▼ Združenih državah VeUazara leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily m Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—3878 No. 1 13. — Stev. I 1 3. Entered aa Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Of floe at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 NEW YORK, THURSDAY, MAY 14, 1936 -ČETRTEK, 14. MAJA, i 936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. MUSSOLINI SNUBI HITLERJA ZA PRIJATELJSTVO Evropa se bo razdelila v dva bojna tabora ABESINCI SO POSTAVILI NOVO PRESTQLICO V GORE Mussolini bo mogoče še prej izstopil iz Lige, pre-dno bo imela Liga priložnost kaj ukreniti. — Angleški konzul poslal vest o vstanovljenju nove abesinske vlade. — Italijanski poslanik v Washington je obvestil državneka tajnika, da je Italija anektirala Abesinijo. PAPEŽ OBSOJA NEMČIJO IN S0VJ.RUSIJ0 Govori obiskovalcem časnikarske razst a v e. Nemčija in Rusija niste zastopani na razstavi. VATIKAN, 13. maja. — Vpričo več tisoč obiskovalcev razstave katoliškega časopisja je papež Pij XI. izrazil svojo upanje, da bo zmagoslavna vest i z Abesinije samo predigra pravega evropskega in svetovnega miru in da botlo I j udje po vseli deželah molili za mir. Nato se je papež obrnil proti komunizmu, ki je, kot je rekel, s propagando, ki se ne vstraši ničesar, dosegel uspehe v Rusiji, Mehiki, na Špan s k em, v Urugvaju in Braziliji in ogroža družine in pred vsem vero ter omejuje osebno in dr žavljansko svobodo. Papež je nato povdaril, da meti izložcuimi katoliškimi ča -opisi Nemčija in Rusija niste zastopani. O Rusiji je rekel, da je napolnjena s sovraštvom ti o Boga, Nemčija pa je brez ozira na resnico in pravico umetno zmešala vero in politiko in zatrla katoliško časopisje. Pri tej priložnosti je papež potegnil ostro črto meti cerkvijo in državo in je državi oči tal, da poseza v cerkveno področje. Katoliška cerkev si ne prilašča nikakili političnih pravic, vendar pa prihaja iz političnega ozračja za cerkev marsikatera težkoča posebno na poljih, kjer bi mogla s poseb nim uspehom delovati, zlasti v vzgoji mladine. ŽENEVA, Švica, I 3. maja. — Diplomati so v velikih skrbeh, ker se boje, da bo Mussolini Italijo potegnil iz Lige narodov. Dobro poučeni italijanski krogi zagotavljajo, da je prav gogoče, da bo Italija sledila zgledu Nemčije in izstopila iz Lige narodov. Tak korak bi vodil v dvojni tabor evropskih držav ter bi se obnovila trozveza Nemčije, Italije in bivše Avstro-Ogrske. Diplomati zatrjujejo, da Mussolini čaka, kaj bo i.iga narodov storila glede italijanske nadoblasti nad Abesinijo in glede gospodarskih in finančnih sankcij. Mussolini bo mogoče še prej izstopil iz Lige narodov, predno bo imela Liga priložnost kaj gotovega ukreniti, ako bo videl, da Liga Italiji v vsaki točki nasprotuje. Madžarski delegati trdijo, da se bo Mussolini pridružil Nemčiji in Avstriji, ako Italija izstopi iz Lige narodov. KARTUM, Angleški Sudan, I 3. maja. — Angleška poročila naznanjajo, da je bila postavljena nova abesinska vlada v Gore okraju, 250 milj ju-gozapadno od Addis Ababe. To poročilo, ki je zbudilo mnogo zanimanja, je poslal angleški konzul v pokrajini Gore E. N. Er-skine. Vojaki, ki so še vedno ostali zvesti cesarju Haile Selassieu in abesinski vladi, so zastražili ceste v Gore ter vstavljajo abesinske dezerterje. Erskine pa v svojem poročilu ne omenja, v katerem mestu ima abesinska vlada svoj sedež. ADDIS ABABA, Abesinija, 1 3. maja. —Podkralj Badoglio poroča, da je cesar Haile Selassie pred svojim begom izdal na prebivalstvo mesta povelje, da Addis Ababo požge in opleni vse tujce. To povelje je bilo izdano 2. maja, nekaj ur prej, predno je kralj kraljev pobegnil v Džibuti. V svoji neizprosni jezi do Italijanov je neguš izdal usodepolno povelje, vsled katerega je izgubilo življenje 27 tujcev in več sto domačinov. l JI IA: , numii WASHINGTON, D. C., 13. maja. — Italijanski* ,(Mkar^ ^ poslanika y Mo- _ • *i r" ' skvi, so ze večkrat krožile vc poslanik Augusto Kosso je državnega tajnika yor- stij tla namerava Vstopiti, to deli Hulla uradno obvestil, da je Italija anektirala Abesinijo in da je bil kralj Viktor Emanuel razglašen za abesinskega cesarja. Ravno tako so italijanski diplomati obvestili evropske vlade. Poslanik Rosso ni iskal nikakega pojasnila o mišljenju glede aneksi je in tudi nobenega ni dobil. — Zunanji urad še ni sklenil, kakšno stališče bo zavzel v tej zadevi. Italijanska vlada tudi ne bo od Združenih državah zahtevala, da pojasnijo, kako diplomatsko stališče zavzema poslanik Cornelius Van H. £ngert v Addis Ababi. Ameriška vlada ne bo pojasnila svoje politike pa J1)1 Jc 2?m ... . ... _ _ . . ... i,, , i C. i it • • • t oln se je prevrnil, ko je bil glede AUsin. je. dokler bodoč, dogodki ne raz,asm- sreJi MlnrznjVllega jezera. 23 l^i^jTCrto^'za'prij^ jo položaja. { otrok je ostalo brez očetov. ' ne delavske hiše. BULLITT BO ODSTOPIL KOT POSLANIK WASHINGTON, I). 13. maja. — William C. Bullitt namerava odstopiti kot poslanik Združenih držav v Moskvi. — Toda glede tega se bo odločil, ko pride prihodnji mesec v Ameriko. Navadno je prihajal Bullitt v Ameriko oh Božiču na počitnice, kakor tudi zadnji Božič. la vsaki k rat je bilo to zanikano. Sedaj pa državni department teli vesti lie zanik"je. UTONILO 14 ŠVEDSKIH DELAVCEV STOCKHOLM, Švedska, 13. maja. — 14 delavcev na žagi je utonilo na jezeru Orni v severni švedski, ko se je prevrnil motorni čoln, ki je bil naj brže prenapolnjen. V čolnu je bilo prostora za 15 ljudi, bilo FRANCOSKI VETERANI ___SO ZA MIR Svoje nemške tovariše poživljajo k medseboj-n e m u sporazumu. — Medsebojnega razumevanja ni bilo. PARIZ, Francija, 13. maja. Francoski veterani so na nemške veterane naslovili svečan poziv, da se jim pridružijo in sprijaznijo oba naroda. Poziv je sestavila federacija francoskih bojevnikov, ki je v ožji zvezi z ljudsko fronto levičarjev, ki bo v kratkem prevzela vlado. Toda ]x>ziv je bil izdan izven vlade in čez glavo vlad obeli dežel. 44 Naše vlade so objavile mirovne načrte,*' pravi poziv, katerega je podpisal bivši minister za pokojnine Georges Re-vollet, "toda izza vojne smo naša vlada in mi samii sodili vaše načrte, kot bi mi bili Nemci, vi pa naše, kot bi vi bili Francozi. Na podlagi in v poznanju izkušenj izjavljamo, da oni, ki delajo vojne, se ne bojujejo. In da oni, ki se bojujejo, nimajo (»d tega dobička. 44 Kaj drugega želimo, tako vi kot mi, kot časten, vreden mir za Nemčijo, Francijo in celo K v ropo? Zahtevamo mir, ki sloni na spoštovanju pravice in reda, v katerem mora vsak narod prevzeti del svoje odgovornosti za skupno varnost. 44Vam, nemškim tovarišem, pravimo, da je bila ura za našo spravo. Našo narode moramo učiti razumeti in se sporazuine-ti. V obeli narodih moramo zbuditi duha dobre volje, da primerjamo naše želje, na katerih bomo mogli zgraditi sporazum, ki bo jamčil zr. bodočnost. 44Mi, francoski bojevniki s fronte, smo pripravljeni prevzeti veliko delo, da spravimo naša naroda in prinesemo Kvropi mir. Ta poziv vaiin ponujamo z iztegnjenimi rokami.'' Z10NČEK NIMA SREČE Z AVTOM Pdslanec iz Washington imel velike sitnosti z avtomobilom na otoku Porto Rico. — Nahaja se na ženitovanjskem potovanju. SAN JU AN, Puerto Rico, 13. maja. — Avtomobilske nezgode kongresni ka Mariana Zioncheka se nadaljujejo. Ko JAPONSKO SKRBI AMER. MORNARICA ŠTEVILO KITAJ. KOMUNISTOV SE MANJŠA Združene države bodo jPobitih je bilo 16,C00 zgradile na leto 70,000; komunistov. — 10,000 ton ladij; Japonska jih mora zgraditi 50,000 ton. TOKIO, Japonska, 13. maja. l>a opraviči velike japonske izdatke za orožje, j«' mornariški je Zionchek en dan lovil ribe ltlin;st„r admiral'Osami Naga-bhzu mesta Fajardo, se je sj110 T>OVdarjal, da je Japons-ka prisiljena držati korak z Zdru- svojim vodnikom z avtomobilom vračal v svoj hotel v San J uan. Zionchek je vozil izposojen avtomobil. Na mostu blizu mesta Rio Grande pa je za-vozil naravnost v tovorni avtomobil, katerega je vozil Francisco Rodriguez. Voznik je zahteval, tla je škoda na tovornem avtomobilu plačana, toda Zionchek je re kel,.da nima denarja. Nek policist je slednjič preprečil nadaljnje prerekanje. V hotelu je svoji ženi povedal o dogodku. Skupno s ženo je peljal vodnika na njegov dom. Blizu Farjardo pa je za-vozil avtomobil skozi zaprta vrtna vrata. (Jospodar vpraša Zioncheka, ako ima revolver, da se bosta streljala. Kmalu se je zbralo okoli 50 delavcev z bližnjega sladkornega polja. Red je zopet moral napraviti policist. Nato pa je vozila domov Zionchekova žena. Na i»*»tI jima je dvakrat pošel bencin. Po vseh nezgodah sta se slednjič pripeljala v hišo prijatelja Rafaela Cari-ona, ki je Zioncliekn posodil avtomobil, katerega je moral oddati v popravilo. jih je pobegnilo vinco Sansi. v pro- si AN, provinca Šensi, Kitajska, 13. maja. — V marcu je iz province Sens i vpadi o v provinco Sansi 26,(HM) komunistov, toda vladne čete .-o bilo tako uspešne proti njim, da so jih pobile 3G,000 in ostalih 10 tisoč se je zopet vrnilo v Šen-^i. Nek visok častnik v glavnem stanu vojske, katere namen jo iztrebiti komuniste v severni Kitajski pravi, da so sedaj komunisti zbrani v severnem de-iu Šensija, toda vsled divjo ŽENSKO ZBOROVANJE V MOSKVI MOSKVA, Rusija, 13. maja. V Kremi ju se je zbralo 3000 žensk, da razpravljajo o načrtu za izboljšanje o delavskih razmer v tovarnah in življenskih razmer. Ko je v dvorano stopil J Stalin, so pele narodne pesmi in so diktatorja obsipale s cvetjem. To so žene trgovskih upraviteljev in tovarniških nižjih u-službencev in so bile iz različnih 'krajev povabljene v Kre-melj. Stalin je bil tudi obdarovan s pletenimi srajcami in drugimi ročnimi deli. To zborovanje je uvod za kampanjo za čiščenje tovarn, za OTROCI POMAGAJO PRI -STAVKI LYON, Francija, 13. maja. Stavkujoči delavci v tovarnah za umetno svilo so se spopadli s policijo, ki je hotela pobrati žene in otroke, ki so legli po u-licah. Dvajset oseb je bilo ranjenih v vročih spopadih, ko je okoli 400 delavcev metalo kamenje na orožnike, ki so spremljali buse z deaivci do tovarne. Žene in otroci so legli na uii-ce, da se busi niso mogli približati k tovarnam, kjer so delavci na stavki v sporu zaradi pla- v ce. ženini i državami v gradbi bojnih ladij. Tstotako je vojni minister general Juiči Terauči trdil, da pomeni rusko oboroževanje "veliko nevarnost. Toda podrobnosti ni podal. Admiral Nagano je rekel, da je načelo mornarice imeti mor-J pokrajine zadevajo na velike o-narico, ki je enaka najmočnejši j vire in imajo zelo malo zalog mornarici na zapadnem Pacifi-j živil. Vlada bo na dva naC ku. Enakost moči pa po njego- okušala pokončati komuniste: vem zagotovilu ne pomeni ena- kjer bodo mogli dobiti živež, kosti 1M> številu, kajti, kadar |)0 proti njim porablje ia sila, bodo potekle mornariške po-1 drugod pa bo proti njim uve-godbe, bo Jaf>onska gradila sa-[dl.na tfo.spodarska blokada, mo ladje, ki so za njene raz- PODALJŠANA POGODBA MED RUSI IN JAPONCI MOSKVA, Rusija, 13. maja — Sovjetska vlada je izjavila, da je pripravljena do 31. decembra podaljšati ribiško po godbo med Rusijo in Japonsko, ako sedanja pogodba, ki poteče 27. maja, do tega dne ne 'l>o zopet potrjena ali mesto nje sklenjena druga. Pogodba dovoljuje japonskim državljaanom ribariti v ruskih -vodah ob severnem Sahalinu. mere potrebne in Japonski tudi ni treba imeti z Združenimi državami enakega števila ladij. Tudi v slučaju, da bi mornariške pogodbe še dalje ostale v vel javi, bi bilo se vedno mnogo izdatkov za mornarico, ker bi bilo treba stare ladje nadomeščati z novimi. Admiral Nagano je rekel, da se Združene države pripravljajo, da z g rade vsako leto po 70,-000 ton ladij v prihodnjih desetih letih. Anglija pa po 84,000 ton. Kot pravi Nagano, bo .Japonska na leto zgradila 50,000 ton bojnih ladij. Poslanec Kojiro Tsutsumi je rekel, da Združene države Japonske ne bodo napadle zaradi Kitajske ter je vprašal, zakaj Japonska ne sklene z Združenimi državami pogodbe za o-mejitev mornariškega oboroževanja. Vnariji minister Koki Hirota je nekako dvomljivo rekel, da je težko vedeti, kako stališče bi morala Japonska zavzeti do Kitajske, da bi Združene države sprejele tako ponudbo. Grof Terauči je rekel, da hoče Rusija razširiti boljševizem po celem svetu. Rusija je ponudila nenapadalno pogodbo, ko njena petletka še ni končana. Terauči pravi, da ima Rusija na Daljnem Iztoku 200,000 vojakov in bo to število pove-čaia na 300,000. V Vladivos-toku ima t udi 50 submarinov in zračno brodovje, s katerim more napasti Tokio. To so razlogi, da mora Japonska pomnožiti svojo amnado v Mančukuo. Do sedaj Japonci še niso stavili nikakili zahtev glede Šensija, Ako bodo Japonci v .-(.verni Kitajski porabljali silo, .c;o bo kitajski narod držal načeli samoobrambe. Uradno je bila zanikana v; -: da bi bila sklenjena kitajsko-rtiska pogodba za medsebojno obrambo proti Japonski. ŽIVINO POŠILJAJO IZ MEHIKE SAN AiNGELO, Mehika, 12. maja. — Ameriški živinorejci, v Mehiki nameravajo spraviti vso svojo živino v Združene države, ker se boje političnih nemirov. Ako pride v notranjosti dežele do kakih nemirov, tedaj bo na tisoče glav živine prepeljane čez mejo. Ali ste že naročili Slove n s k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centom. VELIKA SUŠA V BRAZILIJI UIIIIUIIRMIIIIIIIIIIIM FORTALEZA, Brazilija, 13. maja. — Uničujoča suha doba v severozapadnem delu Brazilije je prisilila brez števila dru-. žin, da gredo na pot in si poiščejo nova domovanja. Polja in pašniki v Ceari in treh sosednih državah so se )>opolnoiua posušili. Nujne prošnje prihajajo na vlado v Rio de Janeiro za finančno pomoč. Mnogo majhnih, trdnih in molčečih mož je s svojimi ženami in številnimi otroci na potu v rodovitnejše kraje. Jezera v teh krajih so sairno še mlake, struge rek posušene. Že nad tri mesece ni padla niti kaplja dežja. Pekoče solnce je požgalo vso posetev. Živina trpi veliko žejo. Po nekaterih krajih je mogot če kupiti kravo za vrečo riža; in vrečo črnega fižola. \ "QL'AS VAROWZ" New York, Thursday , May 14, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SX. "Glas Naroda" (▲ Corporation) Owned and Published bj BLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Rakser, President L>. Benedlk, Treaa Place of business of the corporation and addresses of above officers: Zlf West 18th Street, Harwich of Manhattan. New York City. N. I. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja ca Ameriko in Kanado ..................... $0.00 Za po! leta....................$3.00 Za Četrt leta ..................$1.S0 Za New York za celo leto Za pol leta.............. Za inozemstvo za celo leto Za i>ol leta.............. $7.00 $3.50 $7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSilJatl |k> Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da « nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. r Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KERŽE Advertisement on Agreement •nias Naroda** Izhaja vsaki dan IzvzemSi nedelj In praznikov "GLAS NARODA", 21C W. I8th Street. New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—38?8 Tri dobe našega narodnega življenja v Ameriki. * IIL Tretjo dobo začenjamo z letom 1!)16 in gre potem do letos, to je leta liKi6. Začenja se ta doba pravzaprav nekoliko prej, to je z leto ml914 ko se je začela svetovna vojna. Tedaj je nekdanja Avstrija postavila prvi plot, ki pomenja začetek našega -konca. Vsled napovedi vojne je namreč ustavila naseljevanje in poklicala mlade l judi pod orožje. Med vojno se je kaj malo ljudi naselilo, moških sploh nič, k večjem Icaka ženska. Po vojni ni bilo dosti naseljevanja, i lasi so bila vrata Amerike Še vedno odprta na s teža j. Vzrok je bil pred vsem ta, ker je padlo precej ljudi, še bolj pa tiste posebne povojne razmere, ki so povzročile velikansko inflacijo. Po veliki večini zadolženi kmetski domovi so igraje plačali vse svoje dolgove. Ena telica iz hleva ali par dreves iz gozda, pa je bilo plačanega na tisoče kron dolga. Torej: to je pomagalo, da so bili domovi v trenutku na dobrem stališču. f-emu potem misliti na Ameriko? Vsa'k je vendar rajši doma, kakor v tujini. Prišlo je nekaj ljudi sem in nemalo se jih je zopet vrnilo. .V Ameriki je bilo treba trdo Jugoslavija boji, da bo sedaj Mussolinija prva pot vo- delati za vsak dolar. Tn ko so ZBOROVANJE BALKANSKE ZVEZE Za mah* državi* Balkana in osrednje Evrope so sedaj zelo resni časi. Mirovne pogodbe, ki so ibile sklenjene v Versaillesu, \enille, Triaiionn in St. (Jermaitiu, so določile narodom njihove usode. Liga narodpa j<- bila postavljena kol čuvaj, čegar na-loga je bila, da gleda, da >e te pogodbe izpolnujejo. Nemčija pa je oborožila iu s tem kršila versaillsko pogodbo. Italija je uspešno kljubovala Ligi glede Afbesinije. Kadar pojavi vprašanje: "Kam bodo fašistične sile sedaj najprej vdanli-.'" tedaj se pokaže bojazen na več krajih. \ očeh Jugoslavijo jo Albanija ž«* italijanska provinca, ki je s >vojo |miUro\ iteljico gospodarsko in finančno že popol-n ilia zvezana. dila v Dalmacijo. Grki se boje za otok Korfu, katerega je Italija že enkrat zasedla, pa ga je morala zopet izprazniti. Tudi Turčija z nemirnim očesom gleda na agresivno fašistično politiko poleg svoje obali. Višje proti .»everti .so Cehi boje, da se bodo nemški na-ziji skušali razmakniti proti vzhodu in pograbiti Avstrijo s ta-koimenovanim anschlussom. ( elioslova-ka skupno z Jugoslavijo in Romunsko nasprotuje vrnitvi Ilabsburžanov na avstrijski prestol, medtem ko to odobrujo Mussolini, ker bi s tem bil preprečen anscliluss. takem jiolitičnem ozračju so se pretekli teden sesta- , li v Beogradu vnanji ministri na dveh konferencah: jugoslo-: vanski, romunski, prrški in turški vnanji minister na konferenci Balkanske zveze, jugoslovanski, čehoslovaški in romunski vnanji minister pa na konferenci Male antante. Balkanska zveza je odobrila namero Turčije, da utrdi Dardanele. Jugoslaviji pa se ni posrečilo pridobiti Balkanske zveze za skupno obrambo proti Italiji, ako bi pričela skozi Albanijo siliti v Jugoslavijo. V tem oziru je Grška zlomila zahtevo Jugoslavije, kajti Grška ne mara križati meča s črnosrajčniki. Mala antanta pa je postavila močno in trdno fronto pro ti onim državam, ki bi hotele kršiti mirovne pogodbe, po katerih so določene meje držav osrednje Evrope. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebam dm je poufen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zanwrano dati najboljša pojasnila in todi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitro. Zato to zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in splob vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washington povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street ' : New York, N. Y. se prepričali, da pečeni golobje ne lete sami v usta, so jo kar popihali nazaj. Slišal sem na lastna ušesa nekega rojaka, ki je rekel: "Ne ostanem v Ameriki, je preveč dolgočas. Doma je toliko prijetnega in tudi zaslužka je dovolj. Tn ni treba, da človek dela, kakor črna živina." Neki drugi roja'k, ki se je bil vrnil iz starega kraja, je pripo-! ved o v al: 'V starrtm kraju je denarja kakor črepin. V Ljubljani ti že vsaka baraba privleče tisočak iz žepa." Prvi plot je torej postavila {Avstrija, drugega razmere. Zdaj pa preskočimo sinje morje in poglejmo tretji plot, ki so ga zgradile naše države. Leta 1923 je sklenil kongres, da se naseljevanje omeji. Bile so postavljene kvote, ki so odpirale dosti široko pot severnim germanskim narodom, južnim pa zapirale. S tem smo bili seveda vdarjeni pred vsem Jugoslovani. Amerika je potem ta plot še malo povišala s tem, da je postavila dodatne težkoče v začetku te krize. Danes skoro ni mogoče priti več sem. Kdor namreč more izkazati, da lahko brez dela živi v Ameriki, tistemu sploh ni treba sem. Kakor je bila druga doba polna življenja in gibanja, namreč ustvarjajočega, tako je tretja doba prazna in mrtva na tem polju. Kar se je rodilo v zadnjih dvajsetih letih, ni dosti. Ustavimo se najprej pri listih. Eklini neodvisni list, ki je začel izhajati v ti dobi, je Jugoslovanski Obzor v Milwaukee, Wis. Ni pa nastal vsled kakega porastka ali pomlaje-nja naselbine same, ampak vsled podjetnosti in spretnosti njegovega urednika. V ti dobi je nastalo največ jednotinih glasil, ko: Nova Doba, glasilo JSKJ; Zarja, glasilo S.Ž.Z.; Mladinski list SNPJ; Ave Marija, ki je nabožen list in nekako glasilo Slovenskega duhovnih va v Ameriki. Izmed centralizovan ill organizacij zaznamujemo eno samo iz te dobe in ta je: Slovenska Ženska Zveza. To je prva večja organizacija irašega ženstva v Aimeriki. Ne rečem, da taka organizacija ni bila potrebna, ampak resnica je vendarle, da je po veliki večini delo ene sa-2 me sobe, to je Mrs. Prisland-jfis v Slieybogaii, Wis. Od začetka se je ta organizacija precej nedoločeno gibala v smeri, da bi postala za ženstvo primeroma to, kar je svoboda pri pml pornili organizacijah, bila je torej namenjena, da zbira vse naše ženstvo pod svoje okrilje. Od začetka jo je javnost ignorirala. Mislili so pač, da iz tega ne bo nič. Ko pa je le rastla in rastla, so začeli izpraševati: kam ,kako? In smer za življen-ski napredek je bila ena sama: da postane vseskozi katoliška organizacija. Za vsako drugo smer je bilo to gibanje prepozno vsaj za deset ali petnajst let. V ti zadnji dobi splošne dekadence, to je padanja, je zanimivo, kako jn prišla v narod zavest, da več ne rastemo. Tn kadar p ride narod do tega stališča, se ozre okoli sebe in začne misliti, kako bi to vtrdil, kar ima. Prišle so na vrsto združitve, ki so več let prevevale nase javno življenje. Tdealno ■bi bilo, da bi se bili vsi združili. Ker to ni bilo mogoče, se je doseglo vsaj nekaj na tem polju: nekdanja organizacija sv. Barbara in pa Slovanska Delavska Podporna Zveza ste se združili z SNPJ. Vse na-daljne združitve so še danes v rokah različnih odborov in kakor vse kaže, ne bo iz vsega nič. Sicer bi pa tudi ne pomenjalo odsti. Zakaj če imaš v organizaciji sto starih ljudi, pa jim dodaš še sto drugih, nisi ojačil jednote, pač pa ji dodal še nekaj problemov. Drug zanimiv pojav iz te (lobe je zanimanje za našo mladino. Dokler je bilo mladih sil iz stare domovine na razpolago, se ni nikdo zmenil za tukaj-šno mladino. Ko je pa začelo primanjkovati teh, smo naenkrat začeli iskati tistih ki so prvzaprav naši, to je: mladina. Pri tem smo pa izpoznali bridko resnico: če hočemo delati z našo mladino, ne po j de več v našem jeziku, ker ga po veliki večini ne žira. Torej: ni preostajalo drugega, kakor govoriti ž njo v jeziku, ki ga ume, to je v angleščini. Tn ko je število mladine pri naših podpornih organizacijah narastlo, so se začeli v glasilih angleško pisani deli. Kadar pada človek ali narod, se kaj rad spominja na tiste dneve, ko je bil močan in krepak. Tn vse naše proslave obletnic niso drugega, kakor spomin na našo mladost. V dobi življenja ne misli človek na drugega, kakor: kako bo ustvarjal, rastel, širil se na vse strani. Ko pridejo pozna leta, vidi, da ne more nikamor. Da se pa vendar razveseli, kakor v časih nekdanje mladosti, proslavlja spomine iz preteklosti. To je sicer dobro in pravilno, ampak če hoče človek pravično pregledati pomen tega, pa ne najde v resnici drugega, 'kakor potrebščino. Vse te proslave vrnejo za trenutek iskre življenja, potem pa pade iznova vse v tisti položaj, kot je bil poprej. Tz psihologičnega stališča je vse to umevno in razumljivo: kadar preneha sila in moč, začne človek iskati iz preteklosti dobe, ko je bil krepak in močan. Pride torej tako, kakor neki moj dober znanec iz Penn-svlvanije, ki ga pa danes ni več med živimi. Kadar se ga je malo navlekel, je poklical vse svoje otrok«1 pred veliko sli'ko v pozlačenem okviru, kjer je bil da nas je vedno manj, prav tako čutijo posamezniki. Dan za dnem čitate o raznih 'surprise' part i jaii, ki so posebno vdoma-čene po večjih naselbinah. Po tihoma se zbere skupina, pripravi jedi in pijače z naimenom. da nekoga počasti. In pripeljejo ga na kak zvit način v bogato obloženo sobo in zavpijejo: np-rajz! No, potem posedejo za mizo jedo in pijo, samo da je "lust-no', kakor v nekdanjih dneh. Jako je padlo društveno živ-ljenje. Ljudi se težko dobi na seje,, kjer ni drugega, kakor sami društveni posli. Bili so časi, ko je bilo vse živo in na sejah se jo kar iskrilo življenje. Včasih so ljudje razpaljenih obrazov hodili domov, nadaljevali s sejo v večjih ali manjših skupinah, zunaj, donna v salunn in povsod, koder j«' bila prilika. Danes pa odhajajo skoro zaspani domov in mesto navdušenja slišijo njihov notranji Peter Zgaga •j se ne iz- naslikan na iskrem konju kot glas, ki jim pripoveduje: eh vs< korporal avstrijske kaValerije. Pripovedoval jim je navdušeno iu če ga je imel malo več pod kapo, tudi s solzami v očeh, — kakšen junak je bil, kako ga je vse gledalo, kako se mu vse pokorilo. Uvrstil se je na čelo svoje družine in vsi so morali snlutirati junaku nekdanjih dni. V ti dobi sta prenehala dva važnejša lista, to je Glas Svobode, ki je bil začetnik svobodne misli v Ameriki in pa (\is, ki je bila mesečna revija za splošno izobrazbo našega naroda. Zanimiv je neki drugi pojav,• Prosvete, da obudi ki se zapaža v ti dobi. V drugi dobi je bilo katoliško organizirano življenje jako slabo, ma-lodane mrtvo. Mislim s tem v listih in organizacijah. Izra-zovito katoliški je bil samo A-merikanski Slovenec in katoli-šk aorganizacija samo KSKJ. Danes pa imamo v Ameriki skoro polovico vseh listov katoliških: nadalje je močno na-rastla KSKJ in zraven nje še par organizacijski se razvijajo v isti smeri. Čim delj gremo v leta, toliko močnejši postaja katoliški duh in toliko bolj pe- skupaj ni nič, v plača. Kje je bilo kdaj kako drnšlvo brez veselice? Pa danes išči po listih in našel boš k večjem kaki* proslave — veliko ime. ki pa ne pomenja dosti. Najbolj se čuti naša starost iz listov, ki jih še imamo pri življenju. Nič več ni problemov, principov, podžiga n j — vse gre mirno in usmerjeno, vdano v svojo usodo. (V se kdajpakdaj spoprime kak list z drugim, se človeku zdi, kakor da se vaški starčki obdelujejo s poleni. Zanimiv je bil poizkus misel za svobodno šolo. Odzval se ni nihče. Šele na kasnejše opom be urednikove so začeli prihajati glasovi, ne da vdihnejo misli kako življenje, ampak to bo že da izvrše svojo dolžnost. Včasih e i ta iti kak "napad" med Ameriško Domovino in Enakopravnostjo v Olevelandu. Ampak se mi ne zdi živa beseda principov in idealov, ampak samo tako, da se nekako nstreže tistim, ki so lačni takega gradiva. Tretja doba dekandence je mučna in trpeča za nas vse. ša vse tisto, kar je v nasprotni | Naravni zakon je, da vidi v?ak smeri. Vse to je nekaj narav-l rad življenje in zopet življe-nega, kajti čim »manj nas je, nje. (V ne v sebi, vsaj v tistih. toliko bolj iščemo drug drugega. Takozvanih veselic je vedno manj, društvene seje so po večini tako slabo obiskane, da se skoro ne izphiča hoditi več malo pok rami jamo o n< dobrih časih? No in tako pridemo do zaključka, da je bila cerkev prva, ki je govorila z ljudstvom v njegovem jeziku in bo tudi zadnja, koder bodo mogli ljudje v skupinah slišati domačo besedo. Kakor čuti «*kupna javnost, ki so za njim, to je v mladini: In te ni. Se pravi: mladina je. ampak ne "naša." Tisto dobro vem, da drugače ne more biti v ti zemlji, ampak prav mi pa ni na seje, kje naj se snidemo, da Tn menoj so menda vsi. če že »kdanjih' javno ne, pa na tihem. Zivlje- DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.75________Din. 1M 9 C.15________Din. 299 9 7M___________Dta. 199 $11.1»______Dta. Mi (21M_______Din. 1999 947 99 _______Din. 2999 ker 8e cene sedaj hitro menjajo bo navedene cene podvržene 8peememb1 oor1 ali doli Sa ta»i*£llo vetjih neakor ko* tionj navedeno. boditf v dtaarffh »11 Umb dovoljujemo te bolje pteofo. ODPLAČILA V AMEtrtUR DOLARJIH t L— Ul- ite ML— 999- 9 1.1» .mu . tir— . «ti— . tttJt . HLH Prejemnik dobi v starem kfejn Ispleaic v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" vi« wnr itch snom new vokk, n. y. nje mora biti verno, razgrinjati se mora pred tabo v vseh dobah, v vseh barvah in vseh mogočih vrstah. kini, ko se j«* zopet pokadilo iz ne številnih tvorniškili dimnikov in se je zavrtelo kolesje. Dim sieer Še ni tako gost in rrn kot je bil zaeasa več ali manj umetno ustvarjene pro ► peritete, toda od dne do dne je bolj ernkast in gostejši. Naši ljudje skoro brez izjeme hvalijo predsedinka Roose-velta, ker je s svojo spretno politiko zopet zaernil solnee nebeško nad Pittsburghoni. Covenlaleom. Library -je m, Greeiisburgom, Stra b a n o m Crafton, Brancheni, MeKeej Roeksoni. Moon K u n o m Bridge vi lleom, Prestoin in Mili-valleom. Toliko naselbin sem namreč v borem tednu na hitro roko i obiskal. Kamorkoli sem prišel, >o me prijazno sprejeli, prav po slovensko pogostili in mi naročali, naj še pridem, zopet in zopet. Ena sama ženska je bila —• menda v Library, Pa., — ki me je bodla z nezaupljivimi pogledi, češ, ti pa že nisi Peter Zgaga. Pokazal sem ji pismo, ki mi ga je dala uprava Glasa Naroda na pot, pokazal sem ji listine, glaseče se na moje ime, po idrijsko sem spregovoril iu že vihal rokave, da bi se lotil kuhe (idrijskih žlikrofov), pa ni nič pomagalo. — Vsak cigan je lahko da.i današnji Peter Zgaga — mi je odbrenkala, šla k omari ti-i' vzela iz nje sliko, ki je bila pred leti objavljena v moji koloni. Od takrat se me nekateri či-tatelji spominjajo kot mršave-ga dolgi na. držečega roke v .*-guljenem fraku, s cilindrom na glavi in z rožico v ustih. V tisto podobo se je zaljub:- kot Ampak samo se ne bo napravilo. Mi moramo biti tisti, ki moramo aktivno v delo. Ampak ne z medsebojnim sovraštvom in brezbrižnostjo. Pred vsem imamo eno veliko skupno J vez, ki ne loči starih od mladih, i lepih od grdih, velikih od majhnih, pobožnih od nepobož-nih — in ta je naš jezik. Kdor ga govori, je naš. In dokler ga govori, je naš. fV začnem odbirati, slabim skupno vrsto. In prizadeti smo ; vsi. Vsak ima svoja pota in (mišljenja, svoje slabosti in vr-J line, svoj cilj in principe — vsi skupaj pa vendarle eno: jezik. fV imamo že to skupnost, porabimo jo, sami bomo plačani za to, kakor tudi sami trpimo, če živimo vsa'k zašel V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovja^ sem danes,-oziroma aires, ji pa nisem bil povšeči. Želel bi, da me rojaki in čila tel ji smatrajo za takšnega, kakoršen sem. Vsak človek je namreč podvržen življenjskim, vremenskim in vsakovrstnim drugim izpremembam. Tako sem se tudi jaz izipre-menil. Leta so mi ukrivila hrbtenico, prohibicija in govorica sta mi razširili goltanee, da mi je ovratnik s šestnajsto številko preozek, pas mi je pa dobra volja tako razpehala, da ne vem, koliko merim čezenj, oziroma, da me je povedati sram. Hude ure, ki mi jih je povzročila rojakinja v Library, je pa pregnala neka pittsburška lepotica, ki se je tiho menila s svojo prijateljco v kuhinji, jaz sem pa, na porču sedeč, prnv razločno ujel njene besede: — I, saj še ni tako napačen... Prav zadovoljen sem in po-tolažen, ker se 'mi zdi, da so besede meni veljale. . . (Pride še.) :'-J. —i i.. saiktei i u f. GLAS NARODA " New York, Thursday, May 14, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S3 Iz Slovenije» LITIJA DOBI SVOJO FARO Pred leti ><» začeli akcijo za ustanovitev lastne fare. To je l>ilo besednih bojev, časopisnih polemik, celo spopadov in posredovanj varnostnih oblastev! V tem, da vodeni sta ga šli iskat in ga našli okrog .11 dopoldne v Osredku s strelom v prsih. Bil je še Litijani I živ, vendar govoriti ni mogel v« č. Brž sta poskrbeli za voz in ga naložili, toda spotoma jima je nesrečni divji lovec umrl. O Artnakovi smrti pod tako žalostnimi okolnostmi se je hitro razvedelo. Pokojnik je bil potrebujemo lastno faro, smo ni bili edini s4koro vsi, del pn-« namreč daleč naokrog znan. bivalstva se je zbal le previsokih številk, ki so jih napovedovali. Podrobnosti financ prav za prav Še danes ne poznamo. 1'stanovna Usta določa mesti živeli kaplanov; dosedanji kap- Bil je izredno visoke postave, silovito močan in divje, bojevite narave. Orožuištvo je takoj začelo s poizvedbami in aretiralo dva 'kmetska fanta, o katerih gre domneva, da sta bila Eden Tail ekspozit g. Vinko Lovšin, j z njim na divjem lovu. ki je že nekaj let vodil dušebriž- <*1 njiju je bil baje zaradi varne posle, pa j »ostane župni u- nosti mesto psa za gonjača, Vsi tri jo drugi pa }h>> pravi tel j nove fare, duhovniki bodo prejemali plačo iz državne blagajne. Dosedanje obvezne dajatve, ki so jih člani nove fare dajali prejšnjim župnikom, so prenesene na litijskega. Nova litijska fara bo štela okrog lNOO duš in sicer prebivalstvo iz Litije, St. Ju rja. Veli kega vrha, fJrbina, Brega in Tenet iš ki so spadali »losi«* j pod šnnursko faro. T/, župnije Vače preidejo Gradec (kjer je železu i >Jka postaja in predilnica) ter (Sornji Log, izpod župnije Save pa vzhodni del Gradca. V novi fari bodo .*? cerkve-t. j. litijska s sv. Miklavžem, patronom starih zasavskih brodnikov; ter podružnični sv. Jurija v Šentjurju in sv. Katarine na Bregu. Za delovanje nove fare je potrebnih več stvari. Nekaj je že izvršenih n. pr. postavitev krstnega kamna, nabava krstnih knjig, kronik itd. Zdaj bo treba še razširiti prikopal išče na Frtici. ki je bilo doslej namenjeno le za pokoj litijskih tržanov, medtem ko so n. pr. Scntjuree nosili mimo litijskega pokopališča v Šmartno, o-stnle pa na Savo, ali na Vače. Trš'ki odbor je že daroval potrebni svet za razširjenje pokopališča. V. občutnimi stroški j pa bo zvezano razširjenje žnp-nišča, odnosno zgradba lastne kaplanije. Podrobnosti o tem še niso znane. SMRTNA ŽRTEV DIVJEGA LOVA Kakor po pohorskih goščavah, tako cvete divji lov tudi v Pohorju okrog Kozjega. Divji lovci prirejajo "racije" na divjad, ki se pa včasih nesrečno končajo tudi za divje lovce same. Tako je v nedeljo padel v Osredku pri Zagorju tesar Artnak, ]>o domače 'Hrastnik', kot žrtev divje lovske strasti. Kako ravno se je dogodek odigral, še ni ugotovljeno. A rt -nakova mati s hčerjo je 10. apr. dopoldne čakala na sina, ki ga od nikoder ni bilo. Po slutnji pa je meril mimo prignanega zajca in po nesreči zadel orjaka Artnaka v prsa. iSodna komisija iz Kozjega-je dala Artnaka raztelesiti. I'-gotovila je, da je bil strel oddan iz razdalje več metrov, ker so bile šibre razdelilne po vsem truplu. VELIK POŽAR V SODRA2ICI Nedavno zvečer je iz jasnjenega vzroka začel goreti skedenj posestnika Arka, po domače Mohorja, v Sodražici. Ker je bil skedenj lesen in poln krme obenem pa sta se ga držala drvarnica in skladišče za les, je bilo v nekaj trenutkih vse v silnih plamenih, ki so bili vidni daleč po okolici. Na pomoč so takoj prihiteli domači gasilci in imeli v najkrajšem času napeljano vodo iz pol kilometra oddaljenega potoka Bistrice. Le njim se je zahvaliti. da je bila zraven skednja stoječa hiša obvarovana nesrečo. Daljo so prišli gasit tudi gasilci iz Zaimostca, in od drugod. Pohvaliti je treba tudi domače /ene in dekleta, ki so spočetka pridno prinašale s škafi Vodo. REKORDNI POLET NOVEGA ZEPPELINA i Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolico — VAS N.UTLJrDNEJSK VABI NA SVOJ FMC-INIC V NEDELJO, DNE 28. J U N I J A, 1936 v poznanem oozm* pri REVNEM LAZARJU Ve>elični odbor je \ -•■■ potrebno preskrb««!, da bodo gostje imeli d«.vol j zaba\e in razvedrila v prosti naravi. — Za ple- bo igrala harmonika. ———I'itit Iff; :r nit 1, če gre za filmske igralce in igralke saime. Filmski rav- l)ne 24. aprila je bil sloviti francoski romanopisec Claude slovesno ustoličen za člana Francoske akademije. Zasedel je v Akademiji mesto velikega francoskega državnika Louisa Barthonja, ki jo padel kot žrtev imarsejskega zlo- VSO hvropot Bila je m nihče s koIlj4U1 tvr ]iričel sekan . m smel tega prezreti. Vladarji j sllh\^K šofer, ki je naglo za-s«. vedno v opaznosti, pa če so j vrl> j,. 0|,niil Wv toJ|-.j se tako plemenitega sna in če , nai,a,lalca. Kazburjeiia množi-s«. >e tak«, plemeniti nagibi nji-1 ca j,. 1Kl)!I;l |>0 z|0r-incu ter ^ govih dejanj. Nas Henrik l\.|p(>bila. da je izdihnil še pred je rešil in obnovil Francijo, pnsv„ijmi žrtvami. In 1o j,- * " ga je vendar ubil fanatik. In konec. .Mobilna srarda cina «)b strani nas«»ga \ elikega j koliko j«- še jiotem, kot žrtev! hudobnežev in blaznežev. pad-i lo ljudi najboljše volje, šefovi vlad. šefov držav, ki so bili \ prežeti volje delati samo za jav-j ni blagor.' Potrebno bi bilo. dva strela, deset strelov. V i tem strahovitem trenutku j«' i ostal priseben samo polkovnik j Piollef, ki j«.- že napravil zavoj kralja. Zato je Claude Ferrere posvetil svoj nastopni govor delu in življenju Louisa Bar thouja, svojega predhodnika v akademiji. Posebno obširno se je zadržal Claude Ferrere v sv«»jem govoru (posnemamo ga po 4Temp sil') pri marsejskem atentatu, ki ga je popisal takole: * * Bilo j«- na jesen 1. 1iKH, k« j se j«' vkrcal kralj »Jugoslavije na «'iio «>« 1 svojih križark, ter se napotil proti Marseillu. Pripoveduje se, da je bilo predlagano kralju, naj se izkrca v Toulonu. Toda kralj je hotel stopiti na francoska tla v Marseillu zaradi tega, ker se tam nahaja spomenik, posvečen vojakom n;w*e vzhodne vojske, glavne ustvariteljice resnične balkanske svobode. Tu tako je priplula dno 9. oktobra jugoslo-venska križarka mimo otoka Planier v marsejsko staro luko. Kraljevska ladja j«1 rahlo pristala s svojim kljunom čisto na dnu notranje luke. K«len njenih oklopnih stolpov je bil natelji so vztrajnejši. Njih za- obrnjen proti Marseillu z dvo- »ii je d«>- spela. ko je bilo že vse končano. < >o drugih prilikah j«* bila vse preje na nie-tu. In potem, čemu se še podvi-amo za .|ay-|/J|ti: Kn,.| Aleksander in z njim š«> "t-j j«- so bili smrtno zato ta dan veliko razvitje «"etjrail;oni Tn t;tko mora! t,.ž_ po marsejskih ulicah, združeno;ko ran^n\ iwtlmn sam s popolno mobilizacijo policije.} zni>ll^3ti avtom«,bil ter si snu. Potrebna in nujna bi bila ino.'.||Hliiibti avtotaksi.da ga j«, or- ,iia m gibčna eskorta, štev. !na j ]>H v Toda medtem I in «l«»bro oborožena, da 1», obko-}„vv<,- ^krvavelo njegovo lila J11 uroslovanskega kralja t«-r|t(.,0 nU ]((>{ pt;lI tllou_ ki bi ga bila takojšnja operacija koni trajajo povprečno sedem in pol leta. V IIolTy\voo«lu pa so igralci, ki ži\e že dokaj let v srečnem zakonu. Rekord ima George Arliss, ki je poročen z isto ženo že 35 let. Sledijo .Jimmy Cleason z 2S leti Jean Hersholil z 22, Eddie Cantor z 21, Warner Baxter z 20, Pavel Muni s 14, Harold Lloyd 55 12, Taonel Barrymoro isto ta-k«> z 12 leti. Nasprotni rekorderji so Fern Andra in »Jan Keith z letom din, Tjila T-.ee in .Tack Paine s 5 meseci, »Tean Harlow in Hali Kosson z 12 me-seci, Virginia Sherry in Oarrv Grant s 1.'» niesf^ci. Nekat«'ri iz-med ločencev, kakor Jean Harlow. Anita Page, Marv Astor, Klisa Landi in Nancy Carol, so hočejo v ostalem znova poročiti. jico težkih topov, sposobnih naglo porušiti v prah neprija-tel jsko mesto. Pod. žal, samo pri vidnim varstvom teh tl\-< »li topov je stopil kralj Aleksander na suho. Sonce se je nagibalo k zatonu. Na nabrežju je pričakoval zunanji minister Louis Barthou kralja Aleksandra. Bilo je ol> Štirih popoldne Republika je storila za varnost kralja, našega dragega prijatelja, dragocenega in zvestega zaveznika, vse, kar je bilo potrebno. Saj je šh* ne samo za sveto in posvečeno življenje našega gosta, nego tudi za čast Francije. Ali je bilo resnično, kaka nevarnost na pomolu ? Nevarnost za tega kralja, ki je storil toliko dobrega za svoj narod in ira zaščitila pre«l vsakim sluča jem, preti vsakim blaznim činom. Bili s«i izdani ukazi, vsa mogoča povelja in navodila. T\do bi si drznil dvoiniiti o tem? Bih* so zbrane čete, pripravljene na vse. Z njimi policija in eskorta. Kralj Aleksander se j«- izkrcal in prisrčno stisnil obe roki Louisu Barthonju. Ni bila to samo običajna morda reiila. preminul. Kralj Aleksander, je izdihnil š(* prej. PREDZGODOVINSKA KUL TTJRA OB LEDENEM MORJU. ^ Mo-kvo se je vrnila znanstvena «'kspcdicija, ki je v zad-( njih mesecih vršila svoj«- d«-l«> kretnja r na Samojedskem polotoku «»1» UPANJE SPLAVALO PO VODI Jijgo Slovanska Kat. Jednota je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asrsmente in platuje liberalne podpore za H'.uraj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 1K5 podrejenih društev in šteje nad 30,000 rlanuv v obeh oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev risite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. ELY. MINNESOTA uljndnosti. nesro znak prisrčne-! izlivu oba v fjedeno morje, ura in resnično intimnega dav-j Prinesla je < seboj kakšnih 12 neira sodelovanja in poznanjaJ tis«>č najdb, ki dokazujejo, da .Sodelovanja, ki je stremelo sa-! j«- živelo v teh krajih od kamemo za tem. da se vz«lrži in o-J ne dn bronaste dolu- ljudstvo hrani evropski mir. Vstopita z visoko razvito kulturo. Po-v avtomobil. Najprej je trebalsebno pozornost zbujajo umet-posetiti prefekturo, potem pa se niške risbe ki so vrezljane v ži-pokloniti spomeniku na vzhodu J valske kosti. Te risbe pa niso padlih vojakov. Toda zavoljo, prav nič podobne znanim najd-česa je ta hip po«rleo«rlcdom? Zaradi te«ra. ker nI bila varnostna služba tako v redu. kakor je bilo upravičeno pričakovati. Resnično ne! \ Vsekakor ne popolnoma. Kralj Aleksander Karadjord ievič je irotovo dobro v«*del. koliko zločincev, zakletih sovražnikov ju-iroslovanskesra edinstva. preži po v«eh ovinkih niejrovih r»oti. Tnili Barthou je bil vznemirjen. Toda kocka je padla! Ni več časa za premišljaiije. Smehljajoča se druy dniirnmu, sta se odpeljala oba jio^uiniiii in vrla moža, Aleksamh r Karadjord-jevič in Lotiis Barthou, usoili naproti. Bila je kratka vožnja. Sto korakov od nabrežja se pričenja na desni široka Canehiere. <'ete, ki nnj bi tvorile neprodir-uo ograjo ob robu ceste so se >krčile na nekaj ob robih posejanih vojakov. Policija, ki bi morala bdeti nad vsem, je bd«-la le nad malo stvarmi. Spremstvo na konjih je bilo o«l-rejeno, da jezili na čelu sprevoda, namesto da bi obkrožilo kraljev avtomobil. Spremljal sra je na konju samo polkovnik Piollet. Avtomobil je imel na nesrečo še stopnico. Nepričakovano je skočil na stopnico člo vek ter nameril proti kralju pest z revolverjem. En strel, Xra Yo,L. S. V. I druzeiije za Obrabnio Jugoslovanov \ Italiji priredi v s(»boto. dne !'.*>. maja 1 i'.'»(j zvečer. v prostrani Arlington Hali • Polj ski Nanwlni Dom) -_'.'! .St. .Mark"- Place. New York City, veliki koncert > ple>«»m. Za to prireilitev \ lada splošno zanimanje; prvi«'-, kei" je prireditev posvei-i'ua ideji, za katero se o-un*va vsak Slovenec. Hrvat in Srb. pa naj bo le-_;a ali oiieicj. ]>oiitičneua pi'epričanja ali s\>-tovnetra nazirauja. I:j drugič, ker j"re za koncert tak«* vr-te, kakišne«ra ni>mo inn*li v nika ki koloniji že mnoi^o in mnoiv> let. H\c pevski društvi, dve tam bura^ki društvi, in-trumeiitali.i tii•», moški kvartet, dva vokalna sola, eit vijolin .-ol«) iti ena baletna t«»«"*ka bodo jo*i-j>ev;t!i k raznovrstno-ti bojjateura pro-j irrama. \"-i izvajate!jI na^i domačini. Naj jih navajamo: Slovensko pevsko društ. "Slovan"; delavsko jicvsko društvo ".Ie kon«-ertu bo sledil j »les. Preskrbljen«) j«» za «b»I»ro je-i in pijač« k vsied okii[>acije Ktiopije, mora vzbujati na-«- največe zanimanje. Nikdar poprej niso naši" bratje 1«>1 ik<» potrebovali naših simpatij in podpor. SNEG NA SAR PLANINI V Po!o«ru jn okolici j«» že nekaj dni zel«! hladno, na Sar planini pa j«- snežilo. Zdaj je spet omogočeno smučanje v vseh sm«-reh oil smučarske^! doma na Sar planini. Novega sne.ija je padlo kakih lo cm. višina -tare;ra s n«*ira pa zna-a 2~> cm. 1 domneva jo, da bo na Sar planini dovolj sncira za zimski spoil tudi ine-eea maja. V NEGUSEVI SKALNI VOLTLINI Ž«*Ieti bi bil«., «la s«* t«'.ua koncerta v«lelcži čim več oličiu->tva, da s tem po>kažemo -voj » zanimanje za u-o.lo naših zasužnjenih bratov v Italiji, katerih usoda ravno sedaj, vzpri-čo kritične situacije, nastale Ko je brezposelni mesar Walter Miller v A-toria, N. Y., na vrtu za svojo hišo kopal zemljo, je naletel na kos zlate rude. \ upanju, da bo našel še več dragocene rude. je*ko-pa! dalje, pa je ni več našel. I/, irlaviieira stana maršala Badoirlio poročajo italijanski čaniskarji, «la so Italijani od-krili kra-uo opremljeno skalnato votlino, v kateri j«* .-tanoval in-iru-. ko je p ri Kvoramu v^dil operacije abesinskih čet. I^Tso Italijani za-«*dli Kvorum. se je moral s svojimi četami umakniti tudi neiruš. Italijanski vojaki. ki so iskrili jamo, so našli stene te skalne votline prekrite s preprogami, na katerih je bila vtkana podoba leva iz rodu Juda. Tla oirromne podzemeljske jame so bila tudi pokrita 7. debelimi perzijskimi prepro.sja-imi. Manjši «1«-Ii jaune so bili z glavno jamo zvezani po stopnicah, ki so bile vsekane v živo skalo. Ob vhodu v jamo jf *ulo postavljenih ."> mod«*rnih topov. tam blizu pa silna množina Francoskih in b«*lirijskih granat. Jamo je ptviskala divizija fašističnih črnili srajc i« Ravenc. fašisti i«ii maaftga- taim i.imiituKtsaaaia.iiHi im tnm zemljevidi molitveniki i IGRE : Romani... ANDREJ TERNOVC, turu iz minulosti (autor), reliefna karika- .30 .60 .CO 40 .75 .80 .35 .35 .40 BEATIN DNEVNIK, spisala l,uiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... Poleg Pavline Pajkove j«- Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOCl, MAM .IUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 153 strani. Cena ................................ Kratke povesti 'n. življenjepis pisatelja. To so p-va književna tlela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Jus Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljuld lov in planine, ga bo z naiM-tosijo čital do konea. 11 KATJE IN SESTHE V (iOSl'ODU Spisal Cvetko 5»*ga Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Coneourt. 112 Ktrani. Cena .................................................... Coneourt ova dela so polna fines in zanimivost i. zlasti v risanju značajev. čijih nekateri so mojstrsko podani in Ima človek med hranjein vtis. da posamezne oseh.? sedijo kraj njega in kramljajo 2 njim. IH»N KI HOT- spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vllešlvo, ki j«» še vedno hotelo ohraniti svoj |m»iios in veličino. pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Klliot" s|iada meti mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 stran«. Čem* Dve etrlel enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in 4'Starka". Obe sta niojstersko za vršen i, kot jiti more završiti edinole naš nežno-čuteči Meško. E1LOZOVSK \ ZGODBA, spisal Alojzij JiraseU. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne (toziia dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob Čitanju se mu Imj odprl po-vsem nov svet, iiolu nesluteuih dogodkov. (•LAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena Itoman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno veh'zaniiniv in o imenu. To je iiesem ljuliezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA. (Kari Fig.Ion) ...... GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 13G slrani. Cena ............................ -'5 Spisi Karla Maja so znani našim starejalm čitatcljcm. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "VInetov", •*Žut? Itd. iN-janje "Cowlovnlka" se vrfil na nekoč divjem ameriškem Zai«du. C«REJNIK IJCNAKT, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena GUSAR V OHLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena .......................................— Tu je letalski roman, jtuln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev, Čitatelj doživlja za-eno a pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe t ▼ zračnih višavah. HADŽI Ml RAT, spisal L. N. Tolstoj, Roman. "9 strani. Cena ---------------------------------------------- To zn*uo tlelo slavnega ruskega pisatelja Je prevedel v slovenščino Vladimir I>*vstik. — Sleherni rojalc naj hi čital roman tega velikega ruskega misleca. .75 .60 .60 JO .45 IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. STIHI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Itoman vsebuje nad ti sue strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralee izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletka ri, doživlja in pozablja, tod« strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBKANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......-...............................1.50 Janes Men« iger se jh> pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti. ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROLCKA V XV. STOLETJE, spisal Cecil Svatopluk. 24C strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gosi m nI a Hroiička v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Ži-žke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konea do kraja. JAGNJE, 110 strani. Ona broš. .40 Vez..... .45 trdo vezano .......................................................35 V knjigi j«- |Mileg naslovile š, j h. vest "Starček z gore", obe sla |H»sebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Amld. JERNAC ZMAGOVA0. spisal II. Sienkiewicz, 12:t strani. Cena ..............................................~ -50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znn-tiega linijskega pisatelja tu
  • >|injev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši |Mislali v šole. kjer se je vzilrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priliorll v življenju mesto, |>o katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čltaniu se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejatL MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenlieim. 92 strani. Cena ---------------- 75 Do skrajnosti naj»et roman iz modernega življenja. Upiienlieim je znani angieSkl ro-anopisec poznan po celem svetu. MIMC ŽIVLJENJA, spis* Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (.Tan. «•:. ,*rek). 188 str....... .60 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ ^0 Dejanje te povesti se vrši ob kom-u srednjega veka iu sicer v času, ko so bili leliarjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev ljudje. čijih duševuost opisuje, so pristno slovenski iu ojih njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. ' 'Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson flogh. 309 strani. Cena 1.5« Zan^nivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJA VNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ..........35 Junaki lega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vz|»enjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matici*, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS. sp»*al Anton Novačan. 224 strani. — Cena L— V zvezku je devet črt le povečini iz naše lejie Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Bros...........- .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesil pisatelja Pu-glja. ki je jNiznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NASI M t IME, spisal Alois Remec, 94 strani Cena Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................... Knjiga vsebuje "misli, ki so se r«idile v človeku v prvih letili svwtuvne vojne". .4< .70 .70 .40 RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena V Širokem stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fines/., da mora člta-telj nehote z napetim pričakovanjem čitatl do konca. RENE MALPERIN Spisal Kdinont de Concuort. Rtr. ;>na Itoman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines In zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA IIABSBLR-ŽANOV ........................................................... ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 slrani. Cena ....................................................... S anin. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena----1.— T? znameniti roman, ki je bil svoječasuo na Kuskcm in na Nemškem koufisciran. slika na realističen način ruskega inteligenla, malomcščana, oficirja, študenta, žhla, žensko v okviru družine In samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................. <3® Dejanje te lepe * m »vest i se vrši na ameriškem Zai>adut l*c.stre slike iz Indijanskega ln pi-jonirskega življenja. Mayu sicer očitajo, tla ni bil nikdar v Ameriki, t«*ln življenje na a-merlškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisatl kot marsikdo, ki Je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena---------------------------------------------- To je naše prikrojena povest, ki Im> zanimala slehernega bravea. lludim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje. Bledita zaslužt-na sreča in zadovoljstvo. .50 opisi... PESMI V PROZI, spisa« Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ Verna slika |n»strega vel i k umestnega življenja in siNiminov nan). PINGV1NSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ______________________________________________________ To j«- satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavljicl. .60 .70 .80 Vpisala Marija Kmetova. 134 .......................................M helena, strani. Cena V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice ja deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo ln mu ostane neiz.:rl""o v spominu. HUDO BREZNO bi drage povesti, spisal Frane Erjavec. 7t slrani. Cen« ___________________ NaS taboren pripovednik ln pocnavatelj narave nudi čl ts tel j n le|ioto naših km ley ln Ivoatl ls življenja naših ljndL KMEČKI PI NT, spisal Aug. Šenoa —75 Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šcnoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisa: H. Murger. 402 str. Cena..JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli jiolovlee devetnajstega stoletja. — Knjiga 1* svetovno znano delu. LISTKI, (Ks. Meško144 stran« ............ .71 LOV NA ŽENO spisal J. O. Curaood. 194 strani. Cena M Skrajno napet roman Iz modernega življenja. človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hira, 292 strani. — Cena --------L— Fantastičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čudili bujni pisateljivl domlSlji- MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena---------------- M <; lot »oko zasnovana povest o otroka, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne i>ozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Iran Albreht. 120 strani. Cena M Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena_________ M Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Gena........ M PLAT Z\ ONA. spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, ns^ieč "Ml-' sel v megli" in ~Hrezdno**. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 *"Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodl»e" je spisal naš iioljudiii pisatelj Kač. ki se je jiosehno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga i»a 18 kratkih in zanimivib povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena -----------------------------------'»— -®0 Knjiga vsebuje tri i»ovesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke tn mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. ___i PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena _______________________ -50 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovin.; doseže tudi jkjvest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega plsatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Deteta. 157 strani. Cefca .60 Kakor vse I»eteIove povesti, je tudi ta vzeta Iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl« 111 strani........ M prodane DLSe, spiw! Joža Lakovlč. 160 str. Cena M Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti K našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodba PTICE SELIVKE, Rabudranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ________________________________ .75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva pereče moderne probleme ln posega ▼ druaem delu v vojno ln povojno dobo. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ & SLIKA doriana GRAVA. Spisal Oscar Wilde. :U>1 strani. Cena ........................1-20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Itoman je izredno zanimiv jh> svojem stilu, jm svoji fantastični vsebini. i»o svoji globoki miselnosti in na-jietosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih jmvesti Iz našega življenja. Bohinjce je doiter pisatelj, ki v svojih spisih do pičit-e pogodi duševuost našega človeka. Oh čitanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizori* iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... .60 Osem ]iovesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. Student naj bo. — nas vsakdanji KRČIL spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena -30 Nas mojsterskl priintvednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ............................................... .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno iu natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo,*kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA* spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena_____________________ 1.20 Neš znani pisatelj Dctela je s tem svojim delom zoj»et i k »segel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 TARZAN, SIN OPICE. IKK strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Itice Burroughs je v slojih delih o Tarzanu olnlelal snov. kakršne ni obdelal pred njim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, w»č »«a tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS lzboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhan) Keilermann. 295 str. Cena 1.20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo In Ameriko. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere irtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Kvrcv po ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vei. 51 stranL Cena---------------------------- Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .31 Eden najboljilb spisov francoskega mojstra, vzeta is našega kmetskega Življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevacou 401 straaL Cona-----------------i-* To je mojstersko tlelo v svetovnimi literaturi % neštetimi zapletljajl In nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame ▼ roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............1,— Pisateljica je v tem romanu globoko i»ogle-dala v žensko dušo. C.-»ode i»etero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svol način. VRTNAR, spisal Kabindranat Tabore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez. .........fit V knjigi je vsebovana globoka mirn« modrost in srčna plemenitost nnj>lavnej>-ua indijskega pisatelja. VOJNIMIR. spisal Josip Ogrini-c. "X str. Cena .33 Zanimiva imvest iz časov prekr>eevanja ko-ri»ških Sloveti«-cv. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Itolx-rt Kraft. DVA DELA. 482 strani. (Vna ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne pr»-čit;i do konea. 1'oin na j never tet lejših dogmlivsčin in zapleti jajev. V ROBSTVU. spisal Ivan Malifič. 2^7» strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.23 Ivan Matičič je tilni tisilti r«-dkih našiti ljudi, ki ne |m>ziiu samo vojne in nj**nih gr.k-zot ter posilil le. ampak zna tr '; vsi* j.re-trešljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 123 slrani. Cena ........ 75 Zvezek v>ebuje |iov,->ti Miičinskega. Premka In I-aha. Posebno pretresljiv je ^|lts Mlbin-skejin "Mladih ?jinikeruežev ia-.m življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Senoa. fNiMloveiill I.. J. 7.a l.jndsko knji/.i« '«. "T.s strani, iu je jako z:in:mivo pisana |Miv»-st Cena .......................................75 ZAPISKI IZ MRTVEfiA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. I»HI. J'i'i -trani. II. DEI. -'I-' -tr. 2.— Veliki Dostojevski je v leni svetov- nox.naii'-m r<>mariti >!iko življi-nj:« ruskih j»-t-nikov takozvanih Uutorgali. ut-i«ri.*s .''-tni-škili taborili v Sibiriji. ZL.VTA VAS. spisal Fr. Malovašif. 126 strani. Ona .60 Poučna in kratko&t^na jnivesl iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN. F. M. I i..-t..j.-v-kl. DVA ZVK/.KA. Skujaj tr.nii. C«-ua ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega mi-l«-»-si. Nihče ni tako opisal duši-vnosti zločinea kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA. spisal Conan Doyle. 382 strani. Trila vez. Cena.....H« Broširana.............Ml Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čila ]H>glavjn : Kako je iz;iibil Nai>oleonov lm/-ir uho: Kako je zavzel Saragos-o: Kak-« je u-bil "brata"*; Kako ga je hudič skušal. Itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zvezek). Cena 150 V tem zvezku so zbrani sjii.-i našega prvovrstnega pisatelja MasIja-Podliml»arsk«'g!i, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov. pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska j »oves t prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitateljn. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229 strani. Cena .....................................................75 Kmuau iz krvave Iiosenske zgodovine. Hoji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dolie Bosam-ev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ J»0 Vsekoz zanimiva i»ovest lz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena .....................................................60 Nnjt»oljše delo u«tvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... GORSKEM ZAttOTJU, spisal 130 stranL Cena_______________ Zanimiva povest la prejfinjega stoletja. .40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po t al: 2 ceula. Če pošljete gotovino, reka-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na; — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 21G WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. It GLAS NARODA " New York, Thursday, May 14, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S. J ZASLUZENA DEDSONA SEM JONOV: Porodil se je med ljudmi, ki jim je usojeno, da delajo otl roj stvu do smrti. Obdali so ga: beda, skrb in delo, bri ko j« ugledal luč sveta. Xje«rov prihod na svet ni bil povod ne posebnemu veselju, ne posebni and i, ne pose I »ni skrbi. 4*Zda. je tukaj, pu iraj živi," si je inis lil toda vdano oee. 44("e pa u-mre. se bo z^odiln božja volja'*. Tako je razmišljal, toda mahoma se mu je vzbudila misel n> poveeane stroške pa ae j«i zašibil pod teži no STOj^g raz mišljanja. Ali ni upal teya glasno iz ^t»v«»riti. Kjeirova bleda žen;* je ležala pni«-«? deteta; blažen« mati. "ki je z meglenim, a ven-dar znnositim pogledom zrla dete, ki mu je zdaj dala življenje. Ali ore je bil pohleven suženj 1 istega velikega, temnega kro^a, in ko so je nasrnil nad ROJSTVO ČLOVEKA ;e bilii to največja lahkomisel-jost. S >v«»jim nežnim tonom in iz->iej študirati, bo moral sam z astnimi moemi. Ampak delati mora vendarle, neia očetu pomagati, tla pre-itani družno. Tako je živel «;n am, tako njegov o znprti v tern elikem temnem kroirn . . . Taksno j«* bilo njegovo raz-iiišljanje koneem li-tili i-a je mati, in njena m (»Irce a ■:retnjn ,je pcmeitilu up«"- i Mož je razumel njene kretnjo »►•la lijenili e-uvstov ni um**«*) ni-znnti. !»-n<». zavcdji jnc- o kiivde, jo je pogledal - svo-imi trudnimi oemi. A" oe.-b mu e bilo zapisano, da se ruti kri *ega, bila j«- zapisana naivna noška radovednost i je umirjala nekak« je bil presenečen, ko je zvedel. V Budimpešti je pred nekaj časa umrl bogat gospod, ki je v se svoje veliko premoženje zapustil svojemu nečaku. Ta je bil te dediščine močno vesel, zlasti ker mu je prišla docela nepričakovano. Stric namreč svojega nečaka ni prav nič maral, ker sr mladi nečak nikdar ni hotel lotiti kakega resnega opravka, ampak je rajši pase! lenobo. Vsi stričevi opomini so pri mlademu lenuhu in delo-mrznežu bili bob ob steno. Zn to ni čudno, da je bil mladi postopač silno presenečen, ko je zv« del, da mu jr stric zapustil vse premoženje. Tod si Še bolj postelj ter z moško radovedno «'ike ženine taine. stjo motril rožnatega malega človeka, drobne ročice in noži-ce, si ni mogel kaj, da ne bi spregovoril: "Tako, žena, odslej bomo morala bolj štediti." Trudil se je, da bi dal svojemu bledosivemu in hkrati praš Xi se upal upreti, dejal je nomirjevalno, bolj sebi kot njej. 4«in<» mol-"ala, njegov'i začud<*nje pa je raslo. Opazil je. kako ii ol»rvi in koti usten vzdrP-vajo in čn nemu obrazu nežnejši izraz, til je. da ii j" -toril zopet nekaj Vedel je, da morajo njegove besede vzbujati bolnici v srcu bolestno čuvstvo. Hotel ji jo pokazati, dji jo razume, ali, da vendar pričakuje od nje "da bo gledala na stvari tako, kakršne so dejansko." A žena je mol čala in se umaknila moževemu pogledu. N' apreprostem obrazu se ji je nad širokim mesnatim nosom ]M»kazala bolestna guba, ki pa je zopet takoj izginila. Njena bleda roka se je dvignila v nagonski kretnji, kot da bi hotela zaščititi svojega otroka. Mož je to opazil. 44Ona ne razume," se mu je posvetilo v glavi in pogled se mu je nekam zgubil. Tistikrat je hitro udušil svoj srd, ki ga je prevzel, ter ni izgovoril onih okmtih besedi. Bliže se je nagnil nad novega malega človeka. Jezil se je, da ga njegova žena ne razume. Mar ni on vse to izrekel radi skrbi zanjo in za vse svojce? Njena nagonska kretnja mu je izdala, da bo sedaj ona. ker je prišel na svet drugi otrok, zahtevala več od njega, redil i-ka. Morda bo hotela načeti njune, s trudom pridobljene prihranke, in vse to radi otroka. Toda t-i prihranki naj bi ostali za skrajno silo. Njemu razom je hotel že sedaj ženi reči, da ne sme tako storiti. "Morava umno gospodariti in paziti na vsak belič." je naglašal vsakokrat, 'ko ji je dajal tedenski zaslužek. "Varčnost, varčnost!" Pričakoval je od nje, da bo kaj rekla, ali ona je molčala. V njenem molku je čutil u-|»or. Prugekrati se je zmerom* pokoravala njegovi moški av^ tori tet i in razumnosti. Tistikrat je pa občutil takšen upor. da je bil ves zmeden. V duši se mu je jasno očrtavalo bodoče življenje njegovega sina. Rin bo pravtako živel kot njegov oče in ded. Rad bi ga izšolal, ali kje naj name sredstva; Oče mu Še ni pustil, da bi končal osnovno šolo. Že z devetim letom je moral stopiti k nekemu sobnemu slikarju v službo. Z dvanajstim letom je vlačil velike tovore v neki tvor-nici. Zvečer se je marljivo učil, da je slednjič postal dober stražar. Njegovemu sinn bo bolje. On bo popolnoma do konea posečal šolo. Toda če bo Iiotel kaj na- žalega. Ni mogel razumeti ,da kot žena ni prožeta - tisto grozo največje tajne, ki po njej prihaja do izraza. Da je žalil njeno čnvstvo, ker ji je v tem času govoril o vsakdanjih skrbeh. Ona ni mogla svojih čuvst« v izraziti s potrebnimi besedami. Njeno duševno obzorje je bilo nizko, njen jezik siromašen in njene misli se niso mogle dvigniti do abstrakcije. Ona je mogla svoja čnvstva izraziti sjimo tako, kakor je bilo njenemu bitju prirojeno. *4Ne, ne, ti se motiš; on ne bo'kakor ti z dvanajstim letom vlačil železa v tvomici." j«* sanjala in pri tem zdaj pogledala dete zdaj zopet v strop v sobi. "On ne bo kot ti vse svoje žive dni suženj tvornice. Zares, prav za res, po osnovni denar, kar ga zapušča v o poroki, kupil; drv. Ta drva a k sam s svojima ro Pota Ljubezni R o m a n 4* Takšna premišljena ženska j • i -1 i - i! mora ne«*; neznosi m bila v navadi men ' ... . - umna. Ta .n-navadni trenutek K1"" *'»,»,tl1111 nasekati. Se je bil poved tej nežnosti ' teh razsekatllh dn "n | njeno naivno zvili !»raz .i« zmag« »-lovju. za/ar« ANEKDOTA Ko je Na]»oleiio ]>o bitki pri Mož jr bridko pi in:-']j:il: "V < i v« h letih dva otroka! Kaj pa bo. če jilt bo več? T. /ko bo življenje! dokler ne odraste A žr!ia noče tega nikakor raznm«*t i. < Ikorno poljubi ž,'»»o i*i otroka. To je redkokdaj zgodi v njnrfem bednem življe nju. T > jr «"Mo odvrč. Tedaj ponovi mož s trdim ]>o\darkom: "To nama bo izdatno pomagal, izdatno nama bo pomagal, naj samo dorasto . . .Telii prišel v Berlin. Nasmehnil se je. "Podili smo konje na vso moč, ampak zamude ni Ibilo več mogoče Izravnati." "Eli, bien, swlaj si tukaj." Vzdih zadovoljstva jej je dvignil prsi, primaknila je svoj naslanjač nekoliko bližje k njegovemu ter mu glodala ljubeznivo motreče . obraz. "Ali nisi imel nikakili razburjenj. Egon, nič glavobola, in srce ti ni preveč utripalo?" "Nič vsega tega, srce moje." "Potem smeš piti čaj." Nasmehnil se j«- Agati. "Kakor vidite, milostiva. sem vedno pod ljubeznivim, ampak jako r Stuermearjeva. jirosim vas, da si ugledate svojo sestrično. Ke«i-k'okdaj j«* najti bitje, ki bi z večjo požrtvovalnostjo in ljubeznijo rešilo In ohranilo človeško življenje — Veri s»> imam zahvaliti zsi vse." "Ona je značaj," je mrmrala Agata. "Več nego to. ona je poosebljena ljubezen." "Kaj delaš. Egon! Molči, prijatelj!" "Kako živi gospod ,soprog, milostiva.' Ali jr slečen v svojem poklicu? Jako sem zadovoljen, da deluje tako izvrstna moč na gimnaziji." "Najudanejša hvala. Svetlost, — moj mož i je jako zadovoljen." In vi, milostiva? Ali še pisateljujete? Vam "Kar mirno povej; sedaj imaš dušo, to je pravi izraz. Ali prosim te. Egon, izpij vendar :w enkrat svoj čaj, ker postajam nervozna, ko moram gledati, kako se hladi." » Prisrčno se je za-mejal. "Ali ste slišali, spoštovana gospa* To je bil dari Verin ton. O, š«. ^a pt,zna in tudi z očmi zna bliskati — hvala Bogu — tudi smejati se zna spet!" "Z
  • ač tudi >.■ zabli-kati z očmi!" — Smehljaje je prižgala cigareto, potegnila, dss jr gorela, potem jo j«* dala njemu. "Izvoli rigarrto, prijsitelj." "Ilvala — toda moja lepši grofica ne b<» kadila z-menoj .'" *U;nla. ko bi le vedela, kje sem pustila svojo eigaretnieo." \*^tal j»-. da bi j i i>k;il ter je rek*'I «iobre yO-'{e: "Tega ne veš nikoli, -rre moje." Poteui se je obrnil k Agati. "Pri na- je namree narobe sv«-l : Milostiva paši t«-žke e'm;irele, a uo-po-l I alike.*' Se«laj >e je pr*--trašila -\gata stra-tneira po-glcda, < kakoršuim je spremlj«'vala kneza Ve-; a, ki je dejala bolj sama za-«*: "Kako naj vem, mislim samo kje puščam -voje stvari, ko Knjigo "NASI NAJ-LEPŠI KRAJI" smo vsem, ki ^o bili do nje u-pravičeni, odposlali. V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $1.— KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21 n 18 ST., NEW YORK e je nastanil v kraljev« m gradu (Jrol llatzfebl, tedanji berlinski gu- j !• ilopušča t«i go-poilinj-t \ o ?" ve mer. je snoval zarote proti j "Gotovo — moje go-])odini>tvo ni veliko, sa-!*i ancoskemu c-sarju. Nekega j Wft društvenemu delovanju sem >e morala od-dne SO prestregli Francozi j eri c«'-sarju in jt je bila tudi dovoljena. V>a razburjena je stopila v Napoleonovo sobo. padla pre-denj na kolena in ga prosila vneto milosti za svojega moža. "Kako moreni polilislostiti -noža. k' pisari takšna pisma?" jo je vprašal Korz srdito in ji izročil pismo, ki s.> o-a bili prestregli. firofira je s solznimi očmi skušala prebrati pismo, i * cesar je stopil med tem h kaminu in se zazrl v pra-ketajoči ogeni. Grofi«-a ir stopila tiho ob njegovo stran, nenadno vrgla pismo v ogenj, ter se cesarju skozi solze nasmehnila. Cesar, ki j«- bil sam mož hitrih o«lloči-tev in je spoštoval tudi druge ljudi s hitrimi odločitvami, je mirno gledal, kako je ogenj pismo uničil. Nato je grofico pogledal, se ji nasmehnil, jo •molče prijel za roko in ji jo poljubil. K«i je grofica ostavila cesarjevo sobo. je vedela, da je njen mož rešen. nanj — nanj!" Njeno oko se je zopet umirilo, toda v Agati so se ž«« nekoliko ublažili inoi,|a Iiajlažje ndajati -vojim mislim. Kako "Kako lepo je to." se je obrnila Agata njej. "Prej ti* dobrodelnost ni zanimala." "Prej! Kaj sem bila prej? Punčka brez dn- e> "Ne. ne!" j«- branil knez, "samo poglobila r-i -e in zrelejša si postala." luševuo sledi, kako j«* prodrla v njegove po-le, kako logično oodgovaria. kakr> resna j" videti, ko se je duševno popolnoma poglobila *anj DALJE PRIDE Varoritf cr vn ''Glas NarorJn'' vairrrji slnvrtiski /JttrvtjiJc r> Zfiru^Prtzh ^r'flwL MANEVRI BELGIJSKE VOJSKE ZNAMENITI ROMAM KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! II )) j IZ BAGuADA v RTAMBLX 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu t Goropa; Družba En Nacr Cena ______________________lJO KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige. 598 nfirani. s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Tri Knmarlh; Meti Jezldi Cena _________________1.58 ro DIVJIMI KIIRDIST-1NU 4 knjige. 694 shrani, s slikani Vsebina: Amadlja; Bes tz j«rfe; Krona sveta; Med «lvema oenjema Cena_____________________1.56 l*0 DEŽELI SKI PETA KJE V 4 knjige, s slikami. 377 strani Vsebina: Brata Alarižija; Kota v soteski; Miridlt; nfjapjBA QO Cena _____________________1JM SATAN IN K A RIOT 12 knjig, s slikami, 17§4 strani Vsebina: Izšeljenel; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treb deHb rveta; Izdajalec; Na lovu; Si«'t n- divj«>m zapadu; Uešvui milijoni; Dediči Cena ........................3.54 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Simen; Zaroka z zaprekami; V golob-ujaku ; Moliniuwlautikl svetuin Cena ......................1^0 \V I NETO V 1« knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na »llvjem zapadu; Za življenje; Nso-t'i. lepa ludijanka; 1'ruklestvo zbila; Za detektiva; Me«l Koma nO i ln A|>a(i; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Kar; Pri K«imanflh; Winnetova smrt; Wln-netova o|>oroka Ce«» _______________JI 64 Ž L' T I 4 knjige, s »likaml, 597 strani Vs«>bina: Boj z medvedom; Jama droRiilJev; Kon-Klh. in njegova po«leilnJa pot Cena fno 1^8 Na sliki vidimo oddelek belgijske lahke .artilerije na manevrih ob belgijsko - nemški meji. I i Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. O L AS NARODA " New York, Thursday , May 14, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33. Kje je Eva? 59 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA ,4GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Mnogo, zelo mnog" mi hočete vzeti, gospod doktor, in vest«', i,a *e nisem mogel dolgo veseliti svoje hčere. Toda njena Kieča mi je več kot vso drugo, in prosim vas samo: pustite mi majhen prostore«k v Kvineni srcu in me odskodujt.* s t«'in, tla mi daste miiogn s tem, da s-te moj sin, katerega bom vs' rasi« videl v vas — v tebi, Ludvik." (>i«len tii.u z vso iskreimstjo stisne roko. "Hvala ti, dragi oče; v« m, da moram skušati ti vse poplačali. t »d sednj naprej bodi zadovoljen z ljubeznijo dveh otrok. Ponosen sem na to, da me lioee.š kot sina sprejeti v svoje srce." Seže t a si v roke ter si resno pogledata v «>či. "Osreči mojo Kvo, moj sin!" Vzame še nekaj easa, da se duhovi toliko |»omirij<», da morejo iti k ve«"«*rji. In prej še r«'če Ludvik: "Ali smem svoji sestri telcf«»iii«"iu> naznaniti svojo zaroko, f-iva * Vem, «la bo z«*lo vesela !'* Kva z nasmehom prikima ter gre ž njim k telefonu. Olden pokliee in kose Dolly oglasi, pravi s pridržanim veseljem: "Dolly, moreš mi čestitati; tukaj stoji srečen zaroi'eni par. Tu« I i Eva sliši Dollvn vzklik: "Ti in Kva!" "Seveda, Dolly!" "O, kako sem vesela! Tiso«" iskrenih voščil! Toda se«laj takoj pusti Evi bču«lovaje j gleda Evo iu tudi Eva ga gleda z vs»»in «>gnj«'in svojih no-1 (ranjih občutkov. Ko Eva sljonča. jo prime Olden za roko, ki jo pritisne na sv«»je oči. "Velika umetnica si, Eva. Zdi se mi celo krivično, da te oviram, da bi izvršila veliko nalogo s t« m, da bi svojo umetnost posvetila splošni javnosti.** Eva pa zmaje z glavo. " Danes sem o tem govorila s svojim o«Vtom; nikdar se ne bi mogla odločiti, «la bi igrala pre«l vi-likini »ibčinstvom 'ako, kot pre«l t«*_i in pre«I njim. V kavami Sclirey sem prestala muke, 'ko s«'iu morala igrati pre«l tujimi ".jadmi — in nikdar v tem n«> bom «lruga«"iia.** ()ld«'ii ji globoko p«>gle«la v oči. "Tako s«'in sebičen, «ta s«' te^a veselim. Samo tvojemu očetu privoščim, «la te sni«' tako slišati, kot sem te jaz ravnokar slišal.** "Ti pa nmjega ore t a še nisi slišal, Ludvik. Velik umetnik je; v primeri ž njim sem samo po«" ot ni ca." Ludvik pro see«* |wigle«la svojega tasta. "iSaj te bom smel tudi slišati, lcaj n<% «lragi oee ? Od svoj«* sestre sem ž«» toliko sjišal o tvoji umetnosti. Tako zelo nori za tvoje igranj«', «la je na mojo neumno ljubosumnost vlila olj«', kajti tedaj še nisem ve pozno, ko s«» s«' razšli. Xa i zre«" no željo Ludvika Ohleira poroka ni bila dolg« oilložcna. Nj«»gova vila j«* bila popoliumia pripravljena za spr« j«« n mlade gospotliuje. Samo nekaj sob je bilo treba za nj«i preurediti. Do poroke j«- Eva ostala pri svojem očetu v najeti vili, kater«i j«> Mantel sled nji«* kupil, da j«* mogel ži-v«*ti blizu svoje luVre. To«la takoj po poroki j«' hotel iti še enkrat na svojo hacijendo v Argentini. Določil j«', «la g; spnani Mr. Brown z Johnom. In «log«»vorili so se, «la jin tak«ij s prihodnjim parnikom sledita tudi Ludvik iu Eva, ki sta p«» poroki nameravala za dva te«lna iti v Švico. Ludvik s«« j«« veliko«lušno ponudil, «la svojega tasta z Evo takoj srpent-Ija v Argentino, t«»«hi Mantel ga je smeje zavrnil: "Xe, dragi sin; ženitvanjsko potovanje mora biti samo mini ilvema. Kot tretji, ki bi bil nadležen, ne maram biti po lig. Samo potujta s prihodnjimi parnikom. Zelo pa me ve seli. «la prideta tja iti si moreta ogledati moj dolgoletni tlom. Do t«'«laj bom vse pripravil in ure«lil, tla protlam hacijendo. Mr. Brown Imi .nogel ostati, «la uredi vse moje kirpčijske za »leve. Xazaj bomo sevetla potovali skupaj. Pa tudi tedaj vama ne bom nadležen, tem vet" bom ostajal ob strani. Te daj pa bosta zakonski par že n«»kaj mesecev iu tedaj bom ž< mog«'l z vama potovati na istdm partiiku.!** Tako j«.' bslo vse sklenjeno in še isti večer po poroki, so mla«li par in Henrik Mantel odpotovali. Tesžka je bila ločitev me«l očetom in hčerjo, četudi sta ve etela, da se zopet kmalu vidita. Eva je vedela, kako žrtev ji je prinesel oče, ko se je ločil od nje. Toda oče se samo smeje, preko JU2NE PROGE "Sofnčna pot Atlantika" N A J HOL.I P 1 K K K T NA 1» It «» C A 6. JUNIJA in 11. JULIJA (Najhitrejša motorna ladja na svetu) SLIKOVITA I'KO« i A 1'KKKO GENOVE 1.- rit ŽKI.r.ZNIŠKK v« »ŽNJK. I ><» VAŠK I H »M« IVINE VULCANIA REX ai SAVOIA (Etf no cjyro-stabili-zirana ladja.sveta) (Najhitrejša ladja na Južni progi) 23. MAJA—29. MAJA — 13. JUNIJA-27. JUNIJA N:« vseli tiaruikili uživate najlmljSo hrano. ul.hnlrn» ]M»str<'žlH» in l»ik Kiirj«Hcu«i iHlolniosi. r.*nli katt'ic je Iialhoi I/nu* i«»stala glassi»vita. . Z:t iiifi rniaciji' in r«'*«»rv:i«-ij«', «»l«niiti' sr uri k:itcr«»ff:ik«»3i )m.o1iI;iš«Vii«'^:i a^i-im.'i ali na lij-l Fiflli Ave., New Y«>rk <"it\ m ^ s Osebno Vodeni POLETNI IZLET V JUGOSLAVIJO na sl«»vit«"ni ckspresnrm partiiku BERENGARIA 17. JUNIJA - Manj k..t v tr«'li illicit pn-ko «m-o-aiin. 1'n'jšnjs' iiiloliiH' kahini' lu-ris: U-in-^a razr»'»Ia si< srUaj na iaz|w>la^<> ]k>1 ii:k<;iu Ircijo ra/.-ri'«l:i. Ita/.kušMa ('!n'lil:»'. itrn\ IKrrklni cUsprcsiii vlak i/. Pariza do Ljuhljanr. IMTMKK SPItKMIJA I/.KT-s k x srn k m i j i: v a 1.1 ' 'Aw pnlrohuosii s«' oiiniit«' na: Slcvenic Publishing Co. 21f. H. 181 h St., New York, N. Y. Canard White Star Naši v Ameriki KOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI SPOKOCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V Clevelandu j«' u mrl .John Paleie v starosti 40 let, doma iz Vrhnike p ri Ložu. V Cle- velaiulu je pr«*živel -.'J l«-t. * X Universal, 1ml., je umrl Anton Fink, star ~u l«-t. Hoji-n je bil v Frižah, na S|io«l-njeni Stajei*skem. NAJUGODNEJŠA PRILIKA Vs«'in rojakom, ki so namenjeni letošnje poletje v stari kraj, b«>disi na obisk. ali za stalno, se nudi najugodnejša prilika potovati 16. JUNIJA NA NOVEM ORJAŠKEM BRZOPARNIKU V Oowainli, X. V., je um rl umrl na poslcdieah operacije oziroma po irastalili kouipIiUa-eijah, Mike Primožu"-, star 47 let. Doma j«' bil iz na Štajerskem. \ bival 'h l«-t. "NORMANDIE" Ameriki je jo iskreno )K>]jubi na eelo in oei ter pravi, zakrivajo«" svojo .aloboko ginjenost: "Z božjo ]>omoejo, Kva, se zop«'t kmalu vidimo. Popolni.'lira sem miren in ne bo«li v skrbeh zaradi m«'iie. V«'in, da bom sc»nio ta kratek eas snni.'' Potisne jt) k Ludviku in pravi: ''Dobro jo varuj, moj sin, kajti to je moj najdražji zaklad." "Vem, ore, in mores biti sklede teira br«'Z skrbi." Tako se 1 oei jo in Ludvik otlpotuje s svojo mlado ženo v Švico. Vstavila sta s«» v Curihu in sta zopet stanovala v hotelu Baur au Lae. ITotel jima je bil otok sreč«* Pet t«»dnov zatem je Henrik Mantel |»oz«lravil otroka na •Lvoji haeij«'ndi. In je jima pove«lal, kako t«'žko mu j«* bila lo«"'itev. Setlaj je bilo vs«' to y»r«*stano in nikilar ve«' ne b<\ loeitve. S'voje posle je opravil že toliko, da je moirel vsak «"as (nlpotovati. Toda dva t«»d na š«* ostanejo na haeijendi in Henrik Manlel pelje svoja dva otroka na trrob svoje žene. Samo z eno besedo j«- bilo oznaeeno: Juanita. Kva je s evetlieami okrasila «?rob ž«*ne, ki j<» njenemu <.«"etn podarila popolno, eisto sreeo. Ta zadnji «>bisk na i^robu žene j»' bil za Mantela potrelnMi. Bilo mu je, kot bi ji moral povedati. i s svojima otrokoma povratno vožnjo. V resniei se je t:ik«» držal od nihuleira para, da si;» s«» tno^la vetlno poentiti popolnoma sama. T«>-«'n Ludvik in Kva sta ratla obiskovala ljubljenega «»«"«'ta. Nista hotelti, «la 1»i se p«n"util osamlji-neira. Ve>«»lo razmerj«* ni vLndalo samo med oiVtom in h«"erjo, tem ve«" tuili med tas-tom in zetom. Tn Kva je bila svojemu možu stokrat hvaležna za Ijubezeii,, ki jo j«* izkazoval nienenm oeetu. "Sai j«» vem^r tvoj, Kva. Tn dal je t<*!»i, mo^i ljubljen* ženi, življenje. Tn za to se mu ne more mnikdar tlovolj zahvaliti." Kva pritisne nie^rovo roko nn svoj«' lic«'. "Moj ljubi mož. kako srcriiu m«' tlelaio tv«»j«» t»«'s«'d»'!" Tako mu pravi in se mu ljubeznivo nasloni na nj«'ir«»w prsi. (KOXKC.) VA2NO ZA NAROČNIKE |N»l«*^ naslova J^ razvklno «lo '«laj lu-'le planum nar«K-iilno. Prva Številka |>uiu«Mii ines«-«-, dru^a dali in lr«'lj» pr. >!«>. I »a nam i»r i hranite iie]M4ri»liii«'£a «l«'la in str« iiaravimst n-tm ali jo pa plavajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kater«'uiu iznie-1 zaslif|)ikov, kojilt imena s<> tiskana z delielimi erkami. ker s;. A. SaHIČ \V«lsei.!»iirK, M. J. tta)uk IXI>1 ANA : ImliaiiM|M>lis, Kr. Zupanri#. M.IX« HS: J. Iteveif. J. latkaiiieli t'ieer««. J. Fabian (I'lileajs«, «"i«-e'«> In Illinois) Jollet, Mary It:init*i>-h I«» Sa'le. J. S | ie I idi Mase« Mil »Ii. Frank Altinistlo N«.rt h I'liiinpi, Jor Zelenr KANSAS: (lira ril. A cues Mofnik Kansas City, Frank Žagar M AICYI.AXI* Kitzmiller. Fr. Vml«»plvee Steyer, J. f'erne 4 Za lVtmsylvaiaa. \V. Va. in Marylau«l • MKTIICAN: Detroit. Frank Stular MIXXKS« iTA : Cblslutlm. Frank (liMiie Klv. J os. J. 1'eshel Eveleth. I^uiis Cmiže CillNTt. Louis V ess«-1 HiMiinj*. J«>hn Po v Se Vlrjrina. Frank HrvMti«-Ii MONTANA: Itoiimliip. M. M. Pni,lan Washoe, L t'batnim VEBRASKA: Omaha. P. Itrmlerlek VEW YORK: CJowanda, Karl Strninha Utile Fulls. Frank Maale [Cleveland. Anion B«.Uk, (Iim. Karl linger, Jaeoli Itesuik, John Slapnik |< »III«): . «:irar«l. Anton Xn^iMle ■5 l.orain. Louis Halaut, Joon KnarV TnuiiffstiiHn. Anion Kikelj oUK«a»X: Oregon City, «>re.. J. Kohlar PENNSYLVANIA: Itrnuslitvn, Anton I|«vee «'oiiemaugli, J. Brezove« ('••verdali' in okollea, M. Kupnik Kx|»ort, loHiis SupairfM Fnrrel. Jerry «»korn Korest City, Math Kamin lu Frank Itlod nikar Creenshnnr. Frank Novak Ila rl»erton. Frank Troha Joliustown. John I'olantx K ray 11, Ant. Tauž»-lj Luzerne, Frank Ballurfa Mi«l\vay. John Ž ust Pittsburgh. J pojra^ar Steeltim. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehifrer West Newton. J«»se|»b Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skal Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Koek Springs. Louis Taurhar IManutndrille. Joe Rolieb Iz Jugoslavije- NENAVADNA NADARJENOST Mostarju živi dceek Melio I'oči«", ki >e ni «lopohiil niti ti. leta a si« že odlikuje s čudovito spretnostjo v računanju. Z neverjetno naglico sešteva o«l>t<'- va in množi «1«* 10,000 brez papirja in svinčnika. k«'r pisati sploh še 11«' zna. Xjegovi vrstniki znajo komaj st»-ti clo ."i0. Melio pa s čudovito brzino računa na pam«'t kar ne bi znali se tako spretni računarji. Neki tujci so mu že sami stavili na-hijre in ko jih j<* pres«*n«4il z naglimi. j>»>p«»lnoma točnimi «sd-irov«»ri. so si zabeležili njegovo ime. Morda bo le k«b> nena-v;i'!nn nadarji'iK'ira otroka r«'sil revščine. GRADITEV AERO-DROMA pri SPLITU K«»:ni>i;a zrakoplovnei^a poveljstva. ki jo tvorita inž. Ha-džipopovič in letalski .major Kupčič, je prispela v Split, da si oirle«la tamošnji hidroport, ki i^a irradi splitska občina za pristajanje amt'ibij«'. Komisija si bo ogledala t tuli teren v Tr«>-uriru iu Vučjem polju pri Dn-irein polju. *ki jiriileta v poštev za ureditev bodočt^a splitsk«'-aerodroma. OBUP RAZOČARANEGA IZUMITELJA V zagrebški okolici so našli obešenega knjigovodjo Štefana Spaček a, osj«*ske.ua rojaka, '.rave, ki zavija v "rob*" kovan denar. Svoj izum ie prijavil uradu na patentiranj«'. T«' dni pa je dobi! odirovor. da je tak izum prijavil tudi nekdo iz Beograda Odira prehitel. To razočaranj«* j» moža unalo v *:nrt. Zapustil j« pismo, v katerem je razloži' svoj obup t«>r napisal: Dane* bom 1 »o dolirem Času mirno in sladko zaspal. VFranklin, Kans., je v rudniku smrtno pom-srečil komaj 20 letni John Nemec, ki zapušča žalostno mater in dva brata. K^:.: je bil v Ameriki. ★ V CIev«'landu je 7. maja po! kratki bolezni in operaciji v Deaeones bolnišnici umrl And. Furlan, samee, star 4<» let. Tukaj liLna sorodnikov, za pogreb skrbijo iij<\yovi prijatelji, «|o-mačini. Roj«-ii je bil v vasi Frančiči, okraj Volovsko pri R« ki na Primorskidii, kjer za-puš«"a brata in več sorodnikov. Anadiki j«' bi val l«-t. * V Clevelandu je <». maja preminula v Kast Knd bolnici rojakinja Mary (iliha, rojena MT k Ii«". st ara -ts U-t. Doma je bila iz vasi Breir, fnni Stična, odkotler j«' prišla v Ameriko pre«I leti. Ranjka zapušča 111 žaliljočetra sopi oira Louisa. • Ive hčeri, Mary in Ano, sina Louisa, v Pueblo. Colo, pa za-nušča dva brata. Franka in Tirnatza in brata Johna v liar wick. Pa. V starem kraju za pušča eno esstro. 82.800 T o 11 Ob loj priliki spremlja |m»tuike «m1 New York« do Ljubljane «lobro/nani nrya-iii/.atiT s U u n i li letovanj c. LEO Kadiroae,(ZAKKAJŠKK, ki bo -kri.«-i jui uK«slno in br«'zskrbuo |h.|i.vanje svojih sojN»t-nikov. V lnl«*resit vsakega slovenskega {M»tnika j«-, da se pridruži tej skupini. Ker je čas do odhoda že Jako kratek, je potrebno, da se vsak potnik TAKOJ priglasi in sicer na sledeči naslov: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE, INC. SO'i K. 7'Inil Street. New York, N. Y. French. Na parnikib, ki bo debelo tiskani, se vrše v domovino izleti ood v« lutvom izkušenega spremljevalca. 1!). tnaja: Mu ropa v Kremen 4tO. maja : Manhattan v Ilavre il. maja: A«|iiitaula ▼ Cherbourg Listnica uredništva. F. K., Cleveland, 0.: — Xa Vaše tozadevno vprašanje odgovarjamo, da se z nemškim zrakoplovom 1 Hindenbiirir«nn" ni odpeljal noben Slovene«-. Imamo pa že vprašanje <» t*'in od nekega rojaka v \Vy«nminiru. Do sedaj pa se je nekaj naših rojakov posluževalo letal za potovanje na Zapadiio-indijske otoke in na Kubo. Xa t«'in mestu naj bo tudi omenjeno. ja: 1'aris t Uavr^ Sati.rnia ▼ T rt,t U. junija : lie «U Frau«-e v Hatre Aquitsnla v Cherbourg 13. junija: liremeu v Bremen Conte tli Savola t Oenoa ie. junija: Normantlle v Havre ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRI ŽBO ZNAŠA — f 1. — ZA .MOHORJEVO DRIŽBO PA — $1.25 — Knjige za leto ir>'?7 bo«lt» poslane iz stare domovine naročnikom po pošti- :: K n j i ga r n a :: "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET ;;ew york 17. junija: Berengaria v. Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Kuropa v Bremen Vu'eania ▼ Vrnt «'!ianip!ain v Havre 24. junija: tjueen Mary v Cberbourj 27. junija : Ijifayette t Havre Kex v Cenoa Aipiitania v Cbvrboara M junija : Normamlle v llavr' 1. julija: Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cberoourg 3. julija: lie «le France t Havre Con te «11 Savola * Genoa 8. julija: Queen Mary r Cherbourg 11. julija: Saturnia ▼ Trst Cham plain v H a vrt) 14. julija: Nonnandie ▼ Havre m. julija: Manhattan ▼ Havre 16. julija: I Aqultanla v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex ▼ Genoa julija: Europa ▼ Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cberbonrg 25. julija: Vulcanla v Trs* 2». julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre