Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
39. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 2. SEPTEMBRA, 1910.	LETNIK XIX.
KONEC ŠTRAJKA
SEDAJ BLIZU.
Premogarji na štrajku v državi Illinois baje pripravljeni nekoliko popustiti.
POGAJANJE SE VRŠI V CHICAGI.
Mnoge rudniške družbe so že podpisale peorijsko pogodbo.
Springfield, 111., 30. avg. — “Star Coal Company”, ki ima tri premogovnike pri mestu Cuba in enega v Fayet-tu ter daje zaslužek 900 rudarjem, je danes 'podpisala novo državno rudarsko lestvico.
"Foley Coal Company”, ki lastuje rudnika Mapleton in Ubbert pri Pe-kinu, je tudi podpisala pogodbo. Obe družbi bosta spet začeli z delom takoj.
Duncan McDonald, tajnik-blagajnik premogarske zveze illinoiške, je danes naznanil, da je 30,000 premogarjev sedaj na delu v državi Illinois in da vse kaže na to, da bodo mnoge druge rudarstvene družbe podpisale državno pogodbo v desetih dneh.
Čeprav so posestniki illinoiških premogovnikov izjavljali, da ne bodo nikdar privolili v premogarske zahteve, je že zadnji petek sedem nadaljnjih družb, od katerih pripadajo tri zvezi “Illinois Coal Operators’ Association”, podpisalo unijsko lestvico z namenom, da takoj spet prično z delom, kar je razveselilo 1,500 njihovih zaposlencev po dotičnih premogovnikih pri mestih Johnston City, Girard, Junction City, Virden, Galatia, Tice in Streator.
Predsednik John H. Walker je dospel zadnji četrtek zvečer v Chicago, da obišče nekatere operatorje, ki so zaželeli poravnave. Povedal jim je, da premogarji trdno stoje po vsej državi in da upajo zmagati v štrajku. Več velikih družb, je rekel, se je uda-lo in v dveh tednih bo spet na delu toliko premogarjev, da bo štrajk finančno podprt za nedoločen čas brez vnanje podpore.
Operatorji na jugozapadnem ozemlju žele novo konferenco in v nekaj dneh utegne priti do poravnave za premogarje v državah Missouri, Kansas in Oklahoma. Kadar 30,000 mož v teh državah spet prične delati in potem plačevati asesment po $1 na teden, bo dovolj skladov za vzdržanje illinoiške borbe, je rekel predsednik Walker.
Uradniki illinoiških železnic zahtevajo poravnavo štrajka pod kakršnimikoli pogoji, ker nočejo še nadalje plačevati visokih cen za premog. Zato pritiskajo na operatorje.
Nad 40 kompanij je že podpisalo peorijsko pogodbo.
Chicago, 111., 1. sept. — Upanje na skorajšnjo poravnavo premogarskega štrajka illinoiškega je včeraj naraslo. Tako uverjeni so bili o bližnji poravnavi premogarji in operatorji, da so prerokovali konec premogarskega štrajka v osmih ali desetih dneh.
Poganjanja se prično danes tukaj. Obe stranki sta pripravljeni, da nekoliko popustita.
Predsednik John H. Walker od illinoiške premogarske zveze je dospel v Chicago davi in je že govoril o tej stvari s predsednikom A. J. Moors-headom od operatorske združbe.
Snidejo se tukaj vsi glavni uradniki obeh strank in pogajali se bodo na temelju peorijske pogodbe.
Kačih 45,000 premogarjev je še na štrajku v državi, dočim jih okoli 30,000 dela, ko so njihovi delodajalci podpisali pogodbo.
Spet izgredi v Columbusu.
Columbus, Ohio, 29. avg. — Povodom zdaj že več tednov tu obstoječega cestnoželezničarskega štrajka so se spet pripetili mnogoštevilni izgredi. Vojaki, redarji in pomožni šerifi so dejali v zapor 75 oseb. Tako preteč je bil položaj, da so oblastva v soseščini izgredniških prizorišč vse proda-jalnice zaprla.
Columbus, O., 30. avg. — Na voglu Broad in Sandusky cest je bila proti večeru pocestna kara, v kateri sta se nahajali dve ženski, deloma razdejana z dinamitom, ki so ga položili na progo štrajkarji ali njihovi prijatelji. Obe ženski sta bili ranjeni, ena nevarno na nogah.
Opustili štrajk.
Scranton, Pa., 26. avg. — Na shodu v Old Forge-u je 800 delavcev “Pennsylvania Coal”-kompanije, ki so izza dveh tednov na štrajku, sklenilo, da se vrnejo na delo. Opustiti hočejo štrajk, ne da bi dosegli kake privolitve. Dva premogarja sta bila med tem štrajkom od konstablerjev ustreljena m na tucate jih je bilo ranjenih.
Delavci protestirajo.
New York, 27. avg. — Na tisoče delavcev je popoludne korakalo po ulicah kot protest proti odloki sodnika Goffa, po kateri je štrajk za priznanje “zaprte delavnice” (closed shop) zarota v oviranje kupčije. Nič manj nego
60,000	štrajkujočih izdelovalcev sukenj je korakalo po cestah in dajalo z besedami duška svojemu ogorčenju. Velik oddelek je korakal do mestne zbornice in povzročil tamkaj demonstracijo.
Sodnik Goff je bil nekemu članu zveze “Manufacturers Protective Association” dovolil ustavno povelje, katero štrajkarjem prepoveduje, proti o-nim, ki so voljni delati, upotrebljati grožnje ali razpostavljati straže. Sodnik izjavlja v svoji odloki, da ni glavni namen omenjenega štrajka, zboljšati položaj delavcev, ampak drugim ljudem odtegniti pravico do dela. Odloka je bila izdana v slučaju, ki se neposredno tiče štrajkujočih izdelovalcev plaščev in sukenj.
Dež gasi gozdne požare. •
Seattle, Wn, 29. avg. — Dež je prišel na pomoč utrujenim gasilcem gozd nih požarov, in če plohe ne odjenjajo tako hitro, ne bo s požari v zapadnem Washingtonu nobene nevarnosti več. Semkaj dospele brzojavke poročajo, da dežuje povsod, kjer so razsajali gozdni požari v okrajih Kaskadnega gorovja.
Washington, D. C., 31. avg.—Zboljšanje položaja v okrajih, obiskanih po gozdnih požarih, je razvidno iz brzojavk, dospelih na zavezni gozdarski urad, dasi so videti požari na zapadnem usedu raztočja še preteči. Okrajni gozdar Greeley iz Missoule poroča, da na vzhodni strani razvodja ni več velikih požarov. Nadalje poroča, da so ognji pri mestih Bitter Root, Missoula in Pen d’ Oreille vsi omejeni. Po Greeleyevih poročilih je 73 začasno nastavljenih delavcev storilo smrt, 5 se jih pogreša in o dveh moštvih še ni natančnih obvestil. Trije gozdni čuvaji. so ranjeni, a ne nevarno.
Ogden, Utah, 31. avg. — Gozdni požari, ki so razsajali v Antilopski dolini in v Island Park-distriktu, so sedaj o-mejeni.
Tornadi.
Smith Center, Kas., 30. avg. — Mal tornado, zajedno z grozno točo, je obiskal ozemlje široko eno miljo in dolgo kacih deset milj. Hiše in skednji so bili dvignjeni iz svojih temeljnih zidov. Gospodarska poslopja so razdejana. Drevesa so izkoreninjena m obrana listja. O človeških žrtvah se doslej še ni poročalo.
St. Paul, Minn., 30. avg. — V Hea-tonu, N. D., je neko Ulinoižanko neznanega imena usmrtil tornado. Neka žitnica je bila vržena na progo Northern Pacific železnice, tako da je bil promet pretrgan.
Glenn H. Curtiss.
Cleveland, O., 31. avg. — Zrakoplo-vec Glenn H. Curtiss je dosegel nov svetovni rekord za polet čez vodo, ko je od Euclid Beacha, devet milj vzhodno od Clevelanda, poletel v Cedar Point. Preletel je razdaljo 60 milj v zračni črti v eni uri in 19 minut. To je doslej nadaljši polet čez vodo. Nič manj nego 40,000 ljudi je bilo zbranih v Euclid Beachu ob Erijskem jezeru, ko se je drzni zrakoplovec dvignil s svojim biplanom. Letalni stroj je Curtiss sam sestavil. V Cedar Pointu je
10,000	oseb navdušeno pozdravljalo smelega aviatika, ko se je izkrcal.
11 let stara nevesta.
Pine, La., 31. avg. — Ruth Harding iz Bogaluse, La., je ena najmlajših nevest v državni zgodovini. Stara je 11 let in se je včeraj poročila z William-om Brelandom, starim 19 let.
Madrizovi pristaši.
Washington, 31. avg. — Po četve-rournem bombardiranju se je udalo 600 Madrizovih pristašev, ki so se bili zagradili v neki cerkvi v Granadi. Tako poroča konzul Olivares v Managui. S tem je menda zadnji oboroženi odpor večje važnosti proti Estradi končan. Posadka je imela 1,800 pušk in
150,000	patron.
Rajši v smrt, nego v šolo.
Cherryvale, Kans., 30. avg. — Odpornost proti šoli, v katero bi spet moral prihodnji teden, je napotila, kakor je videti, 15 letnega Orley Par-sonsa, da je izvršil samoumor. Obesil se je v hiši svoje matere-vdove.
Parnik pogrešan.
London, 31. avg.—Lloydova zavarovalna družba je razglasila, da se pogreša nemški parnik “Margarethe Russ”, ki je odplul dne 14. junija iz Pensacole v Amsterdam.
ROOSEVELT ZA LJUDSKE PRAVICE.
Bivši predsednik vzbuja občo pozornost na svojem potovanju po severozapadu.
ZNAMENIT GOVOR V KANSASU.
Zahteva več pravic za ljudstvo in manj predpravic za posameznike.
Bivši predsednik Theodore Roosevelt je zadnji teden nastopil potovanje po severozapadu in kjerkoli se u-stavlja, ima primerne govore. Doslej so ga na njegovem potovanju pozdravila naslednja mesta: Buffalo, N. Y., Cleveland, O., Grand Island, Nebr., Carroll, la., Cheyenne, Wyo., Denver, Colo., Pueblo, Colo., in Osawatomie, Kans. Brzojavka iz zadnjega mesta se glasi:
Osawatomie, Kans., 31. avg. — Jasno in glasno je naznanil bivši predsednik Roosevelt v govoru, ki ga je imel tu, svoje politično veroizpovedanje. Ta izpoved je takošna, da ga republikanski "uporniki”, ozir. naprednjaki, lahko brez skrbi smatrajo za svojega. Roosevelt se je izrekel med drugim v prilog naslednjim načelom:
Iztrebljenje posebnih koristi iz politike.
Popolna in izdatna objava korporacijskih zadev.
Sprejetje zakonov, ki prepovedujejo neposredno ali posredno uporabo korporacijskih denarjev za politične svrhe.
Vladno nadzorovanje kapitaliziranja vseh korporacij, katere se pečajo z meddržavno kupčijo ali so znane kot javnoslužbene korporacije.
Osebna odgovornost uradnikov in ravnateljev korporacij, katere prestopajo zakone.
Razširjenje pravic zaveznega korporacijskega urada in meddržavne kup-čijske komisije.
Pregled čolne tarife, oddelek za oddelkom, na temelju obvestil, ki jih ima oskrbeti strokovnjaška tarifna komisija.
Postopna dohodarina in postopni davek od dedščine.
Vzdržavanje izdatne armade in bro-dovja velikega dovolj, da se deželi zagotovi čislanje drugih narodov kot poroštvo miru.
Uporaba deželnih prirodnih zalog v korist vsega ljudstva.
Uravnava delovnih pogojev in razmer s sprejetjem dalckosežnega zakona o delavskih odškodninah, s sprejetjem deželnih in državnih zakonov za uredbo otroškega in ženskega dela; prisiljenje boljših zdravstvenih naprav za delavce ter razširjenje porabe varnostnih naprav v industriji in trgovini.
Prvotne volitve, v zvezi z zakoni proti podkupovanju.
Objava prispevkov za volitve, nele po volitvi, marveč tudi pred volitvijo.
Takojšnje odslovljenje nezvestih in nesposobnih javnih vslužbencev.
Zakon, ki prepoveduje kakršnekoli usluge ali sprejem plačila od korporacij odstrani deželnih uradnikov. —-
Govor, v katerem je Roosevelt izrekel ta svoja načela, je tu poslušala na tisoče broječa množica ljudi, ki je navdušenja kar besnela. Iz bližnje m do 200 milj oddaljene okolice je bilo zbranega ljudstva, da se je vse trlo. Če je bil Rooseveltov sprejem v mestih Denver in Cheyenne navdušen, je bil tukaj naravnost nepopisen.
Razun Roosevelta sta imela tu nagovore tudi bivši tajnik notranjih zadev Ballinger in bivši zavezni gozdar Pinchot.
Roosevelt in njegovi spremljevalci so se odpeljali kmalu po 4. uri popoludne od tukaj v Lawrence, Kans.
Osawatomie, Kas., 31. avg. — Theodore Roosevelt je v svojem tukajšnjem govoru povdarjal, da so človeštvu boji potrebni. Povzdiga človeštva je glavni smoter vseh bojev. Da se ta doseže, je predvsem treba ustvariti jednako priložnost za vse. Zato je treba najprej uničiti razne privilegije ali predpravice. Koristi posameznikov morajo v ozadje, da se povzdigne splošno ljudsko blagostanje.
Estrada v Managui.
Managua, Nicaragua, 29. avg. — Začasni predsednik Juan Estrada je dospel proti večeru semkaj in 15,000 navdušenih oseb ga je spremljalo po cestah do palače. Kmalu potem je bilo razglašeno imenovanje novih ministrov. Ministrstvo je sestavljeno takole: Državni tajnik, Tomas Martinez; vojni minister, general Tomas Macis; finančni minister, Martin Bernard; minister za javna dela, Fernando Solar-zano; minister notranjih zadev, Adolfo Diaz.
Mnogo oseb bo dejanih v zapor pod obtožbo zarote. Med uže prijetimi se nahajata bivši finančni minister Felix Pedro Zelaya in bivši minister za javna dela pod Zelayo, Jose Dolores Gomez.
Priseljevanje meseca julija.
Washington, D. C., 28. avg.—Wash-ingtonski priselitveni urad je v svojem podstavnem poročilu obelodanil nekaj zanimivih številk o priseljevanju meseca julija in minulega fiskalnega leta. V mesecu juliju je dospelo v Združene Države 73,153 priseljencev, 47,204 moškega in 25,949 ženskega spola. V minulem mesecu se je 21,072 ameriških državljanov vrnilo iz inozemstva in med fiskalnim letom, doteklim dne 30. junija, se je povrnilo 243,191 ameriških državljanov s svojega potovanja v inozemstvo. Naval italijanskih priseljencev je prekosil med minulim fiskalnim letom spet vse druge narode, kajti dospelo je med fiskalnim letom v deželo nad 223,000 Italijanov. Med zadnjim desetletjem je došlo semkaj
2,115,000	Italijanov. Polsko priseljevanje je zavzemalo drugo mesto, kajti število pripuščenih Polakov je znašalo v prošlem fiskalnem letu 128,348 oseb. Od 1,041,750 priseljencev, ki so bili pripuščeni med minulim fiskalnim letom, je odpadlo 786,094 na luko new-yorško; v Bostonu se je izkrcalo 53,-617 priseljencev; v Philadelphiji 37,-641; v Baltimoru 30,563; čez kanadsko mejo jih je prišlo 58,834; čez Galveston 4748; čez San Francisco 4233, in čez mehikansko mejo 18,404.
Gaynor zapustil bolnišnico.
New York, 28. avg. — Župan Gaynor, ki je bil pred nekaj tedni v hipu, ko je hotel odpotovati na počitke v Evropo, obstreljen in težko ranjen po nekem odslovljenem mestnem vsluž-bencu, je bil danes prepeljan v svoje letovišče na Long Islandu. Z vožnjo združene napore je dobro prestal. Nekemu sosedu, ki ga je popoldne pose-til, je g. Gaynor dejal: “Zadovoljen sem. Moje veliko upanje je, da na-ključba pripomore k temu, napraviti iz mene boljšega človeka, potrpežlji-vejšega in pravičnejšega.”
Dr. Crippen spet na Angleškem.
Liverpool, 27. avg. — Dr. Crippen in gospica Leneve sta v varstvu nadzornika Dewa dospela semkaj. Nadzornik Dew je svoja ujetnika takoj spravil na vlak namenjen v London.
Preiskava v zadevi Indijancev.
Kansas City, Mo., 27. avg. — Kongresni odbor, ki se bavi s preiskavo sleparstev pri prodaji indijanskih zemljišč, je svoje postopanje v Oklahomi zaključil, a bode svoje poročilo šele objavil, ko se novembra meseca v Washingtonu zaslišijo še nadaljnje priče.
Ponesrečena zrakoplovca.
Havre, Francija, 27. avg. — Francoski zrakoplovec Lepagneux se je ponesrečil v tekmi na daljino za nagrado. Njegov stroj je priletel ob drog in se razbil. Zrakoplovcu je počila črepinja in poškodoval se je v notranjosti.
Arnhem, Holandija, 27. avg. — Med poletom, ki ga je tu blizu podjel holandski zrakoplovec Van Maasdyk, je motor njegovemu aeroplana odrekel in stroj je treščil ob zemljo iz znatne višine. Maasdyk je bil na mestu usmrčen.
Kolera v Nemčiji.
Berolin, 30. avg. — Dva nova slučaja kolere sta bila odkrita v Berolinu. Primerila sta se oba v isti hiši v severnem delu mesta, kjer je snoči umrl za za kolero neki sluga. Polegtega so bili zglašeni še trije drugi slučaji obolenja bržkone za kolero.
Spandau, 30. avg. — Trije novi slučaji kolere so bili tu odkriti. Primerili so se v trojih družinah v raznih delih mesta. Skupno število tukajšnjih obolenj za kolero znaša sedaj 7, z enim smrtnim slučajem.
V Macedoniji spet vre.
Dunaj, 30. avg. — Več listov poroča, da je odšlo več voditeljev bolgarskih čet, ki so svoj čas pribežali čez mejo na Bolgarsko, v Macedonijo, da zopet organizirajo svoje čete in začno v Macedoniji četniški boj proti turškemu režimu, ki jako kruto postopa z Bolgari v Macedoniji. Število četnikov se vedno bolj množi in sploh vsi četniki, ki so svoj čas pribežali na Bolgarsko, zapuščajo Bolgarsko in se vračajo v Macedonijo. Posamezni oddelki štejejo po sto in več mož. Samo v okolici Kjustendila je zbranih nad 1000 četnikov.
Vatikan in Španija.
Rim, 28. avg. — Vatikan bo spet pričel pogajanja s Španijo šele potem, ko bode vprašanje zaradi verskih redov rešeno. Dotlej ostane vse pri starem. Sv. Oče še vedno prejema vsepolno udanostnih brzojavk iz raznih mest in krajev španskih.
RAZNE NOVICE IZ STAREGA^ S VET A,
Kolera na Dunaju omejena, kakor tudi v Berolinu in v Italiji le redki slučaji.
HRIBAR NI POTRJEN ŽUPANOM.
Prestolonaslednik in Rothschild. Spet “visok” zastrupljevalec in dr.
Dunaj, 29. avg. — Pri obolenjih na koleri, ki jih je zasledila tukajšnja zdravstvena oblast zadnji teden, gre samo za posamezne slučaje, zanesene iz Ogrske ozir. Rusije, ki pa so bili hitro omejeni. Celo malemu narastku takih slučajev se ne pripisuje resen pomen, in prebivalstvo se kaže popolnoma pomirjeno, ker so oblastva na svojem mestu in se vzdržuje najstrožja stražna služba.
Kuga, ki je prišla čez rusko mejo, je dospela v Pardubice na Češkem. Ampak tudi tamkaj upajo, da kolero omeje.
Dunaj, 29. avg. — Velikansko pozornost vzbuja vest, da je bila neka doslej zelo ugledna zakonska dvojica prijeta pod sumnjo jednacega zločina, kakor ga je izvršil bivši nadporočnik Hof-richter, ki je bil prošlega julija obsojen v dvajsetletno težko ječo zaradi odpošiljanja pisem s ciankalijem in ki se nahaja sedaj v vojaški kaznilnici v Moellersdorfu.
Prijeta sta vpokojeni nadpredsednik državne železnice Kastellez in njegova soproga, ki sta nastanjena v Riedaui, Gorenje Avstrijsko, okrajno glavarstvo Schaerding. Gospa Kastellez je že priznala, da je na bogate sorodnike, katerih premoženja sta skupaj upravljala z njenim soprogom, pošiljala po pošti strupene pilne ali kroglice. Podrobnosti senzačne zadeve še niso znane, ker jih oblastva zakrivajo. Z umljivo napetostjo se pričakujejo nada-nja odkritja.
Dunaj, 25. avg. — Zopetna izvolitev poslanca Hribarja za župana mesta Ljubljane na Kranjskem ni dobila cesarskega potrdila, prav kot se je pričakovalo v najboljepoučenih krogih. Ta vest je bila na nemški strani pozdravljena z največjim veseljem. Kajti Hribar je zagrizen sovražnik Nemcev in je med doteklo dobo svojega županovanja napel vse moči, da izpodrine če mogoče zadnje sledove Nemštva iz deželnega glavnega mesta kranjskega. Celo odstrani deželne vlade kranjske je bila priporočana nepotrditev Hribarjeva. —
(Tako se glasi ta pomenljiva brzojavka v dobesednem prevodu. Potemtakem so Nemci in nemška vlada na Kranjskem dosegli svoj najbolj zaželeni smoter: Hribar ni potrjen! Maja meseca t. 1. je ljubljanski občinski svet zopet volil enoglasno županom Ivana Hribarja, ki že 14 let vodi Ljubljano, kakor nihče pred njim. Sumljivo je že bilo, ko se je izvedelo, da deželno pred sedstvo skoro poldrugi mesec ni odposlalo potrditvenega akta na Dunaj. Meseca julija pa je že bilo znano, da je Schwarz poslal na Dunaj predlog, da se naj Hribarja ne potrdi. Vjel je od kornega poveljnika Potioreka izjavo, da se vojaštvo protivi županu Ivanu Hribarju. Na visokem mestu so bili istega mnenja: Ivan Hribar — ni potrjen! To je škandal res prve vrste.)
Dunaj, 26. avg. — Nadvojvoda-pre-stolonaslednik Franc Ferdinand je po-setil barona Alberta Rothschilda, načelnika bančne tvrdke “S. M. v. Rothschild” na Dunaju, in sicer v njegovem letovišču Weithofen. Baron si je predkratkim stekel novih zaslug s tem, da je najradovoljneje založil vse jeklo potrebno za gradnjo vojnih ladij, katere parlamentarno zastopstvo še ni dovolilo, ne da bi zahteval kako poroštvo za plaćanje. Prestolonaslednik je izrekel finančnemu in industrijskemu velikašu za njegovo radodarno in domoljubno uslugo najtoplejšo zahvalo.
Kolera v Italiji
Rim, 30. avg. — Med zadnjimi 24. urami je bilo zglašenih 12 novih obolenj in 6 smrtnih slučajev vsled kolere v jugoitalijanskih okuženih okrajih.
Kolera na Ruskem.
Petrograd, 30. avg. — Umrljivost vsled kolere pojema. Zadnja uradna poročila navajajo 47 obolenj, 17. smrtnih slučajev in 638 oseb v bolniških opazovalnicah za en dan. Osem obolenj se je primerilo v nedeljo in ponedeljek v Odesi. Jugovzhodne železnice so sporočile o 2,319 slučajih med njihovimi potniki in vslužbenci.
Konzistorij naznanjen.
Rim, 29. avg. — “Giornale D’ Italia” poroča, da se bode v mesecu novembru vršil konzistorij, ko bo imenovanih devet kardinalov, med njimi eden iz Združenih Držav.
Viljem razburil Nemčijo.
Berolin, 31. avg. — Državni kancelar dr. pl. Bethmann-Hellweg je dospel semkaj. Velikanska pozornost, ki jo je obudil v Kraljevcu (Koenigsberg) cesar Viljem s svojim govorom, s katerim je razburil celo Nemčijo, je povzročila, da se je moral kancelar vrniti s počitnic preje nego je mislil.
Na banketu pokrajinskega deželnega zbora v Kraljevcu dne 26. avgusta je imel namreč cesar Viljem govor, v katerem je med drugim povdarjal, da je poklican za vladarja po božji milosti in da si je njegov stari oče cesar Viljem I. iz lastne neomejene oblasti in z božjo milostjo, a ne s pomočjo državnega zbora ali ljudskega zastopstva dejal krono na glavo; da se je smatral za izbrano orodje nebeško in da je le s tega stališča izvrševal svoje dolžnosti kot vladar, brez ozira na javno mnenje.
Časopisje skoraj enoglasno graja cesarja zaradi tega govora in zahteva, da se skliče državni zbor, ki ima cesarja poučiti o mejah njegovih predpravic. Sociališki listi pišejo, da po-menja cesarjev najnovejši govor za njihovo stranko petdeset mandatov več v prihodnjem državnem zboru.
Car v Nemčiji.
Friedberg, Heško, 30. avg. — Ruski car Nikolaj in carica Aleksandra sta dospela semkaj. Njuno spremstvo je obstajalo iz 50 oseb. Velike množice ljudstva so se zbrale, da vidijo carsko dvojico. Radovedneži niso bili razočarani, kajti car in carica sta se vozila v odprtem avtomobilu v grad, kjer bosta stanovala. Ruski tajni redarji so že več dni poizvedovali po sumljivih osebah in so tudi prijeli v toplicah Nauheim nečega “Rusa” imenoma Mandelberg. Malo pred prihodom carske dvojice so prijeli še nečega moža, ki ga smatrajo za anarhista.
Čmagora kraljevina.
Cetinje, 28, avg. — Mala kneževina Črnagora se je pridružila drugim balkanskim državam in je bila danes iz-premenjena v kraljevino. Dotični proglas je bil izdan danes. Knez Nikita je postal kralj in je bil prvikrat pozdravljen po kraljevsko s 101 strelom iz topov. Kronanje se bo vršilo spomladi.
Cetinje, 31. avg. — Kronanje kneza Nikole črnogorskega za kralja se bo vršilo leta 1911. Kje, še ni določeno, najbrže v Nikšiču, ne pa, kakor se je prvotno zatrjevalo, v Gračinici na Kosovem polju. Kraljevska krona je že naročena v Moskvi in bo izdelana- po načrtih sinoda. Stroške bosta nosila car Nikolaj in italijanska kraljica Jelena. Kraljevska krona, kakor tudi diadem za knjeginjo Mileno, bosta izdelana iz suhega zlata in bosta zelo dragocena. Knez Nikita bo torej tudi krono dobil kot nekako darilo. Sploh pa so se vse jubilejske slavnosti na Cetinju vršile na stroške carja Nikolaja in italijanskega dvora.
(Tako je bil torej proslavljen 50 letni vladarski jubilej kneza Nikolaja, gospodarja tistih strmih čerij, v katerih si je znal črnogorski junak ohraniti svojo svobodo, svojo vero, svojo narodnost s handžarom v eni in s plugom v drugi roki ob tistih časih, ko je po celem Balkanu vladal mohamedanski polumesec.)
Mednarodni kongres socialistov.
Kodanj, Dansko, 28. avg. — Tu je bil otvorjen mednarodni kongres socialistov. Navzočih je 900 delegatov in kacih 700 gostov. Med delegati se nahaja 30 Američanov. Vandervelde, vodja socialistov v belgijski poslanski zbornici, ki predseduje kongresu, je otvoril razprave s poročilom o napredku socialne demokracije. Nemška socialista Bebel in Singer sta zadržana od udeležbe na kongresu.
Novi rekordi zrakoplovcev.
Havre, Francija, 29. avg. — Francoski zrakoplovec Leon Morane je tukaj s svojim aeroplanom vzletel 6889 čevljev visoko in je s tem ustanovil nov višinski rekord. Nadkrilil je Američana Drexela, ki je v Lanarku, Škocija, vzletel 6750 čevljev visoko.
Pariz, 29. avg. — G. Bielavuccie je v Parizu izvedel senzačen polet. Napravil je dva kolobarja nad Eifflovim stolpom v višini 2,450 čevljev.
Srbeče kožne bolezni
se lečijo s krajevnim zdravilom, Seve-rovim Mazilom zoper garje, ter ustroj-nim zdravilom, Severovim Kričistil-cem, a zahtevajo tudi pogostne kopeli s čistim, antiseptičnim milom. Navadna mila ne zadostujejo. Severovo Zdravilno milo ima vsa svojstva, ki so potrebna, da se napravi koža zdrava in ohrani taka. To milo ozdravlja o-pahke, lepša obličje ter ohranjuje kožo čisto in brez bolezni. Najboljše milo za otroško kopel, za umivanje lobanje in za vse toaletne svrhe. V lekarnah in trgovinah; 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1

Joliet, 111., 31. avg. — Prihodnja nedelja 4. septembra bo za našo naselbino veliki dan nove maše, ki jo bo daroval Rev. Jos. F. Stukel, prvi izmed vseh bivših učencev naše župnijske šole sv. Jožefa, ki je dosegel visoko čast duhovskega stanu. Da donese ta dan največje veselje vsem mnogoštevilnim sorodnikom in predvsem presrečnim staršem č. g. novomašnika, je samoposebi umevno; pa željno pričakovala je tega dne tudi cela naša naselbina, ki je gledala rast in doživela čast najpridnejšega mladeniča iz svoje 6rede.
Vsestranske priprave za novomašno slovesnost so dovršene. Snoči so pričeli opremljati s primernim okrasjem notranjost cerkve štirje domači dekoraterji, katerih imena priobčimo prihodnjič. Pričakovati je, da bodo v nedeljo vse slovenske hiše po soseščini v zastavah.
Slovesna sv. maša bode ob 10. uri. Slavnostnega sprevoda se udeleži tudi šolska mladina. Svojo soudeležbo so med drugimi čč. gospodi obljubili Very Rev. Father Dunne, jolietski dekan; Rev. John Kranjec, župnik iz So. Chicage, in Rev. John Plevnik, župnik iz Waukegana, 111. Slavnostno pridigo bo imel g. namestni župnik, Rev. A. M. Kraschowitz.
Pevski program za novo mašo je sestavil g. organist George Malovrh takole: “Novomašnik bod’ pozdravljen”, Gr. Rihar; “Asperges me”, Fr. Kimo vec; Maša v D-dur op. 9, Karl Kemp-ter; “Veni sancte Spiritus”, Ant. Foerster; Ofertorij “Filia regum”, Jos Gruber.
Imena pevk in pevcev so: Soprani, Annie Simonič, Katty Rogina, Lizzie Sekola, Klara Hribar; alti, Mrs. Anna Liberšar, Mary Lukanič, Katty Luka-«ič, Annie Zmajč, Lizzie Rogina, Mary Stefanič:	tenorji, Frank Završnik,
Frank Vreček; basi, Frank Skole, Tom
I.egan, Josip Grčar, Alojzij Grčar.
Slavnostni banket bo v nedeljo zvečer ob 7. uri v veliki dvorani K. S. K. Jednote.
Istega dne, to je, v nedeljo bodo obhajali novomašnikovi starši, g. Josip Stukel in soproga, svojo srebrno poroko. Torej dvojna slavnost v hiši.
Iskreno čestitamo in kličemo: Na mnoga leta!
—	Math Jossenik, “an Austrian”, ki je bival v Jolietu zadnjih dvajset let in se je pravkar vrnil z obiska v stari domovini, je bil koncem zadnjega tedna pridržan na Ellis Islandu, ko je dospel na parniku “St. Louis” v new-yorško luko. Izgubil je svoj “drugi papir” in ni mogel dokazati, da je državljan Združenih Držav. Zato se je moral podvreči preiskavi in ker ni prestal od priseljencev zahtevane telesne preizkušnje, je bil določen za progonstvo ali da se pošlje nazaj v stari kraj. Po prejeti tozadevni brzojavki je njegov zet George Hrebeš, ki živi tukaj, priskrbel pri okrožnem klerku prepis naturalizacijskih papirjev, ki so bili izdani Josseniku leta 1892. Ta prepis je bil odposlan na Ellis Island, da pomaga “jetniku” iz zadrege. Ali je pomagal, doslej še ni znano. Ime na brzojavki je bilo Matija Jusinic, tako da so utegnile nastati nadaljnje težave, ko so uradniki na Ellis Islandu videli, da imeni nista eniinisti.
—	G. Jos. Ivec, naš pogumni rojak, ki je že mnogo let v policijski službi in je bil nedavno povišan v detektiva ali tajnega redarja, se je spet odlikoval. Sredi zadnjega tedna zvečer se je na Meeker avenue resno spoprijelo več natrkanih Ogrov, tako da je bil eden izmed njih smrtno obstreljen. Glavni pretepač se je potem skril v neko hišo. In ko ga je seržant McCra ney poskušal aretirati, je malopridnež pomeril z revolverjem na policaja in bi ga bil ustrelil, da se ni pri tej priči pojavil na licu mesta naš Ivec, ki je napadalcu izbil orožje iz roke in tako rešil svojega tovariša. — V soboto zvečer pa je bil g. Ivec eden izmed treh redarjev, ki so podjeli lov na vlomilce v 6. in 7. wardi. Ujeli so sicer samo jednega, nečega črnokožca, a ta je bil baje glavar tatinske trope. — Vlomilci in pocestni rokovnjači, ki zvečer po samotnih voglih napadajo domu gredoče ljudi, so začeli v zadnjem času resnično strašiti prebivalstvo s svojimi prepogostnimi in predrznimi nastopi. Tako vsaj poročajo tukajšnji angleški dnevniki. Seveda, bliža se jesen in zima, in glasoviti pti-či-selivci iz Chicage se spet vračajo domov od zapada skozi Joliet, kjer kažejo svoje umetnosti.
—	Doba piknikov se bliža koncu in v parkih zavlada vkratkem spet mir in samota. Zajedno se spet odpirajo gledišča. Na Delavski dan bodo zaključni pikniki v Dellwood in Electric parkih, čeprav bodo i pozneje tamkaj plesi, dokler bo vreme dopuščalo.
—	Okoli trideset slučajev vročinske bolezni je sedaj v tem mestu, in sicer po zatrdilu zdravnikov samo vsled nečistosti mestne vode, ki je bila med dolgotrajno sušo kar okužena. Da, dobre pitne vode potrebujemo v Jolietu pred vsem drugim, kakor smo že večkrat pisalijeto za letom, čeprav nič ne pomaga.
—	Od 300 do 400 galonov sladoleda (ice cream) se použije poleti vsak dan
v Jolietu, ki šteje komaj 50,000 prebivalcev.
—	Spet je bilo več grocerjev (na srečo ne naših) osleparjenih s ponarejenimi čekj, Neki črnec jih-je topot zamenjaval.
—	Mleko se spet podraži. Ravnatelj združbe "Milk Producers Protective Association” so te dni zborovali v Chi-cagi in sklenili podražiti mleko čez bližnjo zimo. Začenši z dnem 1. oktobra bo v prodaji na drobno stal kvart mleka 9 in 10c.
skom je prišel blisk; in res, portovec je moral kakor blisk iti po besih. Kovaški mehovi so jim ječali v njih prsih s tako močjo (kar naj bo portovcem v čast povedano), da je njih sapa zanašala naše bombe, ki so švigale po besih. Vse to velja seveda več ali manj tudi od naših, ali mi smo to delali samo toliko, da smo sovražnike na led zvodili, kar se nam je tudi posrečilo. Da smo se v tem gemu bolj "kšajt” pokazali, je razvidno iz tega, da smo grefčano-portovce z mehovi vred štirikrat tolikokratov več okoli podili, kakor so oni nas. Vsa čast njih dolgim petam, in seveda tudi naši zmagi. V kratkem se zopet vidimo v šebojgenu. Ali se bo igralo po novih ali starih pravilih, to naj določijo portovci.
Na svidenje vsi športi! Pavle,
Soudan, Minn., 14. avg. — Čas mi
—Vse jolietske šole, tako tudi našo I ie Prišel> da se moram tudi >az ka> župnijsko, je dal mestni zdravstveni Klasi- kako da se še kaJ ,mamo ml department prekaditi, tako da so zdaj stari farmarji. Jaz sem mislil, da bo-brez vsacih bolezenskih cim ali za- de letos slaba za kr°mP>r, no, pa ka rodkov	I kor v'd'm’ k' &a eni ze kopljejo, pa se
mi vidi dobro lep in debel, tako da ga Pisma na pošti koncem zadnjega bode spet precej obilo, tako da mislim, tedna so imeli: Lukič Pavao, Mihardin da bodo spet iz Ely sem privreli ponj-Mijo, Sekutnik Janez, Grum Ela.	| ga, kakor lansko leto, kar po eno
karo so ga “šipali”. No, na to pa jaz Chicago, 111., 30. avg. — Sporočam I rečem, da ena kara pa več drži kot en žalostno novico vsem članom in čla- bušelj; oni, ki pa govori, da ga samo nicam K. S. K. Jednote, da smo zgu- par bušljev pridelamo, je pa tisti, ki bili iz svoje srede dobrega člana in so- ga približno vsako leto iz Soudana brata po imenu Antona Zupančiča, ki dobi in kupi. Jaz mislim, da iz Sou-je delal za uspeh društva in K. S. K. dana je šlo že dosti krompirja na Ely J. in za katoliško vero. Tukaj zapu- ampak iz Ely v Soudan pa mislim tudi šča soprogo in troje nedoraslih otrok, enega ne. No, pa se reče da zakaj? po imenu Antona, 17 let starega, Roza- Zato, ki se pozna, da smo bili v starem lijo, 12 let staro in Alojzija, 10 let sta- kraju stari farmarji, pa črno biti tudi rega, kateri za njim žalujejo, da tega tukaj. No, pa se reče, da tu smo mi, ni mogoče popisati. V starem kraju ki imamo rudečo kri. No, tako pa le zapušča enega brata in sestro. Star je še naprej s korajžo, da bodo nam re-bil 48 let in v to deželo je prišel pred kli, da smo mi “eni gut” soudanški 20. leti. To vsaki ve, da bode moral farmarji in smo tudi dobro zbrihtane umreti poprej ali kasnej, ampak za glave za kmetijstvo. Včasi še na far-rajnkega sobrata si ni pa še nobeden mah kakšno zapojemo prav podoma-mislil, ker je še 21. avg. delal in bil če: “Le korajžni bodimo, vesel'ga srca zdrav, in 22. avg. ob 8. uri zvečer je že ker smo ’z lušnega kraja, iz farme do na mrtvaškem odru ležal. Torej naj ma.” Jaz pa še včasi zavriskam od se marsikateri na to pomisli, kateri ni veselja nad temi našimi lepimi farma še pri nobenem društvu, da smrt no- mi. No, za sedaj mi je to zadosti, bom
WSTRO - AMERIKANSKA ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2	Washington St.,	New York.
Mi hočemo tvoi denar ti hoces naš les.
FARME!
Cenj. rojaki, Slovenci in Hrvati! Tu je en farmar, ki ima več zemljišč naprodaj v okolici White River in Krain City. Cena $13 za aker. Ima tudi en par zemljišč s hišami in obdelano zemljo, koja se proda po $20 aker.
Kdor si želi kupiti farmo tu, ima sedaj dobro priliko. Natančneja pojasnila daje:	Jak. Štrucel, Box 109,
Holton, Mich.	9-15
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
CZoTHES. RßV£>Y£ THEM, T°°j rir
Cot-ortS,
C/pTitfQ;, TRUE.
W. J. LYO]>TS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
benemu zanaprej ne pove, kedaj bode umrl. Torej pristopajte k društvom in K. S. K. J. Pogreb je imel 24. avg. V cerkvi sv. Štefana je bila ob 8. uri sv. maša. To se samoposebi razume, da člani večinoma delajo, ampak toli-1
pa drugipot kaj več, če mi ne boste v koš vrgli, g. urednik Am. Sl., zaradi obširnega pisanja in končanja. No, pa še nekaj moram vam sporočiti, gospod urednik. Semkaj je prišel eden iz starega kraja in je rekel, da je “knap”, pa
ko lahko rečemo, da je jih prišlo veliko je delo dobil tukaj v naši soudanški
k sv. maši in je imel lep sprevod. Društvenih članov je ga šlo sprevodit osem prav na pokopališče, in ga smo položili v hladan grob.
Toliko pa še več žalujemo za rajnkim sobratom, ker se ni to pripetilo, da bi bil sprevod na nedeljo, ker bi bil imel vsaki član priložnost in bi rad šel na sprevod, ker je bil član zgoraj-imenovanega društva 12 let. In tudi rečemo, da smo ponosni, ker društvo že 13 let obstoji in to nam je prvi sobrat umrl. Torej prijatelji, kateri niste še pri nobenem društvu in pri K. S. K. J., pristopite k zgoraj imenovanemu društvu, ker plača pravilno bolno podporo in skrbi za vdove in sirote.
Našemu pokojnemu sobratu želimo in prosimo, da bi mu Bog dal v miru počivati in večna nebesa!
Pozdrav vsem članom in članicam.
Odbor.
gmajni; dali so mu delo, da trema; pa sem ga jaz enpot vprašal, kaj da dela, pa mi je nazaj odgovoril, da “šafle lifra”, no, to je bilo tudi “en gut” smeh, pa jaz mislim, da šafla njega lifra, pa ne on šaflo. No, za sedaj končam, g. urednik. Malo dobro je ta moj dopis obširen, no, pa mi spolnite to in nikarte, da bi ga v koš zagnali. Sedaj pa to končam in v časopis ga dam. Pozdravljeni! J. E. Z.
POZOR, ROJAKI!
Spodaj podpisani uljudno naznanjam, da ako rabite dobre volnate obleke, pridite, oglejte in izberite si jih po vašem okusu, ker imam veliko novih krasnih vzorcev (samples) za obleke površnike (overcoats) po zmernih in nizkih cenah. Vse delo jamčim, ker je izdelano vse doma. Sam poskus vas bode prepričal.
Za obilen obisk se kar najtopleje priporočam.
FRANK ŽAGAR, krojač,
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
Dragatuš na Kranjskem, 2. avg. — (Zahvala.) Podpisani izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo sledečim podpornikom, ki so darovali: Ivan Horvat, $3; Ivan Stefanie, Matija Stefanie, vsak po $2; Peter Mušič, Peter Mušič ml., Miha Stajdohar, Štefan Štamfelj, Jurij Rogina, Jurij Hrebec, Matija Prše, Niko Prše, Ivan Babič, Anton Trdič, Jurij Loparc, vsak po $1; Jurij Rogina ml., Franc Rogina, Jožef Jurjevič, Anton Lilek, Peter Držaj, Miha Svetič, Jurij Babič, Štefan Kralj, Peter Klobučar, Ivan Mušič, Karel Perko, vsak po 50c; Jožef Vrtin, Matija Cimerman, Miha Klobučar, Martin Mušič, Josip Rožič, Ivan Kren, vsak po 25c.
Živela vrla nabiralca Jurij Rogina in Peter Horvat! Da bi našla veliko po snemalcev nam v prid!
Za prostovoljno gasilno društvo t Dragatušu na Kranjskem
M. Kosec, načelnik.
Naylor, Mo., 28. avg. — Kot znano, se je v par letih naselilo tu okoli mnogo Slovencev, ki kupili so si zemljišča in sedaj kmetujejo, seveda, počasi.
Težavno gre gojzd sekati in prvo ledino orati v krajih tisočletnega pragozda. Ali — ljubo doma, kdor ga ima S to mislijo mnogi zapuščajo rudnike in tovarne ter kopljejo, orjejo in sprav ljajo sprvega le mali sad svojega truda. Ali čez čas obeta se bolje; vedno več obdelanega bode, tudi več pridelanega v Missouri. Podnebje je milo zemlja je še precej prhka za obdelo vanje; primeren kraj za živino in sad-jerejo, raste vse lepo in tem lepše, čim bolje je obdelano. To povedano je toliko, da ne bi kdo mislil, da na kmetiji se prva leta lahko obogati. Ne! le to liko je, da človek je svoj gospodar in denar, ki se v zemljo založi, se nikdar ne zgubi, ampak mnogokrat prinaša obilo poplačani trud in človek ve, kje ima dom za bodočnost. Tu okoli Nay-lor-ja, kjer ima zemljo kupljeno mnogo Slovencev, je še precej lepega hrastovega, orehovega ter druzega trdega lesa, ki se lahko v denar spravi
Mnogi rojaki imajo tu že svoje hiše, I NAPRODAJ LEP SALUN vrtove, kot za sprvega nekaj živine ter na finem prostoru, vogel Ruby St. in
Zahvala.
Najiskrenejše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za skazano nam sožalje o smrti našega preljubega sinčka
Georga,
ki je v Gospodu zaspal dne 26. avgusta, v starosti 16 mes. Toraj, še enkrat srčna hvala za sožalje in lepo število vdeležitve pogreba.
Joliet, 111., 29. avgusta 1910.
Žalujoči ostali:
Ferd. in Mihaela Lesar, starši.
Fredi in Emil Lesar, brata.
eni več drugi manj obdelanega polja. Tu kot povedano je podnebje milo, skoro brez zime, in svet večinoma raven brez velicega skalovja. M. P.
Bluff St. v Jolietu. Ta prostor je eden najboljših v Jolietu. Trgovina je najbolja. Odkar je hiša zidana je vedno v njej salun, za to je star in dober prostor za pravega moža. Pro dam po primerni ceni, ker sem kupil farmo in se želim preseliti. Ta salun je v prijaznem kraju in je 2 bloka od žičarne (wire mill) in istotoliko od je klarne (steel mill) in plavžov (blast
Sheboygan, Wis., 29. avg. — Slavno uredništvo A. S.! Zadnjič se je pisalo iz Grafton, Wis., v Gl. N., kako so nas šebojgnčane z baseball-om “ušpiloren” portovci in grefčani. Seveda, jaz jim tega ne bom tajil; mora že res tako I furnaces), ter je prvi salun ko prideš biti, saj so še cajtnge o tem pisale, ali na desno čez most na Ruby St. Proda fantje, danes smo pa mi šebojgnčani se še tekom meseca septembra, ker se na konju, ker smo jim drugo pesem hočem preseliti in si narediti še letos zapeli včeraj v Port-u. Šli smo se I poslopja na farmi, špilat bali, ali na nov način in po no-1 Kdor želi kupiti ta salun naj se ogla
vih pravilih. Dali smo portovcem kol v roke, s katerim so se branili naših kugelj, katere so žvižgale in frčale naravnost v nje. Šlo se je portovcem za življenje in smrt. Branili so se sovražnih kugelj na vse načine, ali za stonj. Da bi se rešil tega žalostnega položaja, je marsikateri udrihal po na ših bombah, kar se je dalo. Imeli so
si čim prej mogoče, da ne bo prekas no, ker ne bo dolgo ko bo prodan.
Naprodaj tudi lepa hiša s 6 sobami | v dva nadstropja. V hiši je mehka in trda voda, gas, elektrika, fina klet Stoji na “hribu” blizu poleg hrvaške I cerkve. Prodam tudi hišo poceni, da se preselim na farmo.
Oglasi se pri meni v salunu, če ho
še celo smolo, da sta se kol in kuglja čete kupiti, vkup treščila in to je bila za naše	GEO. BAJT,
portovce še največja mizerija. Za tre-1 Comer Ruby & Bluff Sts., Joliet, 111.
JOS. ANS1K
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Sleam! Dye House
(Straka & Co.)
•42-644 Cass St., - Joliet, minor's. Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Str.
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
POZOR, ROJAKU
Moderno gostilno
National Buffet
r katerej bodem točil najboljie por* terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
303 Ruby St
N. W. Phone 835.	JoUet, Dl
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgh in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St.,	JOLIET, ILL.
Vi?®#»»?	i
%glPt „ \ l
• ri A -'yi'ryd'%	. * Y-|
;
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naša pekarija alaičic posebnost Telefon.
300 N. Bluff St,	Joliet Ul*
“Severovo Olje sv. Gotharda je izvrstno mazilo”, pravi g. K. Coniff, hotelir v Ashley, Pa. “Imel sem hude bolečine v svojih nogah, a ko sem jih namazal s tem oljem, so bolečine izginile v štirih dneh.”
Za
bolečine in rane spahke in odrge.
Vedno rabite
nevralgijo in ledveno bol otrpli vrat in bol v hrbto
Severovo Olje Sv. Gotharda
edino pravo in preizkušeno mazilo. Poskusite ga! ni s hitro olajšbo, ki jo ž njim dosežete.
Gotovo boste zadovolj-
Za		Za otrple
		sklepe in mišice
		hromo ramo in
krče in revmatizm.	1	bolečino v prsih.
Imejte ga na polici za nujno rabo. Cena 50c.
S^verova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Nobena druga zdravila niso “pravtako dobra kakor Severova” bodisi glede moči čistosti ali izdatnosti. Pazite, da dobite pristnih.
Prerana starost
je stanje, ki sledi, če razne škrlatne žleze oslabe in ne izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Severov življenski balzam
w	deluje na razne žlezne sestave, ki pre-
jemajo hrano iz želodca in drobja med prebavo, dajajoč pri tem novo življenje. Vzorno zdravilo za žolčnico, zimnico, zapeko in težko prebavo! Cena 75 centov.
“Bolje se počuti ”
se pravi navadno o bolniku, ki trpi na kaki pljučni bolezni, (izvzemši jetiko), ako uživa.
Severov balzam za pljuča.
Proslul je kot lek, ki uspešno ozdravlja že trideset let. Znan je kot najzanesljivejše zdravilo za vsakovrstni kašelj. Cena 25c in 50c.
pilite za zdravniški »vet -- je zastonj.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA


KRANJSKO.

— V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 6. avgusta 9 Hrvatov in 36 Macedoncev; 7, avg. 17 Hrvatov, 20 Črnogorcev in 35 Macedoncev; 12. avg. 30 Hrvatov in 4 Macedonci. — Iz Amerike se je vr-1 nilo dne 6. avg. 162 Hrvatov in Slovencev; 7. avg. 100 Slovencev in Hrvatov.
— Dopolnilna volitev v Belikrajini za Šukljetov mandat je razpisana na 18. oktobra t. 1.
— Slovanska gasilna zveza je zborovala dne 14. avg. v Ljubljani. Udeležba je bila velika. V sprevodu, ki se je razvrstil od Bleivveisove ceste v Zvezdo k sv. maši, je bilo 42 zastav in sicer 20 slovenskih in 22 hrvatskih. Po narodnosti je bilo udeležencev 11 Poljakov, 814 Čehov iz Češke, 351 Čehov iz Moravske in Šlezije, 230 Hrvatov, 56 Primorcev, 82 Štajercev in krog 5000 Kranjcev. — Od druge strani se poroča:	Štiridesetletni jubilej
“Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva”, združen s slovanskim gasilskim zletom, je bil impozantna manifestacija slovanskega edinstva tudi med slovanskim gasilstvom. Sprevoda skozi slavnostno o-krašeno Ljubljano se je udeležilo do 10,000 gasilcev (nad 1200 Čehov, 230 Hrvatov in čez 5000 Slovencev.) V sprevodu je bilo 42 zastav. Ta in naslednji dan se je pokazalo tudi dejstvo, da ne le Ljubljana, ampak vse Slovenstvo in vse Slovanstvo stoji trdno za županom Hribarjem, čeprav ga cesar ni potrdil vpetič za župana. Nepopisnih ovacij je bil deležen ta mož, kamorkoli se je prikazal. Videlo se je, da njegova dela ne poznajo samo Ljubljančani, ampak da ga zna ceniti sleherni slovanski človek, in da ga pozna tudi vsak le količkaj izobraženi Hrvat, Čeh, Srb
teden se začne trasirati cesta iz Starega trga čez Tančo goro v Črnomelj. Cesta čez Vinico do deželne meje bo postala državna cesta. Most čez Do-bličanko v Črnomlju se prične kmalu graditi. K novim železniškim postajam se bodo seveda naredile primerne dovozne ceste, ki so bile že Holočene pri obravnavi zaradi postaj v Črnomlju. Poleg tega se ima izboljšati več drugih potov, med njimi zveza Prelo-ka-Adlešiči. Klanci pod Suhorjem na državni cesti se odpravijo še letos in bo delo v kratkem oddano. Želeti je, da bi vsi složno sodelovali in da posamezniki ne bi pri tako važnih, za vse ljudstvo koristnih napravah z osebno dobičkaželjnostjo delali nepotrebnih ovir.
—	Minister za javna dela pl. Ritt si je ogledal vso okolico bohinjskega'jezera do Zlatoroga m obiskal tudi du-hovsko letovišče pri sv. Duhu. Minister ne more prehvaliti divnega kraja. Spremljali so ga vsa njegova obitelj, radovljiški okraj, glavar, dr. Krisper, pl. Trnkozy i. dr. Bival je več dni v Bohinju in istotako na Bledu.
—	Duhovniške izpremembe. Umeščen je bil na župnijo Turjak č. g. Fr. Pavšič, doslej kaplan v Sodražici. — Podeljene so župnije: Češnjice č. g. Pavlu Perko, kaplanu v Žireh; Grahovo č. g. Alojziju Wester, kaplanu v Slavini; Zapoge č. g. deficientu Frančišku Koželju; Motnik č. g. Ivanu Plahutniku, kaplanu v Ribnici.
—	Osebne vesti. Anton Kaspret gimnazijski profesor v Gradcu in Anton Bartel, profesor v Ljubljani sta povodom umirovljenja dobila naslov šolskih svetnikov. — V finančno ministrstvo je poklican v službovanje fin. komisar Valentin Žun v Logatcu. — Srebrno poroko sta praznovala 5. avg. veleindustrijec v Kranju g. Vinko Maj dič in njegova soproga gospa Matilda Majdič, rojena Kotnik.
ali Poljak.
—	Kranjski deželni zakon o varstvu koristnih ptičev je cesar potrdil.
—	Delavska posojilnica in hranilnica v Ljubljani se je ustanovila dne 13. avgusta.
—	Zopet toča debela kot orehi. Iz Ajdovca pri Žužemberku se piše: Že zopet moram poročati le žalostno novico, da smo imeli v petek zvečer 5 avgusta ob 9. uri zopet točo. Bila je debela kot grah pa je z vso močjo klestila kake 3 minute in pokončala, kar je bilo še na polju ostalo in oklestila tudi grozdje v vinski gori Boršt. Že šestič je klestila toča v naši župniji. Ljudje so zelo potrti in žalostni. Bila je skoraj v vseh vaseh. Prišla je od zapada.
—	Premovanje konj. V Št. Jerneju na Dolenjskem se je dne 27. jul. vršilo premovanje konj. Izmed 60 prignanih kobil je bilo 33 premovanih. Sploh je bilo videti mnogo lepih konj, znamenje, da je dolenjski kmetovalec nadarjen in zelo vnet konjerejec.
—	Električna razsvetljava na Bledu. Deželni odbor kranjski je dovolil Janezu Kunčiču iz Bleda-Mlino, napeljavo električne naprave na deželni cesti od Lesec do Boh. Bele. S tem je zadeva električne razsvetljave Bleda zelo ugodno rešena in upati je, da Bled prihodnje leto dobi elektrarno.
—	“Sokol” v Kočevju. Iz Kočevja se poroča, da se tamkaj snuje slovenski “Sokol” v obrambo slovenstva v Kočevju in na meji, tako da dobe Slovenci v Kočevju trdno, nepremagljivo stražo. Sedaj se nabirajo prispevki za “Sokolski dom”.
—	Izkopnine v Novem mestu. Za okrajnim glavarstvom, kjer kopljejo temelj za vilo gospoda Vladimira Vojska, so delavci izkopali 85 cm dolg meč, ki se je pa sesul. Meč, ki je oddan deželnemu muzeju v Ljubljani, ima obliko rimskih mečev, kar je popolnoma verjetno, ker so ob tej stari cesti, kakor tudi v okolici Novega mesta že večkrat naleteli na spomine iz rimske dobe.
—	Belokranjske ceste. “Domoljub” z dne 11. avgusta piše: Ker se prične prihodnje leto zgradba belokranjske železnice, je skrajni čas, da se tudi ceste v Belikrajini dograde in klanci preložijo. V ta namen je deželni odbor razpisal cestne zgradbe v metliškem okraju, in prišle so že ponudbe podjetnikov, tako da bi se že lahko delalo, če ne bi nekateri posestniki zahtevali tako neprimerno vsokih cen za odkup zemljišč, da jim ni mogoče tt-goditi. Stroške morajo nositi domači davkoplačevalci, zato je velika krivica, če hočejo posamezniki to priložnost porabiti, da bi iztisnili zase neprimerno velike dobičke. Zaradi tega se bo sklenil zakon, po katerem se bodo oni trdovratni posestniki razlastili. Svet se bo sodnijsko cenil in vzel za cesto. Tedaj bodo pa dobili dotični posestniki seveda manj, kakor če bi se izlepa pogodili. Škodo imajo oni sami, škodo ima pa od tega tudi celo ljudstvo, ker se tako potrebna zgradba zakasni. Ce ne bo podobnih težav, se bo kmalu delalo tudi v črnomaljskem okraju, in sicer v Poljanah ceste ob Kolpi, ta
—Zasluženo odlikovanje. Povodom svoje 40 letnice je poklonilo ljubljansko gasilno društvo svojemu zaslužnemu ustanovitelju g. Fr. Doberletu srebrn lovorov venec.
—	Častne svetinje za 251etno zaslužno sodelovanje pri gasilnih društvih so dobili člani prostovoljnega gasilnega društva v Črnomlju gg. Janko Fugina, Jožef Junko, Ivan Papež, Ivan in Mihael Schweiger ter Pavel Klemenc.
—	Vojaške vesti. Od 83. pešpolka je prestavljen k 87. pešpolku stotnik Jožef Kregar, od pešpolka št. 22 je pa prestavljen v Libno nadporočnik Rudolf Marčič. Majorja Karol Brunner in Koloman Wojnovich sta od celovškega domobranskega polka prestavljena k ljubljanskemu, od 27. domobranskega polka je prestavljen v Bosno Artur Keller.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Zg. Šiški g. Rudolf Suwa. — Umrla je v Sneberjih ga. Marija Avšič. — Na Bledu je umrl prokurist in vodja tržaške podružnice trg. in transportne družbe, g. Matija Jamar. Iskal je na Bledu zdravja, a ga je dohitela smrt. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. —V deželni bolnici je umrl dne 11. avg. g. Fran Lovšin, posestnik in gostilničar v Gradišču, po daljši mučni bolezni. Ranjki bil je poznan v vseh krogih ljubljanskih. Za časa svoje mladosti bil je tudi eden izmed pijo-nirjev slovenske Talije. Ko je slovenska Talija bila še v povojih, ko so se še vse moči rekrutirale večinoma iz ljubljanskih obrtnikov in ko so se predstave vršile še v stari Čitalnici, bil je že ranjki vnet sin slovenske Talije. Seveda, kakor običajno, tudi on ni žel za to nikake zahvale ali priznanja. Takrat igralci niso še bili plačani kakor so danes, temveč bili so diletanti kateri so se iz veselja in ljubezni posvetili slovenskemu gledišču.
—	Poizkusen samoumor. Dne 10. avg. je šel na Golovec 25 let stari delavec Jožef Škrjanc, rodom iz Grosu-pelj, z namenom da se tam usmrti. Vzel je seboj steklenico kisa in na Golovcu splezal na neko drevo, kjer je kis izpil, potem si pa ovil vrvico o-koli vratu in jo privezal za vejo. Nato se je spustil, vrvica se je utrgala, Škrjanc pa je obležal nezavesten na tleh. Ko je prišel k sebi, je občutil v želodcu grozne, pekoče bolečine, vendar pa si ni hotel poiskati zdravniške pomoči. Druzega dne se je hotel vnovič obesiti, a to mu je nekdo preprečil, nakar so oddali nesrečneža v deželno bolnišnico.
—	Strela. Dva človeka pod gorečimi tramovi. S Čateža pod Zapla-zom se poroča: V sredo 10. avg. popoldne nekako ob 5. uri je treščilo v pod Franceta Gliha Roksa v Gorenji vasi. Strela je vžgala in naenkrat je bilo vse poslopje v ognju. Pod je bil poln mrve in slame, pšenico so domla-tili isti dan in je bila še na podu. Zgoreli sta popolnoma dve poslopji. Najhujša nesreča pri tem pa je, da sta se ponesrečila pri požaru dva moža. Ko je bilo poslopje še vse v plamenu, sta v hlevu mukale še dva teleta, drugo živino so rešili. Po ti teleti skočita v hlev Matija Štepec iz Gorenje vasi in Jakob Bedene z Zaplaza. V tem tre-notku pa se podere skončni zid na hle-
AMERTKANSKT SLOVENEC 2. SEPTEMBRA 1910.
vov strop in kamenje pokoplje oba. Tega pa nihče ni opazil v občni zmešnjavi. S sosednjega poslopja zagleda nekdo v gorečem hlevu človeško glavo med kamenjem in tramovi. Hitro skočita v hlev Jakob Korelc z Go-ljeka. in Ivan Kamin z Dolenje vasi in izvlečeta izpod razvalin Jakoba Bedene, ki je bil še živ toda ves obžgan; leva noga je bila zlomljena in glava vsa razbita, vendar je še toliko pri moči, da so ga mogli brž prepeljati v bolnišnico usm. bratov v Kandijo. Ker Matije Štepeca ni bilo nikjer zunaj najti je postajala sumnja fedno groz-nejša, da je on tudi v hlevu ostal. Kakor hitro je bilo mogoče blizu, so na prigovarjanje navzočega župnika začeli razkopavati kamenje in našli so Matijo Šepeca žalibog mrtvega. Ležal je na trebuhu in v rokah je imel nož, s katerim je mislil tele odrezati in rešiti. Bil je skrben in priden gospodar in je z malim posestvom živil ženo in sedem otrok.
—	Z bratom sprl. Začetkom avgusta je prišel v Ljubljano delavec Fr. Košir, rojen leta 1890. v Suhem dolu, obč. Št. Jošt in si hotel preskrbeti
ozni listek za v Ameriko. Košir je imel saboj tudi popolnoma novo kolo tvrdke Ruttner iz Vrhnike. Ker je kolo v većih krajih ponujal na prodaj, se je začela zanj zanimati policija in ga aretovala. Košir je imel pri sebi 754 K denarja v bankovcih skritega za hlačnicami. V hotelu, kjer je prenočeval, je imel v nočni omarici hranilno knjižico “Kmetske posojilnice vrhniške okolice”, na kateri je bilo naloženih 900 K. To knjižico je Košir ukradel staremu očetu in dvignil prvič 150 K, drugič pa 300 K. Ker se je doma sprl z bratom, je ukradel knjižico zato, da bi prišel do denarja, s katerim bi se odpeljal v Ameriko. Dečka, ki je imel pri sebi tudi nov samokres, so izročili deželnemu sodišču.
—	Bivši ljubljanski kotarski mojster Šafec ponesrečil v Gradcu. Dne 6. avg. se je dogodila v Gradcu strašna nesreča. Po končanem delu sta s strehe mestne zastavljalnice padla dva delavca, zidar Alojzij Kochauf in graški mestni pomožni delavec Ferdinand Šafec. Padla sta pet nadstropij globoko in obležala na tlaku mrtva z razbitimi glavami. Ponesrečeni Ferdinand Šafec je bivši ljubljanski kolarski mojster Šafec, ki je po potresu ubožal, nakar sta ga žena in hči zapustili. Šafec je bil nato sprejet v ljubljansko mestno ubožnico. Šafec v Ljubljani ni mogel vstrajati, šel je k sestri v Gradec, kjer je postal mestni delavec ter bi bil v kratkem postal paznik v mestnem graškem parku.
—	Radi krive prisege. Marija Rihtar, posestnica na Beričevem, je bila dne 11. avg. v Ljubljani obsojena radi krive prisege na en mesec ječe.
—	Žgancev in zelja ni maral jesti. Jožef Pibrovc, 67 let stari zasebnik v Kropi, je bil stric žene Janeza Troha, trafikanta v Kropi, ter ima zato pri njem začasno stanovanje. Ker je pa Pibrovc prepirljiv, Troh pa rad pije, zato sta imela dostikrat med sabo pre pir. Nekoč je dobil Pibrovc za večer jo žgance s kislim zemljem, med tem ko so drugi jedli cmoke z omako. To je Pibrovca jezilo. Začel je zmerjati Trohovo ženo, in ko se je ta zavzel za svojo ženo, jel je še tega s psovkami obkladati. Troha ga je opozarjal, naj miruje in ko Pibrovec le ni odnehal, naskočil ga je z odprtim nožem. A tudi ta ga je pretepal s palico, končno mu je pa vrgel stojalo za vžigalice glavo. Troha je zadobil poleg poškodbe na glavi tudi vnetje okostnice na desni podlethnici. Pibrovc se je po tem dogodku več mesecev skrival, tako da ga niso mogli najti in je sodišče izdalo zoper njega tiralnico. On se zagovarja, da se ne more na dogodek več spominjati, ker je bil trikrat ves zmešan. Obsojen je bil na 2 me seča težke ječe.
kmečka gostilna zopet v slovenske roke. — Kranjski Slovenec gospod Modic je kupil od gospoda Roberta Diehla gostilno “pri mestu Gradec.”
— Predrzni cestni roparji. Dne 5. avgusta se je vršil v Lembergu pri Poljčanah živinski sejem. Posestnik Blaž Cmerešek iz Pristove je bil namenjen kupiti par volov, a m našel nič primernega. Na semnju se mu je pridružil neki tuj človek, ki ga je spremljal tudi na potu proti domu. Med potjo ju je srečal drug človek. Cmerešekov spremljevalec je našel takoj na to listnico z denarjem, ki sta si ga na to razdelila. V tem že pribeži oni, ki ju je srečal nazaj in pravi, da je zgubil denar. Preiskal je na to Cmerešeka in njegovega sopotnika. Pri tej preiskavi je pobral Cmerešeku ves denar, štiri stokronske in tri pet-desetkronske bankovce. To je izvršil tako naglo, da Cmerešek tega še opazil ni. Tujca sta se na to oba obrnila. Očividno je, da sta bila oba dogovorena, da oropata kmeta. Orožništvo je takoj upeljalo natančne poizvedbe, in e dognalo da sta tega ropa sumljiva neki Franc Črešner iz Oplotnice pri Konjicaji ,in Anton Berglez iz Škofje-vasi. Oba sta že pod ključem. Zadnji čas se je dogodilo več takih tatvin v Št. Jurju ob juž. žel., na Laškem in v Sevnici.
- Slov. Bistrica. Suedmarka je u-stanovila v Slovenski Bistrici ljudsko knjižnico.
—Na Polzeli postavi nemški “Schul-verein” zasebno šolo, katero bode največ vzdrževala tovarna.

ŠTAJARSKO
1
—	Otvoritev “Sokolskega doma” v Gaberju. Dne 15. avg. je bil za ogroženo Gaberje pri Celju pomenljiv dan “Sokolski dom” je bil slavnostno o-tvorjen ob velikanski udeležbi sokolov in občinstva. Sprevod iz Štor v Ga berje je bil dolg skoro dva kilometra in korakalo je v njem 1060 sokolov med njimi so bili zastopniki češke sokolske zveze, hrvatskega in srbskega in rusinskega sokolstva ter zveze bolgarskih “junakov”. Posebno pozor nost so vzbujali sokoli na konjih. Po poldanske ljudske veselice na telovadišču se je udeležilo nad 5000 ljudi Proste vaje je izvajalo 320 telovadcev tako izborno, da je načelnik praškega “Sokola” dr. Urban dejal: “Slovenski sokoli ste naše popolnoma dosegli.”
—Velenje. Slavnost otvoritve “Dru štvenega doma” se je sijajno obnesla Bil je pravi ljudski tabor.
—	Št. Ilj v Slov. goricah. Dne 8 sept. se slovesno blagoslovi in otvori “Slovenski dom”. Iz Ljubljane bo vozil poseben vlak. Prišli bodo Orli in razni pevski zbori.
—	Trbovlje. Otvoritev Društvene ga doma v Trbovljah se ne vrši dne 28. avgusta, ampak še-le dne 11. septem bra 1910.
—	Celje. Znano gostilno “pri J lenu” na Graški cesti v Celju je kupil gospod Alojzij Bezenšek, Slovenec konjiške okolice. S tem je prešla ta
—	Strašno neurje so imeli 11. avg. na Koroškem v okolici Dobrača. V Pliberku pod Dobračem je udarila strela v zvonik farne cerkve in močno poškodovala glavni oltar.
— Celovec. Znani koroški zrako-plovec inženir Oskar Heim se je ponesrečil dne 10. avg. v bližini Berolina. Ko je bil v višini 120 metrov, se mu je pokvaril stroj, ter je z zrakoplovom vred padel na zemljo. Onesveščenega so izvlekli iz potrtega zrakoplova. U-pajo, da bo okreval.
—	V Št. Lenartu pri Sedmih studencih je bil koncem julija slovesno inštaliran častiti gospod Andrej Sadjak, prejšnji mestni kaplan v Celovcu, za župnika. Ljudstvo je veselo, da je dobilo vnetega slovenskega duhovnika.
—	Kako dela c. kr. vlada na Koroškem. Župnijski urad v Št. Tomažu pri Celovcu je poslal predpisani izkaz o stavljenih osepnicah na c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu v slovenskem jeziku. Okrajno glavarstvo je sprejelo slovenski izkaz in ga je posla-
lo distriktnemu zdravniku v Gospo Sveto. Ta pa je izkaz vrnil. Okrajno glavarstvo je naročilo gospodu župniku, naj spiše nemški izkaz, oziroma slovensko prestavno. Župnijski urad tega ni storil. Nato pošlje okrajno glavarstvo v Št. Tomaž posebnega u-radnika in je stroške za to pot naložilo gospodu žuniku. Proti temu postopanju se je vložil priziv na deželno vlado.
PRIMORSKO.
—	Novi tržaški škof. Dr. Fr. Castel-liz, dosedanji rektor goriškega knezo-škofijskega centralnega seminarja, še ni imenovan za tržaškega škofa. Sam je razglasil, da je poročilo prezgodnje. O dr. Castellizu se poroča: “Č. g. Fr. Castelliz je Goričan, rodom Slovenec, sin nekega peka, 48 let star. Res je, da je laški vzgojen, vendar ni sovražnik Slovencev ter govori in piše prav dobro slovenski. To pa ni čuda, saj je moral na goriškem učiteljišču poučevati krščanski nauk tudi v slovenskem jeziku in v slovenskem jeziku je tudi pri učiteljskih izpitih izpraševal Slovence. Sploh pa je Castelliz koncili-janten mož, vesela in blaga duša, ki tržaškim Slovencem ne bi škodil in jim bi tisočkrat bolj ugajal, kakor kak laški škof “di puro sangue italiano”.
—	Prepovedani izleti v Pulj. Italijani so izberačili in izdenuncirali zabrano izleta, ki ga je nameravala napraviti Narodna Delavska Organizacija iz Trsta v Pulj. Nato se je slovenska deputacija predstavila puljskemu glavarstvu in posledica je bila, da so sedaj tako Italijanom kakor Slovanom vsa-kateri izleti v Pulj prepovedani. Ta prepoved peče zlasti Italijane — ampak sami so jo izzvali.
—	Skrivnostne najdbe. — Okostja umorjenih potovalcev? Iz Št. Petra pri Gorici se poroča, da so pri poslopju kmetijske družbe našli pri kopanju zemlje za vrtno ograjo pet človeških okostij. Ležala so drug od drugega v enaki meri oddaljena ne da bi bila položena v zemljo v rakvi. Izredno lepo beli so bili pri vseh okostnjakih zobje. Stari ljudje pripovedujejo, da na mestu, kjer je sedaj poslopje kmetijske družbe, je bila nekdaj razvpita gostilna, kjer so prenočevali potujoči trgovci, od katerih je marsikdo zginil za vedno. Drugi zopet mislijo, da so našli kosti padlih vojakov. Natančnega ne ve nihče ničesar.
—	Smrtna kosa. V Gorici je umrl trgovec g. Albin Kregan, star 44 let.— V Pulju je umrl hrvatski pisatelj, sodni svetnik Anton Tentor.
—	Tujci v Opatiji. Od 1. jan. do 8. avg. t. 1. je obiskalo Opatijo 27,-664 oseb.

HRVATSKO
—	Zagreb, 9. avgusta. Včeraj je izšla vladarjeva odredba, da je hrvaški sabor razpuščen, češ, da s sedanjim saborom ni mogoče uspešno delo. Povsod so se pričele najživahnejše priprave za nove volitve, ki bodo v prvi polovici novembra.
—	Odkritje Mihanovičevega spomenika v Klanjcu v Hrv. Zagorju se je v nedeljo 7. avg. z velikimi slavnostmi izvršilo. Navzočih je bilo 10 tisoč ljudi, med njimi mnogo Slovencev. Na mogočni skali stoji doprsni kip pesnika “Liepe naše domovine”, ki ima oči uprte v krasni venec gora, ki ga je tudi navdušil k spesnitvi sedaj skupne hrvatsko-slovenske narodne himne.
—	Samoumor banovega svaka. Dne 9. avgusta zvečer se je v Maksimira v Zagrebu zastrupil in ustrelil notar in občinski svetnik dr. Albert Crno-jevič, svak bana Tomašiča in zet višjega državnega pravdnika Gaja. Vzrok težka neurastenija. Pokojnik je bil star 42 let in zapušča ženo in dve hčerki. — Ustrelil se je v Zagrebu isti dan tudi inženir Edvard Hegedič.
—	Cigani ne smejo v Zagreb. Zagrebški župan Holjac je v sporazumu s policijo izdal naredbo, ki‘ciganom zabranjuje vstop v mestni teritorij.
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street, So. Chicago, III.
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
?-•
ROJAKI DOBRODOŠLI!
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir. ’
Citizens’ National Bank
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke ▼ stari domovini.
3 °Jc
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta.
••• ••• •••	••• ••• ••• ••• ••• «A* «A* «A ifa •#*	••• •§• •
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
M denarje v staro domovino
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
Nev York, N. Y.,
82 Cortlandt St.,
ali na njeno podružnico
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 ni
/O
račun ter* je obrestuje po čisstik
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
A.Mj£RIKANSKI Si/O venec
Ustanovljen 1. j891.
Prvi, največji in edini slovensl i-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdt'a ga vsaki petek
SLOVENSKIH!. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. W. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in Ame rica. The Official Organ of the
G.	C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the »LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI		KOLEDAR.
4.	sept.	Nedelja	Rozalija, dev.
5.	“	Pondeljek Lavrencij, Just.	
6.	ti	Torek	Hermogen, muč.
7.	tl	Sreda	Albin, škof.
8.	it	Četrtek	Rojstvo Mar. D.
9.	tt	Petek	Korbinijan, škof.
10.	ti	Sobota	Imeno. Marijino.
KRŠČANSKI KAŽIPOT.
. I.
prečita v slovenskem prevodu, naj bi si vzel vsebino k srcu.
“Kako napačno je,” pravi to pismo, odkazati ljubemu Bogu zadnje mesto v srcu; njemu, ki je edini upravičen do prvega mesta; najprej hiteti do sovražnika in zapustiti tistega, ki je naš najboljši prijatelj! Njemu, ki je naš oče, naš brat!
“Če te utrujam, draga prjateljica, povej mi; vendar te preveč ljubim, da ti ne bi povedala, česar ti nedostaje k tvoji sreči: — To je pobožnost. Ako bi bila pobožnejša, bi imela mnogo manj zaslužnosti. Pobožnost nas sicer ne napravlja brezčutne, a napravlja nas udane v voljo božjo; če nas popade zlovoljnost, pa molimo. Če zahrepenimo po svetu, če zaželimo nje govih zabav in veselic, si jih izbijmo iz glave in pomislimo na to, kar vodi v nebesa. Ali veš, da smo zelo slepi, zelo lahkomiselni, zelo neumni, da se otepamo z malenkostmi, da se vkore-njujemo v zemljo, kakor bi imelo vekomaj trajati, in da nad tem pozabljamo druzega sveta, kraljestva nebeškega. Neki gospod, ki sem govorila z njim o tem predmetu, je rekel: ‘Svet trdi, da so pobožni kristjani bedaki, ampak mi smo bedaki, ker nočemo biti pobožni.”
in sovražnikov delavstva so slabotne kakor otrok v primeri z organiziranim delavstvom. Na Delavski dan se svetu kažejo delavske organizacije. Pa tudi neunijski delavci lahko vidijo, kako važna je organizacija v dosego delavskih teženj in zahtev; nezdruženo delavstvo nima moči. Unionizem skuplja delavce, da skupaj in mogočno nastopajo, kadar je potrebno. Združeni delavci lahko vse dosežejo.
Zatorej pristopajte k unijam, slovenski delavci! Unije nimajo ničesar o-praviti s socializmom, kajti unionizem ne razdira človeške družbe, nego se poganja za boljše delavske razmere na temelju obstoječega družabnega reda. Pristopajte k unijam, ki se ravnajo po lepem geslu:	Vsi za jednega in jeden
za vse! In v tem smislu praznujmo Delavski dan.
Slepi kapucinec.
V neki misijonski pridigi je rekel: “Prijatelji moji, ne vidim vas, ker sem svoj vid izgubil, in brez vodnika ne morem oditi od tukaj; drugače bi padel v reko in utonil. Vi pa, ki vidite, pomnite, da je prepad, ki ga z odprtimi očmi ne vidite; namreč pekel. Če hočete biti sami svoji vodniki, če nočete da vas vodijo vaši dušni pastirji, gotovo strmoglavite v oni prepad, mnogo strašnejše, kakor če jaz padem v reko; kajti jaz bi izgubil samo telesno življenje, dočim bi vi izgubili telo in dušo. Kdo je najbolj slep, vi ali jaz?” Dovoli mi, dragi čitalec, še nekaj dostaviti. Ta duševna slepota je največkrat kazen božja, kakor je bila zapretena Izraelitom: “Omami srce tega ljudstva, zamaši njegova ušesa in zaslepi mu oči, da ne bo videlo s svojimi očmi, niti slišalo s svojimi ušesi, niti čutilo s svojim srcem. — Udaril te bode Gospod z blaznostjo in slepoto in besnostjo srca.”
JAPONSKO.
Chile ima 800 milj telefonske napeljave, ki jo vodi neka angleška družba.
Tarsus, starodavno mesto v Mali Aziji, kjer je bil rojen apostol Pavel, je sedaj razsvetljeno z elektriko.
Država Wisconsin ima tri zdravniške šole, 1,608 doktorjev in 1,135,206 prebivalcev.
Listi poročajo, da se baronica Vaughan, vdova po umrlem belgijskem kralju, poroči z nekim zasebnikom.
Iz cenitev in dejanskih številk je preračunjeno, da znaša v zgodovini te dežele skupno število inozemcev dospelih v novi svet 27,111,850.
NAŠE KATOLIŠKE ŠOLE.
XI.
Pravo pot je našel.
Kakor ne zna nihče bolje ceniti zdravja, nego kdor je prebolel nevarno bolezen, tako ne zna tudi nihče bolje ceniti vere, nego kdor ji je bil dolgo otujen in se je z božjo milostjo spet spreobrnil. En vzgled te vrste smo že povedali in sedaj dostavimo še enega spreobrnjenca, R. P. Hermanna. Ta pravi: “Svet sem prehodil; poznam svet; sreče ni najti v njem. Iskal sem je na plesišču, v pivskih družbah in na pojedinah itd., a našel je nisem nikjer.. . Vendar jo imam danes; počakajte, da vam povem, kje sem jo našel, namreč v tabernakeljnu, v Sv. Rešnjem telesu Jezusa Kristusa.
Če me več ne vidite kvartajočega, če več ne sopiham za zlatom, tiči vzrok v tem, ker sem našel bogastvo, neizčrpen zaklad — v ciboriju ljubezni, katero združuje Jezus v hostiji.
Če se več ne udeležujem vaših gostij, če me več ne zmešajo vaše lahkomiselne veslice, je to zato, ker se hranim pri mizi Gospodovi, kjer se nasi-čam do neumrjočnosti, kjer se veselim z angeli nebeškimi; tu sem našel najvišjo srečo. Da, našel sem jo; imam jo in kdo mi jo more iztrgati?
Uboga bogastva! Žalostne zabave! Poniževalne časti! Svet ne more nič boljšega ponuditi. Sedaj pa so moje oči videle, moje roke so je objele; na mojem srcu je bilo srce mojega Boga! O vi posvetnjaki, žal mi je za vašo slepoto, v kateri iščete, kar ne more srca nikdar zadovoljiti.
O,	pridite vendar k tej nebeški pojedini, ki nam jo je pripravila večna modrost. Pustite da odpadejo vsi posvetni priveski, prosite Jezusa za belo oblačilo nedolžnosti, odpuščenja, za novo srce, čisto srce; potem pridite in ugasite svojo žejo ob viru ljubezni. Padite na kolena pred njim; dajte mu svoje srce, in blagoslovil vas bo, in uživali boste nepopisno veselje, kakor je obljubljeno: ¿“Pridite in poskusite, kako sladak je Gospod.”
Glej, ti veseljak, tu imaš spričevalo razumnega moža, ki je bil, kar si ti. Izkušnja govori iz njega; kjerkoli je iskal sreče, je našel razočaranje. Pač je opazoval, da so drugi ljudje, ki žive resnično krščansko življenje, srečnejši nego on in njemu jednaki, in — “izbral je najboljši del”. Popolnoma srečen je. Sledi njegovemu vzgledu, gotovo se ne boš nikdar kesal.
Prihodnji teden se prične novo šolsko leto. Katoliški starši so za svoje otroke gotovo izbrali šole, v katere pošljejo svoje dečke in deklice, da se izobrazijo v pravem krščanskem duhu. Slovenci imamo po večjih naselbinah pač nekaj svojih župnijskih šol, kjer dobiva naša deca na verskonravnem temelju svojo prvo šolsko odgojo. A kam z onimi dečki, ki jim želimo dati višjo izobrazbo? Izbira je tu pač polna posledic. Očetje in matere, ki skrbe za katoliško odgojo svojih o-trok, ravnajo v edinopravem duhu in zmislu.
Nikdar poprej na svetu ni bila tako potrebna zdrava trdna katoliška vzgoja kakor danes. Zakaj je to tako? Ker se sejejo krivi nazori in pojmi v slehernem kotu vrta, ki pomenja življenje. Izven katoliške cerkve in njenih ukov ni dandanes nobene resnice in bila bi prevara, imenovati jo tako. Profesorji na najbogateje založenih in najbolje opremljenih posvetnih vseučiliščih v Ameriki tavajo v temi. Zares žalostno. Pretrgali so zvezo z vsemi ustnimi izročili in verskimi uki. V znanosti zanikajo Boga in v laboratoriju njegovo vsemogočnost in njegove božje lastnosti. V književnosti pa o-božavajo panteizem in naturalizem in materializem itd.
Katoliški starši, bodočnost katoliške odgoje je v vaših rokah. Vaša dolžnost je, pospeševati jo s tem, da se zvesto držite katoliških zavodov. Ne dajte se preslepiti po čarobnih mamilih sveta in njegovih krivih ukih. Res je, da ste dolžni dati svojim otrokom najboljšo izobrazbo, ki je mogoča, ampak nobena posvetna korist ne more poplačati izgube njihovih duš. Zaščitite svoje otroke, kakor bi ščitili svoje življenje. Saj imamo v Ameriki dovolj izvrstnih katoliških učnih zavodov, ki se pa še zboljšujejo vsako leto.
Častniki zavezne vojske se morajo sedaj učiti tudi tujih jezikov. Pravzaprav bi bili morali to storiti že davno, kakor morajo že davno delati častniki v drugih deželah; že zato, ker bi si s tem prihranili marsikatero zadrego. Povodom ekspedicije v Peking — enajst let je od takrat minulo — so imeli v ameriškem oddelku največje težave, sporazumeti se s Kitajci. Pomagali so si v sili z misijonarji, če so bili taki slučajno pri roki, ali z drugimi tolmači. Ko je izbruhnila rusko-japonska vojna, so bili odposlani vojaški opazovalci na obe strani; ampak jedni niso razumeli ruščine, drugi ne japonščine. Po dolgem premišljevanju se je pa tu vendarle utrdilo prepričanje, da se treba v tem oziru modernizirati, in odposlani so bili štirje častniki v Tokio, da se nauče po japonsko. Ti so sedaj svoj tečaj dokončali, in njihova mesta imajo zavzeti drugi. Najprej se ima namreč dati prednost izučenju japonskega jezika. Pozneje imajo priti na vrsto tudi jeziki druzih dežel. Začasno smatrajo japonski jezik za najpotrebnejši. Poslanec Hobson bo bržkone iz tega skle pal, da se Združene Države pripravljajo na vojno z Japonijo.
Največji olivni sadovnjak na svetu je v Sylmaru, blizu mesta Los Angeles, Cah, kjer je 120,000 dreves, od katerih daje vsako po petdeset funtov oliv.
< MAL
GLASI,
Kupčija Združenih Držav z njihovimi nesosednimi teritoriji je znašala $172.000,000 v zadnjem fiskalnem letu, proti $64,000,000 pred desetletjem.
Siameški jezik je močna mešanica skoro vseh narečij in jezikov daljnega vzhoda — namreč, kitajščine, malaj-ščine, monščine, kambojščine, sans-krita in drugih.
Srečni Berolin! Število praznih stanovanj v Berolinu in predmestjih je narastlo ter jih je sedaj nad 40,000. Tako visoke številke se v tem oziru še ni doseglo.
j Belgijski kralj na Balkanu. Bolgar-| ska vlada je dobila obvestilo, da pride j belgijski kralj Albert meseca septembra v Sofijo, da se udeleži velikih bolgarskih vojaških vaj. Na potu na Bol-j garsko se ustavi tudi v Belgradu. Iz j Sofije potuje v Carigrad, od tu pa najbrže na Cetinje.
ČAST DUHOVSKEGA STANU.
DELAVSKI DAN.
Bogu pripada prvo mesto.
Škoda bi bilo, ako ne bi naslednje pismo, katero je pisala madame de Querie neki mladi gospej, prišlo v mnoge roke; vsakdo, ki je lahko tu
Vsakdo, ki dela za svoj živek, bi moral obhajati Delavski dan. Vsak dan bi moral biti Delavski dan, vkoli-kor si predstavljamo, da bi morali delavci, ki pri- in izdelujejo vse potrebščine, tudi uživati vsak dan po svoji zaslugi; ampak če je samo ta dan zakonito določen kot praznik za delavce v tej deželi, potem bi se morali vsi delavci z največjim veseljem poprijeti te priložnosti za praznovanje.
Delavski dan nas spravlja skupaj. Vse rokodelske razlike so izbrisane, politični razločki so v ozadju in celo malenkostne osebne zavidnosti so pozabljene. Delavski dan je primeren za podbudo, za družitev, za pouk. Ta dan vzpodbuja neunijce k razmišljanju o vprašanju unionizma. Ta dan združuje, čeprav morda samo za ta dan ah samo za parado, delavce raznih poklicev. Zlato priložnost nudi ta dan za poučevanje delavcev o pravih načelih unionizma. Pač je Delavski _dan posvečen tudi razveseljevanju, in to je prav, ker poštenega razvedrila potrebujeta duh in telo. Ampak med unij-skimi delavci je lepa navada, da ta dan poslušajo govore in predavanja o moči skupnosti in zajedništva, ki se razodeva tudi v pouličnih sprevodih tega dne. Vse organizacije vseh zatiralcev
Ko so se dopolnili časi, je prišel na zemljo Sin božji, ki je po najbridkej-šem življenju umrl na križu, kličoč: "Dopolnjeno je!” — Kaj je bilo dopolnjeno? Končalo je kraljestvo greha, razdrla se je pregrada, ki je ločila nebo in zemljo, pričela se je nova doba.
Pri Njegovi smrti je vera jela pojemati in zdelo se je, da ugasne v vseh Njegovih učencih. Le Ona ni omahnila v svoji veri, ki je Nji posvečen en dan v vsakem tednu, tudi tedaj ne, ko so ji Sina položili v grob. Verovala je ter upala v veliko obljubo. Resnično je božji Zveličar tretji dan vstal od mrtvih, prikazal se je svojim apostolom in učencem, ki so bili zbrani v neki hiši v strahu pred Judi, ki pa so kasneje prelili svojo kri za Njegove nauke, ter jim rekel:
“Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Idite in učite vse narode! Učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal!” — “Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam!”
Odtod vzvišenost duhovskega stanu, ki presega po mnenju cerkvenih učenikov naš um, vsako našo hvalo, ki si višjega sploh misliti ne moremo.
“Duhovski stan je po časti večji in častitljivejši, kakor kraljevi stan. “Nikar mi ne pravite”—govori sv. Janez Zlatoust — “o blagru, o zlatih vencih in zlatih oblekah! Vse to je le senca, ki traja manj časa nego pomladna cvetka. Vsa slava človeška je kakor cvetlica na polju, taka tudi slava kraljev. Ce pa hočete zapopasti, kaj loči papeža od cesarja, pomislite le na o-blast, ki je dana enemu in drugemu. Spoznali boste, da je oblast prvega višja, večja kakor pa oblast drugega. Če kraljevi prestol zvabi občudovanje vsled dragocenega blišča in sijaja, se vendar kraljeva oblast ustavi le na tej zemlji — dalje ne sega. Papežev prestol se naslanja na nebesa in tudi tjakaj pošilja svoje odloke... To je vzrok, da se tudi kronane glave klanjajo pod duhovnikovimi rokami...”.
Kako oblast ima torej duhovnik? — Odpušča grehe, oznanja besedo božjo vsem narodom, ponavlja daritev sv. križa. “O duhovnik Najvišjega”—vzklika Kasijodor — “če gledaš nebeško visokost, vedi, da si ti še višji! Če se čudiš svetlobi solnca, meseca in zvezd, glej, tvoj lesk je veličastnejši! Če premišljuješ angelsko odlično službo, pomni, da jih nadkriljuješ! Če te vznemiri moč svetnih velikašev in mogotcev, ne žabi, da je tvoja moč večja! Nižji si edinole Bogu”.
Ni se nam torej čuditi, ako je očak Anton vselej pokleknil, kadar je srečal duhovnika, ponižno mu poljubil roko ter se ni premaknil, dokler ga duhovnikova roka ni blagoslovila. Sv. Katarina Sienska si ni upala poljubiti roke, zato je poljubljala zemljo, koder je hodil duhovnik. Sv. Frančišek Asiški je smelo trdil, da ko bi srečal na potu angela in duhovnika, bi se najprej poklonil duhovniku, potem šele angelu!...
Tako govorjenje izhaja iz trdne, ne-oniahljive vere.	S. P.
Kitajska hoče uvesti metrično mero. Kitajska vlada je naložila svojemu poslaniku v Parizu, da stopi v stik z mednarodnim uradom za mere in uteži radi uvedenja evropskih mer na Kitajskem. Do sedaj je bila na Kitajskem oficijelna mera “či” (32 cm), dočim je prej vsaka kitajska pokrajina imela svoje posebne mere.
Najbolj zdravi deželi ste Švedska in Norveška. Dokazano je statistično, da je v teh dveh deželah umrljivost najmanjša. Številka umrljivosti pa se v teh dveh deželah tudi še vedno manj ša. Glavni vzrok temu je gotovo raz-širjevanje popolne abstinence v teh dveh deželah.
Najvišja starost raznih živalij. Morski kit ali som doživi lahko tisoč let, labud 300 let, orel 100 let, lev 70 let, I konj 30 let, krava 20 let, medved 20 | let, pes 20 let, mačka 15 let, lisica 15 i let, ovca 10 let, veverica 8 let, zajec 7 let. Kokoši pa sploh dolgo ne živijo, ker jih ljudstvo še pred letom starosti kaj rado povžije, če so pri rokah.
Na smrtni postelji priznal umor. V Belgradu se je predkratkim ustrelil bogati trgovec Beševič. V bolnici je umirajoč izjavil, da se je ustrelil radi slabe vesti, ker je pred leti, ko je še bil nočni stražnik, umoril belgrajskega I kavarnarja Saviča in ga uropal. Radi tega umora je bilo obsojenih po nedolžnem več oseb, nekaj obsojencev je v ječi umrlo.
Velik dobitek v krsti ponesrečenca. “Vossische Ztg.” poroča iz Bruselja: Lastnik srečke, ki je zadela pri zadnji loteriji na svetovni razstavi 200,000 frankov se še ni oglasil. Javil pa se je v Luettichu oče nekega rudarja, ki ga je pri neki nesreči ubilo,_ državnemu pravdništvu, češ, da je zadeta srečka v nedeljski suknji njegovega pokopanega sina. Zato je prosil, naj Se dovoli izkopati sinovo truplo, da dobi na ta način srečko in —■ 200,000 frankov.
Ali bodo res avtomobili uničili muhe? “Daily Mail” zatrjuje svojim čitateljem, da se je doseglo v srednjih mestnih okrajih Londona zadnja tri leta znatne uspehe v zatiranju raznih žuželk, posebno pa muh, ki so vznemirjale ljudi angleške prestolnice. Nekateri znanstveniki pripisujejo te po-I jave plinom, ki jih izpuhtevajo mno-[ goštevilni razni motorni vozovi, ki so zadnja leta napolnili londonske ulice | ter vedno bolj izpodrivajo naravno konjsko moč. Nek kemik trdi, da ti j plini ne izganjajo samo muhe iz prepojenih mestnih krajev, temveč da ubijajo ves smrad, ki se nahaja na zemlji in v zraku.
Letošnja žetev na Ogrskem je baje le srednje dobra, in sicer vsled skrajno neugodnega vremena, kateremu je bila z vso Evropo vred izpostavljena tudi Ogrska.
Smodke in svalčice, ki se prižigajo same. Industriji se je zopet posrečilo, da potegne za nos davčne oblasti, ki hočejo po Evropi vpeljati na vžigalice monopol. V veliko veselje vseh strastnih kadilcev, ki navadno nimajo nikoli pri sebi vžigalic, ne bo treba kadilcem plačevati davka na vžigalice. “Vossische Zeitung” poroča, da izdeluje neko industrijsko podjetje na Nemškem smodke in svalčice, ki se same prižigajo. Na konceh imajo namreč neko snov, ki se vžge sama, kakor hitro se jo podrgne ob kak pred met, ter tako tudi vžge tobak. Snov nima nobenega vpliva na okus ali vonj tobaka. Vsled tega so postale nove smodke in svalčice zelo priljubljene med lovci, vojaki in sploh ljudmi, ki se veliko gibljejo v prosti naravi ter so izpostavljeni vremenskim nezgodam.
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t.
1.,	vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. • Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
NAPRODAJ LEPA MESNICA V Jolietu na jako finem kraju za trgovino vsake vrste. Več se poizve v uprav. Amerik. Slovenca. Joliet, 111. SLUŽBO IŠČE! V VEČJI SLOV. ali hrvatski naselbini izurjen organist z dobrimi spričevali, kateri, je zmožen poučevati godbo (glasno) in na lok ter petje, in dramatično društvo v slov. ali hrvatskem jeziku; plača po dogovoru, nastopi lahko takoj. Mož je trezen in priporočen.
Cenjene ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo tega list pod šifro “Organist št. 139.”
NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu.
OPOMINJAM VSE ONE, KI MI kaj dolgujejo, da se zglasijo, če ne bom jih naznanil v listih s polnim imenom. John Dernulc, 500 Moen Ave., Joliet, 111.
DEKLE, KI SE ŽELI MOŽITI, OD 18 do 25 let, se naj zglasi ali piše in pošlje svojo podobo na: “Slovenski fant”, 500-Moen Ave., Joliet, 111.
NAPRODAJ ALI V ZAMENO ZA farmo ali mestno zemljišče fina trgovina za izdelovanje ženskih in o-troških oblek ter razna druga dela. Joliet Garment Co., 611 Cass St., Joliet, 111.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Turkey Red
i

■JÜfîfiEYftED
wlÈte
CIGARETTES
CIGARETTES
so uarejem iz naj šega TURŠKEGA DUHANE in imajo prijetnost, ki jo vsebuje le najboljša vrsta.jZD
Kipi Miji toes
Poskusite eno samo, in ne boste zahtevali druge vrste. Predsednik Združ. držav ne more kaditi boljših, kot so Turkev Red cigareti. Prodajajo se vsepovsod.
The American Tobacco Co.
JO Tor J0$
JOS. BOZICH
SLOVENSKA GOSTILNA 101 Indiana Street	JOLIET, ILL.
Priporočam se rojakom, da me obiščejo ko se mudite v našem mestu. V moji lepourejeni gostilni točim najboljše pivo, fina domača in kalifornijska vina in najboljše žganje, ter tržim dišeče smodke. Imam tudi prenočišče
Postrežba izborna.	Vsi dobrodošli!
N. W. telefon 384.
Agentov rabimo
—v Jolietu in drugih—
slovenskih naselbinah, ki govore slovenski jezik za prodajo zemljišč v
Gary, Indiana.
Gary raste jako hitro in mnogo dobička se naredi na zemljiščih. Gary je Pittsburg na zapadu. Pišite na
SOUTH BROADWAY LAND C0.
Ridge Road & Broadway
T. W. ENGLEHART, President. GARY, INDIANA.
*000000*
• m MS m M • B M M mm M m m M m M M B M m B» 00000000000000000000000000000000000000000000000000^*,
Najvećji čudež današnjega dne.
Telegrafično pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor navadno na pošti, pošlje zdaj lahko denar telegrafično v stari kraj tako, da je drugi dan že tam Ni potrebno evropejsko adreso prijemnika meni popred naznaniti •li registrirati dati. V 10. do 12. dneh dobi pošiljatelj originalni rece-pis evropejske pošte. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
Pišite po cenike in navodila.
IVAN NEMETH, biv. cesarski kral. konsul, agent
457 Washington St.	NEW YORK, N. Y*
aaaamaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai^

K. S. K.
******

JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New \ ork City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111
Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Janeza Ivrst. 20, Ironwood, Mich., 16703 Štefan Cenkner, loj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 25. avg. 1910.	Dr. št. 48 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 16704 John Sinkovič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 27. avg. 1910.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 16705 Louis Leustik, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 16706 Matevž Zakrajšek, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred; 16707 Anton Ponikvar, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; 16708 Frank Gregorič, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. avg. 1910. Dr. štM24 čl.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 16709 Franc Murnik, roj 1874, zav. za $500, 5. razred, spr. 1. avg. 1910.	Dr. št. 133 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 16710 Tom,až Tomas, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 16711 Daniel Kulaj, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 16712 Andrej Šestak, roj 1880, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. avg. 291Q	Dr. št. 57 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 16713 Josip Kren, roj 1885, zav. za $1000, 2. razred, spr. 29. avg. 1910.	Dr.	št. Sl članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 16714 Karol Gabrovšek, roj 1891, zav. za $500, 1. razred; 16715 Štefan Trenta, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 27. avg. 1910.	Dr. št. 20 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 137, Aurora, Minn., 16716 Konrad Štampohar, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 16. avg. 1910.	Dr.	št. 64 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 16717 Ignac Kelečič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 28. avg. 1910.	Dr.	št. 68 članov.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 16718 Ivan Božičevič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. avg. 1910. Dr. št. 58 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 4510 Ivan Futin, 23. avg. 1910.	Dr. št. 115 članov.
II. dr. št. 319 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9066 Marka Bukovec, 14. avg. 1910. I. dr. št. 346 čl.
II. dr. št. 115 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., k društvu Marije Sedem Žalosti, 84, Trimountain, Mich., 16082 Nikolaj Pavlinac, 14. avg. 1910.
I. dr. št. 160 članov. II. dr. št. 116 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 15477 Janez Čadonič, 17. avg. 1910. I. dr. št. 159 članov.
II. dr. št. 163 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., k društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 14078 Josip Žgajnar, 27. avg. 1910.
I. dr. št. 68 članov. II. dr. št. 71 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI,
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12891 Franc Radmelič, 24. jul. 1910.	Dr. št. 162 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 11015 Ivan Kmet, 202 Anton Težak, 29. avg. 1910.	Dr. št. 246 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 8154 Anton Tišer, 983 Marka Krašovec, 26. avg. 1910.	Dr. št. 161 članov.
Od .društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 3702 Franc Dolinšek, 26 avg. 1910.	Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2920 Ivan Berčan, 24. avg. 1910.
Dr. št. 225 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 11705 Blaž Kušnjačič, 15836 Vide Čačkovič, 26. avg. 1910.	Dr. št. 157 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 2854 Ivan Oberman, 16399 Franc Zaverl, 30. avg. 1910.	Dr. št. 67 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 9739 Peter Srnovršnik, 23. avg. 1910.
Dr. št. 201 člana.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15780 Emil Plaskan, 22. avg. 1910.
Dr. št. 132 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 8420 Anton Boldin, 13114 Anton Gole, 24. avg. 1910.	Dr. št. 163 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 5677 Ivan Žlogar, 23. avg. 1910.
Dr. št. 38 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 5045 Franc Jakše, 20. avg. 1910.
Dr. št. 90 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 10547 Vaclav Karlo vič, 12275 Jakob Kumer, 10363 Franc Karlosič, 15117 Ivan Pulič, 15. avg. 1910.	Dr. št. 112 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 13432 Jakob Grahek, 27. avg. 1910. 1910.	Dr. št. 74 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 12796 Jurij Pakiž, 23. sept. 1910.
Dr. št. 86 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15808 Alojzij Zakrajšek, 15176 Ivan Brank, 15368 Anton Kokal, 15809 Anton Križelj, 15370 Josip Sterbenc, 25. avg. 1910.	Dr. št. 63 članov.
Od društva sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15297 Franc Verhovnik, 15311 Franc Teuž, 23. avg. 1910.	Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13886 Josip Lušin, 27. avg. 1910.	Dr. št. 239 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 15722 Lovrenc Dukovič, 29. avg. 1910.
Dr. št. 70 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8839 Josip Železnik, 12080 Franc Adler, 30. avg. 1910.	Dr. št. 78 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 15524 Ludvik Erjavec, 24. avg. 1910.	Dr. št. 18 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 11966 Fr. Klemenčič, 26. avg. 1910.	Dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2554 Josip Bajuk, 27. avg. 1910.	'	Dr. št. 238 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 13856 Franc Svetlin, 10. avg. 1910.	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 15972 Nazzi Mandel, 27. avg. 1910.
Dr. št. 74 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4664 Uršula Cetinski, roj 1878, zav. za $500, 4. razred, spr. 27. avg. 1910.	' Dr. št. 51 članic.
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 4665 Ana Urih, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 29. avg. 1910.	Dr. št. 5 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 4666 Marija Benedičič, roj 1874, zav. za $1000, 1. razred, spr. 15. avg. 1910.	Dr. št. 18 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 4667 Frančiška Starec, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 29. avg. 1910.	Dr. št. 41 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4668 Kristina Kamin, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. avg. 1910.	Dr. št. 33 članic.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 4669 Terezija Gregorčič, roj 1891,
Vida 25, Cleveland, I. dr. št. 46 članic.
zav. za $1000, 1. razred, 4670 Neža Štravs, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, 4671 Helena Gorše, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 21. avg. 1910.	Dr. št. 50 članic.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 4672 Ana Kulaj, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, 4673 Marija Petretič, roj 1888,zav. za $1000, 2. razred, spr. 21. avg. 1910.	Dr. št. 21 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu sv Ohio, 2206 Johana Futin, 23. avg. 1910.
II. dr. št. 104 članice.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 2654 Johana Fišer, 692 Uršula Krašovec, 26. avg. 1910.	Dr. št. 62 članic.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 3765 Kristina Jakše, 20. avg. 1910.
Dr. št. 17 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2101 Barbara Bajuk, 29. avg. 1910.	Dr. št. 35 članic.
ZNIŽALA POSMRTNINO.
Pri društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 4008 Eva Černugel, 15. avg. 1910 znižala zavarovalnino s $1000 na $500.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
1513 Karol Vesel, star 38 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrl 12. avg. 1910. Vzrok smrti: Poškodovan v tovarni. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. avg. 1897.
9330 Anton Razinger, star 37 let, član društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., u-mrl 11. avg. 1910. Vzrok smrti: Telesne poškodbe zadobljene v pre-mogokopu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. febr. 1906.
9380 Jakob Zorman, star 36 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 13. julija 1910. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. marca 1906.
6782 Nikolaj Gračan, star 39 let, član dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., umrl 31. jul. 1910. Vzrok smrti: -Vročinska bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 16. maja 1904.
2089 Anton Zupančič, star 48 let, član društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., umrl 21. avg. 1910. Vzrok smrti: Želodčni krč. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 12. nov. 1898.
3273 Neža Jurečič, stara 40 let, članica društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., umrla 12. julija 1910. Vzrok smrti: Rak na spodnjem delu telesa. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 3. julija 1907.
3115 Neža Volan, stara 35 let, članica društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., umrla 25. julija 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 11. aprila 1907.
URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA.
Asesment 9—10 za mesec sept. 1910 je reden brez vsake posebne doklade. Pri razpisu mesečnega asesmenta za mesec sept. 1910, bodo nekteri(e) gg. tajniki(ice) opazili(e) tudi razpis posebne doklade 30c, kakor je bilo to v pretečenem mesecu napravljeno. Ta posebna doklada pripada le na one člane in članice, ki so bili avgusta meseca sprejeti. Prosim toraj vse cenj. tajnike(ice), da jemljejo to v poštev in naznanje tako, da ne bode nepotrebnega pisanja in povpraševanja zakaj je doklada naložena.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on
Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
JOLIET, ILLINOIS.
La Salle, 111., 25. avg. — Opozarjam brate društva Vit. sv. Martina št. 75 K. S. K. J., kateri ste se podali od tukaj, da mi pošljete natančen naslov. Nekateri bratje mi pošiljajo denar za društvo pa napačen naslov; jaz mu pismeno odgovorim, a pisma nazaj dobivam. Posebno prosim sobrata Ignaca Merčun in Martina Kromar, da mi pošljeta natančen naslov, ker denar sem prejel kakor tudi pismeno odgovoril, a pismi sta došli nazaj. Opozarjam tudi druge rojake, da redno plačujejo kar se tiče društva, kakor tudi da se bolje udeleže mesečnih sej. Vsak naj prebere pravila; kateri jih pa nima, pa se naj k meni oglasi pa jih dobi. S pozdravom
John Šebot, I. tajnik.
jonov kg medu. Severnoameriške Združene države razpolagajo z 290,000 panji, ki so last 70,000 čebelarjev ter prinašajo letno 31 milijonov kg medu.
Vrednost inseratov.
Vrednost inseratov z ozirom na druga reklamna sredstva se je zopet pokazala očividno s sledečim slučajem. Neki zlatar v Parizu je razposlal 20,-000 reklamnih pisem, kar je veljalo z 1 markami, ovitki, pisanjem naslovov 2295 frankov. Vsled te reklame je dobil 29 naročil, pri katerih je imel čistega dobička 495 frankov. Nato pa je tvrdka inserirala v časopisih za 1700 frankov, in kmalu nato je dobila 1100 vprašanj, kar je povzročilo 634 naročil z dobičkom — 3700 frankov. Čisti dobiček je znašal z ozirom na inserat-ne stroške 222 odstotkov.
Vzgoja na cesti.
Neki učitelj se je zelo zanimal za uboge jetnike v temnih ječah. Pred nedavnim časom je obiskal v vzhodni Švici v ječi mladega malopridneža. Ker se je učitelj zelo zanimal za njegovo življenje, mu je ta povedal vse in pripomnil tudi nekaj o svoji vzgoji.
“O gospod učitelj”, vzdihne s solznimi očmi jetnik, “vzgoja v moji rojstni hiši je bila dobra in stroga, toda vzgoja na cesti me je pripeljala do tega žalostnega stanja, v katerem me vidite sedaj! Vsak večer, ko je odzvonilo zdravomarijo, sem se tiho splazil iz hiše, ter sem z drugimi dečki hodil po cesti. Tam sem se učil krasti, igrati, kaditi, se pretepati, sploh vseh hudobij. Prosim vas, gospod učitelj, opominjajte vam v vzgojo izročeno mladino. Ne pustite je same na cesto, kjer vedno pazi hudobni duh, da bi jo zapeljal v grozno nesrečo.”
Da bi imeli vendar vsi starši te besede ubogega jetnika vedno pred očmi! A žal, da so tako redki taki starši, in zato tudi tako slaba vzgoja! Koliko je staršev, ki pošiljajo svoje o-troke še pozno v noč, da jim prinesejo to ali ono. Ne pomislijo pa neprevidni starši, koliko nevarnosti preti otrokom, posebno deklicam, ob tem času.
Po nekaterih mestih pohajajo vsak večer cele skupine razposajenih dečkov in deklic, in žalibog je njihovo obnašanje le prevečkrat slabo in sirovo.
Torej starši, ako hočete dobro vzgojiti svoje otroke, pazite nanje! Kdo bode kriv ako vas bode sodnji dan pred božjim Sodnikom preklinjeval vaš lastni otrok, očitajoč vam slabo vzgojo? Skrbite torej, da bodo Vaši otroci zvečer doma. Vaše oko naj čuva vedno — posebno pa, ko se bliža noč, — kLje pokvarila že toliko otrok.
Izdelovanje medu.
Največji čebelar na svetu je Harrison v Kaliforniji, ki ima 6000 panjev ter izdela letno 100 tisoč kilogramov medu. Na Grškem imajo 30,000 panjev, na Danskem 80 tisoč panjev z 1 milijonom kilogramov medu, na Ruskem 110,000 panjev z 154 milijona kg medu, v Belgiji 200,000 panjev z 2Yz milijona kg, na Holandskem 240,000 panjev s 3 milijoni kg in na Nemškem 450,000 panjev, ki pridelajo 20 milijonov kg medu. Največ panjev v Evropi ima Avstro-Ogrska, namreč 550,-000, ki prinašajo letno 20 do 21 mili-
Grdo ravnanje z vojaki.
Iz Nyiregyhaze na Ogrskem poročajo: 18 vojakov in 2 podčastnika 15. huzarskega polka so odšli iz svoje garnizije ter se ovadili na žandarmeriji. Tam so izjavili, da stražmojster To-lory že dve leti tako grdo z njimi ravna in da vse tozadevne pritožbe ne pomagajo. Na poveljništvu se jim je reklo, da so neubogljivi, vsled česar se mora še strožje z njimi postopati. Vojaki so izjavili, da so hoteli s svojo ovadbo dokazati, kako jih trpinčijo. Odvedli so jih v Debreczin. Pripravljeni so pretrpeti vsako še tako strogo kazen, prosijo edino-le za nepristransko preiskavo.
Bestijalna Madžarka.
Osemletnemu Štefanu Horuszkemu so predkratkim umrli starši in oblast je izročila fanta kmetici Štefaniji Bosza v Kisteleku v rejo. Kmetica je fantka strašno trpinčila. Za vsako malenkost ga je pretepala, ga privezala k postelji, ga pustila cele dneve brez hrane; enkrat ga je pustila v sami srajci v dežju celo noč na dvorišču. Pred kratkim pa je fantek, ne da bi vprašal, vzel košček starega kruha in ga snedel. To je kmetico tako razjarilo, da je fanta slekla in ga položila na žareči štedilnik. Fant je vsled opeklin umrl. Kmetico so zaprli in je dejanje priznala.
Svetovni poštni promet.
Nemški poštni arhiv priobčuje zanimivo statistiko o poštah in poštnem prometu, ki zavzema 53 področij na prostoru 75 milijonov štirj. kilometrov in šteje 1074 milijonov prebivalcev. — Glasom teh podatkov je na svetu nad
271.000	poštnih zavodov, od katerih odpada na Severno Ameriko 62,663, na Nemčijo 49,838, na Veliko Britanijo 23,788, na Rusijo 18,000, na Francijo
13.000	in po 9500 na Italijo in Avstro-Ogersko. Število odposlanih pošilja-tev je v predminulem letu iznašalo 40 in.tretjino milijard, a skupna vrednost vrednostnih pošiljatev in denarja v gotovini okroglo 10 miljard mark. Poštnih uradnikov v omenjenih področjih je okolu 1,694,247.
Odporna moč.
Vsi imamo gotovo moč, ki nas vspo-sablja ustavljati se boleznim; brez te odporne moči bi se nas kaj lahko lotevale nalezljive bolezni. Na milijone nevidnih cim se neprestano bori za nadvlado v človeškem telesu. Dokler je odporna moč pravilna, je telo
900 N. CHICAGO STREET
zdravo, a bržko opeša, zmagajo bolezenske zime. Prvi znak opešanja odporne moči je izguba slasti, kateri sledi izguba telesne moči. Začni takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki ti brž povrne slast do jedi, podeli nove moči, odstrani vse neprebavljene snovi in pomore obnoviti kri. Uživati bi ga morale tudi madokrvne ženske, nadalje oslabeli ljudje. V boleznih želodca in drobja ni boljšega zdravila. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Iveri.
Raj je bi! že zato srečen kraj, kef sta bila le dva človeka v njem.
*
Večkrat pravimo, da je sreča slepa, zato, ker je ne vidimo.
*
Nevoščljivosti ni treba kaznovati, ker se sama kaznuje,
*
Ne toži, če si v veliki potrebi. Čim več ti je Bog vzel, tim ložje boš umrl. *
Vsled denarja je že veliko ljudi pamet izgubilo — dobilo pa malo.
*
Skopuh pravzaprav ni sebičnež; saj kar skupaj zgrabi, dobe pozneje drugi.
V šoli.
Učitelj: “Ali tvojega očeta zobje bole, ker je v glavo obvezan?” Jožek: “O ne, ampak sinoči je naprej molil Oče naš in pri besedah: Reši nas hudega — mater pogledal — danes je pa otekel v glavo!”
Hvaležen sin.
“Nekaj sem pa le podedoval po svojem očetu: veselje do žeje — in za to sem mu še danes hvaležen.”
Ravno prav.
“Škoda, da vašemu fantu tako proč stoje ušesa!”
Oče: “To je ravno prav! Lahko moje obnošene klobuke nosi!”
Jezična dekla.
Gospodinja: “S teboj, Mica, ne morem več izhajati — bi morala že iz kože skočiti!”
Mica: “Oh, brez kože si jaz vas še misliti ne morem!”
Zanesljivo.
Tujec, ki je stanoval dva dni v hotelu: “Gospod, skrbite, da bom imel jutri zjutraj račun!”
Gostilničar: “To se razume! Račun bo gotov, če bi imel tudi celo noč skupaj šteti!”
Ogibljite se
nekega Jožefa Gašperšič, ki je doma iz vasi Sostro, fara Št. Lenart pod Ljubljano. Tu se je nahajal pred kratkim in je opeharil več trgovcev in ostavil več dolgov v Jolietu.
John Ferko.
Kje iskati pomoči.
“Severove Praške zoper glavobol smatram za resničen blagoslov človeštvu”, piše g. Jos. Ryski, Red Wing, Minn. “Poskušal sem razna zdravila zoper mojo glavobol, ampak trditi smem, da ni nobeno vstanu nadkriliti teh praškov. Naj vsi bolniki vedo, kje iskati pomoči in dobiti hitro olajšbo, kot sem jo dobil jaz.” Na prodaj v lekarnah; 25c škatlica. W. S. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primemo delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da s.- lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig!
TUb Joliči Mimi Baal
N« voglu Chicago in Clinton ulic. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«* in firnežev. Izvršujejo se vsa bafw varska dela ter obešanje stenske*» papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass?
Chicago telet. 2794 Utele. N. W. 23
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie A. W. Fleier Dug Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street». JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Bolte & Lavrič
slovenski salun
208 Jackson St. Joliet, 111.
N. W. telefon 306
Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri naju.
IDolorodošli!
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvomičar društvenih o4* znakov (badges), regalij, kap bande» in zastav. Velika zaloga vseh p», trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
POZABLJENA.
Spisal Ksaver Meško.
(Konec.)
Anka jo je pogledala z naglim pogledom. Zardela je in je odgovorila na tiho proseče vprašanje zlovoljno: “Drugo službo? Čemu? Pri Pevcu mi ne manjka ničesar.”
Mati je vzdihnila.
“Vem da ne... a ljudje govorijo čudne reči.”
“In Vi verujete...?”
Vprašala je tako sirovo, da se je mati zdrznila.
“Moj Bog, Anka, saj veš, ljudje so hudobni.”
“Hudobni so, seveda, in lažejo.”
“A vendar, Anka! Meni stvar ni ugajala že od začetka, a ker je bil Pevec tako siten.”
“Kaj siten! Dober človek je in najlepši v fari.”
Pogledala jo je vsa preplašena in prepadena, kakor bi dvignila Anka roko in bi jo udarila naravnost v lice. Pogledala ji je v oči — kljubovalno in drzno so ji zrle nasproti — pogledala je v nje, in zabolelo jo je v srce, da bi zavpila in zaplakala.
“Ti ga hvališ, Anka? — In odkod imaš to obleko, Anka?”
“Odkod? Prislužila sem si jo.” “Prislužila, Anka? V pol leta se ne prisluži svilnatih oblek... Anka, Anka...”
Ni mogla zadrževati več solz. A Anka ni umevala njene bolesti, ni imela usmiljenja z njenim srcem, ki je vse krvavelo od"boli in trpljenja.
“Kaj pa hočete pravzaprav? Morda bi Vam bilo ljubše, da bi služila kje za svinjsko deklo in bi hodila umazana in razcapana po svetu, kakor sem morala hoditi, ko sem bila še doma.” Spominja se še jasno, kako silen je bil udarec, ki ga je začutila ob tem očitanju. Tako silen je bil in tako neusmiljen, da jo je 'predrugačil mahoma. Zravnala se je pokoncu, in glas ji je zvenel močno in slovesno, ko je stopila čisto blizu k hčeri, ji pogLedala naravnost v oči in ji govorila: “Četudi si hodila res strgana in razcapana, ko si bivala še pri meni, pa si bila vendar stokrat boljša, kakor si zdaj.”
“Kaj kričite nad menoj? Ali ste me poklicali zato domov, da me opsujete? Lahko bi si prihranili ta trud.”
Obrnila se je in je odšla brez slovesa. Svilnata obleka je šumela prek praga — čisto nova je še morala biti, ker je širila po izbi oni posebni vonj, ki so ga polne prodajalnice in sobe šivilj. Odšumela je črez prag in je zaloputnila vrata, da se je stresla vsa stara, preperela bajta. In odšla je — ljubljenka njenega srca, veselje njenega življenja, njena Anka — brez slovesa je odšla.
Ona pa je stala sredi sobe; hotela je hiteti za hčerko, poklicati jo nazaj, a ni mogla z mesta. Ko je stopila črez nekaj časa proti vratom, da bi jih odprla in poklicala Anko, se je opotekla proti peči; padla je na kolena in je tresnila z glavo ob klop...
“Kaj sem ti storila, Anka, da si me udarila in me zapustila? Ali te nisem vzgojila s solzami in s pomanjkanjem, in zdaj si me ranila v srce in si me zapustila brez slovesa...”
Dolgo je klečala in naslanjala glavo ob klop. V srcu ji je vpilo po hčerki, ki jo je ranila z brezsrčnimi besedami in ji vrnila z brezobzirno sirovostjo ves njen trud, vse solze, vso veliko ljubezen in je odšla brez slovesa.
Anka se je vrnila k Pevcu. Ljudje so govorili vedno več in vedno glasneje, a Anka se že niti sramovala ni.
Sla je še enkrat in potrkala na njeno srce. Bilo je zastonj.
“Kaj hodite za menoj?” — je zavpila vsa togotna Anka, njena Anka ki je govorila nekdaj z materjo tako nežno, tako ljubeče. “Kaj hodite za menoj? Prav nič Vas ne potrebujem.
Obrnila se je in je odšla in je pustila njo samo, ki se je vrnila vsa žalostna domov in je preplakala dolge noči za otrokom svoje ljubezni, ki ga je pustila od sebe nesrečni dan in ga je izgubila isti trenutek.
Nekaj mesecev pozneje je odšla Anka nenadoma v mesto. Ljudje so spet govorili — ona pa, rodna mati nesrečnega dekleta, je jokala, da ji je zmanjkalo solz, in da so jo skelele oči, kakor bi gorelo v njih. Ljudi se je ogibala niti v cerkev skoro ni upala, tako jo je bilo sram. In nikogar ni bilo, ki bi jo potolažil s prijateljsko besedo, ki bi ji rekel, da niso resnične vse one grde govorice, ki bi ji zanetil v srcu iskrico upanja, da se kmalu vrne njena Anka, da se vrne in ne odide od nje nikoli več. Nikogar ni bilo, ki bi ji rekel kaj dobrega in lepega, nikogar... Nekoč se je napotila k Pevcu.
“Kaj hočete?” — Zavpil je nad njo, kakor bi prišla, da mu kaj ukrade.
“Kam ste jo spravili, Anko, moje dete?”
“V mesto je šla.”
“V mesto — da se pogubi docela in se igubi, da je ne vidim nikoli več.” “Kaj morem jaz zato?”
“Ti si kriv! Ti si jo pogubil, poštena je prišla k tebi.”
“Seveda! Že poprej je hodila vedno za menoj.”
“Ni res, lažeš.”
“Vun, stara.”
Potisnil jo je iz sobe in jo je pahnil črez prag.
olin Sldank
i* voglu Scott in Ohio cest, Joliet, II
DR
Slovenska gostiln
“Na tvoji vesti je njena poguba, na tvoji duši.”
Pol leta ni slišala nič o Anki. Crez pol leta pa je prišlo pismo. Anka je pisala, da pošilja petak materi za priboljšek. — Ko je dobita pismo, kratko in hladno, je jokala, kakor bi bila naznanjena v njem smrt hčerkina. Nič lepega ni pisala Anka, nobene mehke in ljubezni polne besedice, nič, da spoznava in obžaluje veliko hudo, ki ga je storila materi in Bogu — ne besedice o tem.
“Izgubljena...”
Šla je po petak in je jokala vso pot do pošte. Ko je nesla pet srebrnih goldinarjev domov, je jokala istotako vso pot, in srebrniki so jo težili kakor nekoč Judeža izdajalca. Doma jih je zavila v star robec in jih vteknila za tram pod stropom — najpoprej jih je nameravala djati v posteljo, a zdelo se ji je, da ne bi mogla spati na njih nobeno noč.
To je bilo pred tremi leti. — Pozneje ji ni pisala Anka nikoli več. Ljudje so pripovedovali, da piše Pevcu večkrat, in da ji pošilja ta denar. A ni ga vprašala nikoli, kje je hčerka. Nikoli ni stopila več v njegovo hišo; ko je šla v cerkev, je naredila velik ovinek, samo da ni šla mimo hiše onega, ki ji je ukradel najdražje, česar mu ni mogla odpustiti nikoli. In še zdaj na smrtni postelji mu ne more odpustiti. “Izgubljena...”
Ve, živi še. Tijče in Karel sta prišla in sta jo poklicala — Tijče in Karel sta umrla. A Anka ni prišla in je ni poklicala — živi še. A to življenje — ali ni hujše, ali ni žalostnejše kakor smrt mučeniška?... Izgubljena...
“Vrnite mi jo — mojo Anko mi vrnite!”
Zavpila je z zadnjimi močmi, zaprosila je z vsem srcem. A zasmejalo se je ob njej, zarogalo se ji je iz vseh kotov, in od daleč se ji je zarogalo, od Pevca, iz mesta, brezsrčno, zaničljivo in sirovo...
“Na tvoji vesti je njena poguba, na tvoji duši, človek brez srca in brez u-smiljenja!”
Kjer se toči vedno sveže pivo, b /rama vina in žganja ter prodajo pr» etno dišeče smodke.
*Jorthwestem Phone 34*. JOLIET
RI
chters
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
PAINEXPELLEK
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Ce bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Do bi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York Pazite na varstveno znamko z sidrom
Vinal prodaj
Ihtela in stokala je še komaj slišno. Misli so se ji mešale. Iz kotov so vstajale grde pošasti; s tihimi, plazečimi koraki so hodile po sobi; sedale so na stol ob postelji, na rob posteljin so sedale, sklanjale so se k njej, režale so se ji naravnost v lice in v oči. Zasmehovale so jo in so se pasle škodoželjno na njeni onemoglosti in nad obupom njene duše...
Zasmehovale so jo... “Glej, moža si imela, ki si ga ljubila z vso dušo. In kje je zdaj, da bi ti postregel in bi ti zrahljal posteljo in ti privzdignil glavo in ti prižgal svečo mrtvaško?... Glej, šel je in te je pustil, da umreš samotna, zapuščena in pozabljena... In dvoje otrok si imela, ki si jih vzgojila s solzami in z žulji svojih rok. In kje sta zdaj? Kje sta, da bi te tolažila z mehkimi besedami, z besedami polnimi hvaležnosti in ljubezni? Kje sta, da bi ti zatisnila trudne oči, kalne od solza? Kje sta, da bi oplakovala tvojo smrt in pomolila Očenaš na tvojem grobu? Kje sta? Kje je ljubljenka tvojega srca, luč tvojih oči, solnce tvojih dni, sreča tvojega življenja?—Glej, vsi so šli in so te zapustili in so te pozabili, da umreš brez pomoči, brez spovedi in brez Boga — zapuščena, o-samela, pozabljena...”
Zasmehovale so jo, dokler jih je še slišala. A polagoma ni slišala ničesar več, ničesar več ne videla.
Proti jutru je umrla — zapuščena, osamela, pozabljena.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-t .-uii v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
NI. B. 8<»lmster
Young Building.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street	Joliet, 111
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix iA Buffet
Gostilno
tjer se toči vedno sveže pivo, žgaa]t ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
SikiofT
N. W. Phone 609.
1x37 N. Hickory St,	Joliet.
Ant. Kirinčič
Dobro črno in belo novo vino, muš-kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pc 40c gal., reesling 45c gal. Staro bel« vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posode dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard”
Ustanovljena 1871.
It]
Of Joliet Illinois.
“rejema raznovrstne denarne ttloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital ib preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
BOX
Stefan Jakše, prop.
77.
Crockett, Cal
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, III
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, Ills.
Točim izvrstno pivo, katero izd’ ■uje slavnoznana Joliet Citizens Br> srery Rojakom st toplo priporoča
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino ka» ornijsko vino, dobro žganje m tri’>■ ■ajboljše smodke.
nrod3iam tudi trdi in mehki premo» TELEFON 7612.
tsis N. Broadway... JOLIET n
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street
Johet„ Ills
Geo. Lopartz
Grocarijska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti aajboljie ms •o po najaižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
>s dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i* poskusite naše msse
Nizke cene m dc.ora postrežba }. «ase geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone III.-
Bray-eva Lekarna
Sep riporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
WWWWAVVWAWAWAW
Oscar J. Stephen
Sobe 801 In 802 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM
J NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišč«
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug> po škodbi.
Zavaruje tud- življenje proti nezgodam in bole_.iim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleiko. WVWV
RABITE
THUNDERBAT& MOKO
CELICE
Boljše ni na svetu. Prodajajo jo sledeče tvrdke v Jolietu: JOHN in ANTON PASDERTZ, SUGEL & MALESICH,
STUKEL BROS.,
GEORGE STONICH,
GEORGE LOPARTZ,
JOHN HRIVNAK.	11-11
Največji slovenski katalog na svetu.
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in dru ge zlatnine, nožičev, samokresov, križev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres ‘fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij. flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stva ri; stotine še drugih krasnih, stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje 4 Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BFXWERtt
izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTE* POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
Slovensko Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
Uradniki:
Pavel Bartel, starosta.
Josip Hribar, tajnik, 604 — 10 St. Frank Belec, blagajnik.
Al. Grebenc, učitelj telovadbe. Mesečne seje 3. nedeljo v Belec-ovi dvorani ob 1:30 uri pop.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
3Iesnica
Tel. 101	Joliet, lil-
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. dom. Postrežba točna.
Razvažam pivo na
Prodajam tudi trdi iti mehki premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
M
mi
mm
rfcl ¿tl

Zmagali smo! Vlada Združenih Držav je potrdila natanko način naših izdelkov ir. dovolila prodajati iste brez vladne licence. Spoznali so kot zdravila priznane vrednosti. Ta zmaga napravi zopet
JOSBPH TBINEB-a
'*TŽRV/1
atoiftTBfte»
❖
❖
Trinerjevo Zdravilno grenko vino.
prvim zdravilom te vrste. Ni se štedilo stroškov niti časa, da je to zdravilno vino nadkrililo vsa druga in napravilo popolnoma čisto in vspešno družinsko pomoč.
V vsaki bolezni, v kateri opazite kak nered v želodcu ali izgubo moči in prave volje, to zdravilo najsigurneje pomaga. To je lek največ je vrednosti zoper
izgubo teka, slabost,
nervoznost,
izgubo prave volje, izgubo moči,
slabo liri,
zaprtijo,
izgubo v teži.
in vse druge bolezni želodca in droba. Sestavljena je le iz rastlin in rdečega vina. znanstveno prirejeno tako, da donese gotov vspeh.
BLEDE XIV BOLEŠTINE ŽENSKE
dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na človeško telo. Vzemite vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč
Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte se brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva Angelica Grenka Tonika je najboljša Želodčna Grenčica na svetu.
sminmiiiiiinniiNiiiimiiminiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiHiiiim
a	m
Za papolno	varno vlogo spojeno z absolutno	varnostjo	in	hitrim	g
ter velikanskim	dobičkom	5
The Grand	|
Arizona Copper Company
Douglas, Arizona	|
ponuja najlepšo	stvar onim, ki žele svoj denar dobro vložiti.	Ta	druž-	S
ba lastuje 37 zemljišč, ali okoli 784 oralov zemlje (vsa popolnoma pla- S čana), blizu mesta Douglas, Arizona, ki je velikansko topilniško (smel- g ter) mesto v Arizoni, okoli 4 milje od najbližje železnice, ter je le malo ™ oddaljeno od mesta Bisbee, Arizona, koje je največja in najbogatejša g rudarska naselbina na svetu. Postavljena sta že dva parna stroja za 5 vlečenje, štiri konjske moči stroj na gazolin in dve veliki sesalki g (pumps) na zemljišču. Glavni šaht je že 328 čevljev globok v Bakreni “i Rudi. Delo se hitro nadaljuje in rudarji jemljejo za plačo delnice, le g toliko denarja se jim izplača, da ga imajo za vsakdanje potrebe.	S
brez, da bi se bali kontradikcije, da je to najbolja stvar te vrste, ki se j prodaja dandanes ne oziraje se na ceno. Mnogi so že naredili ogrom- S ne dobičke ker so kupili delnice bakrenih rudnikov. Zakaj bi vi ne? g Da se omogoči nadaljno delo na tem zemljišču in se rudnik popolnoma S odpre, je ravnateljstvo sklenilo prodajati blagajniške delnice po 70	5
centov. Menj kot 50 delnic se ne proda. Ne opustite te prilike tem- S več nemudoma pišite na:	S
O. E. PETTERSEN	&	CO.	I
213-14 First National Bank	Building, DULUTH, MINN,	1
Urad podružnice: 734 State Mutual Bldg., Worcester, Mass. S Ako vas to zanima nam pošljite dopisnico in naš agent vas ob- g išče, če le ni predaleč.	5
Rabimo dobrih in zanesljivih agentov, ki se skažejo z najboljšimi g priporočili.	g
AlumaiiiiiumiimiiiiiiiiiiiiiiiisiiiifimiimiimiifiiHiiiHiimiR
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
KERŽE & CO.
2616 S. Lanndale Ave. CHICAGO, 1LL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Trezni Bolgari.
Poznavalci Bolgarov opisujejo ta narod kot jako trezno in čednostno ljudstvo. Bolgari so poljedelci ter nikakor niso nagnjeni k pijančevanju. Bolgarski kmet ne zgubiva časa po krčmah in kavarnah. Nikakor jih ne moremo primerjati s severnimi Slovani, ki so precej vdani alkoholu, kakor tudi ne Grkom, ki se kratkočasijo cele neskončne ure pri kozarcu vode. Bolgar je sposoben opravljati najtežja dela. Prihajajo v Srbijo, Rumunsko in Ogrsko kot delavci ter opravljajo najtežja dela, ki se jih branijo drugi, ter prinašajo domov lepe prihranjene svote denarja. Ko so n. pr. izdelovali železniško zvezo med srbskimi in bolgarskimi železnicami pri Carigradu, je bilo med 6000 delavci uslužbenih 5500 Bolgarov in 500 Srbov. Dovolj značilno. Sploh Bolgari bodisi kot narod ali državna enota so najbolj simpatični faktor na Balkanu.
KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR?
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
za njiju, dokler ni prišel drugega dne tjakaj nekdo povprašat po dr. Agama-novu, ki je neznano kam izginil. Ko so stanovalci hiše prišli v sobo mladega poročnega para, se jim je nudil grozen prizor. Na pisalni mizi je ležal dr. Agamanov v silni mlaki krvi — s popolno odrezano glavo. O mladem paru ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Na mizi so našli poleg trupla dr. Aga-manova listek, na katerem je bilo napisano: “Socialno revolucionarna stranka”. Vsem je bilo jasno, da se je izvršil grozen političen umor. Dr. Agamanov je bržkone pregledal navidezno bolno žensko, h kateri je bil poklican a potem se je vsedel k pisalni mizi, da napiše zdravilo. Pri tem pa mu je mladi soprog odrezal z velikim nožem glavo. Kaj je bilo povod temu zločinu, ni znano. Bržkone je bil dr. Agamanov, ki je bil sam član revolucionarne stranke, vohun ruske policije, pa so ga revolucionarji spravili na ta način s sveta.
0404tO«0*OtO«0*0#0«0«0«0«040*040*OK4040*0«0404040404
Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, III.	i
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, Il
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 ob nedeljah N. W. 344
Napačni policijski nadzornik.
V	Florenci so aretovali pred nekaj dnevi nekega pustolovca Mucegnija, ki je v Siciliji sleparil kot policijski nadzornik ljudi, in ga je že dalje časa policija zasledovala brez uspeha. Mu-cegni je namreč potoval pred meseci v notranji Siciliji kot policijski nadzornik. Z največjim spoštovanjem ga je sprejemalo kmečko prebivalstvo. Pustil je aretovati mnogo ljudi, konfisko-val je kmetom posesti, prodal potem živino zaprtih ljudi in sprejemal odkupnino od sorodnikov. Pogosto je dal spraviti za par dni ukradeno blago in denar orožništvu, ki je verjelo kakor prebivalstvo, da je res pravi policijski nadzornik. Ko se je končno opazilo, da so imeli opraviti le z navadnim sleparjem, je bil Mucegni že davno za gorami. Mucegni je sleparil tudi v Nea-polju. Ker je pa vendar nekoliko preveč zaupal v svojo moč, je prišel končno v roke policiji v Florenci. Zapustila ga je namreč njegova ljubimka. Vsled tega skrajno ogorčen je prisegel maščevanje in tekel na policijo, kjer se je predstavil kot policijski nadzornik ter je zahteval, naj se takoj aretira njegova ljubimka zaradi tatvine. Policija v Florenci pa je bila bolj pametna kot orožniki v Siciliji ter je zahtevala legitimacijo. Na vprašanja pa je Mucegni tako zmedeno odgovarjal, da je končno priznal, ko ni videl nobenega izhoda več, da je sleparski policijski nadzornik iz Sicilije.
Največji ženski klobuk.
V	italijanskem oddelku bruseljske svetovne razstave je razstavljen klobuk, v čegar notranjosti ima dovolj prostora 24 mladih deklic, kakor se je izkazalo pred kratkim. Ta slamnik, izdelek italijanske slamnikarske industrije, ima 3 m 25 cm premera, visok je 80 cm, obseg pa znaša 10 m. Ta veliki slamnik seveda niso mogli izdelati v nobeni sobi ali tovarniškem prostoru, ker bi ga potem ne mogli prenesti skozi vrata, naredili so ga na prostem. Tudi ni bilo lahko, spraviti ga iz Italije v Bruselj. Za ogromni slamnik se je porabilo 6 km slamnatih kitic. Mogoče se bo našla po zaključeni razstavi kaka modna dama, ki ga bo — kupila.
Komarji ob Reni.
V	pokrajinah ob zgornji in srednji Reni pojavilo se je toliko komarjev, da pomenjajo za prebivalstvo neznosno muko. Kamorkoli kdo stopi, česar se dotakne — vedno in povsod se vsujejo vanj komarji in ga opikajo celo skoz obleko. Delavci na polju si morajo zakriti obraz in roke, da morejo pre stati. Po vsakem piku oteče koža in neznosno žge. Poskusilo se je vse mogoče, da bi se napravilo konec ko marski nadlogi, a brez uspeha. Sedaj je vlada odredila zažiganje smole in upajo, da bo to pomagalo. Komarji so se v.toliki množini izlegli vsled dolgotrajne povodnji.
Ločitve zakona na Francoskem
naraščajo, in sicer najbolj med delavci. V letih od 1898. do 1908. se je število zakonskih ločitev več kakor podvojilo, dasi prebivalstvo ni prav nič naraslo; poskočilo je od 4641 na 9687 slučajev. Ločijo še čisto mladi ljudje po treh do šest mesecih zakona in to večinoma iz čisto lahkomiselnih vzrokov. Francoski sociologi so radi tega v velikih skrbeh -in razmišljajo, kako bi se dale razmere izboljšati. Čudno, da moderni moralisti teh sadov svojih naukov niso v naprej videli, čudno, da jih je sedaj tako strah čisto naravnih posledic — svobodne vesti!
KH04404040404040
pa
Kaj pa se pravi “avanzirati”?
“Če dobi človek večjo plačo, manj dela”.
Previsok nos.
Mladi grof je moral na cesarskem dvoru streči visoki dvorski gospe. Ta pa je bila jako sitna in je z vednim godrnjanjem dražila mladega grofa. Nekoč je kihnila, in ker mladenič ni hitro rekel: “Bog pomagaj!” vprašala ga je jezno: “Ali niste slišali, da sem kihnila?” — “Nisem mogel slišati, milostiva gospa, nosite nos previsoko.”
S,HONET
Šivam,popravljam in gladim obleke 918 AT. Chicago St., Joliet.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel
Alfonz Weiblinger, lastnik,
1022 Ohio St.,	Allegheny, Pa,
Bell Phone 9571-R. Cedar.
Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek.
Najdražja restavracija na svetu
je “Cafe Del’ Opera”, seveda v New Yorku. Sezidana je na Broadwayu še le pred nedolgo časa. Samo za notranjo opravo poslopja se je izdalo okoli 81,200,000. Posode imajo v tej restavraciji na razpolago 60,000 kozarcev, 100,000 porcelanske in 200,000 srebrne. V tem podjetju je uslužbenih 730 kuharjev, natakarjev in drugih o seb. Vodja podjetja ima letne plače $50,000.
Maščevanje ruskega terorista.
Odkar je prišel v Rusiji h krmilu države Stolipin, so nekoliko pojenjali teroristični zločini v carstvu, vendar pa še dandanes pade pod roko ruskih revolucionarjev marsikak javni ruski funkcijonar ali policijski vohun. Tako je pred dnevi izvršil v Tiflisu zagoneten krvav zločin nek ruski revolucionar. V Tiflis sta došla nedavno nek gospod in gospa, ki sta bila mlad poročni par, kakor se je sodilo po njujini zunanjosti ter se nastanila v neki hiši v Moskovski ulici. Stanovala sta v najeti sobi nekoliko dni, ko je nekega dne poslal mladi soprog nekega domačina po zdravnika dr. Agamanova, češ, da mu je obolela žena. Kmalu nato je prišel k njima v sobo zdravnik dr. Agamanov. V hiši se ni nihče zmenil
Božični dar.
‘Kaj ste pa vi, mamica, dali v dar svojemu gospodu za božične praznike, ako smem vprašati?” vpraša na trgu branjevka Bogatajka postarno gospo. “Eh, nekaj jako primernega. Moj mož je ves zaljubljen v smodke, katerih nakupi vsak dan po več — in jaz, ki sem dobra gospodinja, jemala sem mu skrivaj dan za dnevom po jedno ter jih skrbno spravljala. Tako se jih je nabralo sto in te sem lepo povezala, dala mu jih — in on je bil neizrečeno vesel mojega daru.”
Nevarne razvaline.
Profesor pride pred vas, kjer sreča starega kmeta. “Oče, povejte mi, ali ni bil na hribu tukaj na desni nekdaj grad?” Kmet: “Bil je res nekdaj on-du grad.” Profesor: “Kaj pa pripovedujejo ljudje o njem?” Kmet: “Oj, strašne reči! Ni še dolgo temu, ko sta dva gospoda iz mesta šla nanj, pa ju ni bilo več nazaj!” Profesor prestrašen: “Za Boga, kaj se jima je zgodilo; zakaj se nista več vrnila?” — “No”, odgovori kmet nasmehoma, "ker sta šla po oni strani s hriba!”
♦ IPijte Elk. Brand" pivo \
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. j
0*04040*0404940«040*04(H40400«040*0«0«<H40«0*04040tOC
Pozor — farme!
Zemlja je ravna in rodovitna za vs rko stvar, nedaleč od mesta. Nekaj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s svojo obiteljo v miru in zadovoljstvu. Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do 5 milj od cerkve in šole, šole so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na: ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA,
John Schauer, agent.	Phillips, Wise. B.
'AS	'■
' AA .. SA; \ - A, ;,*5„
■ T--T; '* % 5
• .	'	v.. '.
..	■ s--	; Av'-j- ;
1 .................„
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago ia okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, I1L le en blok od naše cerkve.
« ************* ************
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI-
i ii posolim za lanauo 11
BEG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAYEZ0
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po
42
t t t
41
S
t
4t
fr fr
m
fr m
fr
41
fr fr fr fr fr fr
%
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu.
Naslov:
Zamenjava.
Potujoči menih in ogrski kupec morala sta prenočiti v majhni krčmi. Imela sta skupaj jedno tesno sobo. Ker se je Ogru druzega dne mudilo, naroči krčmarju, naj ga pride že ob treh zjutraj budit.
Krčmar pride ob določenem času in zbudi kupca. Ta skoči kvišku in se hoče obleči. Ker pa je bil še zaspan in v temi in naglici, pograbi menihovo kuto in jo obleče. Obleka se mu pa tako čudno dozdeva, da naredi luč in se začne v ogledalu ogledovati.
“Zdaj je tepec krčmar zbudil meniha mesto mene!” zamrmra nevoljen in — leže nazaj spat.
fr
m
fr
fr
&
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
HRANILNICA IN POSJILNICA
v Katlidiji, Kranjsko, Avstrija. ^
Compagnije 9 Generale «P Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
<ntka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano ia razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St, Chicaga Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Avc., So. Chicago, IU. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111,Paul Starič, agent 110 South 17th St, St Louis, Mo.,
50,000 KNJIŽIC
Y DAR LJUDEM
Vsaka knjižica je vredna $10-00 vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsak bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjigo. Ona knjiga svetuje v navadnem jeziku, kako se da doma vspešno zdraviti: zastrupljena kr, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, takoj pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni, da ozdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, katero bi moral znati vsak človek. Zapomnite si, da se ona knjiga razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam po-__________ šljite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjigo.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN GA NAM POŠLJITE.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 709 Northwestern Bldg., 22 Fifth Ave., Chicago, I1L
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjigo, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošljete.	»
Ime ........................................................................
Pošta ....j,.........................Država ...............................
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111.
Predsednik: Franc Banich, 1822 W. 22 PL; tajnik: Ivan Zvezič, 1811 W. 22nd St.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 Hickory St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St.; delegat: Ivan Jerman, 1112 N. Chicago St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: John N. Pdsdertz, 1506 Centre St.; tajnik Jos. Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc del j o.
Schvajgar. Mesečna seja drugo ne-
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Franc Mišjak, 1108— 4th St.; tajnik: Anton Štrukelj, 1059 Canal St.; delegat: Matija Hribernik, 1117 Main St. Seja prvo nedeljo.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Ivan Andolsh, 317 Palm St.; delegat: Jurij Thomas, 904 E B St. Seja vsakega 14 dne v mes.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Jo-
liet, III. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat:	Štefan
Stukel, 407 Moren St. Seja tretjo nedeljo.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Franc Mrva, Box 262; tajnik: Andrej Žakelj, 356 S. River St.; delegat: Martin Zelenšek, Box 132. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Seja drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-.wabik, Minn. Predsednik: Mat. Tomec, Box 150; tajnik: Math. Vidas, Box 107; delegat: Ant. Urih, Box 106. Seja prvo nedeljo.
14.	Druš'.vo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Peter Osterman, 709 R. E. Park St.; tajnik: John Dolenc, 2128 So. Montana St.; delegat: Pavel Tomazin, Wallnut St. 2000. Seje prvo in tretjo sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4708 Mat. Cvetic, 4636 Hartfield St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mat. Klarich, 1013 E. Ohio St., Allegheny, Pa. Seja tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Xovosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Ivan Jura-jevič, 422 Bonie St.; tajnik: Peter Var-dijan, 300 So. W. St.; delegat: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Ivan Ušeničnik; tajnik: Ivan Demšar, Burdine, Pa., Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 78J4; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. liji; delegat: Franc Spendal, Box 235. Seja drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Frank Dremelj, Box 382; tajniki in delegat: Frank Keržič, Box 8, Piper, Ala. Seja drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6305 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik Josip Mavser, 200 Jackson St.; delegat: John Lekan. Seja prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsed.: Ivan Gazboda, Lau-rium, Mtch.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Bernard Šmalc; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1, Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Franc Stegne, Butler St. 5242; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Bal kovec, 5129 Dresden Alley. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kan
sas City, Kans. Predsednik: Marko Majerle, 413 N. 5th St.; tajnik: Peter Bižal, 413 N. 5th St.; delegat: Jos. Vouk, 615 N. Truph Ave. Seja prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Jakob Butala, Delmar
Junction R. R. No. 2; tajnik: Jos. Lu kežič, Browns, Iowa; delegat: Johi
Skala, R. R. D. No. 2, Delmar, Iowa Seja prvo nedeljo.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing Minn Predsednik: Ant. Kramar, 2U —3d Ave.; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat: Fr. Miško. Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 225— 57th St.; tajnik: Jos. Hočevar, 51th. Eckert St., Allegheny, Pa.; delegat: Frank Boštjančič, 201—57 St. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. Predsednik: Mike Kozjan, 853 So. Front St.; tajnik: Anton Hren, 229 So. Front St.; delegat: Anton Papič, 159 Man St. Seja tretji četrtek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622
E.	3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael
J.	Kraker, 503 E. 3d St. Seje prvi in tretji torek.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana,
So. Chicago, III. Preds.: John Stanko; tajnik: Karol medoš, 3523 — 95th St.; delegat: Josip Ansik, 3911 Greenbay Ave. Seja prvo nedeljo.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont Predsednik: Jos. Lozar, Box 36, E. H.; tajnik: Jos. j Sasek, Box 45; delegat: Nick Veržuh, Box 146 E. H. Seje 14. in 18. dne. 1
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319—90th St.; tajnik: Chas. Adamič, No. 6 Fourth Ave.; delegat: Franc Giovanelli, 424 E. 15th St. Seja prvo nedeljo.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, ;
111.	Predsednik: Franc Kozjek, 2030 W. 23d St.; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 1900 W. 22d St. Seja drugo nedeljo.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir,
Pittsburg, Pa. Predsednik: Fr. Rogina, 4938 Hartfield St., Pittsburg, Pa.; tajnik in zastopnik: Geo. Veselič, 5132 Dresden Alley. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Allegheny, Pa. Predsednik:	Janez
Mravinc, 1020 Villa St.; tajnik: Frank Mravinc, 120—46th Hartfield St., Pitts burg, Pa.; delegat: Matija Mravinc, 1154 Villa St. Seja drugo nedeljo.
51.	Drušrio sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik: Jak. Schvie, 508 Grand Boulevard; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Alojzij Miser, 907 Holmes Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 740 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Barle, 1424 McAllister Ave.; tajnik: Janez Petkovšek, 830—10th St.; delegat: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: John Breznik, Box 54; tajnik: Frank Firšt Box 707; delegat: Franc First st., Box 707. Seja prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Volk, Box 121; tajnik: Ant. Slobodnik, Box 121. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Keržan, 701 Elem St.; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut St.; delegat: Ivan Stiber-nik, 524 VV. Chestnut St. Seja vsace-ga 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., N. Y.; tajnik: J. Zupan, 1245 Willoughby Ave.; delegat: Peter Vogrič, 799 Flushing Ave. Seja drugo nedeljo.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa., Box 66; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Martin Šuklje, Box 626; tajnik: Anton Zalar, Box 761; delegat: Ivan Maček. Seja drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Josip Rudolf, Box 63; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela,
Youngstown, Ohio. Predsednik: Ivan Vlašič, 1674 Cherry St., Haselton, O., tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Ivan Maletič, 309 E. Bord man St., Youngstown, O. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla,
Bradley, 111. Predsednik: Ivan Pezdirc, Box 353; tajnik: Al. Sterbenc, Box 342; delegat: Frank Drašler, Box 90. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Ivan Vidmar, E. 81th St. S. E. 3564; tajnik: Jakob Resnik, E. 81th St. S. E. 3620; delegat: Jakob Jančar, E. 81th St. S.
E.	3583. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Geo. Novak, Jr.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Franc Kolenc, 725 St. Paul Ave.; tajnik: Ivan Kmet, 384 Florida St.; delegat: Josip Zalar, 419 Clinton St. Seja drugo nedeljo.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleve-
and, Ohio. Predsednik: Al. Zupanič, 3236J4 Hamaten St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; dele-jat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Seja prvo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: M. Matjašič, 556 S. 3rd St.; tajnik: Ivan Boben, 717 S. Front St.; delegat: Ivan Simonich, 417 S. Front St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Leopold Stock, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Montana. Predsednik: Anton Golob, tajnik: John Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th Ave. N. Seja prvo nedeljo po 10.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Petrič, 1130 Pestalozzi St.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Ivan Lukežič, 2855 Lyon St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: And. Jereb, Crab Tree, Pa., Box 92; tajnik: John Tome, Box 94; delegat: Jos. Draškovič, Crab Tree, Pa., Box 92; tajnik: And. Jereb, Box 92; delegat: Jos. Draškovič, Crab
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Palear, Box 385; tajnik: Stan. Vesel, Box 434; delegat: Fr. Verant, Box 154. Seja drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik in delegat: Štefan Polič, Box 280. Seja prvo nedeljo po 15.
74.	Društvo sr. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Štefan Lah, 1602 E. Capitol Ave.; tajnik: Ivan Ku-lovic, 1916 E. Stuart-St.; Delegat: Jos. Zupančič, 1916 E. Suart St. Seja drugo nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina,
La Salle, 111. Predsednik: Frank Ger-govič; tajnik: Ivan Sebat, 1153 — 1st St.; delegat: Frank Kunst. Seja tretjo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, N. Main St.; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box
552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Kat. Koenig, 2220 W. 23d Pl.; delegatinja: Marija Kobal, 1903 W. 21st Place. Seja tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Anton Marinčič, 1416 Sheridan Roard; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat: Janez Treven, 818—10th St. Seja drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Terezija Podlipec, 9376 Kreiter Ave.; delegatinja: Marjeta Stanko, 9619 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Marija
Lokar, 4929 Butler St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4929 Butler St. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming. Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. No. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jak. -Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Juraj Pintar, Box 96; tajnik: Jos. Starče-vič, Box 188; delegat: Peter Šikonja. Seja tretjo nedeljo.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 478—15th Ave.; delegatinja: Marija Rohotina, 176854 E. 28th St., Lorain, O. Seja prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Šubic, Box 227; tajnica: Johana Putc, Box 253; delegatinja: Ivana Ferlič, 211 Sherman St. Seja drugo nedeljo.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik:	Math Judnič,
1120 N. Broadway; tajnik: Math Golo-bich, 518 Summit St.; delegat: Math. Vidmar, 1206 N. Chicago St. Seja dru go nedeljo v mesecu.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mich.; tajnik: Jos. Butala, Box 121; delegat: Anton Muren. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 376 Butler St.; tajnik: Ivan Kulišič, ljac, 34 Railroad St.; delegat: Nick Erdeljac, 376 Butler St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
So. Omaha, Nebr. Predsednik: Josip Švajger, 386 So. 21st St.; tajnik: Ant. Krašovec, 478 — 20th St.; delegat: Janez Ceparan, 21th St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Ivan Halo-
vanič, 13 Orchard Alley; tajnik: Ant. Hotujc, 13 Orchard Alley; delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Hel. Okovic, 4904 Hartfield St.; tajnica: Marija Novo-gradec, 4820 Harrison St.; delegatinja: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo.
93.	Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant Bevc,
Box 43; tajnik: Fr. Gouže, Box 715; delegat: Franc Hren. Seja drugo ne-
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Al. Orešnik, Box 163; tajnik: Franc Cirej, Box 33; delegat: Franc Kramar, Box 178. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Ivan Kirk, Box 46; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Luka Dier; tajnik: Ivan Plesnik, Box 696; delegat: Ivan M. Knez. Seja prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: I. Okoren, 502 Moen Ave.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: Ivan Kamnikar, 100 Davis Avč". Seja prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside,
Utah. Predsednik: Ivan Mihalj, Box 93; tajnik: Josip Kaša, Box 93; Delegat: And. Lisec. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
So. Lorain, O. Predsednik:	Franc
Kranjc, 1685 E. 33 St.; tajnik: Ivan Ivančič, 1658 E. 31 St.; delegat: Josip Svete, 2160 E. 28 St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Predsednik: Franc Intihar, 52— 7th Ave.; tajnik in del.: Ivan Intihar, 19 Bellville Ave. Seja prvo soboto.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvoda, 315 Walker St.; tajnik: John Hauptman, 319 Florida St.; delegat: Leo. Sagadin, 492 Manitoba St. Seja prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja,
Pueblo, Colo. Predsednica:	Julija
Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Jožefa Merhar, 1210 Boh-man St. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St.; taj.: Franica Stempel, 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Fany Pirnat, 124—1st Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare. Moon
Run, Pa. Predsednik: Anton Zajc, Box 61; tajnik:	Franc Strmljan,
Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet,
III.	Predsednica:	Marija Pasdertz.
1506 N. Center St.; tajnica: Rosie Brunskole, Cor. Ross & Broadway St.; delegatinja: Marija Golobič, 805 N. Chicago St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-'* ’’a. Predsednik: Jos. Žagar, Box ¿o/; tajnik: Ant Dežman, Box 181; delegat: Jakob Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Ivan Rataj, 603 Cornel St.; tajnik: Iv. Gabrovšek, 166 Huston St.; delegat: Franc Bertocel, 112 Sterling Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Belčič; tajnica: Frančiška Bertoncelj, 112 Sterling Ave.; delegatinja: Ant. Rataj, 643 Newell St. Seja vsako prvo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn.
Predsednik: Štefan Agnich, Box 924; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Math. Stonich, Box 487. Vsi v Ely, Minn. Seja tretjo nedeljo.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Ivan Klun, 615 Elgin Place; tajnik: Fr. Tanke, 4855 Washington St.; delegat: Alojzij An-dolšek, 5173 Clarckson St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, -617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 330 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Ana Rit-manič, 441 Ferry St Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Grdin, Da-nabe St.; tajnik: M. Kramar, 2 Sc. Williams St.; delegat: And. Spacepan, Danube St. Seja vsako prvo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Mary Koste-lec, 509 Moen Ave.; tajnica: Marija Zalar, 216 Millard Ave.; delegatinja: Ana Marentič, 109 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City,
Pa. Predsednica: Johana Hrovatin, Box 607; tajnica: Pavlina Osolin, Boj 492; delegatinja: Terezija Tomšič, Box
11.	Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Lit-
tle Falls, N. Y. Predsednica: Franca Jerina, German St. 63; tajnica: Ivana Celarec, 4 E. Casler St.; delegatinja: Marija Žehel, Mili St. 624. Seja vsako drugo nedeljo.	-,T ri
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, 211 Sherman St.; tajnik: John Ko-shir, Box 555; delegat: Maks Keržiš-nik, 627 N. Front St. Seja drugo nedeljo.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport,
Ohio. Predsednica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2 No. 11J4; tajnica: Johana Treven, Box 334; delegatinja: Uršula Kovačič, Box 101, Lansing, O. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind.
Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Martin Skala, Box 100; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral,
Kans. Predsednik:	Martin Dolenc,
Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Franc Speiser, Box 136 E. Mineral Kans. Seja drugo nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan,
111. Piedsednica: Marija Turk, McAlister & 10th St.; tajnica Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Frančiška Drašler, 1415 Sheridan Road. Seja četrto nedeljo.
128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica:	Ana Novak, Wisman
House; tajnica:	Johana Škoff, 608
Butler St.; delegatinja: Ana Stanesiš, 15 Ganster St.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So.
Omaha, Nebr. Predsednica: Ana Bestich, 1942 So. 12 St.; tajnica: Katarina Schweiger, 385 So. 23d St.; delegatinja: Antonija Schweiger, 386 So. 21th St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKatb, 111. Predsednik: Fr. Keržič, 1428 State St.; tajnik: Fr. Masle, 1422 State St.; delegat: Anton Osredkar. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega
Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Fr. Hren, Box 152; tajnik: Peter Staudo-har; delegat: Franc Miklič, Box 57. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Fronte-
nac, Kans. Predsednik Anton Kac-man; tajnik: Mihael Brezovar; delegat: Ivan Kerne, Box 147. Seja drugo nedeljo.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-
wood, Mich. Predsednica: Hel. Ma-rinčič, S. W. 215; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegat: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis. Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bramor,
766 King Ave.; zastopnica: Marija Gažnik, 801 Ketcham St. Seja drugo nedeljo.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Franc Kosher, Box 335; delegat: Anton Erčul.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Ignac Česnik; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Josip Tomšič.
137.	Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: John Kostelc; tajnik in zastopnik: Peter Staudohar. Seja vsako prvo nedeljo.
Naznanjam rojakom v Ameriki,
da sem v zvezi z avstrijskimi konzulati v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzulatni podpis in pečat.
JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
"1
Fina kolesaf
(BICYCLES)
imamo letos. To je prijetna vožnja. So lahka, lepo izgledajo in prav na rahlo tečejo. Močno se narejena in dolgo trajajo. Skoro jih ni mogoče izrabiti. Kolo ti prihrani čas in denar. Stanejo tako malenkost, da si jih vsakdo lahko omisli.
$25.00 do $48.00
I

f
Barrett Hardware Co.
Joliet, Illinois jj
N. Ottawa St.
^xvoo»»9H«^xxxxxxxvK»»5fl»&»wxkxxwv»!
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavnoznenih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu.
Tu se prideluje vsevrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter staue danes, eno petino menj denarje.
Kupite sedaj.	Cene se vršajo vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in 2, FARGO BLDG.	JOLIET, ILL.
Slovenski zastopnik, ANTON JURJEYICH.
FINO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept Cor. Scott and Clay St reets.
Both Phones 26