Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finanslranjem. Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8. Telefon 156, čekovni račun prt Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. ftokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotiia naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo 1250 din. Štev. 44 Cena 15 din PTUJ, 4. november 1960 Letnik XIIB Preteklo je šest let alžirske osvobodilne vojne. V tem času je ■prišlo do marsikatere spremembe v stališčih samih Alžircev in Fran- cozov, toda vojna še vedno traja in kakor lahko sklepamo, se bo zavlekla še za nekaj časa, čeprav pričakujejo prav v naslednjih ted- nih odločilne spremembe. Boj alžirskega naroda za neod- visnost se je začel pred šestimi le- ti, ko so najprej zahtevali za svoj narod enake pravice, kot za Fran- coze. Kolonizatorji Alžircev sploh niso priznali kot narod. Načrtno izkoriščanje, odvzemanje zemlje in podobna dejanja so privedla do oboroženega upora. V začetku so zahtevali le enakopravnost, ko se je boj razmahnil, pa so zahtevali pravico do samoodločbe, torej do neodvisnosti. V svojem programu so navedli tudi taka stališča, ki francoskim kapitalistom ne bi pre- več ustrezala — pravico alžirske- ga naroda do vsega naravnega bo- gastva, kar pomeni odvzem fran- coskih pravic v Sahari, kjer se se^ daj razvija veliko petrolejsko in metalurško središče. F^av zaradi saharskega boga- stva se francoski kolonizatorji no- čejo umakniti iz Alžira. Njihovo stališče je privedlo do dveh večjih uporov, ki so omogočili v prvem primeru de Gaullovo vrnitev v po- litično življenje, v drugem pa na- daljnjo diferenciacijo v francoskih stališčih do Alžira. Najnovejše akcije kažejo, da imajo tudi Fran- cozi dovolj te drage in dolgotraj- ne vojne, ki ne bo prinesla dru- gega uspeha kot umik iz Alžira. V sedanjem času boja kolonial- Viih narodov za neodvisnpst je na- daljnje zavlačevanje priznanja ne- odvisnosti samo kratkovidna poli- tika. V sedanjem časii dobiva al- žirski boj prav zato posebno obe- ležje. Gre namreč za internacio- nalizacijo boja. Alžirci so že pred leti ustanovili svojo začasno! vla- do, ki pa so jo priznale samo arabske dežele, saj v večini pri- merov sploh niso imele diplomat- skih stikov s Parizom. Pred ne- davnim pa je Hruščev nekajkrat poudaril, da je Sovjetska zveza dejansko priznala začasno alžirsko vlado in da si zato lasti pravico, da pomaga vsaj alžirskim begtm- cem. Tako so pred nedavnim pri- peljali v tuniško pristanišče prvi tovor hrane, zdravil in orodja. De- jali so, da lahko pomagajo begun- cem, ker Američani preko Atlant- skega pakt^ pomagajo Francozom v boju proti alžirskim upornikom. Tako dobiva spodad v Alžiru nov pomen v stikih med Vzhodom in Zahodom. Sov.ieti so se postavili na stran Alžircev, Američani pa so morali zaradi tega tudi spremeniti svoje stališče in povedati, da so- dijo problem za francoski, ne pa za internacionalni. Tukaj so še druge zveze, ki odločno vplivajo na potek dogodkov v Alžiru. Ame- ričani so do nedavnega zvesto za- govarjali svoje staro stališče, da so proti kolonialnemu gospodar- stvu, ker so bili sami nekoč kolo- nija. Pri prejšnjih glasovanjih o alžirskih resolucijah v OZN se je Amerika glasovanja vzdržala in tako pokazala, da ne more podpre- ti kolonialistirne politike, ker pa ima zveze s Francijo noče priza- deti niti nje. Na drugi strani so s tem povedali, da je problem sa- mo francoski. Ker je SZ zavzela aktivnejše stališče v alžir.skem boju, stojijo Američani pred hudim problemom. Francozi se namreč že več let upirajo ameriški politiki v Atlant- skem paktu in da bi jih vsaj del- no pomirili, so med drugim zavze- li do alžirskega vprašanja nevtra- Jistično stališče, seveda na zunaj, za hrbtom pa so jim zvesto poši- l,iali orožje. Francozi igra.jo sedaj zopet na karte NATO: če'Ameri- čani ne bodo zavzeli takšnega stališča, ki bi ustrezalo Franco- zom, bodo delali težave v NATO. Kandidata Kennedy in Nixon sta zato povedala, da sodita alžirski problem za francoski, kajti na ta hačin sta vsai s svoje strani one- mogočila, da bi šestletno vo.]no in- ternacionalizirali. V prihodnjih tednih bo takšna politika pokaza- la sadove in zato lahko pričaku- jemo v zvezi z Alžirom velike do- godke. Dosledna uveiiavitev nagraievanja po učinku Zaključki plenuma občinskega sindikalnega sveta Ptuj v četrtek, 20. oktobra 1960 je bilo v Ptuju drugo redno zase- danje plenuma Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj, ki se ga je udeležilo: 32 članov Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, 60 pred- sednikov sindikalnih podružnic, 25 direktorjev gospodarskih or- ganizacij, 32 predsednikov de- lavskih svetov in 25 predsed- nikov upravnih odborov. Na plenumu je bilo podano poročilo o gibanju proizvodnje, osebnih dohodkov in skladov podjetja v prvem polletju 1960 v primerjavi s prvim polletjem 1959, ki ga je podal predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj tov. Jože Šegula. V drugem delu zasedanja je bilo podano poročilo o higiensko tehnični za- ščiti in varnosti pri delu, v ptuj- ski občini, ki ga je podal član komisije Občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj za skrb o delovnih ljudeh Jože Erhatič. Z vprašanji, ki obravnavajo poročila, bomo naše bralce se- znanili v prihodnji številki na- šega lista. Plenum Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj je na osnovi po- danih jMDročil in razprave o gi- banju proizvodnje, osebnih do- hodkov, skjadov podjetja, pro- duktivnosti dela in nagrajevanju po delovnem učinku sprejel na- slednje zaključke in priporočila: 1. Plenum Občinskega sindi- kalnega sveta zadolžuje vse sin- dikalne podružnice in člane ple- numa Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, da še nadalje vodijo odločno politično akcijo, da se bodo osebni dohodki razdeljevali po doseženem učinku dela v vseh podjetjih občine. Tudi v ustano- vah naj se preide od sedanjega sistema plačevanja na nagraje- vanje po delovnem učinku. 2. Sindikalne podružnice v go- spodarskih organizacijah morajo skupno z vodstvi podjetij in. or- gani delavskega samoupravljanja temeljito proučiti priporočila okrajnega in občinskega zbora proizvajalcev o nagrajevanju, ki so bila dostavljena vsem gospo- darskim organizacijam. Tam, kjer so dani pogoji, je pvotrebno s politično akcijo iti v smeri pre- hoda k uvajanju ekonomskih enot in vskladiti nagrajevanje po ekonomskih enotah. 3. Sindikahie podružnice mo- rajo še nadalje aktivno sodelo- vati z organi delavskega samo- upravljanja, prvenstveno sedaj pri predpripravah na sprejema- nje plana za leto 1961 in pri se- stavi petletnega družbenega pla- na podjetja. 4. Izvršni odbori sindikalnih podružnic so dolžni, da s pla- nom podjetja za leto 1961 in s petletnim družbenim perspektiv- nim planom podjetja in komune seznanijo celotni kolektiv. Ob- činski sindikalni svet bo v zvezi s smernicami petletnega druž- benega plana občine Ptuj sklical posebna posvetovanja in raz- prave za vodstva sindikalnih podružnic ter skupno s člani Zbora proizvajalcev pojasnjeval smernice in naloge plana za leto 1961 in petletnega družbenega plana. 5. Plenum Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj se strinja s Svetom za finance in družbeni plan Občinskega ljudskega od- bora Ptuj glede priporočil Zbo- ru proizvajalcev o nadaljnji in- vesticijski politiki in razvoju gospodarstva in ukrepih, ki bi se naj podvzeli v občinskem merilu. Priporočila se naj do- stavijo vsem gospodarskim or- ganizacijam, da se z njihovo vse- bino seznanijo celotni delovni kolektivi. 6. Občinski sindikalni svet Ptuj bo tudi v bodoče skliceval posvetovanja po panogah, kot so: industrija, obrt, trgovina, gostin- sti'o, kmetijstvo in druge, na ka- terih bo razprava o problemih nagrajevanja po delovnem učin- ku, finančnem poslovanju, de- lavskem in družbenem uprav- ljanju, gibanju proizvodnje, no- tranjih odnosih, kadrovski poli- tiki in ostalih vprašanjih. 7. Za uspešno delo in poslova- nje gospodarskih organizacij je predvsem pogoj strokovna spo- sobnost, kafeea" tudi ekonomsko- poHtična vzgoja vseh članov de - lovnega kolektiva. V zvezi s tem postavlja plenum Občinskega sindikalnega sveta nalogo vsem sindikalnim podružnicam, da skupno z organi delavskega samoupravljanja in vodstvom podjetja posvetijo vso skrb stro- kovni in politični vzgoji vseh članov delovnega, kolektiva v okviru izohraževaikiih centrov za izobraževa!n.te kadrov in De- lavske ufliiptrerze Ptaj. 8. Na osnovi teh zaključkov bo predsedstvo izdelalo konkretne smernice o bodočih akcijah v zvezi z nagrajevanjem, izobraže- vanjem ter ostalih vprašanjih. Po poročilu o higiensko-teh- nični službi in varnosti pri delu so bili na podlagi jKjročila in razprave sprejeti naslednji za- ključki: 1. V vseh delovnih kolektivih je treba stalno in načrtno vzga- jati vse člane delovnega kolek- tiva v zavesti potrebe po var- nem delu. Kjer je potrebno, se naj podvzamejo ostrejši ukrepi, da se zavaruje zdravje in var- nost na delovnem mestu. 2. Izvršni odbori sindikalnih podružnic naj stalno skrbijo za izboljšanje varnostne službe in o vseh nezgodah pri delu takoj razpravljajo na svojih sejah ter sprejmejo konkretne predloge, ki jih naj predložijo delavskemu svetu. Cim tesneje naj sodeluje vodstvo sindikalne podružnice z inšpektoratom za delo ter sproti kontrolira, kako se upoštevajo odločbe in smernice inšpektorata za delo. Vodstva sindikalnih po- družnic so dolžna, da skupno z organi delavskega samouprav- ljanja, vodstvom podjetja, moj- stri in delovodji vložijo vse sile za varnost .pri delu in izboljšanje higiensko-tehnične zaščite. 3. Dosledno je treba izvajati varnostne ukrepe na vseh delov- nih mestih. Posebno so odgovor- ni za izvajanje varnostnih ukre- pov delovodje, obratovodje in mojstri, ki delo neposredno vo- dijo. 4. Stalno je potrebno prouče- vati vzroke nezgod in podvze- mati konkretne varnostne ukre- pe. Stalno je treba iskati mož- nosti novih delovnih metod za vzgojo delavcev, kako se upo- sraibjlja inona varnostna oprema. Otvoritev mladinske politične šole v Ptuju Otvoiit^ so prisostvovali preidstovniki občinskega komiteja ZKS, občinskega komiteja LMS in delav- ske univerze Ptuj Upravnica Delavske univerze tov. Meta Feldin je uvodoma spregovorila nekaj spodbudnih besed in v imenu Delavske uni- verze otvonla Mladinsko poli- tično šolo kot oddelek DU. O pomenu te šole je spregovo- ril predstavnik Občinskega ko- miteja LMS, ki je med drugim dejal: »2e dalj časa se je kazala potreba po šoli, kjer bi mladina pridobivala potrebno znanje za uspešno reševanje raznih proble- mov, s katerimi se srečuje v ko- lektivu, pri proizvodnji, organih delavskega in družbenega uprav- ljanja ter pri reševanju organi- zacfjsildh vprašanj v samih ak- tivih Ljudske mladine. Cesto smo ugotavljali, da se je mla- dina premalo vključevala v or- gane delavskega in družbenega upravljanja. Vzrok temu ni bil toliko v nezainteresiranosti mla- dine, temveč v tem, ker je ta premalo poznala druženo-ekono- miko. Na tem področju se ni uveljavljala in je zaradi tega zaostajala. V tej šoli bodo slušatelji ab- solvirali vrsto predavanj iz pod- ročja splošne ekonomike FLRJ, prav tako tudi v merilu občine. Nadalje bodo poslušali predava- nja iz mednarodnega delavske- ga in mladinskega gibanja, o na- logah in vlogi raznih političnih organizacij. Skratka — program je sestavljen tako, da se bo mla- dina seznanila z osnovami, ki ji bodo shižile za pravilno tolma- čenje družbeno-ekonomskih pro- cesov v proizvodnji in pri ostalih vprašanjih, ki zanimajo mladino, in se bo tako usposabljala za aktivno delo v organih delav- skega in družbenega upravlja- nja, kakor tudi za uspešno delo v aktivih IjMS.« Na koncu se je predstavnik Občinskega komiteja LMS F*tuj zahvalil vsem političnim orga- nizaczijam in Delavski univerzi ki so z razumevanjem podprli in omogočili ustanovitev Mladinske politične šole. —cč Rezoltati poskusa v pridelovanju sadja Triletni rvemi po»1rkus v pro- irvodinii jabolk na 10 ha sadovnja- ka družbenega posestva »Ptujsko poljp«, ki je na Panorami izza Ptuja, jp v celoti us(>p1 ter dal nad 2R0.0ft0 kg prvovrs+nih ja- bolk za domači trg in izvoz. Ta uspeii Do«zkus bo v bodoče stalna praksa tega posestva, saj je pokazal, da je edino ob taki skrbi za sadovnjak mogoče doseči prvovrstno kakovostno :n kbličtn- sk-n sadje. Od 12 sort jablan so se najbolj obnesle snrte: damasonski ko- smač, krivoppcelj, bobovpc, nato kanada. ontario, baumanova rene- ta in drugp. Od njihrvvpga sadu je bilo nad 70 odst. prvovrstnih ja- bolk in dr> 25 odst. drugovrstnih, le manjši odstotek pa tretjevrsten. Z zastiranjem tn z gnojenjem z umetnimi gnoji:i v razmerju 2200 kilogramov na hektar ter z 10- kratn^m škropljenjem se je izka- zalo, da le le ob tak. negi dreves mog-rcA doseči zdravo drevje m zadoTOliiv tttideiek aadja, Zdaj bodo še škropili proti voluharju, ki jim povzroča precej škode. Začetek zemeljskih del za nov ptujski hotel v soboto, ."il. oktobra 1960, je zarel!f> Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj z buldozrrjpm pnlpravljati teren za graditev ptujskega ho- tela, ki bo stal v Trstenjakovi uli- li nasproti nove poslovne stavbe »Merkurja«. ITofeJ bo stal na se- daj neprizidanem stavbiiscu med poslovno stavbo ».Tavnrja« in »Pe- tovjp«. Craditpv hotela ho priza- dela obe stavbi. ».Tavorjeva« po- slovna stavba bo ostala le do do- vršitve hotela, odstranjen pa bo tudi del. »PPtovijine« polnilmce. Z zgraditvijo hotela bodo od- stranjene v Ptuju vse težave, ki so prej rnem-rgočale bivanje več- jega števila turistov v tem važ- nem zgodov nskem m tudi so- dobno razši-ienem in g-spcdairsko se razvijajočem Ptuju, LUNl.VE SPREME-MBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 3. do 12. novembra Zadnji krajec dne 11 novembra 1960 ob 14 47 Oblačno vreme z vmesnimi kratkotrajnim« razjas- nitvami Okrcg 14. novembra bo nac^t-r"' higdst;ivnik( bivših hritanskih koloni) v zahodnem delu At- lantskega oceana o reveži|i britansko- ameriškega sporazuma, "a osnovi kate- reoa «0 Američanom «dt'opili oporlič" na teh ozemljih. (Reirteri do po končani šoli pri nadalj- njem političnem delu lažje in uspešneje tolmačili razvoj druž- benih odnosov v našem življe- nju. Želel je, da bi zaključni iz- piti po končanih predavanjih po- kazali čim boljše zaianje sluša- teljev. Upravnik šole tov. Viktor Krajnc je obrazložil navzočim organizacijsko-tehhično stran šole. Predavanja bodo dvakrat tedensko po tri ure po programu, ki so ga predavatelji že sprejeli. Sola bo imela izbran in kvalite- ten predavateljski kader. Program predavanj bo objav- ljen v »Ptujskem tedniku« te- densko vnapreg. TRGOVSKI LOKALI V HALOZAH v Doleni in Stopercah v Halo- zah sta prepustOi kmetijski za- drugi Lovrenc in Majšperk svoje trgovske prostore trgovskemu podjetju »Panonija« Ptuj, ki bo oskrbovalo prebivalstvo teh (kra- jev z vsemi iindiistrijskiim>1 pred- meti. Ustanavljanje novih trgovin po podeželju ni več tako enostavno, kot je bilo svojcas. Želje potroš- nikov kateregakoli predela teh kraljev ne zaostajajo za' željami mestnega prebivalstva. Tr« se <'h- cuti z.asti pri mladini. Podjetje, ki ustanovi trgovno, mora skrbe- ti, da ustreže željam potrošnikov. Zaradi tega pa mora urediti po- možne prc&tore m samo trgovino, da se blago ne kvar«. Ljudje zo zelo natančni pri ogledu blaga in vsako okvaro takoj opazijo. Tako ho »Panonija« skrbela, da bosta tudi novo prevzeti trgovini založeni s kval tetnim blaoom in široko izbiro raznih izdelkov. S tem bodo prihranjeni ljudem stroški in na'P<)ri .cd hoda v Ptuj ob nakupih blaga, ker brdo imeli zadostno »zbiro v samem kraju. Taka skrb pa je tud. v korist sa- mega podjetja, ki lahko izbo!jšu- .ie svoje delo n u^stsnavlja svoje podružnice v krajih, kjer so te r>otrebne m kjer jih ljudje tudi želijo. Trgovini ^^Panonije'< v Doleni m .^topercah že obratujeta od 20. in 28. rktobra t. 1. dalje in vse kaže že sedaj, da bosta imeli zelo širok krog strank. Tnnnnnnnnnnnninnnnnnnnr NAŠI NAROf^NIKI IN BRALCI noj oproste donašniim štitim strcmem listo. Peta in šesto strem sta izostali zaradi tehničnih težav v tiskarni. Prihodnja števil- ka našeaa lista bo izšla zopet redno naslednii pe- tek v normalnem obse^, to je na šestih straneh. Uredništvo Strnn 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 4. NOVEMBRA 1960 Z 2. novembrom 1960 je začelo Avto-moto društvo Ptuj z novim i tečajem za vozače vseh motor'- 1 ftih vozil. Na tečaj sc je prijavilo i 45 interesentov, sprejeli pa so jih i 33. Ostali bodo pri.šli skupno z i novimi prijavljene! na vrsto pri ] spomladanskem tečaju. 1 Ob nedavni proslavi 10-letnice delavskega samoupravljanja je razdelilo podjetje Elektro Ma- ribor-okolica več nagrad dclav« i c&m, ki so v podjetju 25 in 10 let. i Iz obrata Ptuj je prejel fta^rado > za 25-letno službovanje pri pod- , jetju Franc Jaušovec, za 10-let- no službovanje pa sta prejela nagrado Marija UVlilošič in Ivan Haslinger. Jubilejno proslavo je imel cel kolektiv v Domu nad Dravinjo v Štatenbergu. Bolnišnica Ptuj bo imela nov rentgenski odsek, ki bo v zgrad- bi internega oddelka. Dela za ureditev tega odseka so že v teku in bodo gotova predvidoma kon- cem januarja 1961. V novem rentgenskem odseku bodo cen- tralni rentgenski pregledi za vse oddelke. Nov rentgen so dobili že v začetku letošnjega leta. Cesta na Tisovcu, ki jo gradi »Dravinja«, gozdno in lesno go- spodarstvo, lepo napreduje. Se- daj jo tlakujejo in posipavajo ?. gramozom. Do polovice je sedaj ta nova gozdna cesta že prevoz- na s težkimi vozili. Tudi na osta- lem delu ceste dela dobro na- prdujejo, ker jih opravljajo z mehanizacijo in le v manjši meri ročno. POLENŠAK Cvetice pred ploščami in spomeniki Napis na plcšči padlih borcev, kt .je na gasilskem domu, je b:1 obnovljen pred dnevom mrtvih. Otroci IZ šele na Pclenšaku so prinesli pred ploščo cvetje in so se poklonili spominu na mrtve, skupno z učitel.jstvom. Tudi pckopal šče je bilo 'etos za dan mrtvih zelo lepo urejeno. Vse najlepše jesensko cvetje so Ijtidje cdnesli na grobove svojih pokojnih. Traktor polno zaposlen Zaradi slabega vremena se je jesenska setev letos zelo zavlekla. Z/Orane še niso vse njive, čeravno je bi traktor ves čas v akciji, orali pa so tudi kmetje s svojo vprego. KZ bo osta o nekaj na- bavljenega semenja, ker so si ga kmetovalci medsebojno zamenja- vali. Po umetnih gnoj^nh bo pred- vidoma večje povpraševanje spo- mladi. Zadruga .jih ima že sedaj nekaj na razpolago. ^ Na Polenšaku premalo kulturnega razvedrila v gasilskem domu je že od 1956. leta elektrika in je že od takrat dalje možncst kino pred- stav potujočega kina. Malo je še izgledov, da hi KZ Polenšak na- baviia kino projektor. Polenšak bi rad sprejel tudi amaterske gle.- dališke skupine, ki pa težko pri- dejo gostovat v ta oddaljeni kraj. Sedaj v dolgočasnih jesenskih in zimskih mesecih pogrešajo razve- drilo odrasli ;n mladina. Domačini bodo morali zopet pod šolskim vodstvom pripravitr kako priredi- tev, da bo na Polenšaku živahneje tudi na kulturnoprosvetnem pod- ročju. PODGORCI Vsi hitijo s setvijo v lepih dnevih pred 1. novem- brom 1960 so pohiteii kmetovalci z območja kmetijske zadruge Pod- gorci za jesensko setev. Posejana je pšenica italijanske sorte San Pastcre. Zadružna traktorja sta bila stalno na oranju. Vožnje in razne traktorske usluge so b«'le zaradi oranja odložene. Kmetij- ska zadruga je dovolj založena s semenskim blagom in z umetnimi gnojili. Izvajanje agrotehničnih mer glede tega ni vezano s teža- vami. Za sadjem veliko povpraševanje Na letošnji bogati pridelek ja- bo'k se je KZ Podgorci dobro pri- pravila. Ckikupila je že večje ko- hčine jabolk ter jih predala KZ Ormož, ki ima velik krog odje- malcev Ti prihajajo po jaibolka v Ormož, pa tudi na sam teren. V zadnjem času so poslali sem po jabolka z avtomob'i kolektivi iz Ljubijane, Reke, Tuzle in Sara- jeva. S škropljenjem sadnega drevja je uspelo tudi tukaj v glavnem zatreti ameriškega ka- parja, zato .so jabolka lepa in ne- okužena. Kilogram kvalitetnih ja- bolk plačujejo po 38 do 35 din, industrijsko sadje pa po 15 dm. Več krompirfa vklete- nega kot prodanega Veliik de'] pridelka krompirja bo, kot kaže, prezimil v keteh pride- lovalcev, ker zanj sedaj m ve! - kega povpraševanja KZ Podgorci g« cdkuip. tedensko po 3 vagone in ga plačuje kg po 10 do 11 din. Letošnji pridelek krompirja je zelo lep in je s takim tudi trg zasičen. KZ si prizadeva, da bi spravila industriji nekaj ndu- strijskega krompirja in da bi s tem zmanjšala zaloge pri kmeto- vallcih. ki jim ga bo kljub pre- cejšnji domači porab: cstao pre- cej za prodajo. Zbori organizacij ZROP Prihodnjo nedeljo bodo na or- moškem področju občni zbori 6 osnovnih organizacij ZROP. Občni zbor občinske organiza- cije bo okrog 20. novembra. Or- ganizacija vključuje velik od- stotek vseh oficirjev in podofi- cirjev na občinskem področju, ki vsi zelo redno plačujejo čla- narino in so vsi naročeni na svoj Glasnik. Blok pred dograditvijo Na novem stanovanjskem blo- ku v Ormožu so v toku zadnja vodno-instalaterska in druga za- ključna dela ter bo blok (verjet- no) do konca leta vseljiv. Z do- graditvijo bloka bo v veliki meri rešeno vprašanje stanovanjske- ga fonda uprave ormoškega družbenega posestva. Široko platno v ormoškem kinu v kinu Ormož so pred kratkim dobili cinemascop in široko plat- no. Redni obiskovalci kina so to novost navdušeno pozdravili. Tudi v kinu Središče so pred dobrim mesecem preuredili apa- raturo in platno v sistem cine- mascoipa. Motiv iz Ormoža Personalne spremembe na občini Ormož Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Ormož je bil izvoljen za tajnika ljudskega odbora tov. Jelen, dosedanji na- čelnik oddelka za družbeno .'služ- be pri občini Ormož. Oddelek za gospodarstvo vodi že nekaj me- secev nov načelnik, tov. Ciril Kolarič. Kozminci že daije časa se v našem kraju govori o gradnji nove šele. Ta b bila resnično tudi potrebna. Vsi prebivalci so pczdravili to akcijo, ko se je začelo c tem govoriti. Na žalost je ostalo trenutno še vse pri starem in ljudje vprašuje.io, ali je gradnja preložena ali pa se sploh ne bo gradilo. Pismo is brigade Tovariš urednik! Ker se bližajo zadnji dnevi na- šega brigadirskega življenja, se končujejo tudi tečaji. 29. oktobra je bil izpit po končanem gospo- dinjskem tečaju. Okrog 8. ure zju- traj smo se zbrali pred glavnim štabom in smo čakali na izpite. Bilo je še par minut časa. Vsakdo je še hitro ponovil, da bi ja bil čimbolj pripravljen na izpit. Ne- koliko nas je bilo strah pred iz- praševalno komisijo. Šlo je za še en uspeh v brigadi. Naš tečaj je obiskoval tudi komandant M'hec. Njegov pogum nas je večkrat ob- varoval, da nismo omahnili pred koncem tečaja. Dan izpita je bil za nas tudi dan veselja. Izpit je trajal do 12. ure — vsaj teoreti- čni del. Za tem je bil praktičen iz- pit. Tudi to je minilo. Tečaja ni- smo zaman obiskovali. Komisija se je prepričala, da smo se mnogo naučili. Popoldne smo bili zelo ra- dovedni na rezultat. Zvečer ob 20. uri smo dokončno dobili spričeva- la, ki so nam bila zadoščenje za ves trud in napore. Dobili smo diplome in še knjige. Oboje nam bo ostalo vsem v dragem spominu, znanje pa nam bo vedno koristilo. Tako so se izpiti srečno končali. Sedaj na koncu 6. dekade Vam lahko sporočim, da bomo zopet udarni in se nam obeta še speci- alno priznanje. Čez 12 dni se vr- nemo, nakar bomo lahko pripove- dovali v domači mladinski orga- niziciji, kako nam je bilo v briga- di, kako smo bili veseli uspehov in kako smo premagovali vsakovrst- na težave. Če bomo pred odhodom dobili prehodno zastavico. Vam bom še to sporočila, še preden se vrnem. Vsi člani brigade iz ptujske ob- čine in tudi iz okraja Maribor po- šiljamo v domače kraje prav pri- srčne pozdrave in želimo vsem mnogo uspehov. Ob koncu pisma naj še omenim, da so se končali izpiti tudi v trak- torskem tečaju, ki ga je obiskoval naš namestnik komandanta Ivan Hržič. Pozdravljam Vas vse z brigadir- skim pozdravom Angelca Robin Ravnanle z gnoiem — važna stvar v kmetijstvu Inž. Zoreč Egon Gnoj in gnojenje sta v kmetij- stvu odločilnega pomena za višino pridelka. Pri gnoju se namreč pri nas prične in konča vsa rastlinska proizvodnja. Gnoja ni brez živine. Umetna gnojila so le kemični mr- tvi dodatek, ki zboljša učinek na- ravnega gnoja. Samo z umetnimi gnojili kmetovati ni mogoče. Umetnih gnojil je dovolj, vendar so draga, predv.sem uvožena. V kolikor kdo misli, da v kmetijslivu vse rešuje dušik, je v zmoti. Zemlja potrebuje bolj fosfor. Vprašujemo se, ali res nimamo do- ma kalija, fosfora, dušika? Ali je res treba v.se uvoziti? Ali izkori- ščamo dovolj in pravilno vse do- mače vire redilnih snovi, potrebne našemu kmetijstvu? Vsekakor ni težko ugotoviti, kako se brez ko- risti izgubljajo tisoči in tisoči kilo- gramov dragocenih hranil. Tisoči in milijoni se stekajo v vaške jar- ke. Če bi danes postavili vpraša- nje: ali naše kmetijstvo res prb- vilno izkoristi vsako trohico doma pridelanega gnoja, gnojnice in komposta, ali res pov.sod pravilno gospodari z gnojem, ali je gnoj res dober, pravilno zrel, ali ne od- teka gnojnica z gnojišča po dvo- rišču oziroma v jarek, ali je gnoj pravočasno zvožen na njive in pra- vilno spravljen v zemljo itd. — bi prav gotovo dobili veliko nezado- voljivih odgovorov. Poljedelec mora vedeti, da čim bolj smrdi okrog hlevov in gnojišč, toliko več dragoc. dušika odhaja v zrak, dušik pa je — denar. Ta smrad je potrebno vloviti in ga spraviti na polje in za toliko manj ho potrebnih umetnih gnojil, za katere je treba šteti gotov denar. Toda tu so številni ugovori, ni- mamo betonskega gnojišča, niti betonske gnojnične jame. Za ce- ment ni sredstev, če pa bi bila, pa ga ne dobiš, prav tako železa ne. Vsekakor betonsko gnojišče ir be- tonska jama nista vse in nikakor ne pomenita tudi že dobrega gno- ja. Cesto lahko vidimo prav slab gnoj ra imenitnem betonskem gnojišču in drugje, ptav odličen gnoj na povsem preprostem gno- jišču. Dobro gnojišče marsikatere- ga poljedelca pokvari. Brez truda namreč tudi dobrega gnoja ni. Pri gnoju je najvažnejše, kako z njim ravnaš. Osnovno je, da ga lepo zložiš in močno stlačiš. Vsak dan sproti in takoj. To je glavno, to je pa tudi — vse. Zajeti moraš tudi gnojnico in sploh tekočino, ki se steka s kupa, ter jo spraviti nazaj na kup. Tako boš imel masten in težak gnoj, ki nekaj zaleže. To se pa da doseči tudi brez cementa in železa, vendar le z malo betona. Cesto vidimo bunkerjem podob- na gnojišča z debelimi betonskimi zidovi. Tako gnojišče je res trpe- žno in stane kup denarja. Prav tako dobro pa je enostavno gno- jišče, ki je poceni, ker pri gradnji nismo razmetavali denarja za de- bel obrambni zid okrog njega. Gnoj je potrebno zlagati visoko, tudi do 5 metrov, ker je tak gnoj najbolj uležan in najpravilneje pre- perel. Če bodo naši kmetovalci imeli takšen gnoi. bodo v mirni zavesti, da so storili vse, kar je bilo v niihovih močeh, da bi sebi in skupnosti prihranili v svojem prizadevanju po visokih donosih nepotrebne izdatke za draga umetna gnojila. Terenska služba zdravnikov Hišne oblake vršjo E-dravn.ki Zdravfltvtnega doma Ptuj po »ie- dečem razporedu: 4. novembra dr. Slcbod&n Zakula, 5. novembra dr. Franc RakuS, 6. novembra dr. Franc Rakuš, 7. novembra dr. Ladis av Pire, 8. novembra dr. Emil B agovtč, 9. ncvembra dr. Franc Rakuš, 10. novembra dr. Ladislav Pire. Hišne obiske na področju Zdrav- stvene postaje Juršozimi prehrgna bolj pestra in založena z vitamini in rudninski- mi solmi. Iz vsega tega torej sledi, da ni vseeno, kaj damo družim na mi- zo. Neprimerno sestavljena h'-ana brez vseh tistih .snovi, ki jih člo- veško telo ootrehuje za nemote- no delovanje, ie lahko škodMiva. Da tudi če je družina ob obrokih .sita. 1312 zdravnikov v Sloveniji v zadnjih petih letih je število zdravstvenih delavcev v Sloveniji naraslo od 3 na 5.000. Neposredno pri zdravljenju bolnikov je zapo- slenih 1.312 zdravnikov, povprečno po en zdravnik na 1.220 ffebival- cev. Odkar je uvedeno zdravstveno zavarovanje tudi za kmečko prebi- valstvo se še bolj čuti potreba po zdravstvenem osebju, saj pride ena medicinska sestra komaj na vsakih 1.634 prebivalcev. Pričaku- jejo pa, da bo število zdravstve- nega osebja v bodočo hitro nara- ščalo in da bodo v tem oziru dose- gli raven dožel z napredno zdrav- stveno službo. Megla proti gripi čeprav je medicina že zdavnaj obsodila nezdravo podnebje mest z meglo, kot sta London in Los An- geles, sta dva ameriška zdravnika opravile zanimive poskuse, ki ka- žejo, da lahko ima megla tudi zdravilno dejstvo. Miši, ki so bile dva meseca prepuščene vplivu zraka, polnega megle in industrij- skega dima, so pokazale mnogo večjo odpornost proti gripi od mi- ši, ki so med tem časom živele v idealno zdravi klimi. To krepitev organizma v odno- su na viruse gripe pojasnjujejo s primerjanjem vpliva industrij- skega dima, ki ga vsebuje megla, z vplivom antiseptičnega aerozola. Zanimivo je, da sovjetski zdrav- niki v kijevski bolnišnici umetno ustvarjajo zamegleno atmosfero, zasičeno z acrozoli in jonizirano do visoke stopnje — za borbo proti povišanemu pritisku. Profe- sor Pančenko veruje, da bo moč na ta način zdraviti tudi notranje krvavitve. Črna rcdhcv hot zdravilo Znana je zdravilna moč redkvi- ce pri žolčnih oboenjih in celo pn revmatizmu. Sok redkvice močno vpliva na delovanje žoxa in preprečuje tvcrbo žolčnih kam- nov. Če hočemo dobiti redkvin sok, moramo redkev nastrgati in jo ztisniti. Priporočljivo .je piti vsak teden po dvakrat eno sko- delico takega soka. Za to zdrav- ljenje je najboljša zimska redkev. Razen tega je redkvin sok cdlič- no odvajalno sredstvo ter je po- sebno pnpcrcčijiv pri kroničnem zaprtju. Ni pa potrebno, da sok izžmemo, zadostuje, da pcužijemo redkvice same, pri čemer dobi črevesje zaradi večje množine neprebavljive celuioze večjo po- budo. Ljudska medicina pripisuje red- kvi tudi moč pr; odvajanju vode in jo zaradi tega priporoča tudi Posvetovalnica proti kajenju v Hradcu Karlovem so !ani <'d- prli novo posvetovalnico proti ka- jenju. V njej se je v dvanajstih mesecih oglasilo okoli 1300 kadil- cev (starih od 20 do 50 let), ki so pokadili v minulih 10—30 letth povprečno po dvajset cigaret dnevno. Skoraj tretjina teh kadil- cev je potem popolnoma opust la tobak veČina preosta ih pa se je znatno omojila v kaji. Tud: ne- davno odprti posvetovalnici v Pragi in Brnu sta da'.i pcdcben uspeh, zato nameravajo v krat- kem odpreti v glavnem mestu še drugo posvetovalnico te vrste. Ka- dilce »zdravijo« predvsem po psi- hcterapevtskih metodah, zdravila pa uporabjajo le v posameznih pr.merih kct pv:možno sredstvo. pri boleznih prctina in revmati- zma. Če hočemo uporabljati red- kev kot odvajalno sredstvo, jo moramo jesti zrezano na plošče, dodamo le nekaj zrn soli, nekaj olja in kisa. Po okusu lahko do- damo še čebulo n česen. Redkev pa uporabljamo tudi kot razlosledna uporaba redkve bo pomagala odpraviti nevšečno- sti pri prebavi n pn odpravi ne- prijetnega kašlja. Avto škoduie srcu Zahodnonemški učenjak dr. Luff je ugotovil s pomočjo specialnih proučevanj, da povzroča upravlja- nje motornih vozil, ki razvijajo veliko brzino, obremenitev srca. Spreminjanje brzine med vožnjo, povečanje brzine in zaviranje po- spešujejo delo srca voznika pred- vsem preko psihične sfere. Nevar- nost, ki se je v določenem tre- nutku voznik zaveda, dviga tonus simpatičnega živčnega sistema. Tukaj igrajo veliko vlogo tudi drugi činitelji, kot so stalne spre- membe v napetosti, pozornosti ali nenehna budnost. Zelo hitra vož- nja na cesti ah dolga vožnja sko- zi mesto naglo obremenjujeta in izčrpavata sistem srčnih žil. Po- seben napor prestavlja vožnja, če mora voznik upoštevati posamezna navodila med vožnjo, ali v primeru, če so njegove akcije omejene, kot na primer med vožnjo v kolonah ali paradah. Ob vsem tem opozarja dr. f.uff na nevarnost nervoz srca in srč- nih žil, ki dovedejo spočetka do funkiconalnih. nato pa do organ- skih sprememb. Industrijska gradnja stanovanj v Ljubljani so začeli z indu- strijsko gradnjo stanovanj, ki je pokazala dobre sadove. Tempo gradnje je namreč zelo pospešen, saj zgradijo posamezno nadstropje v petih dneh, celotna stavba pa je vseljiva v pičlih petih mesecih. Skrivnost tako pospešene grad- nje tiči, kot rečeno, v industrij- skem sistemu, ki ?o pa začeli uva- jati tudi pri gradbeništvu. Vsi gradbeni elementi, stene, okvirji, vrata itd. so izdelani v tovarni ta- ■o. da novo hiše bolj montirajo kot pa gradijo. RUSKE IKONE Pravoslavne cerkve in kapele v naši državi scer niso nekaj nena- vadnega. Nasprotno. Na jugu, zla- sti pa v Srbiji, imamo prave umet- nine velike vrednosti, zlasitt pa samostane, katerih zgodovinski in umetnostni spomeniki so predmet zanimanja vsega sveta. Dcikaj redkeje najdemo pravo- slavne cerkve na Hrvatskem, zla- sti pa jih v Sloveniji skoraj ni. Pravoslavno cerkev v Celju so Nemci med vojno pomSii, ostala je edino cerkev v Ljubljani. Vendar imamo v Sloveniji pravo rusko kapelo, kjer so vs. napisi v ruski cirilici in kjer so podobe prave ruske ikone. In to pod Tri- glavom v nizkem gozdiču ob ser- pentinasti cesti čez Vršič. V vi- šini nad tisoč metrov se skriva v priti kavem bukovju. Izdelana je iz skodelj, kakor so pckrite vse planinske hiše na Gorenjskem in v alpskem svetu sp'oh. Kako je prišla ta kapelica v ti- šino gorskega veta, v okrilje razri^ tih vršacev v Ju.ijcih? Med prvo svetovno vojno so Av- strijci gradili cesto čez Vrštč. Za gradnjo so upora'b:ii ruske ujetni- ke, ki so tu živeli v izredno težkih pogojih in s primitivnim orodjem gradili eno na.jibolj slikovitih in drznih alpskih cest pri nas. Blizu kapelice je bilo taborišče bara'k. Neko zimo je snežni plaz zdrvel čez taborišče in pokopal pod mrzlo odejo na stotine Rusov. Preživel so v spomin nanje postavili v go- zdiču kapelico, k.' si jo danes ogle- da malone vsak, k. popctuje čez Vršič. # Neka angleška tovarna je iz- delala tiskarski stroj za hitro se- rijsko tiskanje. Stroj natisne tiscč besed v minuti, je torej desetkrat hitre.jši od »najhitre.išega tele- printerja«. Stroj je namenjen za delo z el&ktronskimi računskini! stroji. Poklicna spretnost Nedolgo tega so obiskali trije visoki uradniki francoskega pravo- sodnega ministrstva zapore v Bars Le Docguese. Prišli so na inšpek- cijo. Ko so obiskali glavni blok ce- lic, so se nenadoma za njimi za- pahnila težka železna vrata. Klju- čar, ki jih je vodil, je hotel s klju- čem odkleniti vrata, toda ključ mu je ostal v ključavnici in se zlomil. Ječarji in inšpektorji so si na vso moč prizadevali, da bi vrata odprli, toda zaman. Navsezadnje je viso- ke goste iz Pariza rešil nek kaz- njenec, ki je v zaporu delal pokoro zaradi svojih mojstrskih vlomov. Vzel je kos žice in z največjo lah- koto odklenil vrata. Zdajci se je zaslišalo iz vseh celic žvižganje in roganje jetnikov, ki so na ta način pospremili osramočene in- špektorje na svobodo. K@kš€n bo vesoljski človek Sovjetski znanstvenik dr. Vla- dimir Imakov, podpredsednik so- vjetske akadem;'je zdravniških ved, je izjavil, da bo moral biti bodoči vesoljski človek manjši cd srednje postave in suh zaradi pičlega prostora, ki ga bo imel na razpclago v hermetično zaprti kabini, kajti vsa.k gram je v ve- solju zelo važen. Dejal je dalje, da bi vesoljski človek moral na posebnem- enomesečnem tečaju proučevat' bctan ko, medicino, elektroniko, zemjepis in radijsko tehniko, Pcsebm instrumenti bo- do kazali, kako bo njegovo telo reagiralo na temperaturo oko i 100 stopinj pod ničlo na višini 50.000 km. Sovjetski znanstven k je mne- nja, da so najboljši kandidati med piloti reakci.iski:'h letal, in pove- dal, da so sovjetski znanstveniki pripravili zelo učinkovite tablete prot. motnjam v živčnem sistemu. Med pripravami za polet so pred- videne tudi razne vrste špcrta, predvsem dviganje uteži, plava- nje in tenis. Vesol.jski človek bo mora. imeti izredno razvite mi- šice, nagle reflekse, moral se bo prilagcd.ti najtežjim po^gojem m moral bo sprejemati nagle skieoe. Končno bo moral poznati najvaž- nejše naprave v vesoljski ladji. KAJ SI ŽELI OTROK Pred časom smo po vsej Slo- veniji praznovali teden otroka. Naj s tem v zvezi tudi mi navedemo želje otroka, ki bi jih morali tudi starši pri nas upoštevati. — Ne prekinjajte moje igre, ker mi pomeni prav to, kar vam naj- resnejše opravilo. — Brez igrač se ne morem igrati, toda dajte mi igračo, pri- merno letom, ker me le ta.ercah predava- vanje »Socialna in pravna za- ščita družine«, predava odvetnik Fran jo Alič; ob 15, uri v Polenšaku predava- nje »Sodobna regulacija roj- stev«, predava dr. Branko Kri- stan. Četrtek, 10. novembra 1960: ob 19. uri na Bregu-Turnišču predavanje »Osnovna naloga v mednarodnih odnosih je borba za mir«, predava Ivo Krajnčič. Petek, 11. novembra 1960: ob 18.30 v Domavi predavanje »Panoge gospodarstva v občini«, predava Anton Purg; ob 19. uri v Kidričevem preda- vanje »Sodobna osvobodilna gi- banja v Afriki«, predava Mirko Čepic, časnikar iz Maribora; ob 18.30 v Moškanjcih predava- r je »Pripravimo zemljo za in- tenzivTio proizvodnjo« (ali »So- dobna živinoreja«), predava ing. Egon Zoreč. Nedelja, 13. novembra 1960: ob 8. uri v Destermku predava- nje »Razvojne tendence kme- tijstva po svetu in pri nas«, predava ing. Egon Zoreč; ob 8. uri v Vitomarcih predava- nje »Šola, otrok in učenje«, predava Karel Šepec; ob 8. uri v Leskovcu predava- nje »Od spočetja do rojstev«, predava dr. Ljuba. Neudauer; ob 8. uri v Vadmu pri Ptuju predavanje »Razvoj NOB na Štajerskem«, pred. Vida Rojic. * Večerna politična šola (VPš) Torek, 8. novembra 1960: ob 16. uri tema BI: »Marksizem aH-i znanstveni socializem«, 1. del, predava Viktor Lešnjak. Petek, 11. novembra 1960: ob 16. uri tema BI: »Marksizem ali znanstveni .socializem«, 2. del, predava Viktor Lešnjak. * Mladinska politična šola (MPŠ) Ponedeljek, 7. novembra 1960: ob 16. uri tema Al: »Razvoj svetovnega gospodarstva od prve industrijske revolucije do konca druge svetovne vojne« — 1. del. predava Vinko Terplan. Četrtek, 10. novembra 1960: ob 16, uri tema .Al: ^^Razvoj svetovnega gospodarstva od prve industrijske revolucije do konca druge svetovne vojne« — 2. del. predava Vinko Terplan. Opomba: Predavanja VPŠ in VTPŠ bndo v mali dvorani občin- skega komiteja ZKS v Ptuju. športna srečanja ptujskih gimnazijcev v snboočtm so Drava- šice prišle dokaj pogumneje na igrišče. Izgleda, da n: bilo pri njih takšne psihične na^petosti, kar je nedvomno vplivalo na igro in re- zultat. Začetek je pripadal gostjam, ki so zaigraJt povsem mimo, Z le- pimi in hitrimi podajam: so hitro in brez težav osvojile teren. Že v četrti minuti jim je uspelo priti v vodstvo, ki so ga pozneje še po- višale. Tedaj so domačmke segle po igri mož-moža, ki pa takrat ni delal nikakršnih težav gostjam. Izredno iepo so se odkrivale in z igra.ko manj, ki je bila izključe- na, so celo dosegle gol, kar je pri tako izenačenih nasprotnikih že ve'ik» uspeh. Tokrat so prikazale ena najlepših ger in domače so se s težavo ubranile še hujšega poraza. Nepopisno veselje je zavladalo med gostjami, ko je sodnik odpi- skal konec igre. To je bila ena najpomembnejših zmag in zato je bilo veselje povsem upravičeno. Izredno zadovoljivo je igro vodil kandidat za mednarodnega sodni- ka Mihajlov.č iz Ljubljane, kar je redko opaziti na naših igriščih. Kot strelke moramo pohvaliti: Po- točnikovo, Frilovo, Jelmekovo in Krambergerjevo. imUGA ZMAGA DRAVE Drava - Mladost (Kranj) 5:4 (3:1) v nedeljo so ptujske rokome- tašice odigrale še zadnje kolo z domačo Mladostjo. Tekmo samo so vzele nekoJlko prelahko, kar se pozna na rezultatu. Sicer pa je bilo pri obeh €'kiipah opaziti ne- k3oHko nervoze. Gostje so že v začetku prevzele pobudo in po treh minutah vodile z 2:0. Potem pa se je zataknilo .n ni hotelo naprej. Domače so nato dosegle en gol. vendar so g^ostje takoj nato povišale. Nekaj časa sta bili ekipi pov.sem izenačeni. Ednno proti koncu so imele rahlo pobudo domače, ki bi jim skoraj uspelo izenačiti. Gostjam nikakor n^ uspevale akcije. Vse so bile pre- več zapletene, komplicirane, veft- dar ni bilo končnega, težko priča*- kovanega efekta. Akcij niso 23ni3te zaključiti z uspešnim strelj3n.jem. Obenem pa se je poznala utr^iije- nost s prejšnje tekme, ki je za- htevala precej psih.čnih in fčzič- nih sil. Kot strelke so se poslovile: Po- točnikova 2, Korenjakova, Fricova m Butolenova po enega. Graje vredno je, da je zveza določia sodnika za tekmo, ki ji ni dorasel. Etogodilo se je, da sploh ni znal pravrllno reagirati, česar je morda kriva tudi neizku- šenost. Prav tako ni bilo pri za- pisniku nobene štoparice. pa tudi sodnik Boženovsč sam ni imel le- te in je poleg tega še meril čas, kii gotovo m bil praivilno merjen. S to poslednjo tekmo je Drava zabeLež-la edinstven us'p>eh, saj je v jesenskem delti premagala vse svoje naspcotimke. . ioo ROKOMETNA SREČANJA Mladinci Drava - Kovinar 9:10 (5:5) v prvenstveni tekmi so mladinci Drave za las podlegli sovrstnikom iz Maribora in so ponovno razoča- rali gledalce. Igra je bila živahna, vendar ni bilo opaziti lepih potez niti na eni niti na drugi strani. V začetku so vodili gostje, vendar so se tekom igre menjavali v vod- stvu. Pri domačih igralcih je bilo opaziti nervoznost in premalo borbenosti. Gostje so bili fizično močnejši ter so prednost obdržale do konca tehnično enakovredni!) in so si priborili zmago v zadnjih trenut- kih igre. Za Dravo so dosegli gole: Štar- kel 3, Ročok, Šulek po dva in Kramberger in Strašek po enega. Mladinke Drava-Kovinor 5:6 (4:2) Tudi mladinke so z mmimalno razliko izgubile obe točki na do- mačem igrišču. Mlade igralke Drave so bile popolnoma enako- vreden nasprotnik izkušenim in fizično močnejšim igralkam iz Ma- ribora. V prvem polčasu so bile celo boljše in so imele v polčasu dva gola prednosti, vendar so v drugem delu igre nekoliko popu- .stile in je prišlo do izenačenja. Nekaj pred koncem igre so igralke Kovinarja dosegle odločilen gol, ter so prednost obdžale do konca tekme. Za Dravo so gole dosegle: Ma- kovčeva 3 gole in Paličevater Kot- nikova po enega. E^l Dravi se je izkazala Pavličeva. Obe tekmi je dobro sodil sodnik Brumen iz Maribora. Pionirji: Branik : Drava 12:19 v nedeljo, 29. okt. 1960, so pionirji Drave igrali prijateljsko tekmo s pionirji Branika v Mari- boru. Igra je bila lepa in zanimiva. Gostje so z lepim podajanjem m z močnimi streli na gol večkrat one- mogočili domačine, ki so silovito napadali v začetku, vendar odpo- vedali v drugem delu igre. Dobro je igral .Jurkovič. ki je dosegel za Dravo sedem golov. Drugi strelci so še bili: Korenjak 4, Križaj 3 gole itd. za Dravo. Vratarja obeh moštev sta bila dobra.