vdana?« je vprašal duhovnik bolnico. Dvignila je svojo suho roko in glej, rožnivenec je bil ovit okrog velih prstov. »Gospod, v molitvi sem našla svojo moč in tolažbo. Svoje življenje sem posvetila rožnemu vencu. Po molitvi sem vztrajala trideset let. In še bom vztrajala, če Bog tako hoče.« Moč molitve, kako si velika, čudovita, nepopisna . .. In kakor v zasebnem, tako vpliva molitev tudi v javnem življenju. Življenje narodov in držav se preobraža po molitvi. Če bi bila velika naša vera in trdno zaupanje, bi naša verna molitev odmaknila gore sovraštva in hudobije, ki ločijo človeštvo, da se ne more strniti v ljubečo družino božjih otrok. Bojimo se prevratov in krvavih vojska, gospodarske stiske pretresajo svet v njegovih temeljih, Cerkev doživlja marsikje težke, bridke dni — mi pa dostikrat le gledamo in tožimo in obupujemo. Zakaj ne molimo, zakaj ne vpijemo k Bogu v verni, zaupni, stanovitni molitvi? Moč molitve premalo ceni-m o. Vse preveč zaupamo vase in zidamo na lastno moč, zato pa smo dostikrat nesrečni in razočarani. Še bolj kot v zasebnih zadevah, se kaže to v javnem življenju, kjer pričakujemo vseh uspehov le od svoje prekanjen osti in modrosti. Le delajmo, le trudimo se, a na blagoslov od zgoraj, ki brez njega ni nič, ne pozabimo. Ne pozabimo moliti za velike zadeve javnega življenja v Cerkvi, v domovini, v svetu. Mogočna ladja reže morske valove, kakor malo mesto sredi morja se zdi človeku, ko jo opazuje. A glejte, vso velikansko zgradbo vodi in vzdržuje malo krmilo, ki deluje skrito pod vodo. Ladja brez krmila je zapisana pogubi. Kar je krmilo za ladjo, to je molitev za naše življenje. Brez molitve bomo propadli. Pisatelj Mohler je zapisal te-Ie globoke besede: »Šele na sodni dan bomo spoznali, v kako čudoviti zvezi je zgodovina sveta s skrivnostnimi silami krščanstva. Tedaj bomo tudi videli, da je marsikatera mamica z rožnim vencem bolj vplivala na razvoj svetovne zgodovine, kot oni, ki so sedeli na prestolih in vodili velike vojske.« Bratje in sestre! Poslušaj-m o oktobrov klic in obnovimo v sebi molitvenega duha. Molimo zase in za svoje, molimo pa tudi za Cerkev, za domovino, za vesoljni svet. Molimo z veliko vero in velikim zaupanjem in po molitvi uravnavaj-mo svoj o pot in pot sveta v p r a -v o smer. Alojzij Košmerlj. Kdor hoče povsod biti, ga tam ni, kjer bi moral biti. Svet ugonablja one, kateri po njegovih načelih žive. Bolje je krivico trpeti, kot krivico delati. Prej kot misliš, bodo ljudje nate pozabili. Kdor začne pomalem opuščati verske vaje, bo kmalu zašel do opustošenja. Ne starost ne bolezen ne ščiti človeka pred padcem. Vsi, ki trpe, naj berejo evangelij, pa bodo našli uteho. O božji previdnosti V sreči in nesreči, v veselju in žalosti bdi božja dobrotna in usmiljena previdnost nad nami in vodi naš življenski korak. »Moja usoda je v tvojih rokah,« vzklika psalmist k Bogu. Da se bomo v božjo previdnost v vseh okolnostih in položajih laglje vdali, pre-mišljujmo takole: Vsak od nas se zaveda neskončne vrednosti svoje duše, ki je namenjena za večno srečo. Pa recimo, da bi Bog vsakemu od nas naročil, naj si sam izbira in izbere vsa sredstva in vse pripomočke, s katerimi bo zveličal svojo dušo. Položil bi pred nas bogastvo in uboštvo, zdravje in bolezen, uspehe in neuspehe, dolgo in kratko življenje; potem pa velel, da naj sami preudarjamo in se odločimo za tisto, kar bi se nam zdelo najboljše. Ali bi bili zadovoljni s to božjo ponudbo in s težko nalogo, da naj sami premišljamo in samega sebe vodimo proti večnosti? O gotovo ne, marveč bi mu rekli: »Ljubi Bog, odvzemi mi to samoodločanje, ker kako bom jaz mogel vse upoštevati, pretehtati in prav ukrepati? Vem, da ne bom onega izbral, kar je zame najboljše, ampak to, kar se mi bo zdelo najbolj prijetno in zložno, in moja duša bo škodo trpela in prišla v nevarnost pogubljenja. Jaz si nikakor ne upam izbirati pota proti njeni srečni večnosti.« Pa recimo, da bi nam Bog naprej rekel: »Če si torej ne upaš sam izbirati življenjskih okolnosti, v katerih bi najbolj varno pripeljal svojo dušo k večni sreči, prepusti to izbiro svojemu angelu varihu, ali svojemu krstnemu patronu, ali kateremu drugemu od svetnikov ali svetnic, ali pa morda kar Mariji, ki je Sedež modrosti!« — Kajne, da bi tudi še v tem slučaju prosil: »Moj Bog, oprosti moji zadregi! Vem, da me moj angel varih in moj krstni patron in zlasti moja nebeška Mati Marija srčno ljubijo in bi mi radi vse najboljše. Toda njih modrost je ustvarjena modrost, torej le končna in omejena. Tudi oni bi morda utegnili kaj manj pravilnega izbrati in ta nepravilna izbira bi mi morda bila povod, da bi ne zveličal svoje duše. Te nevarnosti pa ne morem nase sprejeti, saj imam eno samo dušo in to moram na vsak način pripeljati k srečni večnosti. Tudi najvišjim človeškim osebnostim, ki stojijo tik ob tvojem prestolu in so tvoji posebni ljub- ljenci, si je ne upam popolnoma mirno zaupati.« In recimo, da bi Bog še naprej govoril: »Za zveličanje nekaterih duš sem se tako zelo zavzel, da nečem nikomur prepustiti izbire pripomočkov in sredstev. Za te duše hočem sam vse izbirati in urejati. Nič se jim ne sme zgoditi, česar bi moja neskončna modrost in dobrota ne bila od vse večnosti naprej videla in potrdila in pripravila. Prav nič se jim ne sme v njih življenju pripetiti, ne veselje in ne bridkost, da, niti las jim ne sme pasti z glave brez moje vednosti in mojega privoljenja. Tako sem se zavzel za njih dušno, večno srečo.« — Ali bi vsak od nas ne vzkliknil: »O moj Bog, daj, da bom tudi jaz med temi srečnimi dušami! Uvrsti me mednje, ker potem bom miren za svoje zveličanje, saj me boš ti sam usmerjal proti njemu!« Toda Bog bi nas opozoril: »Te duše ne bodo smele iti v življenju po svojih lastnih potih. Njih življenska pot ne bo udobna in prijetna, ampak trda in hrapava in posuta s trnjem. Gledati bodo morale, kako se drugim dobro godi in se jim vse posreči, dočim bodo one imele le neuspehe. Njih najbližja okolica bo trdo ravnala z njimi, jih krivo in krivično sodila, jih potiskala ob stran in jih sramotila. Tudi v svojih družinah bodo imele nesreče in neuspehe, če se bodo še tako zelo trudile. Včasi se bo zdelo, kot da je nebo zaprto za njih prošnje in srčne vzdihe.« — Ali bi vsak od nas tedaj pogumno ne izjavil: »Kaj zato! Bog, le ti me vodi in ti izbiraj zame, kaj je najboljše! Potem bom pri vsaki nesreči in vsakem neuspehu vedel, da si mi ga ti poslal, ker si spoznal za prav. Iz tvoje roke se ničesar ne bojim. Ob vseh tvojih odlokih bom miren. Daj torej, da bom ena od onih srečnih duš, katerih usoda je popolnoma v tvojih rokah, in ničesar se ne bom več bal. Še hvaležen ti bom za vse, kar me bo zadelo. Poljubljal bom tvojo dobrotno roko, tudi če me tepeš. Miren in srečen bom ob neprestani misli, da božja modrost vse zame naravnava in da mi ljubezen mojega nebeškega Očeta v vseh okolnostih stoji ob strani. Uvrsti me, prosim, med te svoje izvoljence in videl boš, o Bog, kako znam ceniti to odliko in hvaležno sprejemati vse, kar mi pošlješ: srečo in nesrečo, izgubo zdravja in izgubo mojih dragih, uspehe in neuspehe, ljubezen in sovraštvo ljudi, prezir in zaničevanje — vse, prav vse!« »Recimo!« smo dejali ob začetku. Pa saj to ni zgolj prazen zamislek, to ni samo pobožna srčna želja, marveč to je sama čista resnica. Vsak od nas je v tem srečnem, položaju božjih izvoljencev, katerim Bog do zadnje podrobnosti ureja življenje in jim skrbno pripravlja večno veselje. Kako se torej še morem pritoževati, o Bog? Kako bi mogel biti nezaupen vate, ali biti tudi v najmanjši stvari bojazljiv? »V tvojih rokah je moja usoda.« * Naš veliki Baraga je že na Dunaju kot visokošolec pod vplivom sv. Klementa Dvoraka dobil trdno in brezpogojno zaupanje v božjo previdnost. Res se je potem skozi vse življenje slepo prepuščal njenemu vodstvu in ostal miren tudi sredi največjih stisk. Svetniške besede je že kot akademik, ko je hrepenel po višjih ciljih, a je bilo še vse temno pred njim, zapisal 8. oktobra 1. 1820 v dnevnik: »Danes sem slišal zelo poučno pridigo o zaupanju na Boga. To zaupanje ne sme biti čutno, to se pravi, na Boga nismo dolžni samo takrat zaupati, če že vidimo pota in sredstva, s katerimi nam hoče in more Bog pomagati, ali če so nam znani primeri, kako je že tisočerim pomagal iz enakih zadreg ter bo torej tudi nam pomagal. Ne, tudi tedaj moramo neomahljivo vanj zaupati, ko ne vidimo nobene mož- nosti več, kako bi se nam dalo še odpo-moči; zaupati moramo, da bo tudi v takih prilikah ukrenil z nami tisto, kar je za nas najboljše. Saj je vsemogočen, neskončno dober in moder. More nam pomagati, hoče nam pomagati. On zna najbolje porabiti sredstva v našo pomoč. Če se le trdno nanj zanesemo, ne bo nikoli osramotil našega zaupanja. In če bi se ne ozrl na naše zaupanje in bi nas vse naše življenje pustil v največji bedi, moramo biti uverjeni, da nam je za bodoče življenje pripravil še tem krasnejše plačilo, čim trdnejše je vzlic vsem preskušnjam ostalo naše zaupanje.« Tako so molili in živeli svetniki, ki so pod posebnim vodstvom milosti Jezusova načela še posebno globoko doumevali. Jezusov nauk o skrbeči, ljubeči in dobrotni božji previdnosti je treba v današnji dobi bede in stiske trpečim množicam še tembolj poudarjati. Nobeden od neštetih siromakov, katere tarejo družinske ali pa socialne razmere, ni pozabljen pri Bogu; tudi nad njegovo nesrečo in stisko se ljubeče sklanja nebeški Oče, bolj ljubeče, kot se najboljša zemska mati sklanja nad svojim trpečim otrokom. Vsa naša življenjska pot je od Boga od vekomaj predvidena in izbrana. V varnih rokah smo torej. Zakaj bi naj bili potrti, malodušni in obupani? »Kaj se bojite, maloverni?« Dr. Fr. Jaklič. Mati božja (Nadaljevanje.) Jezusov pogreb. Med tem ko so vojaki snemali trupla s križev, je prispelo na Kalvarijo nekaj Jezusovih prijateljev, med njimi Jožef, ugleden in bogat mož, član velikega zbora, doma iz Arimateje in Nikodem, prav tako član velikega zbora in veljaven učenik postave, oba vsaj na skrivnem Jezusova učenca. Prišla sta, da oskrbita svojemu mrtvemu Učeniku dostojen pogreb in mu tako izkažeta poslednjo čast. V naglici sta pričela delati priprave za pogreb. Jožef si je oskrbel od Pilata dovoljenje, da sme Jezusa pokopati. Prav blizu Kalvarije je imel vrt, kjer je dal zase v skalo vsekati grob. Sem je sklenil položiti Jezusovo telo, Mariji niso mogli odreči, da ne bi svojega mrtvega Sina še enkrat objela in se ob njem razžalostila. Še danes kažejo med mestom, kjer je stal križ in med grobom n^ko skalo, podobno nizki in dolgi klopi, kjer so Jezusa mazilili. Tu se je najbrž vršil tudi oni pretresljivi prizor, ki ga kažejo premnogi kipi in slike žalostne Matere božje z mrtvim Jezusom v naročju. Tu se je šele popolnoma zavedela, da je mati, ki ji je umrl edini sin, in da je odslej sama na svetu. Okoli stoječi so čutili sicer z Marijo, toda hiteti so morali. Umili so truplo, ga mazilili in zavili po judovski šegi z ovoji in prtom. Nato so ga položili na pripravljeno mesto v grobni votlini in pred grobnico zavalili velik in težak kamen, ki je bil za to pripravljen. Pogrebci so se razhajali. Janez je pospremil Marijo; le Marija Magdalena in Marija Kleofova sta še ostali pri grobu (Mat 27, 61). Tedaj so prišli Judje z vojaki in so grob zapečatili in zastražili. Vstajenje in vnebohod. Od Jezusove smrti je prevzel vso si-novsko skrb za Marijo apostol Janez, kakor mu je Jezus naročil. Po pogrebu jo je sprejel na svoje stanovanje v mestu, kjer je Marija prebila v tugi in žalosti obe noči in dan pred velikonočnim jutrom, ko se je med učenci, ki so se med tem časom zopet sešli, raznesla vest, da je Jezus vstal od mrtvih in se prikazal živ in poveličan. Gotovo je v teh urah dvomov Marija tolažila in bodrila učence, sama sicer žalostna v globino duše, a obenem polna vere v svojega Sina. Potrebno je bilo, da se je Jezus prikazal ženam in učencem, ki so imeli ponesli pričevanje o njegovem vstajenju v svet. Marija sama ni bila izbrana, da izpričuje Jezusovo vstajenje Judom in poganom in morda prav zato evangelij nič ne omenja, kdaj in kako se je Jezus njej prikazal; vendar iz tega ne sledi, da Marija ni bila deležna radosti, da bi videla svojega vstalega Sina. Kot mati je imela pravico, da ga vidi; splošno prepričanje je, da se je med prvimi prikazal njej in ji prinesel sam tolažbo za vse žalosti in vso osamelost, ki jo je morala pretrpeti. Predstavimo si to snidenje Marijino s poveličanim Jezusom. Bog ji je dal moč, da je mogla prenesti silni naval veselja, ko se je razblestela skromna soba Janezovega stanovanja in se je pojavil Jezus pred njo. Ves snežnobel s sledovi ran, ki so blestele kot demanti na njegovih rokah in nogah, je stal pred njo zopet živ in lep. Nekaljeni mir mu je bil razlit po obličju in kljub božanskemu veličju, ki ga je obdajalo, je imel za njo prav isto sinovsko ljubeznivost in domačnost, kakršno ji je kazal v prejšnjem življenju. Magdalena in druge žene so hitele obvestiti apostole in učence, da so videle Jezusa, o Mariji pa tega ne čujemo. To ni bila njena naloga. Marija je samo izjavljala: »Gospod je res vstal« in to s tolikim mirom, da so se čutili pomirjene tudi oni, ki so dvomili. Jezus se je tekom 40 dni prikazal mnogim in na različne načine. Kar je z njimi govoril ob teh prilikah, se je nanašalo največ na ustanovitev in ustroj bodočega kraljestva božjega. Pri večini prikazanj je bila vsekakor tudi Marija navzoča. Vendar je brez dvoma večkrat obiskal posebej tudi njo samo. Kaj sta govorila, seveda ne moremo vedeti. Morebiti ji je tekom teh obiskov odkrival usodo Cerkve in kazal množice, ki se bodo tekom časa zveličale. Ko je poteklo 40 dni po vstajenju, je Jezus popeljal učence na Oljsko goro. Tudi Marija je bila priča tega dogodka, pa ni bila več žalostna zaradi ločitve. Res jo je čakala še dolga ločitev od Sina, toda Jezusov vnebohod je bil pohod zmagovalca v deželo, ki si jo je osvojil, zato ni mogla biti žalostna, saj je bil njegov odhod v nebesa gotovo poroštvo, da mu bo kmalu sledila tudi sama. Vesela je torej pohitela z učenci iz dvorane zadnje večerje, kjer se je imelo pričeti tudi njegovo poveličanje. slovilni obed, proti Oljski gori, kjer se je nekdaj pričelo njegovo trpljenje. Prav tu se je imelo pričeti tudi njegovo poveličanje. Toplo je nagovoril učence in se poslovil od vsakega posebej, zlasti pa se je nežno razstal z Marijo. Nato je povzdignil roke in blagoslavljajoč vse skupaj se je pričel dvigati proti nebesom, dokler ga ni zakril oblak njihovim očem. Ko so še strmeli v nebo, sta se pojavila pred njimi dva angela v belih oblačilih in opozorila apostole, da bo Jezus, ki je pravkar odšel v nebo, še prišel na zemljo kot sodnik. Binkoštni praznik. Apostoli so odšli z Oljske gore nazaj v Jeruzalem v dvorano zadnje večerje. Z ostalimi učenci je bilo vsega skupaj okoli 120 oseb, ki so tvorile tedaj Kristusovo Cerkev. Po Jezusovi obljubi so pričakovali učenci Sv. Duha in se zbirali okoli Marije v dvorani zadnje večerje k skupnim molitvam. Marija je uživala v njihovi sredini visoko spoštovanje; po Jezusovem naročilu so gledali učenci v njej svojo mater, pa tudi sama je sedaj, ko je bila od Jezusa za trajno ločena, gledala v njih svoje otrOke, ki so ji bili v materinsko skrb izročeni. Cerkev je že živela, njen poglavar, apostol Peter je že vršil svojo vzvišeno službo in izpopolnil apostolski zbor, ki je iz njega izpadel izdajalec Juda. Manjkalo je samo še nečesa, nekega diha od zgoraj, da se tleči ogenj razgori. Tega je imel vdahniti Sv. Duh, Petdeseti dan po Jezusovem vstajenju, okoli devete ure zjutraj, je nastal nenadoma silen šum. Nad glavami apostolov so se obenem prikazali goreči jeziki in v trenotku so bili vsi spremenjeni, razsvetljeni, polni vneme in ognja, poguma in navdušenja. Ljudstvo po bližnjih ulicah, ki je vsled nenadnega šuma prihitelo blizu, je slišalo govoriti apostole v raznih jezikih, in Petra, ki je z veliko pre-pričevalnostjo pričel svoj binkoštni govor. Mnogi, ki so prišli zgolj iz radovednosti gledat in poslušat, so odhajali pretreseni v dno srca in prešinjeni od žarkov božje milosti. Število vernikov je ta dan narastlo za tri tisoč duš. V večji meri kot nad apostole se je razlil Sv. Duh nad Marijo, povišal njeno svetost in napolnil njeno dušo z bogastvom sedmerih darov. Kakor trdijo poznavalci njenega življenja, ji je podelil ali vsaj povišal tudi druge izredne darove v zelo visoki meri: dar čudežev, jezikov, razločevanja duhov, razlaganja in prerokovanja, pa tudi dar ozdravljanja, da jih rabi po božji volji in po potrebi sv. Cerkve in posameznikov.* * Prim. o tem R. M. de la Broise, La sainte Virge, str. 202—203. Nad vse je bil ta dan razlit Sv. Duh; vsak je prejel njegovih milosti in darov po svoji potrebi in svojemu poslanstvu primerno. Navadni verniki so prejeli potrje-nje in moč stanovitnosti v veri, apostoli pogum, moč in dopolnilo sposobnosti za svoje apostolske naloge, Marija pa je bila vnovič posvečena v svoji vlogi Matere milosti napram Cerkvi in vernikom. Ko je prišel nad njo Sv. Duh prvič na dan oznanjenja, jo je naredil Mater Jezusovo. Ko je prišel nad njo na binkoštni praznik, je povečal nedosežno bogati zaklad njenih materinskih vrlin še z zadnjimi dopolnili, da naredi iz Matere Jezusa Odrešemka Mater odrešenih kristjanov, Jezusovega skrivnostnega telesa, izročenega njeni skrbi. ž. ž. Friderik Baraga sveti sin slovenske matere — učitelj in apostol Indijancev — izvoljenec božji. Govoril o priliki Baragovih svečanosti pri zborovanju Kat. akcije na Brezjah dne 26. julija 1931 Ivo Peršuh II. 28. maja pred točno 100 leti se je ustavil njegov apostolski korak na prvi postaji v Arbre Crochu v severnem delu vzhodne obale Michiganskega jezera. Pričel je Baraga najuspešnejši del svojega življenja, revnega sicer, a bogatega na dobrih delih, na božji milosti. Sin slovenske matere je postal Indijancem vse v vsem. Zbiral jih je po pra-gozdih in prerijah, učil jih je brati in pisati, sestavljal jim je prve knjige, zidal cerkve in hiše, učil jih čednostnega življenja v Bogu in za Boga. Arbre Croche, Grand River, La Point, L'Anse, Sault, Ste. Marie, Marquette, izhodišča Baragove apostolske podjetnosti, niso bila le sedeži živega Boga in središča verskega življenja, temveč po Baragovi zaslugi tudi središča kulturnega in socialnega dela. Preprosti sin slovenske matere je dal Indijancem vse svoje velike zmožnosti, vso svojo v Kristusa usmerjeno osebnost. Pozabil je nase, pozabil na vse življenjske udobnosti in živel le za duše svojih vdanih Indijancev. Tudi kot škof je v visoki starosti prepotoval silne daljave; ni ga ovirala huda zima, ne nevarnosti sredi pragozdov in zverjadi. Njegova žeja po dušah ni poznala ne meja, ne ovir, ne težav. V tem delu za Kristusa in za njegovo Cerkev je rastla njegova svetniška osebnost. Sredi pragozda, v mrzli noči je ob svitu ognja prečul ure in ure v molitvi. O, kolikokrat je pač tudi našo ožjo domovino vklenil v svoje prošnje! Kolikokrat so pač rosili tudi na naš rod zakladi milosti po prošnji njegovega najvrednejšega sina! Vse duhovno bogastvo Baragovo se pač najlepše razodeva v besedah, ki jih je kdove kolikokrat ponovil pred svojim Bogom: Vsemogočni večni Bog, ljubeči oče vseh ljudi, ki vidiš vso našo usodo po sklepih svoje najvišje modrosti, saj brez tvoje vednosti niti las ne pade z naše glave, — z veliko nesrečo si me obiskal in mojim šibkim ramam si naložil težak križ, ki ga morem nositi samo s tvojo pomočjo. Pa hvala ti za to, ljubeči in neskončno modri Oče, ki svoje otroke časno kaznuješ, da jih narediš večno srečne. Hvala ti za priložnost, ki mi jo daješ, da si s potrpežljivim prenašanjem vseh zoprnosti naberem veliko zasluženja pred teboj, ako ostanem ponižen, spokoren in zaupno vdan v tvojo najsvetejšo voljo. Tvoji svetniki na zemlji so morali veliko trpeti, preden so si zaslužili večno življenje; in celo tvoj ljubljeni Sin, ki imaš nad njim veselje, je moral veliko trpeti in tako iti v svojo slavo. Trpel je za nas in nam zapustil zgled, kako naj še mi gremo za njim; tudi nam je izrečno velel, da moramo svoj križ nase vzeti in ga ponižno nositi za njim, če hočemo za njim v nebesa priti. Zahvalim te torej, o najdobrotljivejši in najmodrejši Oče, za križe, ki mi jih pošiljaš; daješ mi priložnost, da morem vsaj nekoliko biti podoben tvojemu Sinu. Po križih me ponižuješ in me opominjaš na vso prazno ničevost tega sveta. Po njih tne vadiš v ponižnosti, ki je odlična in neizogibno potrebna krepost. Pomagaj mi s svojo milostjo, da vsako trpljenje, ki mi ga pošlješ, tako potrpežljivo prenašam, kot so ga nosili tvoji svetniki. Brez tvoje pomoči ne morem tega, kar mi pošiljaš, v dušni blagor prav porabiti. Zato te prosim, usmiljeni Oče, daj mi pravo krščansko potrpežljivost v vseh nesrečah. Če je tvoja najsvetejša volja, če je na tvojo božjo čast ter v moj dušni prid, da se moje trpljenje kmalu dokonča, te prosim prav ponižno, odvzemi mi ga; vendar ne moja, ampak tvoja najsvetejša volja naj se zgodi. Kar hočeš, kakor hočeš, dokler hočeš!.. .« Kako svetniška je morala biti duša, ki je iz nje privrel tako silen izliv vdanosti v božjo voljo! * 63 let je poteklo letos 19. januarja, odkar je Bog svojega zvestega služabnika odpoklical iz svojega vinograda. A ni jih dovolj, da bi zabrisala spomin nanj. Ne! Vedno bolj jasen nam postaja njegov spomin; vedno bližje k nam prihaja njegova podoba; vedno bolj goreče se nam vzbuja želja, da bi smeli videti Barago v časti oltarja. Ali ni Baraga za našo dobo' kot živa pridiga? Za dobo, vso v zemeljske vrednote zaverovano, vso v časne uspehe in posvetno slavo usmerjeno? Ko ob oltarju Marije Pomočnice klečimo, ko v tako ogromnem številu k Mariji Pomočnici v svojih nadlogah kličemo, naj izzveni naša molitev v eno skupno prošnjo: Prosi, o Devica čista, naj božja Previdnost vse tako ukrene, da se javno izpriča svetost škofa Barage in mu Cerkev lahko prizna čast oltarja. Poglej na nas, ki mali in neznatni v krogu narodov iskreno hrepenimo, da dobimo lastnega svet-nika-zaščitnika. Zakaj, o Marija, potrebni smo ga, da bo naš zagovornik pred božjim prestolom, da bo vodja naših duš, da bo vzornik našega življenja. Potrebni smo ga, da ob njem in z njim tem gotoveje dosežemo radost nebes! Nazaj k materi sv. Cerkvi Neskončno dobri Bog se je usmilil Savla, ko je divjal v sovraštvu proti Njegovi Cerkvi. Na poti v Damask ga je nenadoma obsijala žarka luč z neba, ki mu je za čas oslepila telesne oči, a odprla dušne oči, mu osvetlila resnico in pot k Bogu. Padel je preganjalec Savel in vstal je apostol Pavel. — Tako ravna Bog še z marsikatero dušo. Prav takrat jo zgrabi z močjo svoje milosti, ko se misli norčevati iz njega in ga žaliti. Podobno se je zgodilo tudi s Heleno Most, rojeno 1. 1883. — Bila je protestantske vere, po naravi jako nadarjena in bistroumna. Njena vera je umsko ni zadovoljila in tudi ji ni dala moralne opore v bojih življenja. Tako je že zgodaj v svoji mladosti prišla ob vso vero. Smrt ljubljene sestre jo je nekoliko iztreznila, da je zopet iskala vere; a ustvarila si je sama nekako naravno, človeško vero, krščanstvo pa je naravnost sovražila. Nekega dne je šla z eno svojih prijateljic za šalo v katoliško cerkev, da bi se tam nad svetimi obredi »pošteno nasmejala«. Bila je sv, maša, toda Heleni je zamrl smeh na ustnicah. Nekaj jo je čudovito pre-sunilo. Sama pravi; »Klečala sem pred Bogom, ne da bi se prav zavedala — pr- vič v svojem življenju, vsa ganjena, premagana, v tihi skrušeni molitvi.« In prijateljici je po maši zamišljeno rekla: »Ob tem, kar sem videla, mi ni bilo do smeha.« — »Meni tudi ne,« je odgovorila druga. — Od zdaj je začela Helena pogosteje zahajati v cerkev. Neutešljivo hrepenenje jo je vleklo k Bogu. Včasi se je je polastilo tudi v družbi, pa se je tiho odstranila, se izgubila v svojo sobico, padla na kolena in molila iz dna duše večkrat in večkrat: »Gospod, daj mi resnice!« — Prej je sovražila in prezirala sv. pismo, zdaj ga je željno jemala v roke in iskala v njem resnice. Na učiteljišču v Berlinu je postala prijateljica z neko mlado Poljakinjo, ki ji je dala nekoč v roke katoliški katekizem. Ta drobna knjižica se ji je zdela kakor razodetje božje. Sama piše o tem: »Kakor razlije solnce ob svojem vzhodu žarke nad zemljo, tako se je razlila luč resnice nad mojo dušo. Ta luč je vedno bolj žarela v veličastni mirnosti in nepremagljivi zma-govitosti. Pred mojimi očmi se je dvignila v nikdar pričakovani lepoti silna duhovna zgradba — Cerkev, ki jo je Jezus Kristus sezidal na skalo. Ena resnica lepo spojena z drugo se je dvigala pred menoj v neizrekljivo lepem soglasju. Zdaj sem naen- krat razumela skrivnostne nauke, ki so mi bili v protestantizmu prazne besede brez vsebine.« Polagoma je začela Helena častiti tudi Mater božjo in se priporočati njenemu varstvu. Prebl. Devica Marija je storila tudi svoje in tajno vplivala na to dušo, ki je tako željno iskala resnice. Tako je v Heleni vedno bolj dozoreval sklep, da postane katoličanka. Premagati je bilo treba še zadnje predsodke in pomisleke, ki so se ji dvigali v duši kakor megle proti solncu. Neki dan je vzela v roke sv. pismo in kakor slučajno se ji je odprlo mesto pri preroku Jeremiji: »Iskali me boste in našli, če me boste iskali z vsem srcem.« (Jerem 29, 13.) Presunilo jo je, kakor bi Bog govoril te besede naravnost njej. Naenkrat so se razblinili dvomi in pomisleki, vse je bilo jasno pred njeno dušo. Vsa navdušena je vzela list papirja in odločno zapisala: »Verujem v sveto katoliško Cerkev!« — Odslej dalje se je čutila popolnoma katoliško. Napravila si je sama molek in začela moliti rožni venec in po možnosti redno zahajati h katoliški službi božji. Naprosila je v Berlinu nekega dominikanskega patra, da jo je natančno poučil v veri in končno dosegla vsaj deloma pri svojem očetu dovoljenje, da prestopi v katoliško Cerkev. Oče se je namreč izrazil, da ji kot protestant tega sicer ne more dovoliti, pač pa da je ne bo zavrgel, ako stori ta korak. Dne 24. maja 1901 je končno Helena Most pred oltarjem rožnovenske Matere božje odmolila katoliško veroizpoved in tako vsa srečna vstopila v sv. katol. Cerkev. Kmalu nato je pristopila k prvemu sv. obhajilu. O sreči, ki jo je občutila ta dan, piše: »Ko sem se z ljubim Zveličar-jem v svojem srcu vračala od obhajilne mize na svoje mesto, je bila v moji duši neizrekljiva jasnost in nepojmljiv, globok mir. Nisem čutila ničesar drugega kakor Boga v svoji duši. On je bil moj in jaz vsa njegova. Vsa moja duša se je izlivala vanj in našla v njem svoj mir, kakor se izliva in umiri reka v morju. Tega ne morem popisati. To je treba doživeti in storiti.« O njeni spreobrnitvi so začeli ljudje govoriti razne čenče in ji podtikati razne, tudi neplemenite nagibe. Ona je pa na vse to besedičenje mirno odgovarjala: »Vrnila sem se v Cerkev svojih pradedov, ker mi je iz njenih naukov zažarela božja resnica, ki sem jo iskala s tolikim hrepenenjem, tolikimi bolečinami in tolikimi molitvami. In nihče me ni o njej bolj poučil, kakor ta preprosti, skromni in trezno pisani katekizem, ki je prost vsakega govorniškega nakita. O ta katekizem, pa njegova neupogljiva, zmagovita doslednost!« Leta 1907 je stopila Helena v samostan dominikank in dobila redovno ime Regina. Vsa Bogu vdana in hvaležna je goreče izpolnjevala svoje redovne dolžnosti do svoje smrti 4. nov. 1913, ko jo je Bog poklical po večno plačilo. To spreobrnjenje nam lepo kaže velik pomen katekizma in sploh duhovnega čtiva. — Dandanes se čita na cente, pa toliko strupa, laži in zmot, kar duše trumoma kvari in pogublja. Draga nam bodi dobra knjiga, ki je naša najboljša prijateljica in kažipot k Bogu — v nebesa. M. štular. Naše delo X. V posvetilni molitvi so naši člani obetali: »In skrbel bom, da ti bodo služili tudi drugi.« Te besede je ena naših najbolj gorečih duš razumela preveč dobesedno, pa je šla in nagovarjala vsevprek za Mar. družbo. Nazadnje se je vrnila k meni s pritožbo, da je svet na Marijo kar pozabil. Ne meni se zanjo, pa se ne meni! In njej, da so se kar v obraz posmehovali. To pa boli. Pohvalil sem njeno gorečnost in jo tudi pograjal, da je pregoreča, prehuda, Dresdeu A. Caracci Kristusov pogled L. Bernardino Marija z Jezusom premočna. Začudeno me je pogledala: »Torej kako in kaj?« Priporočil sem ji gorečnost sv. Frančiška. — Še bolj začudeno me je pogledala. Pojasnil sem to stvar bolj natančno. Ni treba samo z jezikom skrbeti, da bodo Mariji služili tudi drugi; jezik naj kolikor piogoče počiva, bolj važno pa je, da po-stanetno apostoli lepega zgleda. Pokazal sem ji silno široko polje, kjer lahlko veliko naredi, in Bog bo njeno delo blagoslavljal in toča ga ne bo pobila. Pa še druge naj za to delo navduši, vso družbo in še druge. Pakazal sem ji v domačo hišo in poudaril: »Glej, ljubezen in spoštovanje do staršev marsikje gineva in pada. Tukaj zastavimo s svojim delom. In pokorščina! Vsak hoče delati po svoji glavi. Ukaze staršev presoja in prezira; zde se mu neumni in nespametni. Ošabnost hoče zago-spodariti vsepovsod. — V domači družini naj se kongreganistka pobriga za mlajše bratce in sestrice; pomaga naj zlasti v šolskih letih, da bodo otroci v šolskih naukih napredovali in da zlasti v verskih naukih ne bodo pešali in zaostajali. Vneta naj bo za delo, in če ne gre pri delu vse po njeni volji, naj se brez potrebe ne razburja, naj ne rabi kletvinskih izrazov, kakor delajo današnje dni vsi tisti in tiste, ki mislijo, da bodo s kletvino svet poboljšali in predrugačili. Mar. družabnik (družabnica) naj tudi vsakdanje družinske molitve in drugih družinskih pobožnosti ne zanemarja. Svet misli, da bo z delom vse dosegel in hoče za to Boga postaviti v kot. Pokažimo, da gresta delo in molitev skupaj. Da morata iti! Ne bo dobro za svet, če se bosta delo in molitev ločila.« — Pohvalila se je, da je vse to že delala, ko še v družbi ni bila. »Prav! Lepo! Le še naprej in vedno naprej. Izpopolnjujmo se.« Pokazal sem ji na župno cerkev in na njeno okolico. »Silno me veseli,« sem dejal, »da so dekleta prevzela tudi skrb za lepoto pokopališča, da predvsem lepšajo oltarje za nedelje iti praznike.« (Vsaka vas trpa namreč svoj oltar in vsako so->oto ga oblože z novim, svežim cvetjem in zelenjem. Kar kosajo se vasi, katera bo imela lepše okrašen oltar. Berlin Plemenito tako tekmovanje, ki bodi njega glavni namen čast božja in pa lepota Gospodove hiše.) »Ali,« tako sem ji dalje govoril, »glavna lepota in glavno okrasje vsake hiše božje so seveda le ljudje. Če teh ni v cerkvi, cvetje in okrasje v njej nima prave vrednote. Pa ne samo v cerkvi morajo biti verniki, marveč tudi na primernih prostorih v cerkvi. Tak prostor je vedno bližina oltarja, kjer naj bi se zbrali otroci, sredina cerkve, kjer naj bi se zbrala odrasla mladina in kjer ne sme manjkati nobenega člana naših Mar. družb. Zaostajanje pri vratih ali skrivanje po kotih ne priča ne o iskreni pobožnosti ne o ljubezni božji, ki naj nas vodi v svetišče. Še za smeti ni tam prostora, pa naj bo za ljudi! Taka skupnost bi mnogo podpirala skupno molitev in tudi skupnemu ljudskemu petju bi nič ne škodovala. Potem pa knjižico, molitvenik v roke, ne pa stati v cerkvi brez dela in pasti dolg čas.« Prikimala je in povedala, da tudi to že izvršuje od zorne mladosti sem. Njena mama da drugače ne pusti, ata pa je tudi istih misli. Blagor otrokom, ki imajo take očete in matere! Pa tudi staršem blagor za njih trud in delo! Stopila sva nato iz cerkve ven, v duhu seveda, in povedala sva, da je človek družabno bitje. Živi najrajši v družbi. Duhovno samoto ljubijo samo izredni svetniki- Prof. Fr. Kralj Trnovska župnijska cerkev, Ljubljana So. Mala Terezija lahkem delu malo zapele! Ali bi ne bilo lepše to, kakor pa če obirajo in objedajo tiste, ki jih ni zraven ali pa če se med delom razlega prešeren in razuzdan smeh, ki je navadno posledica nedostojnega in umazanega govorjenja. In spet: da bi poštena dekleta ne silile ne v družbe ne v službe, kjer ni zanje mesta. To bi bilo tako vzvišeno apostolsko delo Mar. družbe, da si kaj bolj zaslužnega ne morem misliti.« »To je pa že bolj težko,« je pripomnila. Prof. Fr. Kralj Trnovska župnijska cerkev, Ljubljana Srce Jezusooo »Začeti bo težko.« »Ta boj je že začet. Že davno. Samo nadaljevati je treba.« Pa sva zašla še na drugo polje, na polje današnje mode, kjer so ženske najbolj občutljive. Tu bi bilo šele apostolsko delo, vrniti ženski čast in dostojnost, ki jo ji je vzela svetovna p r i s - m o -d a , kakor smo svoje dni nekje brali. Seveda: ena sama družabnica ne bo nič opravila, ena sama kongregacija tudi nič. Ali se »In v družabnem ž i v 1 j e n j u je prilike za apostolstvo lepega zgle-d a več ko dovolj. Pazi na svoje govorjenje. Že ko greš v cerkev in iz cerkve, glej s kom hodiš, in kaj govoriš, kako se obnašaš pri delu, v sosedovi hiši in dr, Kako primerno bi bilo, če bi dekleta pri kakem »In ravno zato, ker je težko, treba iti na delo.« »Pa se bodo ljudje posmehovali.« »Nič hudega.« »Dejali bodo, da smo nespametne.« »Tudi to ni najhujše. V resnici boste pametne.« pa ne ponašamo vedno, da štejejo naŽe kongregacije milijone članov? In med temi milijoni so tudi take članice, ki se razumejo na lepoto in na dostojnost. Zakaj ničesar ne ukrenejo! Ali mora res ves svet noreti!« »Zelo težko bo šlo. Saj jaz bi bila pripravljena, toda —« »Toda . .. toda ... 2e razumem, kaj hočeš povedati. Zato pa ponavljam, kar sem dejal: Boj za dostojnost v noši, v obleki in v vedenju sploh, mora postati svetovni boj. Delo vseh kon-gregacij in delo vseh pametnih ljudi.« Poslovila sva se. Sad tega pogovora pa je bil, da smo se pri naši družbi domenili, razširjati apoj stolstvo lepega zgleda. In moram zapisati, da smo tam, kjer je delo lahko, precej dosegli. Vsega pa še vedno ne. Še imamo dosti dela in ni nam treba rok križem držati. Delo lepega zgleda ne bo nikoli minilo. V družabnem življenju smo tudi marsikaj izboljšali. Težko je šlo. Zelo težko. Ali led je treba prebiti. Kdaj bomo pa proti svetovnemu navalu izprijenega okusa in nedostojne mode kaj dosegli, pa ne bomo še kmalu poročali. Proti vodi je težko plavati, proti valovom svetovnega morja pa še težje. In vendar... Marijanski tabori Vsako leto romajo dekliške družbe kranj- 16. avgusta se je zbralo skoro tisoč deske dekanije na božjo pot v Velesovo. Pa s klet-družbenk na Trati in od tam odšlo potem kakšnim veseljem! Boljšega kraja bi si za tak v slovesni procesiji z dvanajsterimi zastavami skupen shod ne mogli želeti, saj je ta prečud- k Materi božji v Velesovo. Zvonjenje in petno lepi kraj za dneve zbranosti in enodnev- je je moralo ganiti vsakogar. V cerkvi smo nih duhovnih vai kakor nalašč. imeli najprej topel in prepričevalen govor o katoliški akciji dekliških družb. Stolni vikar Al. Košmerlj je živo orisal, kako naj bo dekle apostol molitve, zgleda, besede in dobrodelnosti. Pri maši je pela vsa cerkev; tako se prav nazorno goji skupno, ljudsko petje. Lepo je bilo, ko se je vsa cerkev v pesmi in daritvi posvečevala Bogu in Materi. Med opoldanskim odmorom nas deževno vreme ni prav nič motilo. Tržiška dekleta so prinesle s seboj tamburice in skrbele za prisrčno in lepo veselje; prostorna šola pa je vse varovala pred dežjem. Katoliška akcija deklet se je takoj pokazala. Že med odmorom so misijonski odseki razpečavali Marijanski letak »Rožo Marijo«, ki je izšel za slavnost na Brezjah, »Barago« in drugo misijonsko berilo, Ob dveh smo nadaljevali. G. župnik Vovk je ob zgledu iz resničnega življenja pojasnjeval največjo krepost Matere božje in vsakega kristjana: bogovdanost. »Zgodi se mi po tvoji besedi!«, je najvišja modrost kristjana. Nato je zbor duhovnikov in vsa cerkev pela litanije Matere božje. Veselo petje kar ni hotelo prenehati. Ob sklepu je dal dekanijski voditelj praktična navodila za delo prihodnjega leta. Opozoril je na troje: 1. Poslušajmo „ „ t... i c^n /.„ vsekdar z otroško vdanostjo navodila Fr. Gol še Last J, Sokliča ' Si). Frančišek sv- Očeta; delajmo zlasti z vsem srcem v katoliški akciji. 2. Poslušajmo glas svojega škofa, ki nas tako nujno kliče h globljemu evharističnemu življenju; zato poživimo prav povsod evharistične krožke. 3. Ustanovimo v spomin 15001etnice efeškega koncila po vseh družbah angelske odseke. Kakor je sv. Ciril Aleksandrijski branil Marijino čast v Efezu, tako naj danes Marijine družbe vračajo Materi božji čast, ki jo drzno tepta ostudno bogckletje v doneseni tuji besedi. Zatiraj-mo ta madež, tki se širi zlasti med moškimi! Zato molimo vsak dan, če več ne, vsaj enkrat angelsko češčenje v spravo Materi božji za teptano čast. S trikratnim pozdravom, ki ga je sam Sv. Duh položil v angelska usta, po-čaščujmo svojo Mater, Tako bomo obenem izpovedovali svojo živo vero v glavne verske resnice, obsežene v angelskem češčenju in v molitvi, ki jo pristavljamo, — Voditelji, zbrani na shodu, so enodušno sklenili, da bodo po vseh dekliških družbah ustanovili ta odsek. Z Vavkenovo pesmijo »Vse prepeva« so se dekleta z novim ognjem prešinjene poslovile za eno leto od velesovske Matere, da izpolnijo doma, kar so tam sklenile. Ob tem poročilu prosimo tudi še druge dekanije in sploh vse, zlasti dekliške in ženske družbe, naj vpeljejo v spomin efeškega Marijanskega koncila povsod podobne angelske krožke. Družbenice se krožka takoj z velikim veseljem oprimejo. Marijina proslava na Trški gori. Na tem božjepotnem vrhu se je zbralo zadnjega avgusta do 1000 kon-greganistinj novomeške dekanije. Cerkveni pobožnosti je sledila primerna dekliška akademija na prostem. V cerkvenem govoru je mil. gosp. prost K, Č e r i n po geslu »Ti moja mati, jaz tvoj otrok« opisal, kako veliko je kraljestvo Brezmadežne, nato pa je dokazal, da je Marija naša mati, in še prav posebno mati vseh, ki so se ji javno posvetili v kongregaciji. Tu se ljubezen zemeljskih otrok do nebeška Matere na najlažji in najlepši način udejstvuje. Med sveto mašo je prepeval ves zbor. Lepo število je bilo obhajanih. Tudi Zunanje veselo in navdušeno zborovanje je vodil g. prošt. Vsem govorom in razpravam je sledilo živahno vzpodbujanje za dejansko izvrševanje modrih nasvetov. Zborovanje je bilo prepleteno s prepevanjem ljubkih Marijinih pesmi. .Dekliški Marijanski tabor na Veseli gori pri Št. Rupertu, na praznik Marijinega imena, je imel podoben spored kakor na Trški gori, pa isti cilj: poglobiti Marijansko misel, vnemo in Marijan-sko delavnost. Za zborovanje na prostem je bil določen pester spored, ki je pri njem vsaka družba ondotne (trebanjske) dekanije imela svojo vlogo in nalogo. Radi zanimivosti objavljamo spored, da ga prilično tudi drugod posnemajo: 1. Čatežka: deklamira. 2, Mirenske zapojo nekaj Marijinih. 3. Mokronoška obravnava: Moderno delo evharističnega odseka. 4. Sveto-križka vprizori »Planšarico«. 5, Šentjanška obdela moderno kolportažo, 6. Šentlovrenška deklamira: »Marijin otrok pred nebeškimi vrati«. 7. Šentrupertska zapoje nekaj narodnih o Mariji. 8. Trebelanska: odgovori na vprašanje »Kako naj Marijina družba pleše?« (O delu misijonskega in Martinega odseka). 9. Trebanjske: Mi smo pa mi, smo plave krvi! 10. Trojiške zapojo nekaj narodnih dekliških. 11. Koliko nas pa je in kakšne smo? Pove Ge-deon, K sklepu zapojo vse »Veš o Marija« in romarsko. Val. Metzineer Ljubljanski škofijski dvorec So. Uršula Dnevi duhovne obnove Dne 14. avg., dan pred glavnim praznikom Marijinim, se je odprl Lichtentur-nov vzgojni zavod neobičajnim gostom. Zbrale so se ondi dekleta, ki so že dolgo gojile srčno hrepenenje, da bi mogle kdaj opraviti prave, zaprte, tridnevne duhovne vaje. In posrečilo se jim je. Čč. sestre usmiljenke so jim gostoljubno in ljubeznivo odprle svoj zavod in povabile predvsem dekleta z dežele, kmečke in delavske hčere. Odzvale so se v nepričakovano velikem številu. — Tako številno so prihajale, da zavod ni imel prostora za vse, dasi je bilo sprejetih daleko prečko prvotno določenega števila. Duhovne vaje so obrodile mnogo, neizrekljivo mnogo blagoslova in vsestranskega duhovnega veselja, čč. sestre usmiljenke so bile resnično zavzete nad vnemo, s katero so se dekleta duhovnih vaj udeleževale in nad resnobnostjo, ki je med premišljevanji in med verskimi obredi gorela iz oči vseh. Ganjene so opazovale, s kako resnobo so se te mlade duše trudile za pravo notranjo obnovo. Še več bi mogli povedati o tem gg. misijonarji, ki so duhovne vaje vodili. In udeleženke same! Načrt prof. Plečnika Prapor Mladeniške kongregacije u Šiški Vedno in vedno še prejemajo čč. sestre pisma, ki v njih udeleženke pripovedujejo o sreči, veselju in tolažbi, ki so jih bile deležne v duhovnih vajah. Nekatere kar niso vedele, kako dati duška temu notranjemu veselju, pa so med drugim zbrale za 2 botrinjska darova in za katekizem, dar malim pogančkom: 226 Din. Glavno pa je: v srca udeleženk se je vselil Gospodov mir, tako jasen in lep, da je odseval celo navzven z obrazov. Srečale so se pozneje, zunaj zavoda, druga drugi sicer neznane in vendar tako znane, pa so se presrčno, toplo pozdravljale. Z vseh lic se je odražala odločna volja: »Zopet pridemo!« Njihova sreča pa kreše željo po enakih duhovnih vajah še za druga dekliška in ženska pa tudi moška srca. Po neikaterih krajih je že zdaj namenjenih na duhovne vaje po 20 deklet na eno, ki se je letos udeležila. Ali ne govori vse to glasno, da je potrebna redna notranja obnova z duhovnimi vajami ne samo moškim, temveč tudi ženskam, dekletu in ženi in materi. Da, tudi materi. Če se dobi čas za potovanje, za zabave, za letovanje, se mora dobiti tudi za posvečenje. Odtod bo dotekal iz materinega, ženinega in sestrinega zgleda blagoslov za mlajši rod. Zato pa želimo in upamo, da nam bodo čč, ss. usmiljenke uprav po duhu in smislu svojega dobrot-ljivega očeta in ustanovnika sv, Vincen-cija Pavelskega pomagale s svojim skrbnim vodstvom, da tudi nam dekletom in ženam vstane stalen dom za duhovno obnovo. Saj je dano redovnicam usmiljenkam eno izmed prvenstvenih mest za sporazumevanje z nami, svetnimi ljudmi, ker vztrajajo tudi še v svojem svetem poklicu v stalnem stiku s stisko in bedo v svetu. Dokler pa se ta naša želja ne uresniči, upamo trdno, da se vsaj o počitnicah še večkrat odpro zavodovi prostori stotinam slovenskih hčera, željnih duhovnih vaj, kakor so se jim orprli letos! Naznanilo uredništva. Uredništvo Bogoljuba se srčno veseli dopisa o sreči in blagoslovu letošnjih duhovnih vaj v Lich-tenturnovem zavodu in to tembolj, ker je dopis prišel iz vrst udeleženk samih. Ne le moški, ki že imajo svoj »Dom duhovnih vaj« pri oo. jezuitih v Ljubljani, tudi dekleta in žene bolj in bolj čutijo potrebo po zaprtih duhovnih vajah. Dokler se želja po lastnem novem domu, izražena v gornjem dopisu, ne uresniči — mi želimo, da bi se to zgodilo čimprej — bodo sprejemale pod svojo gostoljubno streho udeleženke duhovnih vaj tudi usmiljene sestre sv. Križa (križarke) v Mali Loki pri Ihanu, p. Dcmžale. Kraj sam in tudi zavod sta kot nalašč za zbranost in tihoto, ki je pctrebtaa v času duhovne prenovitve. Duhovne vaje se bodo začenjale zvečer, trajale tri dni in se končale naslednje jutro s skupnim sV. obhajilom. Prvi tak tečaj je namenjen za dekleta. Pričel se bo 26. septembra zvečer in končal 30. septembra zjutraj. Prostora je za 25 deklet; vsa vzdr- ževalnima za ves čas 100 Din za osebo. Priglasite se takoj in pišite na naslov: Usmiljene sestre sv. Križa, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale, odkoder boste dobile vsa potrebna pojasnila. Drugi tečaj se bo pričel 3. okt. in bo trajal do 7. okt. zjutraj. Če bo dosti priglašenk, se bodo duhovne vaje vršile vso jesen, vso zimo in vso pomlad. Začenjale se bodo v soboto in končale v sredo, vendar bodo posamezni tečaji vedno pravočasno objavljeni v listih. Dekleta, pridite, da boste lahko s še bolj čistim srcem služile Gospodu! Delavec Matej Talbot 10. Znanci. Matej Talbot ni iskal človeške družbe, saj je dovolj občeval z Bogom. Če pa so to zahtevale družinske domače razmere ali ljubezen do bližnjega, se je brž ravnal po besedi: Kako boš ljubil Boga, ki ga ne vidiš, če ne ljubiš bližnjika, ki ga vidiš! Tako je od časa do časa posedel kako urico pri svaku, da sta malo pokramljala o družinskih zadevah; včasi je obiskal tega ali onega prijatelja, ki ga je poznal od dela ali iz cerkve, iz Marijine družbe ali tretjega reda, da si izposodi pri njem knjigo ali kaj takega. Dostikrat so ga obiskovali tudi ljudje, ki so ga prihajali prosit svčta ali molitve. — Sprejemal jih je vljudno, jim dajal svete in jim obljubil svojo molitev. Včasi je dajal Matej kar čudne odgovore na različne prošnje za molitev. Žena nekega poslovodje, ki sta bila z Matejem močno prijatelja, je hudo zbolela. Moža je potrla ženina bolezen in ga sklonila. Ko sta se vračala nekega večera od dela, poprosi mož Mateja: »Matej, žena mi je zbolela. Daj, prosim te, moli za njeno zdravje! Tebe Bog rad usliši.« »Bodi brez skrbi, nič se ne boj! Žena ti bo ozdravela!« mu odgovori Matej z vso odločnostjo. V trapistovskem samostanu naroči devetdnevnico sv. maš in čez tri tedne je bila žena zdrava. Svak istega poslovodje $e je na posestvu, ki ga je imel v najemu, kar zares ponesrečil. Dolgo je ležal; naposled so ga morali spraviti v bolnišnico zaradi operacije. Ta mož je imel dosti otrok in njegovi prijatelji so se bali. »Matej, prosi ti zanj pri Bogu, tvoja prošnja dosti premore!« Svak sam ga je nagovarjal: »Prosi zame ti, Matej; pomisli na otročičke!« »Bom molil! Ampak sprijazni se z voljo božjo in si ne delaj upanja, da bi ozdravel.« Čez nekaj tednov je mož umrl. Spet drugi delovodja je imel hčerko Terezijo, staro petnajst let. Ležala je bolna za smrt, jetična. »Kako pa kaj Terezika?« je ob vsaki priliki povpraševal očeta Matej. Ker je močno častil sv, Terezijo, so mu bile tudi zemeljske Terezije nekako bolj pri srcu. »Slabo. Zmeraj enako. Prav za prav polagoma zmeraj slabše. Kar kaplja, dokler ne bo izkapalo. Moli zanjo, Matej!« »Bom!« »Pa bi jo prišel kdaj obiskat; saj znaš tako lepo govoriti o božjih stvareh.« »Bom,« In prišel je. Govoril ji je, kako so trpeli svetniki in svetnice: »Sv. Lidvina; koliko je trpela. Bolna je bila 38 let. Bila je lepa in mnogo mladeničev jo je prosilo v zakon. Pa prosila je Boga, da bi ji odvzel njeno lepoto. In Bog jo je uslišal, kakor ni pričakovala. Komaj v tvoji starosti so se sankale tovarišice in ena se je zaletela vanjo s sanmi in ji zlomila rebro. Telo ji je začelo znotraj zatekati, oteklina se je razširila na vse truplo, da se je morala deklica plaziti po berglah. Povrh tega se je čutila silno samo in zapuščeno. Pa še vedno hujše je bilo: telo ji je začelo znotraj gniti; desno pleče je bilo kar gnilo, da je desnica visela komaj še na eni sami kiti. Na čelu se ji je naredila rana in eno oko ji je popolnoma oslepelo; vsi udje razen leve roke so bili mrtvi in trdi. Spočetka je le težko prenašala vse to trpljenje, pozneje pa ji je spovednik svetoval, naj premišljuje trpljenje Gospoda Jezusa, in tako se je zatopila v to trpljenje, da je pozneje celo rekla: Četudi bi si z eno samo če-ščenomarijo izprosila zdravja, bi ne storila tega, ampak bi prepustila božji volji, naj stori z mano, kar se ji zdi prav ,..« Deklica je poslušala z veliki očmi. Pa kar nenadoma vpraša: »Matej, vi mi boste povedali po pravici — oče se mi vedno izmika — ali bom res morala umreti?« In kar glasno je dihala od pričakovanja. Kakor bi bil Mateju zarezal nož v srce. Ali naj se zlaže? — Ne, tega ne more! Ali naj pove resnico? — Tega mu ne da srce! Pomaga si: »Veš, Terezika, pravijo, da je v tej reči bolnik sam najzanesljivejši sodnik,« Čez pol leta si je zapisal Matej v molitve- nik, da je Terezija tega in tega dne umrla. * Neki prijatelj je bil hudo bolan: imel je v želodcu rano, ki se je gnojila. Neko nedeljo je čakal pred stolno cerkvijo; »Tu ga bom dobil, ko bo prišel iz cerkve.« — In res, kmalu pride Matej iz cerkve. »Lej, Matej, hudo sem bolan: rano imam v želodcu. Pravijo, da bi moral v operacijo, pa se bojim; nočem!« »K tistemu doktorju pojdi, ki hodim k njemu jaz! Še nikdar nisem bil pri nobenem drugem. Pojdi še ti k njemu!« »Bom šel. Moli pa tudi ti zame!« Prijatelj je razumel, katerega zdravnika misli Matej. Hodil je potem vsako nedeljo v pasijonistovsko cerkev, kjer so mu polagali svetinjo na telo. Kadar je naletel na Mateja in ga je ta vprašal: »No, kako?« je lahko odgovoril: »Dobrega doktorja si mi nasvetoval, Matej! Čimdalje boljše je.« Nekaterim gospem, ki so iz takih in podobnih okoliščin poznale Mateja, se je zdelo čudno, da je vedno tako siromašno opravljen. Obrnile so se na patra jezuita, ki je tudi sam poznal Talbota, in se ponudile, da bi mu kupile, novo obleko. »Samo vi, gospod pater, prevzemite kočljivo nalogo, da boste govorili z njim o tej stvari!« Po ?hodu Marijine družbe pokliče pater Mateja k sebi: »Pridite k meni, Matej!« »Vi imate zelo slabo obleko!« »Da, gospod pater! Obljubil sem Bogu, da ne bom nikdar nosil dragih oblek.« »Tu boste zdaj morali malce odnehati, Matej! Pojdite in si v skladišču pomerite novo obleko! Je že vse urejeno. Recite, da sem vas jaz poslal!« »Gospod pater, saj mi ni treba! Imam dobrega, imenitnega gospoda, ki me ima prisrčno rad in mi daje obnošene obleke--« „ Poglej te, koliko nas je .. (Marijin vrtec o Šmartnem pri Litiji) »— da jih vi naprej darujete. Matej, tale vaša obleka je zares slaba.« »No res j zase imam samo eno obleko za petek in svetek, za delavnik in nedeljo; ali prav za prav nedeljske obleke sploh nimam,« se nasmehne Matej. »Zato pa! Torej pojdite v skladišče in si umerite novo obleko! Drugo vas nič ne briga, Matej.« »Res ni treba, gospod pater! Povedal sem vam že, da sem Bogu obljubil —« »To obleko vam Bog pošilja, Matej!« »Če jo pa Bog pošilja, potem seveda —« Prihodnjo nedeljo je bil Matej Talbot nov. iz življenja rrt Kdo je sovražnik ljudstva. Lepo zmešnjavo so naprtili katoliški Španiji, Obljubljeni paradiž ne pride in ne pride. Upori in vstaje se vrste na vseh koncih in krajih; komunisti in anarhisti si osvajajo počasi in previdno vedno večjo moč. Zdaj pa, kaj se zgodi? Nova fra-masonska vlada je našla sredstvo: Cerkvenega premoženja se polasti oblast, krščanski nauk se požene iz šol, cerkveni redovi se zapode. Ali je to obljubljeni raj? Kaj so redovi storili za ljudstvo, je razvidno iz poročila španskega katoliškega časiposa »E1 Dia«, ki je postregel delavstvu s temi-le podatki: »Delavec preglej sledeče številke: V zadnjih 50 letih je bilo — kolikor se da dokazati — v samostanskih šolah na Španskem vzgojenih brezplačno na stotisoče delavskih otrok, in sicer: 400,000 pri šolskih bratih; 500.000 pri redovnikih piaristih; 150.000 pri salezijancih; 100.000 pri jezuitih; 300.000 pri karmeličanih; 130.000 pri redovnikih »za hišno pomoč«; 1,025.000 pri usmiljenih sestrah; 400 tisoč v šolah katol, ženske zveze v Madridu. — S tem, kakor veš, pa še niso našteti vsi redovi.« — Odkrito besedo o nesreči na Španskem je zapisal tudi angleški pisatelj Hilaire Belloc. Takole pravi: »Nikar se ne dajmo slepiti. Jedro španskega razdora je v boju med katoliško Cerkvijo in njenimi sovražniki. Vse drugo je brez pomena. Vse razno govorjenje o demokraciji, o svobodi in podobnih stvareh nima nič veljave. Take rečenice so z ozirom na špansko katastrofo brezmiselne. Le eno jedro ima vsa zadeva: eno organizirano skupino, ki je nje cilj in življenjska naloga: — sovraštvo proti Kristusu, proti zakramentom, proti Cerkvi. Ta skupina dela polagoma in po načrtu, da bi uničila vse, kar je dobrega in svetega ., ,« Huda šiba božja je zadela velike pokrajine vzhodne Kitajske okrog Hankov-a vsled tega, ker so narastli veletoki Yangtsekiang in drugi do 45 m nad navadno višino. Na tisoče ljudi je potonilo, hiše so razrušene, polje pokončano. Prebivalstvo strada in umira lakote ter beži na Mongolsko in drugam. Sveti oče Pij XI, je podaril za lajšanje bede potom nuncija v Peking-u večjo vsoto denarja. Spričo tako silnega udarca so nesreče, po katerih so prizadete nekatere vasi in posamezni kraji po naših škofijah — dasi občutne —, vendarle znosne, ko se smejo vsaj nanašati na pomoč države, banovine in dobrih sorojakov. — V bodoče bomo še bolj iskreno prosili: »Vsega hudega — reši nas, o Gospod!« — »Kuge, lakote in vojske — reši nas, o Gospod!« Misijoni in povodenj na Kitajskem. V Rim prihajajo žalostna poročila iz preplavljenih krajev, kjer so imeli katol. misijonarji že lepe naselbine in blagodejne uspehe. Msgr. Massi, apostolski vikar največjega mesta na Kitajskem (Hankov) piše: »To mesto je docela poplavljeno in pod vodo. Naše misijonske naprave zunaj mesta: bolnišnica Melotto, semenišče, frančiškanski koleg, sirotiščnica, zavod sv, Jožefa imajo velikansko škodo, 3. avgusta sem vse ogledal. Koliko opustošenje! Uredili smo pomožno akcijo. Na čolnih in ladjah pomagajo redovnice bolnikom in krščujejo umirajoče. Storimo vse, kar moremo, da ljudstvu pomagamo. Manjka seveda sredstev. Ta ogromna povodenj je hud udarec za kitajski misijon.« — Msgr. Berutti, apostol, vikar v Pengpu (vzhodno Hankova) sporoča: »Ne morete si predočiti, kaj je in kaj pomeni povodenj na Kitajskem. Lahko rečem: ves vikariat je preplavljen. Na tisoče vasi je uničenih, cela mesta so izginila, vsa setev odplavljena. Skoraj nobene cerkve ni več. .Na milijone ljudi strada in je brez strehe samo v našem vikariatu.« — Tako in podobno se glase vsa poročila. Res huda šiba božja! Blagor deželi, ki ima tako mladino, kakor Belgija. V soboto in nedeljo (29. in 30. avg. 1.1.) je videlo mesto Bruselj velikansko armado katoliške mladine. Glavni kongres katol. zveze belgijske mladine (A. C. J. B.) je privabil v stolno mesto 120,000 članov. Otvoritev kongresa se je izvršila z geslom Laudetur Jesus Christus — Hvaljen Jezus! Predmet posvetovanju je bilo vprašanje: Kako rešiti versko znanje potom Katoliške akcije. — V »A. C, J. B,« — (Association catolique de la Jeunesse Belge) je šestero skupin: katoliška poljedelska mladina, katoliška dijaška mladina, neodvisna katoliška mladina, (vanjo spadajo mladi ljudje iz trgovin in industrijskih podjetij), katoliška delavska mladina, katoliška vseučiliška mladina in skavti. V nedeljo, 30. avgusta se je razvrstilo nad 100.000 mladih ljudi v povorko. V gostih vrstah po 16—20 oseb so se vrstili mimo odličnih posetnikov poldrugo uro. Vmes so bile razvrščene godbe in nad 2000 pra-parov, Značilni so napisi, ki so jih nosili. Tako je bilo čitati: »Papež je naš voditelj in učitelj«; »Svobodo — da smo katoličani, tudi v delavnici!«; »Kristusu Kralju — razum in srce!«; »Poznamo samo čisto ljubezen!« — itd. Pripominjamo, da šteje flamska mladinska zveza katoliške akcije že tudi do 70.000 članov. V prvi je vštet samo valonski del. — Zopet lahko kličemo: Belgija docet — Belgija uči! Razgled katoliškega dela in gibanja, Nemci se zbero vsako leto k skupnemu svečanemu pregledu svojega katoliškega udejstvovanja in življenja. Letošnji 70. katoliški shod je bil sklican v starodavno mesto Niirnberg. Veličine tega zbora ni možno popisati, tudi ne oceniti tehtnosti posameznih govorov. Značaj vsej prireditvi je dal jubilej sv. Elizabete, zato je šlo vse v smer dobrodelnosti. Kakšna je ta smer, je pokazal govornik, ki je med dragim izustil tudi tehtno besedo: »Ko zahtevamo, naj ljudstvo krščansko živi, moramo tudi skrbeti, da bo sploh živeti moglo ...« Na slavnostno nedeljo je bilo zbranih 120.000 udeležencev, med njimi najodličnejši politiki, znanstveniki, duhovniki, učenjaki. Vseh zborovanj je bilo nič manj ko 62. Lepim govorom so dali zbo-rovalci poudarka s tem, da so na dan glavnega shoda pogostili v štirih dvoranah 1500 niirnberških revežev. Krst odličnega Perzijanca. V Zagrebu je bil krščen jako izobražen Perzijanec: Abul Hasan Khan Mohagegi. Na univerzi v Teheranu je dokončal modroslovne nauke. Nato je pa proučeval verstva. — V Zagrebu je ne- varno obolel. V bolnišnici so se usmiljene sestre z vso ljubeznivostjo — kakor za vsakega bolnika — zavzele tudi zanj. Ta izredna skrb ga je nagnila, da je iskal vzroka za to junaško požrtvovalnost. Milost božja je delovala, Poklical je kat. duhovnika, in kmalu je dozorel sklep, da hoče postati katoličan in sprejeti sveti krst. Za bodoče je sklenil, da hoče svoje moči posvetiti Bogu in delati za razširjanje kraljestva Kristusovega. Satanovo cesarstvo. Z brezboštvom, ki je temelj boljševiške vlade na Ruskem, delajo nasilje tudi med vojaštvom. Tako n. pr. kršču-jejo na ime »ateist« = (brezbožnik) celo vojne in morilne stroje, tanke itd. To bo res anti-kristova armada. Bog nas varuj. Sedem otrok je darovala v službo Bogu in Cerkvi družina učitelja Steinki v kraju Braunsberg (škofija Ermland na vzhodnem Pruskem). Meseca julija 1931 sta opravila prvikrat presveto daritev dva brata. Stregla sta dva starejša brata-duhovnika. Štirje sinovi so torej duhovniki, tri hčere iz iste družine so pa redovnice. Kaj je »Karitas« in »karitativno delo« — posname vsakdo iz sledečega poročila: V Ho-nolulu na otoku Havaji (Sandviški otoki v Tihem oceanu) je umrl Američan Jožef Dutton, konvertit, ki se je celih 44 let žrtvoval v službi in strežbi gobavcev. »Brat Jožef« — tako so mu rekli — je svoj čas spremljal slovečega patra Damijana na postajo za gobavce v Mo-lokaju (v isti skupini otokov). Do njegove smrti (1. 1886) je živel z njim skupaj. Po smrti p, Damijana je bil »brat Jožef« oskrbnik go-bavske kolonije, — Zanimivo je, da si je ameriško brodovje, ki je na vožnji okrog sveta, ko je plulo mimo otoka, nadelo zastave in v paradni obliki pozdravilo naselbino, da je tako počastilo mrtvega junaka in njegovo ljubezen do bližnjega. Dajatve po drugih državah. Na Angleškem vzdržujejo katoličani tudi organizacijo za podpiranje konvertitov, Anglikani, ki prestopijo v katoliško Cerkev, izgube dostikrat službe, nimajo od česa živeti, zato jih drugi velikodušno podpirajo. Omenjeno društvo je nabralo 1. 1930 v ta namen 15.825 funtov, t. j. štiri milijone 430 tisoč dinarjev. Nova bitka v kulturnem boju Češkoslovaške. Načrt za novi državni zakonik kaže, da hočejo sedanji vodilni politiki vpeljati obvezno civilno poroko. S tem se napoveduje novo nadaljevanje kulturnega boja. Načrt sicer dostavlja: »Novoporočencem je na voljo dano, če po izvršenih oblastnih predpisih — v cerkvi sklenejo zakramentalni zakon.« Toda če beremo, kako navdušeno pozdravljajo vlad-no namero, vpeljati civilno poroko, svobodomiselni nacionalisti in socialisti, vidimo že na- prej, koliko bo na Češkoslovaškem divjih zakonov, ki bodo imeli državno odobrenje in zaščito. O, kako težko odgovornost pred Bogom bodo imeli povzročitelji takih razmer! Turčija — Kitajska — Japonska niso v boju, pač pa se borijo zoper pohujšanje mladine. Nenavadno se to bere, kajne! Pa je le res. Turčija je n. pr. prepovedala, da bi smela mladina do petnajstega leta starosti hoditi k predstavam ameriških filmskih izdelkov, ker na nravnost slabo vplivajo. Taka prepoved je izdana tudi na Kitajskem in Japonskem. Torej poganske dežele se morajo braniti proti »kulturnim« vplivom krščanskih držav! Smrt odlične konvertitinje. V samostanu ubogih služabnic Deteta Jezusa blizu Rige je koncem julija t. 1. umrla princesa Anastazija Georgijska. V mladih letih je kot hčerka carskega namestnika v Vilni postala katoličanka — ne brez velikih žrtev in težav, saj bi jo bila mogla zadeti kazen pregona v Sibirijo, ne le da je izgubila prijateljstvo na bivšem carkem dvoru. Vsled revolucije je prišla ob naslov in ob premoženje, da ni imela niti za prehrano. Temeljita izobrazba ji je pripomogla, da je postala učiteljica v Dunaburgu. Hkrati se je mnogo trudila kot katehistinja in vodila s škofovim dovoljenjem celo duhovne vaje. Zadnja leta je povrh še ohromela. Kljub temu je vzdrževala s svojo pičlo pokojnino še neko obubožano grofico. Plemenita duša! To bi jih... ! V znanem francoskem mestecu Lille so v 50 letni spomin prvega svetovnega evharističnega kongresa imeli nedavno veliko evharistično svečanost. Zbranih je bilo do 300.000 vernikov ter 60 škofov iz Francije, Belgije, Kanade itd. Svečanost je dobila posebno ljubkost in privlačnost vsled tega, ker je ob tej proslavi svete Evharistije prejelo 50.000 otrok prvikrat sveto obhajilo. — Toda tudi satan ne miruje. Imeti je hotel svojo zabavo. Trije skvarjeni, brezbožni fan-talini so se skrivaj priplazili k oltarju, ki je bil postavljen na prostem, so polili podnožje mogočne stavbe s petrolejem in zapalili. Hvala Bogu, da so mogli verniki, ki so pravočasno plamene zapazili, vse pogasiti. — Kdo ima večjo krivdo: ali poredni fantalini, ali brezbožni in brezvestni rovarji, ki so jih najbrž nahujskali in morda še plačali!? Težak odgovor. Nekje v Avstriji pride k svojemu župniku v svetnih stvareh zelo olikan gospod. Izjavlja, da hoče izstopiti iz katoliške Cerkve in vzeti v zakon neko mlado Židinjo. Župnik naj bi mu dal potrdilo, da je izstopil, da bi nato pred županstvom sklenil civilno poroko. Ko vse prigovarjanje, naj ne stori tega usodnega koraka, ni nič izdalo, se župnik vsede in molče spiše zahtevano izjavo. Gospod sprejme listino pa samozavestno vpraša: »Koliko stane?« — Župnik hladno: »Vaše zveličanje!« Mož prebledi, korak mu je negotov, a premislil se najbrž ni!