^ Ptuj, torek, :c--14. marca 2006 letnik LIX • št. 20 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si i v Štajerski Nogomet • 1. slovenska nogometna liga Tradicija močnejša od serije Drave V soboto sta se v tekmi 19. kroga v 1. slovenski nogometni ligi na stadionu Ljudski vrt pomerila domači Maribor PL in ptujska Drava. Približno 3000 gledalcev je spremljalo zanimivo . tekmo, igralci Drave pa so tudi tokrat igrišče v Ljudskem vrt zapuščali sklonjenih glav. Tako .se': jekončaía serija Drave, ki je v zadnjih petih krogih dosegla prav toliko zmag. S kančkom. sreče bi jáhko ' premagali tudi ' Mariborčane, a'so poleg' zastreljane ' enajstmetrovke ' Trenevskega zamudilrpenëkaj lepih priložnosti (zadeli ' tudi pre- čnik), kazen pa je prišla pet minut pred koncem, ko je iz nenevarne situacije zadel Zeba. Sport Rokomet • Termo prekinil serijo Ormoža, Inna Dolgun do zmage v končnici Stran 9 JOže Mohorič Odbojka • Ptujčanke tri kroge pred koncem že prvakinje 2. lige! Stran 9 '' t " >„ Ji. ^ Foto: Črtomir Goznik Tednikov pogovor Po mestni občini Mag. Andrej Vizjak Ptuj • Zasebni • Odločneje v boj kapital na Mestnem proti šušmarstvu stadionu nezaželen Stran 3 Stran 2 Izobraževanje Ptuj • Dijaškim domovom se ne piše najbolje Stran 6 Reportaže Dobrina • Policist naj bi grobo napadel domačina Stran 4 Zanimivosti Po mestni občini Afriška izkušnja • Ptuj • Gradnja "Halo, madam, bi se Puhovega mostu po poročila?" terminskem planu Stran 12 Stran 14 Po naših občinali Ptuj • Zakaj so evidence nepopolne? Stran 16 Ptuj • Še o 38. seji mestnega sveta Zasebni kapital na Mestnem stadionu nezaželen? Ptujski mestni sveti so prvo marčevsko sejo oddelali 6. marca, druga bo zadnje dni marca. V manj kot treh urah so sklenili razpravo o enajstih točkah dnevnega reda, dve so umaknili iz razprave, ker bo gradivo potrebno ustrezno dopolniti, da bi lahko izvedli razpravo in sprejeli odločitev. Z odlokom so prenesli pravice upravljanja s premoženjem MO Ptuj na mestne in primestne četrti, potrdili so tudi spremenjeni in dopolnjeni odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju MO Ptuj, vnesli so nove kategorizirane ceste, še vedno pa je neurejeno lastništvo mnogih javnih poti. S sprejemom odloka o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj so omejili promet z motornimi vozili na območju cone za pešce, vožnjo s kolesi in kolesi z Uvodnik Politika in mediji motorjem pa prepovedali. Podali pa so pobudo, da bi v mestu Ptuj namestili več stojal za kolesa. Svetniki pa so se ob tem spraševali, ali prepoved vožnje s kolesi na območjih za pešce velja tudi za policaje na kolesih. Potrdili so sklep o novi ceni distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, ki se je s tem povišala za pet oziroma do sedem odstotkov, Komunalno podjetje Ptuj pa je zaprosilo za soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za na- Čeprav je tudi v domači javnosti (ne vem zakaj) zadnje dni v ospredju predvsem nenadna in še ne povsem pojasnjena smrt »balkanskega klavca, ki ga želijo preleviti v žrtveno jagnje«, je zelo vroča, aktualna in predvsem bolj naša, bolj domača tema predlog vladinih sprememb zakona o medijih. Ost je uperjena predvsem v vprašanje, ali predlagana pravica do popravka pomeni tudi nevarno povečanje vpliva politike na medije. Dejstvo je, da kar 90 odstotkov medijskega prostora zagotavljajo politiki in gospodarstveniki, zato je težko verjeti, da pri tem ne bi šlo za mešetarjenje s svobodo novinarskega izražanja. Stroka, torej slovenski novinarji in pretežni del urednikov, je pri tem v glavnem enotna in jasna, saj je tudi zaradi omenjenega dejstva prepričana, da se z novim zakonom želijo zaščititi predvsem politiki. Zaradi neznatnega števila sodnih sporov, ki so do sedaj izvirali iz tega, namreč ne vidijo prave osnove za širjenje pravic do popravka. Sicer je res, da se najprej zgodi napaka, šele zatem popravek, res pa je tudi, da predlagani zahtevek, da sepopravek ali odgovor objavi na istem mestu, isti strani, celo z istimi črkami ali v isti obliki, sam po sebi vzbuja sum, da taka pravica do popravka ali razširjenega odgovora lahko pomeni tudi možnost popravljanja drugačnih mnenj. Kdo bi se v tem primeru zgledoval po Evropi in svetu, kjer ima večina časnikov za odgovore rezervirano posebno, vedno eno in isto stran. Novinarjem bi zadostovalo, če bi pri popravkih šlo dejansko le za popravljanje dejstev, a kaj ko obstaja upravičena bojazen, da bo šlo tudi za popravljanje mnenj. Vlada predlaga celo popravek komentarja, kar je tudi po mnenju enega (domnevno) iz vrst predlagateljev popolnoma nesprejemljivo, saj grozno spominja na režimsko pranje možganov, poleg tega pa obstaja bojazen, da bodo uredniki postali neke vrste sodniki. Da z mediji v Sloveniji ni čisto vse v redu, bojda ugotavljajo tudi v nedavnem poročilu State departmenta, kjer opozarjajo na vse večji vpliv politike nad mediji, predvsem pa na nevarno povečevanje lastninskih deležev politike v osrednjih javnih medijih. Minister Simonitipa nič; da o vladi ne govorimo. Sicer pa, kot smo slišali v eni od vročih televizijskih razprav o predlagani medijski zakonodaji, vedno je praksa tista, ki spravlja v življenje vse normativne akte, zato se bo tudi v tem primeru pokazalo, kdo ima prav. Če le ne bo prepozno za nekdaj tako zveličavno pluralizacijo medijev ali na kratko - za demokracijo. Martin Ozmec mene daljinskega ogrevanja v MO Ptuj. Svetniki pa so se ob tem ponovno spraševali o smiselnosti svojega početja v obeh primerih, saj nimajo vpliva na določanje višine cen zemeljskega plina in višine cene ogrevanja v MO Ptuj, njihova višina je posledica dviga cen teh energentov na svetovnem trgu. Pohvalili so delo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Za novega člana Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo so imenovali Stanislava Zupaniča, ki je v mestnem svetu nadomestil Maksa Lečnika, imenovali so ga tudi v Komisijo za odlikovanja in priznanja, podpredsednik te komisije pa je postal Peter Letonja. Investicije onkraj železniške proge pa so že dolgo srčika zanimanja politične, strokovne in laične javnosti. Na mestnem svetu je razprava o njih že kot zvezda stalnica. Če ni razprave o igrišču z umetno travo, je potrebno razpravljati in spraševati o izgradnji nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika, ki so obveza MO Ptuj in morajo biti zgrajena do novega šolskega leta 2006/2007, njihova izgradnja naj ne bi bila vprašljiva, ves čas odgovarjajo in zagotavljajo v MO Ptuj. O izgradnji nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika se je na 38. seji še posebej zanimal svetnik SNS Ptuj Peter Letonja, v zvezi s to izgradnjo pa vedno znova vprašuje tudi Peter Pribožič iz NSi, kot eden tistih, ki je nasprotoval izgradnji igrišča z umetno travo, ki je odvzela zelene površine OŠ Mladika. Zasebna pobuda, ki buri duhove Bolj pa je sedaj na udaru pobuda in namera zasebnih investitorjev, ki želijo z izgradnjo svojih poslovnih prostorov na Mestnem stadionu na nek način mestu in stadionu dati tisto, kar mu še nekaj let ne bo uspelo, namreč zaključiti II. in III. fazo gradnje na Mestnem stadionu na Ptuju. Vrsto vprašanj in pobud je imela v zvezi s tem Marija Magdalenc. Svetnico Kako v kratkem dokončati II. In III. fazo Izgradnje na Mestnem stadionu, da bi bili vsi Interesi po-tešenl tako ali drugače? SD je zanimalo, ali je res, da se bo na lokaciji, ki je namenjena gradnji športnih objektov, zgradil športno-poslovni objekt, katerega gradnja se bo financirala z zasebnim kapitalom. Delež poslovnega dela naj bi bil večinski, saj naj bi bilo zasebni dejavnosti namenjeno pritličje, prvo in drugo nadstropje. Ali je res, da MO Ptuj zemljišča za izgradnjo II. faze tribun ne bo prodala zasebnim investitorjem na licitaciji, kot je bila praksa doslej, temveč naj bi jim dodelila zgolj stavbno pravico na teh zemljiščih, in ali je sploh možno podeliti stavbno zemljišče zasebnim družbam, ki se bodo v objektih, ki bodo zgrajeni na podarjeni državni lastnini, ukvarjale s pridobitno dejavnostjo (avtosalon) in opravljale razne druge dejavnosti, ki niso niti blizu športu. Po Mariji Magdalenc bi bilo bolj modro zemljišča nameniti športu, kot izhaja iz zazidalnega načrta, avtosalo-nu in drugim dejavnostim, ki želijo na štadion, pa nameniti objekte v starem mestnem jedru, s čimer bi ga tudi oživili, izgradnjo II. faze tribun pa prepustiti času, ko bo MO Ptuj lahko financirala naložbo iz sredstev, namenjenih športu. Odločitev o dodelitvi stavbne pravice na državnem zemljišču zasebnemu kapitalu je neodgovorna, postavlja pa se tudi vprašanje zakoni- tosti takšne odločitve. O investiciji bodo odločali svetniki, ne župan Svetnico Magdalenčevo, ki je dala tudi pobudo, da se pristopi k podrobni analizi izvajanja vseh gospodarskih javnih dejavnosti, tudi zanima, ali je res, da so projekti za izvedbo II. faze izgradnje tribun na Mestnem stadionu že naročeni, da je naročnik Športni zavod Ptuj in da bodo objekti še letošnjo jesen predani v uporabo. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je že na seji skušal odgovoriti na pobude in vprašanja svetnice SD. MO Ptuj denarja za nadaljevanje izgradnje Mestnega stadiona v drugi in tretji fazi ne bo zmogla. Zasebni investitorji so pripravljeni zgraditi večnamenski objekt, v katerem bodo ob prostorih za športno dejavnost tudi prostori za poslovno dejavnosti. V severnem delu prizidka bi dobili stometrsko pokrito atletsko stezo, saj ta, ki smo jo pridobili v okviru lanske izgradnje, ne zadovoljuje resničnih potreb atletov, pridobile bi se nove slačilnice, ki jih na Mestnem stadionu prav tako močno primanjkuje, pa tudi v spremenjenem načrtu ostaja izgradnja pokritih tribun. Na Mestni stadion naj bi se selila tudi družba Ra-dio-Tednik, d. o. o., je skušal potešiti svetniško »radovednost« ptujski župan, ki pa o drugih investitorjih ni govoril. Ptujski župan je na 38. seji mestnega sveta, 6. marca, zagotovil, da o nadaljevanju gradnje severnega dela tribun na Mestnem stadionu v nobenem primeru ne bo odločal sam, ampak bo to odločitev mestnega sveta. Tako se ni bati, da bi svetniki in župan ob koncu mandata sprejeli odločitve, ki bi bile v nasprotju z interesi občanov in nenazadnje v nasprotju s predpisi, kar v tem trenutku skrbi svetnico Marijo Magdalenc iz vrst SD. Svetnik Stranke mladih Slovenije Robert Križanič pa je predlagal, da bi sobotno in nedeljsko jutranje čiščenje površin v 100-metrskem pasu od posameznih lokalov, ki so ponavadi polne steklenic in razbitin ter drugih odpadkov, opravili kar lastniki lokalov sami, saj »tovrstna umazanija nastaja zaradi delovanja teh lokalov, ki seveda morajo biti in so potrebni za zabavo domačinov in obiskovalcev«. V Prečni ulici na Ptuju pa naj bi na njegov predlog postavili grbine in druge znake za omejitev hitrosti na tej ulici, ki jo uporablja tudi veliko otrok, ker zdajšnje omejitve vozniki žal ne upoštevajo. MG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor z ministrom za gospodarstvo mag. Andrejem Vizjakom Odločneje v boj proti šušmarstvu Minister za gospodarstvo Republike Slovenije je med vladnim obiskom Slovenske Bistrice, Ptujskega, Ormoža in Lenarta obiskal tudi nekaj podjetij. Na tem območju ni prvič, v svojem dosedanjem ministrovanju ga je obiskal že večkrat, zato je bil februarski obisk prvenstveno namenjen podjetjem, kjer še ni bil. Obiskal je Impol v Slovenski Bistrici, podjetje je v obdobju ne najbolj rožnatih časov prestrukturiranja naredilo veliko na področju modernizacije, v uveljavljanju v evropskem in tudi svetovnem prostoru, dodobra pa je tudi osvojilo najsodobnejše tehnologije, kar jih dela konkurenčne. Podjetje ve, kaj je potrebno, skupaj z ministrom za znanost in tehnologijo dr. Jurijem Zupanom pa jih je seznanil z možnostjo, kako lahko država lahko pri vlaganjih podjetij v znanje, v razvoj in raziskave. V glavnem pa je pri vseh obiskih šlo za spoznavanje problemov in obenem seznanjanje z možnostmi države pri njihovem razreševanju. Slovenija je na razvojnem razpotju in potrebuje razvojni preboj. Potrebuje jasno vizijo, kako ustvariti ugodno okolje za razvoj in rast slovenskega gospodarstva, je še posebej poudaril minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. »Podjetja ponavadi težje najdejo pot k nam v Ljubljano, bolje je, da gre ministrstvo večkrat na teren, da se v neposrednem pogovoru s predstavniki podjetij in v okviru ogledov posamezne proizvodnje tudi seznanimo z okoliščinami in problemi poslovanja.« Minister za gospodarstvo se je med obiskom Slovenske Bistrice seznanil tudi za načrti nadaljnje širitve industrijske cone ob avtocesti. Njena izgradnja je precej podprta tudi z evropskim denarjem, tudi podjetju Impol je država nekaj malega pomagala pri investicijah. Gre za okrog dvesto milijonov tolarjev skozi najrazličnejše oblike in vire. Plačilni pogoji države so vnaprej znani »Vem, da imajo Terme Ptuj ambicije po novih posteljah, ki jih nujno potrebujejo. Upam, da so v pridobivanju dovoljenj tako daleč, da se bodo lahko prijavili na že objavljeni razpis ministrstva za gospodarstvo, sicer jih bodo pa prav gotovo podprli v novi finančni perspektivi 2007/2013. Z evropskimi sredstvi ne moremo čakati, ker se obstoječa finančna perspektiva zaključuje, zato maramo pohiteti,« je glede Term Ptuj povedal minister za gospodarstvo, ki je zelo zadovoljen, da ministrstvo za gospodarstvo dobro sodeluje tudi z Obrtno zbornico Slovenije. Že lani je vlada izpolnila blizu 40 odstotkov zahtev slovenske obrti, upa, da jih bodo še naprej, ker po njegovem prepričanju gredo na tem področju z roko v roki, kar je nujno, saj mora vlada skrbeti za ustrezno okolje za malo podjetništvo. »Prisluhniti moramo njihovim pobudam in jih tudi uveljaviti, v kolikor je to mogoče,« je prepričan minister Vizjak. Veliko pozornost posvečajo tudi reševanju finančne nediscipline. Letos ministrstvo za gospodarstvo načrtuje tudi sprejem novega zakona o finančnem poslovanju podjetij, kot odgovor na finančno nedisciplino, ki se bo s finančno nedisciplino spopadel z najučinkovitejšimi metodami. »Mislim, da gre za zelo pomemben ukrep, da postane država bolj discipliniran plačnik. Tudi na tem področju je naloga vlade, da s samodisciplino, s plačili samimi, daje zgled. Moram pa povedati, da glede tega oziroma plačil države v javnosti krožijo nekatere netočnosti s strani upnikov. Država se namreč s pogodbami obveže, da bo v določenih rokih, ki pa so lahko dolgi, opravila plačila za določena dela. Pogodbeni roki države so zapisani v zakonih o izvrševanju proračuna in so tudi objavljeni v vseh razpisih. Podjetja se na razpise prijavljajo z vedenjem o teh razpisih. Zato v teh primerih ne gre za plačilno nedisciplino, temveč le za določene, vnaprej znane plačilne pogoje, ki so povsem korektni, če so vnaprej znani. Za finančno nedisciplino gre v primerih, ko nekdo po plačilnem roku ne plača, a bi moral. Ključen problem torej ni v dogovorjenih dolgih plačilnih pogojih. Po mojem pa tudi dolgi dogovorjeni plačilni pogoji niso problem, če je inflacija nizka in če ge za stabilne makroekonomske razmere. S prevzemom evra v letu 2007 pa tlakujemo še dodatno razbremenitev gospodarstva, tudi tistega, ki posluje s tujino. Po prevzemu evra bo to poslovanje veliko bolj enostavno. Zavedamo se, da plačilna nedisciplina nikakor ni posledica ali domena enega zakona ali regulative same. Nov zakon o finančnem poslovanju podjetij naj bi bil pripravljen za vladno obravnavo do julija letos, sprejet pa naj bi bil do konca letošnjega leta.« Odločnejši spopad s šušmarstvom Pri delu na črnem oziroma sivi ekonomiji ima pomembno pristojnost tržna inšpekcija, za katero je pristojno ministrstvo za gospodarstvo. Sredi februarja je bilo to vprašanje tudi eno od pomembnejših na delovnem pogovoru predsednika vlade s predstavniki vseh inšpekcij. » Gre za to, da se loči zrno od plev. Inšpekcije naj bi se v bodoče bolj ukvarjale s ključnimi in pomembnimi kršitvami, manj pa z nebistvenimi problemi. Bolj pomembno je, da tržna inšpekcija v sodelovanju z drugimi odkrije šušmarja, kot pa da ugotavlja, ali so ceniki v nekem lokalu zapisani z določenimi fonti oziroma črkami. Usmeritev vla- Foto: Črtomir Goznik Minister za gospodarstvo Republike Slovenije mag. Andrej Vizjak: »Slovenija je na razvojnem razpotju in potrebuje razvojni preboj. Potrebuje jasno vizijo, kako ustvariti ugodno okolje za razvoj in rast slovenskega gospodarstva.« de je glede dela inšpekcij zelo jasna. V Sloveniji je siva ekonomija predvsem prisotna tam, kjer jo je zelo težko odkriti, v gradbeništvu, v frizerstvu, delu storitvenih dejavnosti, ki so povezana z zaključnimi deli v gradbeništvu in podobno. Ob tem pa moram povedati, da se inšpekcija srečuje s problemi vstopanja v zasebne prostore, stanovanjske prostore, če nima nalogov sodišč. S preprečevanjem dela na črno se ukvarja posebna medresorska komisija, v okviru katere potekajo tudi usklajene aktivnosti. Veliko pa pri omejevanju dela na črno lahko pomagajo tudi ljudje sami s tem, ko ne bodo naročali določenih storitev pri ljudeh, ki ne plačujejo davkov. V takih primerih so tudi nezaščiteni, ko se soočijo z nekvalitetnimi storitvami.« »Gospodarski zbornici ne želimo ničesar odvzeti ...« Ena od tem v tem trenutku je tudi reforma zborničnega sistema, ali bo prišlo do sočasnega spreminjanja tovrstne organiziranosti ali bo ta potekala Foto: Črtomir Goznil< »Inšpekcije naj bi se v bodoče bolj ukvarjale s ključnimi in pomembnimi kršitvami, ne pa z obrobnimi problemi. Kaj za to, če nek cenik ni napisan z dovolj velikimi črkami ...« ločeno za gospodarstvo, obrt in kmetijstvo ter gozdarstvo, je vprašanje, ki je dokaj pogosto, odkar je vlada določila besedilo predloga zakona o reorganizaciji gospodarske zbornice Slovenije. V javnosti prevladuje mnenje, da nova vlada želi ukiniti Gospodarsko zbornico Sloveniji in ji odvzeti številna javna pooblastila. Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak vztrajno ponavlja, da v nobenem primeru ne gre za ukinjanje gospodarske zbornice Slovenije. »V Sloveniji so zbornice organizirane in ustanovljene po različnih zakonih. Z enim zakonom se ne da poseči v vse področne zakone in potem regulirati delovanja vseh zbornic, ki delujejo v naši državi. Vlada se je lotila prenove zborničnega sistema, ki pa je proces. Kategorično zanikam, da bi vlada Republike Slovenije želela Gospodarski zbornici karkoli odvzeti, nasprotno, ali pa jo celo ukiniti. Verjamem, da veliko funkcionarjev in drugih, ki so neposredno vpeti v gospodarsko zbornico Slovenije, zato tudi prejemajo dobro plačilo, sedaj želi na vse načine manipulirati z našimi načrti prenove Gospodarske zbornice. Kot ministrstvo za gospodarstvo si želimo močno Gospodarsko zbornico, ki bo povezovala gospodarstvo na interesni osnovi. V tem trenutku je organiziranost in delovanje gospodarske zbornice daleč od tega. Člani Gospodarske zbornice ne čutijo z njo, to dokazujejo številne ankete, ki so bile izvedene v zadnjem času. Eno smo izvedli tudi sami. V vladi se zavzemamo za takšen zbornični sistem, ki temelji, kot že rečeno, na interesni osnovi, ki gospodarske subjekte povezuje na prostovoljni osnovi in ki gospodarstvu daje tisto, kar od njega pričakuje. Zato je reorganizacija Gospo- darske zbornice tudi naravnana v tej smeri. Iz določb zakona o reorganizaciji Gospodarske zbornice je tudi jasno razvidno, da Gospodarske zbornice ne želimo ukiniti. Omogočili smo učinkovito prenovo zbornice, kar pa je seveda odvisno od nje same. Dajemo možnost, da se vsak član sam odloči, ali še želi biti v tej zbornici ali ne. Sedaj je na potezi Gospodarska zbornica sama, ali bo svoje člane uspela prepričala s svojim novim programom in pristopom, novo članarino, da ji bodo še naprej zaupali oziroma ostali njeni člani. Ključna novost je prostovoljno organiziranje, ki tudi temelji na interesnem organiziranju. Nobena prisila ni dobra za tržno gospodarstvo.« V obrtni zbornici še naprej zakonsko združevanje »Obrtna zbornica Slovenije je sama ponudila prehod v novo pomembno strategijo in politiko, ko deli svojo članarino na dva dela. Obrtniki so v primerjavi z gospodarskimi družbami v neki določeni specifičnosti. Večina velikih gospodarskih sistemov nekega skupne ad-ministrativno-tehnične podpore v bistvu ne potrebuje, ker imajo dovolj lastnih strokovnih zmogljivosti, da se uspešno soočajo z delovno-pravno zakonodajo, davčno zakonodajo in drugim, zato tudi ne potrebuje neke skupne asociacije. »Mala podjetja, konkretneje obrtniki, ki pa se izključno ukvarjajo s svojim poslom in drugimi zadevami veliko manj, pa bolj potrebujejo podporno okolje. Obrtna zbornica je tudi drugače organizirana kot Gospodarska zbornica Slovenije. S svojimi območnimi obrtnimi zbornicami, vseh je v Sloveniji 62, se je tudi znala dovolj približati svojim članom. Zato velja podpreti Obrtno zbornico Slovenije, da s simbolično malo članarino od 10 do 50 evrov, odvisno od velikosti obrtnika, financira te skupne storitve za svoje članarine, da pa je ostalo vezano na druge storitve,« poudarja minister Vizjak. Po predlogu OZ Slovenije naj bi se veliko gospodarstvo združevalo v svojo zbornico, na primer v zbornico industrije in trgovine, vsi manjši gospodarski subjekti pa naj bi bili združeni v obrtno-podjetniški zbornici. Za obe naj bi veljalo načelo združevanja na zakonski osnovi. Ta svoj predlog bo poskušala Obrtna zbornica Slovenije uveljaviti v svojem obrtnem zakonu, ki ga bo pričela spreminjati že to pomlad. Prenoviti pa bo potrebno tudi Kmetijsko-gozdarsko zbornico, je prepričan minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. MG Dobrina • Nasilje v Halozah? Policist naj bi grobo napadel domačina pred očmi domačih V četrtek, 9. marca, nas je v uredništvu Štajerskega tednika obiskal vidno vznemirjen Anton Peklič iz Dobrine pri Žetalah in želel, da javnost seznanimo z domnevno nepravilnim in grobim ravnanjem policista J. Š. iz policijske postaje Podlehnik, ki naj bi ga dan pred tem na njegovem dvorišču že drugič brez pravega vzroka napadel vpričo mladoletnega sina in matere. Med pripovedovanjem svoje zgodbe je Anton Peklič poudaril, da se je za javno obelodanjenje dogodka odločil po temeljitem premisleku, po zdravniškem pregledu ter po pogovoru z državnim tožilcem in svojim odvetnikom, predvsem pa zato, da bi javnost izvedela za domnevno grobost podlehniškega policista J. Š. Ta naj bi ga grobo pretepel pred očmi domačih že maja 2004. Svojo trditev je podkrepil z izrezkom članka iz dnevnika Večer pod naslovom Policist obrcal očeta pred mladoletnim sinom? z datumom 3. junij 2004, z dvema zapisnikoma o naznanitvi zaradi nasilja in groženj soseda Alojza Z. ter nekaj drugimi dokumenti. Ko smo še isto popoldne obiskali domačijo v Dobrini 73 pri Žetalah, nas je Anton Peklič pričakal skupaj z 38-letno življenjsko sopotnico Jožico Jelen in s 75-letno materjo Viktorijo Peklič ter še vedno pretresen začel pripovedovati: »Bilo je včeraj (v sredo 8. marca) popoldne okoli 17.30. Po kosilu sem na dvorišču nekaj popravljal po avtomobilu, moja mati Viktorija je stala ob vhodnih vratih, poleg nje pa 11-letni sin Mitja. Na dvorišče je pripeljalo policijsko vozilo PP Podlehnik, iz katerega je izstopil policist J. Š. in brez pozdrava ali kakšnega pojasnila agresivno zakričal materi: 'Kje imate Toneta?' Pogledal sem izza odprtega pokrova motorja, saj prej verjetno nisem bil viden, in dejal: 'Dober dan, kaj pa je?' Policist J. Š. me je vprašal, kje imam psa, in pokazal sem mu ga doli v kolarnici, kjer je vedno pripet. Ko se je prepričal, da je res pripet, smo se vračali proti policijskemu vozilu, ob katerem je mirno stal drug policist F. V. Šele ko smo se na dvorišču pogovarjali, so mi povedali, da je na policijo prišla prijava, da naj bi moj pes raztrgal sosedovo ovco. Pojasnil sem jim, da je to nemogoče, ker je naš pes krotek in je vedno pripet. V tistem času pa je prišla na dvorišče avtorica lažne prijave soseda Marija S. Ker me je to ujezilo, sem ji dejal, naj gre z mojega dvorišča, ker nima tu kaj iskati. Čim sem to izrekel, pa je policist J. Š. skočil za mene, me z rokama močno udaril v tilnik in zategnil za zadnji del bunde oziroma ovratnika ter me agresivno davil. Moj 11-letni sin Mitja, ki je vse to videl, je pričel kričati, zato je iz hiše pritekla tudi moja življenjska sopotnica Jožica Jelen, ki je takoj spoznala policista J. Š., saj me je na tem dvorišču grobo napadel in pretepel že maja leta 2004, zato je vprašala, kaj je narobe, kaj sem spet naredil. Tudi sam sem bil ves prestrašen, izkoristil sem trenutek in se z vsemi močmi iztrgal iz policistovih rok, tako da mu je ostala v rokah le moja bunda, jaz pa sem brž skočil v hišo. Da bi se zaščitil, sem se takoj zaklenil. Medtem ko sta žena in mati zunaj mirili policista, sem takoj poklical 1l3 ter prosil, naj pošljejo pomoč, ker je na dvorišču podivjal policist, ki me je že predlani brez vzroka grobo pretepel. Moški glas pa mi je pojasnil le, da moram zadevo prijaviti na PP Podleh-nik. Toda, kako naj grem ven, če pa je zunaj grobijan, ki me lahko v jezi še ubije. Poklical sem drugič in prosil, naj pošljejo policijo in komisijo, da se bodo prepričali, kaj počne policist, pa spet nič, tudi ko sem poklical tretjič, ni nihče reagiral.« V pogovor se je vmešala Jožica Jelen: »Takoj ko sem videla policista, sem se prestrašila, da bo isto nasilje, kot je bilo takrat maja 2004, ko ga je ta isti policisti J. Š. pred očmi otroka in mene brez vzroka pretepel tako hudo, da je bil 10 dni v bolnišnici in skoraj 2 meseca v bolniški. Obljubili so, da bodo dogodek raziskali, pa nas do sedaj še nihče ni obvestil, če so sploh kaj ukrepali.« Anton Peklič je nadaljeval: »Veste, ta policist ima za sabo že več kaznivih dejanj. Hudo je pretepel tudi mojega bratranca in mu pri tem razbil nos, na policiji pa so ga nato brez vzroka imeli celo noč zaprtega, v Cirkulanah je enemu brez pravega vzroka polomil rebra, v Podlehniku je nekemu občanu poškodoval prsni koš, v Majšperku je pred blokom davil, baje skoraj zadavil nekega moškega. To je sramota, kaj si privošči, pa nihče ne ukrepa.« Kako pa veste, da je vse to storil ta isti policist? »Vem, da je bil zagotovo on, saj mi je povedal moj odvetnik, policista J. Š. namreč zaradi prej omenjenega grobega nasilja in neukrepanja policije osebno tožim.« Zatem je zgodbo nadaljevala sopotnica Jožica: »Potem ko se je Tone zaklenil v hišo, sem se pogovarjala s policistoma in J. Š. je bil ves bled od jeze. Ko sem ga vprašala, kaj je spet narobe, zakaj je otrok kričal, je odvrnil, da je Tona hotel napasti sosedo Foto: M. Ozmec Anton Peklič s sopotnico Jožico in materjo Viktorijo; v rokah drži članek izpred dveh let, na mizi pa je dokumentacija, ki si jo je nabral v zvezi z dogodki. Foto: M. Ozmec Anton Peklič pravi, da ga je policist brez opozoril in pred očmi domačih grobo napadel. Foto: M. Ozmec Anton Peklič pri svojem psu, ki naj bi bil po njegovih trditvah ves čas privezan. Foto: M. Ozmec Domačija Pekličevih v Dobrini pri Žetalah, kjer se je zgodil neljubi dogodek. in jo podil z dvorišča. Rekla sem mu, da je storil prav, saj ta ženska nima na našem dvorišču kaj iskati. J. Š. se še ni pomiril in dodal, da bo Tona za to dobil kazen. Spet sem vprašala zakaj, a nisem dobila odgovora. Policista J. Š. sem mirno pogledala v obraz in ga vprašala, če bo storil spet tako kot predlani. Drugi policist je vse to videl, a je bil ves čas miren in ni nikomur storil nič žalega. J. Š. pa me je še naprej divje gledal, zato sem mu dejala, da tudi on nima pravice povzročati nasilja na našem dvorišču, očitala sem mu, da nam je že predlani uničil življenje, da je otroka do smrti prestrašil, da nam je strah pred njim vse uničil. Pa mi je odvrnil, da bo še neštetokrat prišel na to dvorišče, če bo hotel.« Ali ste s sosedo Marijo S., ki je prijavila vašega psa, morda kaj v sporu? Odgovoril je Anton: »Da, že nekaj let traja to sovraštvo, zaradi požara. Bilo je pred tremi, štirimi leti, ko sem se neko nedeljo peljal iz službe. Na bregu sem videl sosedo Marijo S. in Alojza Z., ki sta nekaj kurila. Ko sem prišel domov, sem dejal ženi, da se bojim, da bosta zažgala hlev, saj sta kurila čisto pod njim. Žal se še nismo do konca najedli, ko je začelo nekaj močno pokati. Pogledal sem ven in videl sosedov hlev ves v plamenih. Žena je prestrašeno zakričala: 'Jezus, gori, gori'. Oba sva stekla tja, a ko sva bila pod njihovim hribom, sva zaslišala ženski glas: 'Tonč, pojdi domov na telefon in pokliči gasilce!' In tekel sem domov na telefon, čeprav ga imajo tudi oni.« Zakaj pa niso poklicali sami? Jožica: »Zato, ker bi bilo mogoče sumljivo. Ko sem prihitela gor, sem vprašala, kaj je zagorelo, pa mi je sosed odvrnil, da je 'baba nekaj kurila, pa ji je ušlo'. Pričeli smo gasiti, kmalu so prihiteli tudi gasilci in skupaj smo požar pogasili, hlev je sicer v celoti pogorel, stanovanjska hiša, ki je nekaj metrov stran, pa na srečo ne.« Torej ste sosedom pomagali. Zakaj pa je prišlo potem do spora? Anton: »Pomagali smo, sosed pomaga sosedu, pa še prvo seno smo jim dali, ker jim je njihovo pogorelo. Do spora je prišlo po nepotrebnem, ker sem pozneje izvedel, da je policist iz Podlehnika v zapisniku o požaru zapisal, da je šlo za samovžig. Ko sem mu povedal, kako je prišlo do požara, pa mi je rekel, da jaz nimam pravice o tem kaj govoriti, da on že ve, kaj mora, saj opravlja svoje delo. Ko sem pozneje slišal, da je dobil sosed zaradi tega požara od zavarovalnice nekaj odškodnine, mi je bilo vse jasno. In čeprav se ni nič zgodilo, je od takrat zamera, z njihove strani seveda, dogajajo se podtikanja, grožnje, da nas bo 's štoletom' vse poklal, otroka je strah v šolo in nazaj domov, saj mora peš mimo njihove hiše, zato ga vozimo iz grabe z avtom. Kako dolgo bo še to?« Policisti krivdo zavračajo Seveda smo poiskali tudi drugo plat zgodbe o dogodku pred Pekličevo domačijo, zato smo se odpravili na Policijsko postajo v Podlehniku, kjer nam je komandir Marjan Ferk v kratkem pojasnil: »V sredo, 8. marca, okoli 16.30 nas je občanka iz Dobrine obvestila, da naj bi ji sosedov pes raztrgal ovco. Kmalu po prijavi je na kraj dogodka odšla policijska patrulja, ki si je kraj dogodka ogledala in pričela zbirati obvestila. Pri tem sta se naša policista odpravila tudi do lastnika psa, ki naj bi pokončal ovco. Razgovor je potekal korektno z obeh strani, lastnik psa je policistoma tudi pokazal, da ima psa pripetega z verigo. V tem času je na dvorišče prišla tudi lastnica pokončane ovce, kar je lastnika psa močno razburilo. Pričel je vpiti, naj se ženska pobere iz njegovega dvorišča, pri tem pa je vpričo obeh policistov skočil proti občanki ter jo hotel odriniti in udariti. Policist je to njegovo namero preprečil tako, da ga je prijel za roko, vendar se mu je lastnik psa iztrgal in hotel ponovno steči proti oškodovanki, namero pa mu je preprečil drug policist, ki je lastnika psa obvladal s strokovnim prijemom. Oškodovanka se je spričo dogodkov odstranila z dvorišča, lastnik psa pa se je pomiril. Policista sta takoj prenehala uporabljati prisilna sredstva ter nadaljevala začeti razgovor z lastnikom psa. Pri tem sta ga seznanila, da bodo zoper njega izvedeni ukrepi zaradi kršitve zakona o zaščiti živali in zakona o prekrških zoper javni red in mir, če bo oškodovanka oziroma lastnica pokončane ovce podala predlog za pregon kaznivega dejanja oškodovanja tuje stvari, pa tudi kazenska ovadba za to dejanje.« M. Ozmec Ptuj • S ptujskim županom o nadaljnji prenovi Mestnega stadiona Javno-zasebna partnerstva vse bolj nujna Zasebni kapital prinaša rešitev za drugo in tretjo fazo prenove Mestnega stadiona na Ptuju, ker proračunskih sredstev za te namene še nekaj časa ne bo. Zaradi najrazličnejših interpretacij, ki gredo v škodo Ptuju in projektu, s katerim bodo udeleženci v javno-zasebnemu partnerstvu mestu prinesli nekaj, kar je potreba tega prostora že danes, deset let prej, smo za pojasnilo zaprosili ptujskega župana dr. Štefana Čelana. št. tednik: Na 38. seji sveta MO Ptuj je svetnica Marija Magdalene zastavila vrsto vprašanj v zvezi z II. fazo izgradnje tribun na Mestnem stadionu na Ptuju. Kot je že v navadi na Ptuju, je javnost »podlegla govoricam ulice«. Za kakšen projekt v resnici gre in kaj moramo javnosti v tem trenutku pojasniti? Kako ji boste kot župan odgovorili? Dr. Š. Čelan: »Na vsaki seji mestnega sveta imamo točko dnevnega reda, kjer svetnice in svetniki zastavljajo različna vprašanja in dajejo pobude. Ocenjujem, da je ta točka dnevnega reda zelo pomembna, ker preko teh vprašanj in pobud dobimo veliko koristnih informacij od občank in občanov, ki jih naslovijo na občinsko upravo in mene. Strinjam se z vami, da so mnoge govorice popačene, ker imajo ljudje premalo celovitih informacij. V teh letih, kar vodim našo občino, pa sem spoznal, da v tem mestu živi nekaj posameznikov, ki načrtno zavračajo vsako pobudo. Njihova zavist do uspeha drugih je celo tako visoka, da so pripravljeni izrabiti vsa sredstva za blatenje in zaničevanje vsakršnih pobud. Ko smo načrtovali prenovo Mestnega stadiona, smo jo razdelili na tri gradbene faze. V tem trenutku smo uspeli zaključiti zgolj prvo fazo. Ker Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju je že tako, da je vsaki projekt, pa naj bo še tako dobro zastavljen, potrebno najprej popljuvati, vsega pa naj bi bili »krivi« nogometaši, kurenti in politična naveza LDS - SDS. Kaj le sta ta trenutek »zakuhala« ptujski župan in predsednik nogometnega kluba Drava Ptuj Robert Furjan? nam omejena proračunska sredstva in ostali pomembni projekti še dolgo ne bodo omogočali izgradnje druge in tretje faze, smo z veseljem prisluhnili pobudi zasebnih investitorjev, ki bi želeli ta objekt dokončati. Na tem mestu se zastavlja vprašanje, ali je smiselno objekt dokončati ali ga pustiti na pol dograjenega. Osebno ocenjujem, da je smiselno gradnjo zaključiti.« Š. tednik: V projektu, o katerem je govora, gre za javno-zasebno partnerstvo, ki bo temu okolju prineslo največje koristi, ne da bi bilo potrebno dodatno angažiranje proračunskih sredstev, ki jih zagotovo v tem prostoru in za te namene ne bo vsaj deset let. Pri tem pa je zelo pomembno poudariti, da športniki in mesto z vključitvijo zasebnega kapitala ne bodo v nobenem primeru oškodovani. Dr. Š. Čelan: »Vaša ugoto- Podgorci • 1. srečanje pevcev in godcev Prav luštno je pri nas! Prav luštno je pri nas, kjer se sliši ljudske pesmi glas!, so si za moto svoje prireditve izbrale Podgorske vaške pevke DU Podgorci. Ljudske pevke skupaj prepevajo že pet let in so izdale tudi že zgoščenko ljudskih pesmi, druga pa že tudi počasi nastaja. Pogosto jih povabijo na različne nastope na ormoškem, pa tudi širše. Da bi se lahko tudi same preizkusile kot gostiteljice, so se odločile organizirati 1. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, na katero so povabi- Ljudske pevke KUD Maks Furjan Zavrč so bile ene izmed desetih povabljenih skupin, ki so se predstavile na 1. srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. le izvajalce, pri katerih so že same gostovale, pa tudi druge skupine, s katerimi so se spoznale ob različnih nastopih. Skupaj z gostiteljicami je nastopilo enajst skupin, ki so zapele po dve pesmi. Nastopile so Sestre Nedeljko iz Savcev, Ljudske pevke KUD Maks Fur-jan Zavrč, Gmajnarice, pevke KD Valentin Žumer Hajdoše, Godci iz Kicarja, Ljudske pevke Osluševci, Pevci FD Tezno Maribor, Ljudski pevci DU Turnišče, Pevke DPD Svoboda Kidričevo, Pevski zbor DU Velika Nedelja in Ljudski godci KD Alojz Žuran Podgorci. Podgorske vaške pevke so imele z organizacijo celotne prireditve veliko dela, saj so jo same tudi vodile, kljub temu pa si bodo prizadevale, da bi postala tradicionalna. vki vitev o razpoložljivih proračunskih sredstvih je zagotovo pravilna. Občanke in občani so prejeli sprejet razvojni program, iz katerega je jasno razvidno, kam bomo v prihodnje vlagali največ proračunskega denarja. Zagotovo to ne bo Mestni stadion. Ideja, ki so nam jo predstavili zasebni investitorji, pa je po oceni stroke sprejemljiva. Iz projekta izgradnje mestnega stadiona je razvidno, da bo dokončanje obeh preostalih faz doprineslo dodatne sedeže na tribuni, podaljšano pokrito atletsko stezo in dodatni dve slačilnici. Vsa ta izhodišča iz osnovnega projekta so pri pobudi zasebnikov ostala nespremenjena. Za nas pa je najpomembneje to, da bo vse to zgrajeno z zasebnim denarjem in predano v javno last Mestne občine Ptuj.« Št. tednik: Temu, da na stadion prihaja tudi druga dejavnost, pa se verjetno tudi na Ptuju na dolgi rok ne bomo mogli izogibati, navaditi pa se bomo morali tudi na javno-zasebna partnerstva. Dr. Š. Čelan: »Tisti, ki so malo potovali po Sloveniji in si ogledali nekaj tovrstnih objektov, da o tujini sploh ne govorim, so imeli možnost spoznati, da se na stadionih ob športnih objektih vedno pojavljajo tudi prostori za različne storitvene dejavnosti. V svetovnem merilu pa so stadioni postali prava kulturna središča, kjer se organizirajo številne prireditve. V kolikor želimo vsaj v majhnem delu slediti tem svetovnim trendom, jih brez učinkovitega javno zasebnega partnerstva ne bo mogoče izpeljati.« MG Od tod in tam Ptuj • Nagrada za Mr. Beana Foto: Damjan Svarc Strokovna žirija, ki so jo letos sestavljali dramska umetnica in nosilka Borštnikovega prstana Ivanka Me-žan ter dramaturga Matjaž Briški in Andrej Jaklič, je na pravkar minulih 15. dnevih komedije v Celju z nagrado za najboljšo režijo nagradila Tijano Zinajić za njeno postavitev komedije Poljubljanje z Mr. Beanom Roberta Farquharja v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj. Pod njeno taktirko je, kot je zapisala žirija, protagonistoma uspelo razkriti grenko izkušnjo para srednjih let, ki na komičen način skuša preseči ovire vsakdanjih problemov in iz na videz banalnih situacij ustvariti režijsko stilno dovršeno podobo. Igralca Primoža Ekarta, ki je v tej predstavi ob soigralki Barbari Krajnc (boa na fotografiji) odlično odigral lik prikupno zmedenega, ne preveč uspešnega prodajalca pisarniških potrebščin, pa so na večer po odigrani predstavi ovenčali z laskavim nazivom komedijanta večera. rv Središče ob Dravi • Ustanovili občinski odbor NSi V začetku marca je potekal občni zbor krajevnega odbora NSi Središče ob Dravi, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik NSi Alojz Sok. V slabem vremenu in snežnem metežu se je zbralo 11 članov krajevnega odbora. Po sprejemu programa in poročila za leto 2005 so sprejeli sklep, da se krajevni odbor NSi preimenuje v občinski odbor NSi Središče ob Dravi, njegov predsednik pa je postal Teodor Zorko. Na občnem zboru so spregovorili tudi o pripravah na jesenske lokalne volitve. vki Ormož • Ustanovili tri odbore SD Glede na dejstvo, da so na območju sedanje občine Ormož nastale tri nove občine, smo se Socialni demokrati odločili, da pod okriljem območne organizacije ustanovimo tri nove občinske odbore. Zaradi tega smo dne 21. 2. 2006 sklicali zbor članstva iz Ormoža in okolice, na katerem smo ustanovili Občinski odbor SD Ormož. Izvoljeno je bilo novo vodstvo občinskega odbora SD Ormož, za predsednika je bil izvoljen Zlatan Fa-fulić, za člane predsedstva pa Zdravko Hlebec, Branko Cajnko, Andrej Pučko in Mitja Štrman. Na zbor članstva smo povabili glavnega tajnika stranke Uroša Jauševca in predsednika pokrajinske organizacije Vladimirja Bergerja, ki sta novemu vodstvu zaželela uspešno delo, glavni tajnik pa je članstvo seznanil s pripravami na jesenske lokalne volitve in optimistično napovedal dober volilni rezultat. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril, da nas vse skupaj čaka trdo delo predvsem na prepoznavnosti stranke in volilnem programu, prav tako pa ni skrival optimizma glede volilnega rezultata. Občinski odbor SD Ormož, Zlatan Fafulić Ključarovci • Gasilci šahisti tekmovali V gasilskem domu Ključarovci je tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo v sodelovanju z gasilsko zvezo Ormož organiziralo tradicionalno, že 19. šahovsko tekmovanje za gasilsko mladino in člane. Tekmovanja se je udeležilo 19 ekip, od tega šest v pionirski, osem v mladinski in pet v članski konkurenci. Ekipo so sestavljali po štirje člani PGD. Tekmovalo se je po sistemu s časovno omejitvijo in vsaka ekipa z vsako ekipo. Med pionirji so bili najboljši pionirji PGD Senešci, sledili so mladi šahisti iz Trnovcev, tretji pa so bili domačini, Ključarovci I. Najboljše igrajo šah mladinci iz Trnovcev, drugi so bili gasilci iz Savcev, tretji pa Klju-čarovci. Med člani so se najboljše odrezali šahisti-gasilci iz Miklavža pri Ormožu, drugi so bili domačini, tretji pa predstavniki Koračic. Da je vse potekalo popravilih, sta skrbela sodnika Boris Juranovič in Karel Zajdela iz Šahovskega kluba Ormož, je sporočil predsednik upravnega odbora PGD Ključarovci Metod Belšak. vki Foto: vki Ptuj • Danica Starki ponovno v Dijaškem domu Domovom se ne piše najbolje Po osmih letih se je mag. Danica Starki ponovno vrnila na mesto direktorice Dijaškega doma. Osem let je opravljala delo svetovalke za dijaške domove na Zavodu za šolstvo RS. Na knjižni polici Danico smo obiskali na delovnem mestu ter po-kramljali o problematiki slovenskih dijaških domov ter tudi o ptujskem. Zapustili ste dokaj zanesljivo delovno mesto svetovalke za dijaške domove in se odločili za delo v dijaškem domu. Slovenskim dijaškim domovom se ne piše ravno najbolje? D. S.: Kot svetovalka za dijaške domove sem delovala bolj na področju teorije o domski vzgoji. V zadnjih letih se je tako kot v srednjih šolah tudi v dijaških domovih pojavljal vedno manjši vpis in s tem se pojavljajo seveda tudi določeni problemi. Razlogov za manjši vpis je več. Prvi razlog je upadanje natalitete, sledijo dobre prometne povezave in možnosti prevoza v šolo, povečala se je tudi mreža srednjih šol, srednje šole so domala že v vsakem manjšem kraju. V Sloveniji je danes 39 dijaških domov in prav vsi, razen dijaških domov v Ljubljani in Mariboru, imajo težave s premajhnim vpisom dijakov in torej z nezasedenostjo. Že kot svetovalka sem razvijala programe za dijaške domove, gre za nove, dodatne programe. Ob redni dejavnosti, ki jo v dijaškem domu izvajamo, varstvo in bivanje dijakov v domu, sem razvila programe dnevnega bivanja v sklopu črpanja sredstev iz socialnih strukturnih skladov. S ptujskim dijaškim domom ste pravzaprav povezani skozi vso svojo delovno dobo! D. S.: Res je. V dijaškem domu Ptuj sem začela delati leta 1978 kot vzgojiteljica, kasneje sem bila ravnateljica doma. Tudi kot svetovalka sem imela stik z domom. Res sem navezana na ta dom, zato sem se prijavila na razpis za ravnateljico. V domu nameravam obdržati vzgojno delo 24-urnega bivanja dijakov. Trudili se bomo z ustreznim informiranjem in s sodelovanjem s šolami v regiji vpis povečevati. Ob tem pa bomo razvijali programe dnevnega varstva, kot jih imajo po drugih evropskih državah. Ugotoviti moramo potrebe v naši regiji po Mag. Danica Starki dnevnem varstvu. Potrebno bo spremljati tudi razpise za pridobitev sredstev strukturnih skladov in se na njih prijavljati. Pravzaprav mi bo to izziv, da teorijo prenesem v prakso. Kako se financira dijaški dom Ptuj, ali dobivate kaj sredstev tudi iz socialnih struktur? D. S.: Sedaj nismo financirani s strani Ministrstva za delo, torej iz socialnega sklada, zato tukaj pojavi problem. Ministrstvo za šolstvo in šport je vse letošnje leto financiralo tudi bivanje za otroke osnovnih šol iz socialno ogroženih družin, tega pa v jeseni ne bo več zaradi zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Pridobiti moramo sredstva iz Ministrstva za delo v sodelovanju s Centrom za socialno delo. Zato moramo povezati obe ministrstvi: za šolstvo in za delo. Že sedaj imamo 16 učencev, za katere je nujna namestitev v domu. Ministrstvo za šolstvo pa bo nadaljevalo financiranje srednješolcev. Za druge dejavnosti - dnevno varstvo otrok, in-štrukcije, usmerjanje, delo z mladostniki, ki so na cesti - pa bo potrebno zagotoviti sredstva iz strukturnih skladov. Koliko je bilo gojencev v dijaškem domu pred osmimi leti, ko si odšla, in koliko jih je danes? D. S.: Razlika je velika. Leta 1998 je bil dom polno zaseden. Imamo 240 ležišč. Okrog 30 odstotkov smo imeli in imamo osnovnošolcev in osnovnošolcev prilagojenega programa, ostalo so dijaki. Za srednejšolce smo že navedli razloge za manjši vpis v dom, pri osnovnošolcih pa je prišlo do manjšega vpisa zaradi sprejetja novega zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in tudi zaradi spremenjenega financiranja s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Naš ustanovitelj je Ministrstvo za šolstvo in šport in tudi njemu ne more biti vseeno, da bi bila stavba prazna, saj jo je potrebno ravno tako vzdrževati, zato bo potrebno uvesti dodatne programe v dijaške domove. Koliko gojencev je danes v dijaškem domu in koliko je zaposlenih delavcev? D. S.: Trenutno imamo 24 otrok osnovnih šol, od tega jih je 18 iz osnovne šole s prilagojenim programom, in 84 dijakov srednjih šol. Zaposlenih je 32 delavcev, ki še imajo trenutno vsi polno zaposlitev. Ustanovitelj financira plače strokovnih delav- cev v skladu z normativi za dijaške domove, pomeni, da nam Ministrstvo za šolstvo krije približno 60 odstotkov vseh stroškov. Ostali stroški so vključeni v oskrbnine dijakov. Cena je za vse domove v Sloveniji enaka. Nujno moramo vpeljevati nove dejavnosti, saj teh stroškov z nekaj več kot 80 gojenci ne bomo zmogli. Zaenkrat nam zaključni račun še kaže finančni plus, kar je zasluga bivšega ravnatelja. Ali preko vikenda po-nuj ate prenočišča v domu, včasih je tega bilo kar nekaj? D. S.: Sedaj, v času ku-rentovanja, smo imeli 160 gostov, ki so bili udeleženci karnevala kar tri dni. Goste dobivamo tudi preko mladinskega centra Markovci, sodelujemo pa tudi s Šolskim centrom Ptuj in Gimnazijo Ptuj pri nameščanju njihovih gostov, dijakov iz tujine. Ko ste pred osmimi leti zapuščali dijaški dom na Ptuju, ste imeli nekaj težav znotraj kolektiva. Za kakšne težave je šlo, ali so ostale kakšne zamere? D. S.: Ko sem odhajala, nisem imela spora z nobenim delavcem in moj odhod ni bil povezan z nobenimi konflikti. Prijavila sem se pač na razpis Zavoda za šolstvo, ki je razpisoval delovno mesto svetovalca za dijaške domove. Sem pa bila leta 1994 kot ravnateljica dolžna podati kazensko ovadbo zoper vzgojiteljico, ker je šlo za sum kaznivega dejanja. Takratni svet zavoda in disciplinska komisija sta se strinjala s suspenzom delavke. Šlo je zgolj za sum kaznivega dejanja in kot ravnateljica sem v sodelovanju s Centrom za socialno delo in Ministrstvom za šolstvo sprejela odločitev suspenza. Suspendirana delavka se je pritožila na sodišče in dokazala, da kaznivega dejanja ni bilo. Delavka je dobila od Ministrstva za šolstvo vrnjene vse stroške, ki so nastali. Tudi nazaj na delovno mesto bi jo morali vzeti, vendar je že imela zaposlitev. Vsak ravnatelj se je pač dolžan odzvati na sum, ko gre za varnost dijaka. Franc Lačen Carlos Ruiz Zafon Senca vetra Ljubljana. Mladinska knjiga, 2005 (Zbirka Roman) v zbirki Roman izhajajo novejša leposlovna dela iz različnih dežel, ki jih lahko prebiramo v slovenščini sorazmerno hitro z izidi izvirnikov. Roman Senca vetra (La sombra del viento, 2001) španskega pisatelja Carlosa Ruiza Zafona je prevedla Veronika Rot. V Barceloni rojeni Carlos Ruiz Zafon (1964) je najprej pisal za mladino in za Princa megle prejel najvišje špansko literarno priznanje na tovrstnem področju. Njegov prvenec za odrasle so v Španiji prodali v milijonski nakladi, delo pa so prevedli v mnoge jezike. Delo je roman v romanu in se dogaja na več pripovednih ravneh, prepletajo se osebe, usode, dogajalniprostor. Zafona primerjajo z imeni, kot so: Umberto Eco, Garcia Marquez, Jorge Luis Borges. Knjigarnar Sempere pelje svojega desetletnega sina Daniela na Pokopališče pozabljenih knjig. V knjižnici s tem naslovom bdijo varuhi knjig kot skrivna bratovščina alkimistov. Vsaka knjiga ima dušo in vsak, ki prvič obišče ta kraj, mora posvojiti eno knjigo in poskrbeti, da ta nikoli ne izgine. Po neki usojenosti je Daniel izbral knjigo Senca vetra Juliana Caraxa. Knjiga je že leta čakala nanj. Bila je edini primerek, ostali so bili sežgani. Knjigarnarjeva nečakinja slepa Clara, porcelanasta lutka z otožnimi očmi, mu je svetovala, naj nikomur ne zaupa, tudi tistim ljudem ne, kijih občuduje. Julian Carax je pisal v francoščini in se preživljal v Parizu kotpianist v bordelu. Fermin Romero de Torres, »bibliotekarskipomočnik« v knjigarni Sempere, meni, da se bo zaradi pojava televizije človeštvo vrnilo nazaj v barbarstvo. Svet ne bo pokopala atomska bomba, ampak slaba šala. Izdelovalec klobukov Fortuno je pretepal ženo, vedoč, da Julian ni njegov otrok. Julian je rad stresal šale in si izmišljeval sence, kjer jih ni bilo. Domišljija ga je zaznamovala bolj kot stvarnost. Pri desetih letih je hotel postati veliki slikar Velazquez, pri dvanajstih Robert Louis Stevenson. Takrat je oče sklenil, da je debil. V družini so si postali tujci. Freud uči, da ravnajo ženske nasprotno od tistega, kar govorijo, moški pa tako ubogajo ukaze genitalnih organov. Moški se ogreje kot žarnica in tako tudi ohladi, ženska je kot likalna plošča. Bea je imela libido kot ognjena lava in srce svetnice. Njen brat Tomas je svaril Daniela, naj je ne prizadene. Španija je bila v tistem času dežela zveri, zlobna, brez krščanskega usmiljenja. Penelopa je napisala Julianu ljubezensko pismo. Nuria Monfort je živela v sencah. Julian je bil v besedah in kretnjah podoben Danielu. Julian ni maral govoriti o sebi in svojih knjigah. Besede, ki zastrupijo otrokovo srce, ostanejo vraščene v spomin. Lain Coubert, hudič v Sencah vetra, je pokupil vse izvode Caraxovih romanov. Kdo je skrivnostni požigalec? Se knjige sežigajo iz nevednosti, neumnosti ali zlobe? Senca vetra je zgodba o osamljenih ljudeh. So samo sence, ki živijo v duši nekega tujca. Danielov oče je knjigarnar, razumen človek s srcem in dušo. Miquel Molinar je bil najboljši Caraxov vseživljenjskiprijatelj in ne Jorge Aldaya. Miquel je bil bistroumen in otožen, spregledal je, da ima sošolec Javier dušo pajka, kasnejši inšpektor Fumero je postal hudobec in morilec, usodno posegajoč v življenja vseh protagonistov. V šolskih letih je bil obseden s Penelopo in je hotel Juliana ustreliti. Juliana so tik pred koncem šolanja na zasebni šoli izključili, ker so ga zasačili v ljubezenskem objemu s Penelopo. Na železniški postaji jo je čakal, vlak pa je samo njega odpeljal v Pariz. Na svojo ljubezen je čakal sedemnajst let, ne vedoč za njeno tragično in pretresljivo usodo. Daniel je pogrešal mater, Ferminova je preklinjala, a dišala po kruhu, po vsem dobrem. Nuria Monfort je ljubila Juliana, odšla pa v sencah, tako kot je živela. Dejala je: »Obstaja hujši zapor, kot so besede!« Ljudje so kot loterijski listki. Tam so, da uničijo naše iluzije. Ricardo Aldaya, bogati in-dustrialec, je Julianov pravi oče. Gospa Aldaya je bila lutka, varuška Jacinta, kki so jo strpali v sirotišnico, je bila Penelopi mati in najboljša prijateljica. Knjige so ogledala. V njih vidimo tisto, kar že nosimo v sebi. Molčimo in se prepričujemo, daje vse, česar smo se naučili, le iluzija, mimobežna nočna mora. Šeststolistni roman se sklene z epilogom. Danielprej-me roman s posvetilom iz Pariza in naslovom Angel meglic. S svojim desetletnim sinom gre na obisk Pokopališča pozabljenih knjig, česar ne sme povedati nikomur, razen mami. Njej lahko pove vse. Vladimir Kajzovar Foto: Fl Rokomet Inna Dolgun do zmage v zadnji sekundi Stran 8 Rokomet Termo prekinil serijo Ormožanov Stran 8 Kolesarstvo Stare dvakrat zelo blizu zmage Stran 9 Odbojka Ptujčanke že prvakinje 2. lige! Stran 9 Strelstvo SD Kidričevo in SD Juršinci na stopničkah Stran 10 V spomin Jože Hadler (1947-2006) Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik Piše: Jože Mohorič Obeta se zanimiv boj za 3. mesto V soboto je bil odigran prvi kompletni krog v 1. SNL; težav z vremenom tokrat ni bilo. Goričani so z zmago v tekmi z lendavsko Nafto napovedali, da se vloge prvega favorita ne branijo. Učinkovita igra Goričanov je nekaj skrbi zagotovo povzročila tudi Milku Đurovskemu, ki s svojimi fanti v soboto gostuje v Novi Gorici; za nameček še pred TV-kamerami. Drava je v tekmi z Mariborom zaradi lastnih napak zamudila priložnost za nadaljevanje uspešne serije, vendar bo potrebno to tekmo čimprej pozabiti in se osredotočiti na prihajajoče, saj bo vsaka izguba točk v dvobojih z neposrednimi tekmeci za 3. mesto štela dvojno. Maribor vsekakor je tak tekmec, v to skupino pa spadajo še Nafta, Primorje, CMC Publikum in Koper. Razlika med omenjenimi moštvi, ki so razvrščena od 3. do 9. mesta, je samo 5 točk, tako da lahko z dvema zaporednima zmagama ali porazoma pridobiš ali izgubiš veliko mest. Psihološka prednost je sigurno na strani Kopra, ki bo napadal iz ozadja, z ambicioznim lastnikom in za naše razmere velikim finančnim vložkom pa je to tudi uresničljivo. Zaradi močne Gorice je tudi težko ocenjevati vrednost Nafte, Primorje pa seje doma po zaostanku 0:2 proti Domžalam vrnilo z dvema zadetkoma in tako na domačem igrišču ostajajo še naprej neporaženi. Celjani nihajo tako v igrah kot v rezultatih, podobno kot Mariborčani, med seboj pa se bosta ti ekipi pomerili v polfinalu pokala. Za sproščenost enih ali drugih bo to zelo pomemben obračun. tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Foto: Črtomir Goznik Viktor Trenevski je trenutno prva violina Drave, v Ljudskem vrtu pa je bil tudi največji osmoljenec tekme z Mariborom. ^niiii 1. SNL REZULTATI 17. KROGA: Maribor Pivovarna Laško - Drava 2:1 (1:1), Rudar Velenje - Bela krajina 0:0, Nafta - HIT Gorica 2:4 (0:2), Primorje - Domžale 2:2 (1:2), Koper - CMC Publikum 2:0 (1:0) 1. HIT GORICA 19 11 5 3 40:17 38 2. DOMŽALE 18 10 7 1 44:14 37 3. MARIBOR PIVO. LAŠKO 19 8 5 6 26:21 29 4. NAFTA 18 9 1 8 27:24 28 5. PRIMORJE 19 8 3 8 31:6 27 6. DRAVA 19 8 3 8 22:26 27 7. CMC PUBLIKUM 19 8 2 9 21:27 26 8. KOPER 19 7 3 9 24:29 24 9. BELA KRAJINA 19 4 7 8 17:34 19 10. RUDAR VELENJE 19 1 4 14 10:44 7 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 15 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale): 10 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje); 9 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), Valter Birsa (Gorica), Viktor Trenevski (Drava). STRELCI ZA DRAVO: 9 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 4 zadetke: Gennaro Chietti; 2 zadetka: Matej Miljatovič, Jaka Štromajer; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Rok Kt-nna\/ptpt- Alpč ňph h/ci Nogomet • 1. SNL - liga Simobil Vodafone -19. krog Tradicija močnejša od serije Drave Maribor Pivovarna Laško - Drava 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Šimič (5), 1:1 Trenevski (44), 2:1 Zeba (85) MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO: Murko, Pregelj, Šimič, Jelič (od 50. Pekič), Panikvar (od 59. Rakič), Ošlaj, Ragolič, Zeba, Popovič, Horvat (od 66. Šimenko), Vuksanovič. Trener: Milan Đuričič. DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Lunder, Berko, Gorinšek, Ke-lenc (od 87. Bosilj), Emeršič, Zečevič, Trenevski, Chietti (od 60. Štromajer), Tisnikar (od 46. Kronaveter). Trener: Milko Đurovski. Mariborski Ljudski vrt je kljub hladnemu vremenu ponovno dokazal, da imajo ljudje iz Maribora in celotne Štajerske zelo radi nogomet, saj je bila pokrita tribuna skorajda v celoti polna. Ker oboji niso dobro igrali v svojih prvih nastopih, je bilo pričakovati ogorčeno borbo. Mariborčani so bili pod večjim pritiskom, saj so v sredo izgubili v Celju, Drava pa nekoliko manj obremenjena zaradi zmage nad Rudarjem iz Velenja. Pod največjim pritiskom pa so bili sodniki, saj je predsednik Mariborčanov s svojo izjavo o sodniku Skomini, ki jim je sodil v Celju, poskrbel za nepotreben pritisk na sodnike. Sicer pa je začetek pripadel vijoličastim, ki so že v 37. sekundi po napaki Berka imeli svojo prvo polpriložnost, kar pa je pomenilo tudi oživitev domačih navijačev. V 5. minuti je Šimič s strelom z glavo s približno desetih metrov poskrbel za vodstvo vijoličastih. Kritično za ptujsko obrambo je bilo tudi v 14. minuti, ko je v kazenski prostor Drave skorajda neovirano prišel Pregelj, vendar je bil sila nenatančen pri strelu. Dravaši so se polagoma dvigovali v igri in pozabili na neugodne trenutke z začetka srečanja ter pričeli ogrožati domačega vratarja. Da bi se lahko nekaj dogodilo, da je zadetek visel v zraku, je pokazala akcija v 42. minuti, ko je tokrat izjemno razpoložen Gorinšek prišel do žoge, prodiral proti kazenskem prostoru Maribora ter nesebično na desno stran v domačem kazenskem pros- toru podal do Zečeviča, ki je močno streljal po tleh, vendar je Murko preprečil pot žogi v mrežo. Ko se je že razmišljalo o tem, da bodo domačini dobili ta del igre, pa je po desni strani Gorinšek lepo prodiral ter pred domačimi vrati videl Trenevskega. Izlet mariborskega vratarja Murka je bil »izlet v prazno« in žoga je prišla do Trenevskega, ki jo je s petih metrov potisnil v mrežo. Nadaljevanje drugega dela igre je bilo zelo dinamično in razburljivo. Tudi dravaši so se otresli vseh strahov in igrali svojo igro. V 53. minuti je Ke-lenc z dolgo podajo v ogenj poslal Chiettija, ki ga je vratar Murko zrušil in sodnik je pokazal na belo točko. Izkušeni Trenevski si je namestil žogo na belo točko, streljal v vratarjev levi spodnji kot, vendar se je mariborski vratar z obrambo odkupil za svojo napako in strel odbil. Dobrih trideset sekund kasneje je drugi rumeni karton dobil Mitja Emeršič in Drava je igrala preostanek srečanja z igralcem manj. Nato se dobrih deset minut ni dogodilo nič omembe vrednega. Na koncu 63. minute pa se je za prodor odločil Gorinšek, ki je preigral dva igralca Maribora, se znašel sam pred domačim vratarjem, ki je žogo odbil na levo stran, kjer jo je ponovno dobil vztrajni Gorinšek, ki je takoj v domači kazenski prostor poslal dolg predložek na drugo vratnico, kjer je bil Tre-nevski, ki je streljal z glavo. Na žalost soigralcev in številnih navijačev Drave pa je zadel samo prečnik ter tako ob svoji dobri igri in kljub doseženemu zadetku postal tragični junak tega srečanja. Strel Kronavetra v 80. minuti je nakazal, da Drava še diha, da se bori in da želi, vendar so mariborski »pivovar-ji« pet minut pred koncem dosegli zmagoviti zadetek preko Zebe, in to v akciji, ki ni obetala nič nevarnega za ptujskega vratarja Dabanoviča. Emil Šterbal, kapetan Drave: »Ob vseh dogajanjih na igrišču bi morali osvojiti vsaj točko. Imeli smo več pravih priložnosti, vendar nismo imeli niti malo sreče in tako mi ne preostane nič drugega, kot da domačinom čestitam za zmago.« Danilo Klainšek Rok Kronaveter (Drava, beli dres) je bil v tem dvoboju uspešnejši od Predraga Šimiča (Maribor PL), na konci veselil slednii. Foto: Črtomir Goznik I pa se je zmage vseeno Rokomet • 1. A SRL (moški, ženske) Termo prekinil serijo Ormožanov, Inna Dolgun do zmage v zadnji sekundi 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 19. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 31:25 (17:14), Slovan - Prevent 29:29 (14:17), Krka - Gorenje 23:26 (13:14), Gold club - Ribnica Riko hiše 32:27 (17:13), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 33:33 (17:20), Termo - Rudar EVJ Tr- bovlje 28:28 (9:11) 1. CELJE PIVO. LAŠKO 19 17 1 1 35 2. GORENJE 19 15 0 4 30 3. GOLD CLUB 19 12 1 6 25 4. TRIMO TREBNJE 19 11 2 6 24 5. PREVENT 19 9 2 8 20 6. CIMOS KOPER 19 9 1 9 19 7. RUDAR EJV KOPER 19 7 3 9 17 8. RIBNICA RIKO HIŠE 19 6 4 9 16 9. JERUZALEM ORMOŽ 19 8 0 11 16 10. SLOVAN 19 3 4 12 10 11. KRKA 19 2 4 13 8 12. TERMO 19 3 2 14 8 Trimo Trebnje -Jeruzalem Ormož 31:25 (17:14) Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko, Dogša; Belšak 7, Korez, Koražija 9, Bezjak 4, Bogadi, Ivanuša 2, B. Čudič, Blažević 3, Grizolt, Hrnjadović, Potoč-njak. Trener: Saša Prapotnik. Sedemmetrovke: Trimo 4 (3); Jeruzalem 7 (4). Izključitve: Trimo 6; Jeruzalem 14 minut. V Trebnjem sta moči merili moštvi, ki sta odlično pričeli drugi del prvenstva. Obe moštvi sta nujno potrebovali točke, ki so jih na koncu v všečni predstavi dobili rokometaši Trima. Jeruzalemčki so tekmo dobro pričeli in po golih Ko-ražije ter Belšaka v 19. minuti povedli z dvema zadetkoma. Na prednost Ormožanov je reagirala domača klop z minuto odmora in Trimu je po trdni obrambi in uspešni realizaciji protinapadov uspelo do odhoda na odmor povesti s 3 zadetki, 17:14. Okrog 350 gledalcev v dvorani OŠ Trebnje pa je bilo zadovoljnih z igro obeh moštev, ki sta temeljili na hitri in kvalitetni igri. Drugi polčas so bolje pričeli gostitelji, ki so preko Miklavčiča (7 zadetkov), Bezjaka (5) in Ubozhanke (6) povedli v 40. minuti s šestimi zadetki. Po minuti odmora trenerja Prapotnika so jeruza-lemčki znižali zaostanek na tri točke, ob tem pa zapravili še protinapad in Trimo je s taktično ter zrelo igro pripeljal tekmo do mirne končnice in nove dragocene zmage. Zdaj je glede na razplet ostalih tekem 19. kroga jasno, da bodo Ormožani nastopali v ligi za obstanek. David Koražija: »Sicer smo izgubili, vendar tako velika razlika na koncu ni bila potrebna. Potrudili smo se in se borili do konca, zato menim, da so gledalci danes videli lepo in dobro tekmo.« UK 1. A SRL ŽENSKE REZULTATI 20. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Inna Dolgun 26:27 (13 :15), Polje Maks - Burja Škofije 32:21 (14:7), Kočevje Anubis - Celjske mesnine 25:24 (13:9). Srečanje Olimpija - Loka kava KSI bo danes, Celeia Žalec - Izola jutri, Europrodukt Brežice - Krim Mercator pa 23. marca. 1. KRIM MERCATOR 19 19 0 0 38 2. INNA DOLGUN 20 14 2 4 30 David Koražija (RK Jeruzalem Ormož, temni dres) je proti Tiimu dosegel 9 zadetkov. Foto: Črtomir Goznik 3. CELJSKE MESNINE 20 13 2 5 28 4. OLIMPIJA 19 12 1 6 25 5. CELEIA ŽALEC 19 11 0 8 22 6. KOČEVJE ANUBIS 20 10 1 9 21 7. MERC. TENZOR PTUJ 20 9 2 9 20 8. LOKA KAVA KSI 18 8 3 7 19 9. EUROPR. BREŽICE 19 5 2 12 12 10. IZOLA 19 3 2 14 8 11. POLJE MAKS 19 3 1 15 7 12. BURJA ŠKOFIJE 20 1 0 19 2 Mercator Tenzor Ptuj - Inna Dolgun 26:27 (13:15) ŽRK PTUJ: Rajšič (22 obramb), Hameršak, Majcen, Šijanec 6, Prapotnik, Ciora 5 (3), Derčar 2, Ramšak 2, Strm-šek 3, Potočnjak 5, Brumen, Murko 1, Kelenc, Raškovič 2. Trener: Mišo Toplak. SEDEMMETROVKE: Mer-cator Tenzor Ptuj 3 (4), Inna Dolgun 2 (5) V petkovem srečanju so si ptujske rokometašice proti Inni Dolgun veliko obetale, saj jih je samo zmaga ohranjala v borbi za peto mesto, ki še zadnje vodi v končnico tekmovanja, kjer se bodo »de- lile« vstopnice za nastopanje v katerem od evropskih pokalov. V klubu so naredili vse, da se je v ekipi po poškodbi in dolgi odsotnosti pojavila prva ptujska rokometna dama Mojca Derčar, ki je stisnila zobe, vendar tudi njej na začetku ni šlo najbolje. Ko je bilo v deveti minuti na semaforju v ŠD Center 0:6, je kazalo na pravo katastrofo domačih rokometašic. Po minuti odmora, ki jo je vzel domači trener Mišo Toplak, in nekaj korekcijami v sami igri se je z delnim izidom 4:0 v korist Ptujčank vse obrnilo na glavo. Vse do 24. minute so gostje iz Ivančne Gorice vodile, takrat pa je Mojca Derčar uspela rezultat prvič izenačiti. Do konca prvega polčasa je bila igra izenačena, gostje pa so minimalno vodile. Na začetku drugega polčasa je bilo zelo razburljivo, saj so tudi domače pričele igrati dobro, manj je bilo napak in v 42. minuti so z zadetkom Šijančeve rezultat izenačile na 18:18, minuto kasneje pa z zadetkom Ramšakove tudi prvič povedle na tekmi. Dišalo je že po tem, da bi si rokometašice ekipe Mercator Tenzor Ptuja lahko priigrale zmago, žal pa je sledilo nekaj nerazumljivih napak, kar so izkoristile gostje in ponovno povedle. Vse do zadnjih dveh minut so gostje vodile z zadetkom prednosti, na 26:26 pa je izenačila Ciora. Tako se je domačinkam ponudila priložnost za zmago, vendar je najprej slabo z leve strani streljala Murkova. V tem hitrem tempu in želji po zmagovitem zadetku je bilo storjenih veliko napak, nervoza je bila na višku, za domače pa se je tragično končalo sekundo pred koncem srečanja, ko je Ovnova dosegla zmagoviti zadetek in sledilo je veliko veselje v gostujočem taboru. Za poraz so si v prvi vrsti krive domače rokometašice same, vendar ne moremo mimo dokaj številnih čudnih odločitev sodnikov Okleščana in Svolj-ška, ki (naključno ali ne) prihajata iz sosednjih krajev, kjer Inna Dolgun igra svoje domače tekme. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Go Igralke Inne Dolgun so večkrat na takšen grob način ustavljale Ptujčanke; v tej akciji jo je skupila Bernarda Ramšak. Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL Izjemen 1. polčas in končnica Nedeljanov 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 16. KROGA: Velika Nedelja - Istrabenz plini Izola 36:22, Do-bova - Gorišnica 34:24, Mitol Sežana - Sviš 28:38, Cerklje - MIP Gorica Leasing 31:34, Atom Krško - Pekarna Grosuplje 27:25. Srečanje Sevnica - Dol TKI Hrastnik bo v sredo, 15. 3. 1. VELIKA NEDELJA 15 12 1 2 25 2. DOBOVA 16 11 3 2 25 3. SVIŠ 16 11 2 3 24 4, SEVNICA 15 8 3 4 19 5. DOL TKI HRASTNIK 15 9 1 5 19 6. ATOM KRŠKO 16 6 6 4 18 7. MIP GORICA LEAS. 16 7 4 5 17 8. ISTRABENZ P. IZOLA 16 7 3 5 17 9. PEKAR. GROSUPLJE 15 4 1 10 9 10. GORIŠNICA 16 4 0 12 8 11. MITOL SEŽANA 16 3 0 13 6 12. CERKLJE 16 0 0 16 0 V. Nedelja - Izola IP 36:22 (19:7) V. Nedelja: Kovačec 1 (15 obramb), Klemenčič (5 obramb); Mesarec 3, Kukec 9, Hanželič 4, Krabonja 1, T. Špindler, Planinc 4, Kokol, Ivančič 4 (3), Vrečar, Korpar 5, Kumer 4, Kvar 1. Trener: Ivan Hrupič Tekmo pri Veliki Nedelji bi lahko razdelili na tri dele. V prvem polčasu so gostitelji popolnoma nadzirali potek tekme in si priigrali kar 12 zadetkov prednosti. Obramba Nedeljčanov proti oslabljenim Izolčanom, ki so nastopili brez prvih dveh strelcev Žegra in Rokviča, je delovala odlično, napad pa raznovrstno. Dvajset minut 2. polčasa so domačini odigrali pod vsako kritiko in v 50. minuti so se Izolčani približali le na štiri zadetke zaostanka, 26:22. Ob tem je v vrstah Izole Redžič zapravil protinapad in sedem-metrovko. Minuta odmora trenerja Ivana Hrupiča deset minut pred koncem srečanja je zalegla vodilnemu moštvu 1. B-lige, ki je tekmo končalo v izjemnem slogu, in s serijo kar 10:0 je prišlo do visoke zmage 36:22. Pri domačih je svoje poslanstvo, kot je že v navadi, zelo dobro opravil vratar Ko-vačec, ki se je uspel z izjemnim zadetkom čez celo igrišče vpisati tudi med strelce, v napadu je bil razpoložen Kukec, svojo najboljšo predstavo v tej sezoni je prikazal Kumer, ki je odlično asistiral (7 asistenc) ter pri tem še štirikrat zatresel mrežo najboljšega posameznika gostov vratarja Keviča. V prihodnjem krogu Velika Nedelja gostuje v Krškem. UK Dobova - Gorišnica 34:24 (15:12) GORIŠNICA: T. Valenko, Šterbal, M. Kelenc, D. Kelenc 1, Zorli, Štorman 1, R. Žuran 4, Lozinšek 4, Sok 1, Vincek 1, Halilovič 5, M. Valenko 2, Pisar 5, S. Žuran. Trener: Marjan Va-lenko. Gostovanje pri drugouvr-ščeni ekipi in enem izmed najresnejših kandidatov za uvrstitev v 1. A SRL pri ekipi Dobove seza gorišniške roko-metaše končalo s porazom. V prvem polčasu, nekje do dvajsete minute, je bil rezultat izenačen (8:8), nato pa so domačini v samem zaključku tega dela igre prišli do prednosti treh zadetkov. V drugem polčasu, predvsem v času med 35. in 45. minuto, so rokometaši Dobo-ve igrali dobro ter izkoristili vsako napako gostov ter si priigrali neulovljivo prednost osmih zadetkov (22:14). Do konca srečanja je bila potem to stvar samo tehnike, kako osvojiti novi par točk. Gostom se je vsekakor poznalo neigra-nje Simona Buzetija, ki je eden izmed stebrov obrambe, v napadu pa graditelj igre. Danilo Klajnšek 1. B SRL - ŽENSKE Ptuj - Škocjan 26:28 (11:18) PTUJ: Gregorec, Šincek, Leben 5, Cizerl 8, Sok 1, Zorli 5, Štembergar 3, Manuela Ozmec, Manja Ozmec 4, Žve-gla, Senjor. Trener: Milan Ba-klan. Serija porazov mladih ptujskih rokometašic se nadaljuje tudi po srečanju z ekipo Škoc-jana. Gostje so že na začetku naredile občutno prednost, saj so povedle z 1:8. Ptujčanke so se po tem šoku zbrale in se gostjam približale na samo dva zadetka zaostanka ( 10:12), nato pa ponovno močno popustile in si priigrale ob odhodu na odmor sedem zadetkov zaostanka. V drugem polčasu so varovanke trenerja Milana Baklana igrale bolje in vztrajno nižale prednost, vendar tistega odločilnega preobrata, ki bi jim lahko prinesel prvo točko ali celo zmago, niso uspele narediti. Danilo Klajnšek 2. SRL (od 9.-15. mesta) REZULTATI 2. KROGA: Mark Olimpija - Drava Ptuj 28:25, Grča Kočevje - Arcont Radgona 37:28, Chio Kranj - Aleš Praznik 37:26 1. GRČA KOČEVJE 2 2 0 0 14 2. MARK OLIMPIJA 3 2 0 1 9 3. CHIO KRANJ 1 1 0 0 9 4. ARCONT RADGONA 3 1 1 1 6 5. ALEŠ PRAZNIK 3 0 0 3 6 6. RADOVLJICA 2 1 1 0 5 7. DRAVA PTUJ 2 0 0 2 3 2. SRL VZHOD MOŠKI Mark Olimpija - Drava Ptuj 28:25 (12:12) DRAVA PTUJ: Belšak 3, Pre-dikaka 1, M. Bračič 14, G. Bra-čič 5, Iprešnik 2, Kotar, Pislak, Štager, Bezjak, Štemberger. Trener: Miran Muhič. Ptujski rokometaši so po dolgem času prikazali dobro igro. V prvem polčasu so bili enakovredni nasprotnik ter se enakovredno kosali z domačini. Temu primeren je bil tudi izid ob odhodu na odmor. Tudi petnajst minut igre v drugem polčasu je bilo dobrih, nato pa so gostje iz Ptuja popustili, naredili nekaj tehničnih napak, kar so izkoristili domačini in tako prišli do zmage. Danilo Klajnšek Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž, m) Igralke Ptuja tri kroge pred koncem že prvakinje 2. lige! Odbojkarice Pomaranče bara Ptuj suvereno vodijo v 2. DOL. Foto: Črtomir Goznik 2. DOL ŽENSKE REZULTATI 19. KROGA: Pomaranča bar Ptuj - Čulum Valšped, s. p. 3:0, Aliansa Šempeter - Partizan Škofja Loka 3:2, Ecom Tabor - Braslovče 3:2, Comet Zreče - Prevalje 3:1, Mis- linja - ŽOK Kočevje 1:3, Formis Bell - Broline Kamnik 0:3 1. POMARANČA BAR PTUJ 19 18 1 54 2. PREVALJE 19 14 5 42 3. COMET ZREČE 19 14 5 40 4. ŽOK KOČEVJE 19 13 6 40 5. BROLINE KAMNIK 19 13 6 39 6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 19 9 10 28 7. MISLINJA 19 8 11 25 8. FORMIS BELL 19 8 11 23 9. ALIANSA ŠEMPETER 19 7 12 19 10. ECOM TABOR 19 6 13 17 11. BRASLOVČE 19 1 18 8 12. ČULUM VALŠPED, S. P. 19 3 16 7 Pomaranča bar Ptuj - Čulum Valšped 3:0 (-17, -19, -10) ŽOK Pomaranča bar: Lorber, Cvirn, Draškovič, Robič, Andjelkovič, Vidovič, Bilanovič, Kos, Švajger, Zupa-nič, Tarodi Ptujčanke so v 19. krogu 2. DOL v domači dvorani brez večjih težav ugnale ekipo Čulum, s. p., Valšped, ki je ob uspehu Braslovč zdrsnila na zadnje mesto, »pomaranče« pa so si že tri kroge pred koncem prvenstva priigrale prvo mesto v drugi ligi. Z le enim porazom v prvem delu prvenstva so si to mesto vsekakor tudi zaslužile. Mariborčanke so igrale zelo slabo, naredile ogromno napak in niso v nobenem trenutku ogrozile domače zmage. Priložnost za igro so tako dobile tudi mlajše ptujske igralke. Ptujčanke imajo v prvenstvu neulovljivih 12 točk prednosti pred zasledovalkami iz Pre-valj, s katerimi bodo odigrale srečanje v petek v njihovi dvorani. Trenerka Sergeja Lorber: »Ob bledi igri nasprotnic nismo imele preveč težkega dela. Bolj je pomembno, da smo uresničile cilj, ki smo si ga zastavile pred sezono, to je osvo- jitev vrha lige. O prihodnosti, novi sezoni, je še preuranjeno govoriti, se pa obvezujemo, da bomo po najboljših zmožnostih odigrale še preostale tri tekme.« UG 2. DOL MOŠKI REZULTATI 19. KROGA: Svit - Termo Lubnik 3:2, Kekooprema Žužemberk - TAB Mežica 2:3, Logatec - Pri-go Brezovica 2:3, Hoče - Telemach Žirovnica 0:3, Partizan Fram - MOK Kočevje 3:0, Astec Triglav - SIP Šempeter 3:0 1. ASTEC TRIGLAV 19 16 3 48 2. LOGATEC 19 14 5 45 3. PRIGO BREZOVICA 19 15 4 42 4. SVIT 19 14 5 42 5. TERMO LUBNIK 19 14 5 39 6. PARTIZAN FRAM 19 9 10 27 7. KEKO. ŽUŽEMBERK 19 8 11 23 8. TELEMACH ŽIROVNICA 19 7 12 21 9. SIP ŠEMPETER 19 6 13 21 10. TAB MEŽICA 19 7 12 20 11. MOK KOČEVJE 19 4 15 14 12. HOČE 19 0 19 0 DK Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž) Ovčar zmagal v dvoboju za točko Namiznoteniški igralci Ptuja so gostovali v Kočevju pri domači ekipi Melamina in osvojili pomembno točko. Na pot so šli zelo optimistično, razlog pa so bile njihove vse boljše igre. Sicer pa je bil dvoboj zelo razburljiv. Pri domačih je ravnovesje držal Smrekar, ki je dosegel vse tri posamične zmage in bil uspešen v igri dvojic. Pri Ptujčanih pa sta dvakrat slavila izkušeni Bojan Pavič in Danilo Piljak. Pomembno in svojo edino zmago pa je v desetem, sicer odločilnem dvoboju prispeval Urban Ovčar, ki je ugnal Vidmarja. Kako napeto in razburljivo je, pa pove že podatek, da so se kar štirje dvoboji končali po petem nizu. Ptujske igralke so tudi tokrat ostale brez prve zmage v tem prvenstvu. Težko je bilo pričakovati uspeh, saj so pol ure pred pričetkom dvoboja zvedele, da zaradi bolezni ne bo nastopila njihova prva igralka Breda Mojsilovič, zamenjala jo je Maša Samojlenko. 1. SNTL MOŠKI REZULTATI 15. KROGA: Melamin - Ptuj 5:5, Sobota - Maribor Finea 5:5, Krka - Edigs 6:2, Tempo - LM-KO Lendava 2:6, Križe - Kema Pucon-ci 0:6 Kolesarstvo • Dirki v hrvaški Istri Stare dvakrat zelo blizu zmage V soboto in nedeljo so ptujski kolesarji nastopili na dveh enodnevni dirkah v hrvaški Istri. Končna bera perutninarjev so tri uvrstitve na stopničke, le malo pa jim je zmanjkalo do najvišje. Prvo ime v ptujski ekipi je bil ta konec tedna Matej Stare, ki je v soboto osvojil tretje, v nedeljo drugo, Borut Božič pa je ta dan dopolnil uspeh s tretjim mestom. V istrskem Primorju se je konec tedna zbrala vsa slovenska kolesarska elita v konkurenci približno 150 tekmovalcev iz devetih evropskih držav. Slovenci so bili na sobotni dirki za 2. Veliko nagrado Glasa Istre najuspešnejša država, zmago pa jim je vseeno odnesel Slovak Martin Riška iz češke ekipe PSK Whirlpool. Drugo mesto je na 115 km dolgi progi osvojil Gašper Švab iz kranjske Save, tretji pa je bil osmoljenec tega dne, ptujski kolesar Matej Stare. Staretu se je po odličnem začetku zaključnega sprinta snela veriga, zato je moral prvi dve mesti prepustiti konkurentom. Vodilna trojka si je prednost dobre pol minute pred zasledovalci privozila v zadnjih dvajsetih kilometrih. V glavni skupini je bil najhitrejši savski kolesar Grega Bole, Ptujčana Borut Božič in Aldo Ino Ile-šič sta osvojila peto in sedmo mesto. V sicer toplem, pa vendar Iz ptujskega tabora nam je uspelo izvedeti, da so težave s kolesi posledica mehkih karbonskih okvirjev proizvajalca koles FRM. Okvirji so zelo prožni, pri velikih obremenitvah pa prihaja do zvijanja okvirja, zaradi česar se pogosto z ve-rižnice sname sama veriga. Perutninarji so težave le delno odpravili z zelo natančnimi nastavitvami koles, kaj bodo naredili v prihodnje, pa trenutno še ni znano. 1. LM-KO LENDAVA 15 15 0 0 30 2. MARIBOR FINEA 15 11 3 1 25 3. KRKA 15 10 2 3 22 4. SOBOTA 15 9 3 3 21 5. KEMA PUCONCI 15 9 2 4 20 6. TEMP 15 7 0 8 14 7. MELAMIN 15 3 1 11 7 8. PTUJ 15 2 3 10 7 9. KRIŽE 15 1 2 12 4 10. EDIGS 15 0 0 15 0 1. SNTL ŽENSKE REZULTATI 15. KROGA: Ptuj - Fu-žinar Interdiskont 2:6, Ilirija - Tempo 6:2, Argeta - Iskra Avtoelektrika 0:6, Kajuh Slovan - Merkur 5:5, Prevent Radlje - Vesna 6:1 1. ISKRA AVTOEL. 16 16 0 0 32 2. ILIRIJA 16 12 2 2 26 3. MERKUR 15 10 2 3 22 4. FUŽINAR INTERDIS. 15 8 3 4 19 5. KAJUH SLOVAN -1 15 7 4 4 17 6. TEMPO 15 6 2 7 14 7. ARGETA 15 5 0 10 10 8. PREVENT RADLJE 15 4 1 10 9 9. VESNA 15 0 1 14 1 10. PTUJ 15 0 1 14 1 nx " F Interdiskont 2:6 Samojlenko - Stropnik 0:3, Terbuc - Fajmut 1:3, Rojko - Lužar 1:3, Terbuc - Stropnik 3:1, Samojlenko - Lužar 0:3, Rojko - Fajmut 2:3, Terbuc/ Rojko - Fajmut/Lužar 3:2, Terbuc - Lužar 0:3. DK Melamin - Ptuj 5:5 Vidmar - Pavič 0:3, Smrekar - Ovčar 3:0, Vodušek - Piljak 2:3, Smre-kar - Pavič 3:2, Vidmar - Piljak 2:3, Vodušek - Ovčar 3:0, Smrekar/Vodu-šek - Pavič/Piljak 3:0, Smrekar - Piljak 3:0, Vodušek - Pavič 1:3, Vidmar - Ovčar 2:3 Matej Stare (KK Perutnina Ptuj) in Simon Spilak sta lep del nedeljske dirke prevozila v ubežni supini. Foto: Črtomir Goznik Vesna Terbuc (NTK Ptuj) močno vetrovnem vremenu se je na startu nedeljskega 4. Trofeja Poreč, kategorije 1.2 UCI, zbralo 150 kolesarjev. Več tekmovalcev se je že v uvodnih kilometrih neuspešno podalo v pobeg, prvo večjo prednost pa si je prikolesarila skupina osmih tekmovalcev, ki se je od glavnine odlepila po 40 kilometrih. V njej so bili štirje Slovenci; dva kolesarja novomeške Adrie, Simon Špilak in Lenartčan Jože Senekovič, Matic Strgar (Radenska Po-werbar) ter ponovno Ptujčan Matej Stare. Na polovici proge je imela osmerica že več kot šest minut naskoka, nato pa se je prednost počasi začela topiti. Skupina ubežnikov se je 55 km pred ciljem zmanjšala na tri, 15 km kasneje pa je razliko dveh minut do glavnine imela le še dvojka Stare - Špilak. Čeprav je izgledalo, da bosta vodilna pred ciljem ujeta, sta le uspela obdržati minimalno prednost. V ciljnem sprintu je bil hitrejši mladi novomeški kolesar Simon Špilak. V glavnini je bil prvi trenutno najboljši slovenski sprinter perutninar Borut Božič, četrti je bil povratnik v slovensko kolesarstvo Zoran Klemenčič, peti pa še en Ptujčan Aldo Ino Ilešič. Stare je bil po dveh nastopih ter drugem in tretjem mestu le delno zadovoljen: »Z dirkanjem in formo sem zadovoljen, z rezultatom pa ne. V dveh dneh sem zapravil dve zmagi. Včeraj sem imel malo smole, danes pa je šlo na moč.« Povedal je še, da se mu utrujenost od prejšnjega dne ni poznala: »Utrujajoča je bila sama dirka. Močan veter, dolg pobeg ter dejstvo, da sva po osmih ubežnikih v začetku ostala le še midva Špilakom pove, da sem z dirkanjem lahko zelo zadovoljen. Razen seveda s finalom, sprintom, kjer je bil Špilak močnejši. Končno oceno je podal vodja ptujske ekipe Srečko Glivar: »V soboto smo imeli dirko praktično že dobljeno in nam jo je vzela tehnična okvara. V nedeljo smo dirkali, kot je treba. Zavedali smo se, da kombinacija v ospredju ni stoodstotno zanesljiva za zmago, kot tudi ne bi bilo, če bi v cilj prišla celotna skupina. Glede na to, da smo bili drugi, tretji in peti, je to lep izkupiček, za samo zmago pa potrebuješ tudi kanček sreče. Ne bi mogel reči, da smo prišli po ta mesta. Smo dobro pripravljeni, dobro smo dirkali, o zmagi pač odločajo malenkosti, zdaj nismo, bomo pa kdaj drugič.« ug Sobota, 11. marec: 2. VN Glasa Istre, 115 km 1. Martin Riška (Svk, PSK Whirlpoool), 2.55.00 2. Gašper Švab (Sava), +0.00 3. Matej Stare (Perutnina Ptuj), +0.05 4. Grega Bole (Sava), +0.37 5. Borut Božič 7. Aldo Ino Ilešič (oba Perutnina Ptuj), vsi isti čas Nedelja, 12. marec: 4. Tïofej Poreč, 1.2 UCI, 134 km 1. Simon Špilak (Adria mobil), 3.20.23 2. Matej Stare (Perutnina Ptuj), +0.00 3. Borut Božič (Perutnina Ptuj) 4. Zoran Klemenčič (Adria mobil) 5. Aldo Ino Ilešič (Perutnina Ptuj), vsi +0.12 Foto: UG Mali nogomet • 1. slovenska futsal liga Aktualni prvaki premočni 1. SFL REZULTATI 17. KROGA: Nazarje Glinn IPP - Slovenica Ag.Kravos 3:4 (1:1), Tomaž - Svea Lesna Litija 2:7 (1:1), Oplast Kobarid - Puntar 4:1 (1:1), Gip Beton MTO - Dobovec 3:1 (0:0), Extrem - Tomi Press Bronx 3:9 (3:3). 43 28 27 27 26 25 23 19 12 11 Tomaž - Sl Litija 2:7 (1:1) STRELCI: 0:1 Kristan (9), 1:1 Goričan (20), 1:2 Kristan (24), 1:3 Osojnik (25), 1:4 Osredkar (25), 2:4 Školiber (29), 2:5 Mitra-kovič (32), 2:6 Mitrakovič (35; 10 1. GIP BETON MTO 17 14 1 2 91:49 2. DOBOVEC 17 8 4 5 71: 59 3. O. KOBARID 17 8 3 6 56:42 4. SLOVENICA AG. 17 8 3 6 54:58 5. TOMI P. BRONX 17 8 2 7 60:54 6. SVEA L. LITIJA 17 7 4 6 70:62 7. PUNTAR 17 7 2 8 55:63 8. NAZARJE GLIN 17 5 4 8 58:58 9. TOMAŽ 17 3 3 11 43:75 10. EXTREM 17 3 2 12 51:89 m), 2:7 Vrhovec (40; 10 m). TOMAŽ: Bedrač, Magdič, Školiber, Miklašič, Goričan, Gašpa-rič, Cvetko, Horvat, Zorec, Kram-pelj. Trener: Marjan Magdič. Za obe moštvi je bila tekma zelo pomembna. Tomaž se krčevito bori za deveto mesto in uvrstitev v ligo za obstanek, kjer se bodo po rednem delu prvenstva sedmo-, osmo- in de-vetouvrščeno moštvo borili za obstanek v ligi. Na drugi strani so sedemkratni državni prvaki iz Litije morali zmagati, če so želeli ostati v boju za uvrstitev v ligo za prvaka, kjer bo po rednem delu prvenstva nastopalo prvouvršče-nih šest ekip. Gostitelji so tekmo zaigrali brez poškodovanih Kamenška in Laha ter pordečelega Bohinca, kar se je na sami tekmi pokazalo kot prevelik »handicap«. Začetek Tomaža je bil soliden in vratar Tokič je imel polne roke dela, še več, reprezentančni vratar je Foto: UK Gregor Miklašič (KMN Tomaž) Goričanu z glavo zaustavil stoodstotno priložnost. Ko je splahnel pritisk gostiteljev, so počasi stvari v svoje roke prevzemali Litija-ni in izjemne priložnosti pred golom Bedrača so se kar vrstile, toda domači vratar je spet potrdil visoko formo. Prvi je mrežo Strelstvo • 6. kolo 1. državne lige s pištolo Kidričevo in Juršinci na stopničkah V 6. krogu 1. državne strelske lige s pištolo, ki so jo prvič v zgodovini ligaškega tekmovanja priredili na atraktivnih elektronskih tarčah, je med posamezniki prvič v tej sezoni slavil Peter Tkalec s 574 krogi in v ekipnem delu njegov klub SD Dušan Po-ženel iz Rečice, ki si je s štirimi zmagami že nabral neulovljivo točkovno prednost pred zadnjim 7. krogom lige. Vse kaže tudi na končno 2. mesto za lanske prvake, ekipo SD Kidričevo-Ten-zor, ki je v tem krogu ta rezultat le še potrdila. V Portorožu so se odlično odrezali tudi strelci iz Juršincev, ki so zasedli 3. mesto in imajo pred končno odločitvijo, ki bo padla 1. 4. v Leskovcu pri Krškem, najboljše izhodišče, da izenačijo svojo najvišjo uvrstitev v 1. ligi iz sezone 2001/02, ko so osvojili 3. mesto. V krog ekip, ki lahko morebiti še računajo s končno uvrstitvijo na stopničke, spadajo še Olimpija 52 točk, Coal 51 točk, Ptujčani 49 točk Foto: Simeon Gonc in Kopačevina 48 točk. V skupnem seštevku posameznikov ostaja v vodstvu Boštjan Simonič, ki je bil tokrat 3. z 22 krogi prednosti pred Cvetkom Ljubičem s 3408 krogi Bedrača načel kapetan gostov Kristan v 9. minuti, ko je izkoristil nespretnost domačih malo-nogometašev pred svojim golom. V drugem delu 1. polčasa so bili Litijani še zmeraj nevarnejši pred vrati Tomaža, ki je prežal na kakšno priložnost iz hitrega protinapada. Varovancem Marjana Magdiča sta se ponudili dve stoodstotni priložnosti preko kapetana Gašpariča. V 20. minuti je z mojstrovino (gol s peto) izenačil mladinski reprezentant Goričan. V pičlih 5 minutah 2. polčasa je bil zmagovalec odločen. Neodločnost in nezbranost v domačih obrambnih vrstah so z zadetki Kristana, Osojnika in Osredkarja kaznovali sedemkratni državni prvaki ter povedli s 4:1. Šesti zadetek Mitrakoviča je bil najlepši trenutek tekme, ko je bivši slovenski reprezentant velikega nogometa s pravo »bombo« zatresel mrežo nemočnega Bedrača z desetih metrov (6 akumulirani prekršek gostiteljev). Tekmo sta si ogledala tudi selektor slovenske reprezentance Andrej Do-bovičnik in Fredi Kmetec, velik malonogometni zanesenjak z našega konca. UK Majda Raušl s 3364 krogi. Ekipni rezultati: 1. SD Dušan Poženel I 1688 82 2. SD Kidričevo-Tenzor 1686 59 3. SD Juršinci I 1681 53 4. ŠSK Coal Petišovci 1677 51 5. SD Kopačevina 1673 48 6. SK Ptuj RGS 1670 49 7. SD Olimpija 1655 52 8. SD Mrož 1640 24 9. SK Brežice 1635 35 10. SD Kamnik 1619 14 11. SD Železniki 1595 19 12. SD Domžale 1488 6 Pomen kolon: Št. krogov v 6. krogu, skupno šte- vilo točk Tretjeuvrščena ekipa SD Juršinci I, za katero streljajo Mirko Mo-leh, Rok Pučko in Simon Simonič, s predsednikom kluba Jankom Berlakom v ozadju na 2. mestu in povzpetnikom Petrom Tkalcem s 3400 krogi na 3. mestu, četrti ostaja mladinec Simon Simonič s 3 krogi zaostanka za medaljo, osmi Matija Potočnik s 3368 krogi in deveta Posamezni rezultati tekmovalcev: 1. Peter Tkalec (SD Dušan Pože-nel), 574 2. Cvetko Ljubič (SD Kidričevo-Ten-zor), 572 3. Boštjan Simonič (SD Kidričevo-Tenzor), 571 4. Aleksander Ciglarič (ŠSK Coal Petišovci), 570, 5. Simon Simonič ml. (SD Juršinci I), 567, 8. Majda Raušl (SK Ptuj RGS), 564, 10. Mirko Moleh (SD Juršinci I), 559, 13. Rok Pučko ml. (SD Juršinci I), 555, 18. Robert Ši-menko, 554, 22. Matija Potočnik (oba SK Ptuj RGS), 552, 26. Jurček Lamot (SD Kidričevo-Tenzor), 543 krogov. Simeon Gonc Nogomet • Prijateljska tekma Aluminij - Zavrč 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Eterovič (80), 1:1 Golob (85) ALUMINIJ: Pridigar, Čeh, To-polovec, Vrenko, Mlinarič, Ku-serbanj, Dončec, Dugolin, Etero-vič, Đakovič, Fridauer. Igrali so še: Golob, Tomažič, Gajšek, Trstenjak, Rozman, Hertiš. Trener: Edin Osmanovič. Tudi Veselič in Rozman v reprezentanci U -19 Selektor slovenske mladinske reprezentance Slovenije U-19 Branko Zupan je objavil seznam nogometašev, ki bodo v Poreču odigrali prijateljski nogometni tekmi s sovrstniki iz Hrvaške. Na tem seznamu sta tudi mlada nogometaša Aluminija Uroš Veselič in Matjaž Rozman (o Marku Drevenšku iz Drave smo že poročali). ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Zdelar, Lenart, Meznarič, Črnko, M. Kokot, Železnik, Golob, Sluga, Poštrak. Igrali so še: Veselič, Strelec, Korez, Murko, S. Kokot, Fridl. Trener: Miran Emeršič. Na igrišču z umetno travo v Kidričevem sta se v prijateljskem nogometnem srečanju pomerila domači drugoligaš Aluminij in tretjeligaš Zavrč. Za Aluminij niso nastopili M. Rozman, Veselič in Marinič, ki so bili z mladinsko ekipo Aluminija v Novi Gorici. Sicer pa so ljubitelji nogometa, ki so si to srečanje ogledali, lahko bili zadovoljni s prikazanim nogometom. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, v drugem polčasu pa so bili podjetnejši domači nogometaši, ki so povedli v 80. minuti z zadetki Eteroviča, za goste pa je pet minut kasneje izenačil njihov najboljši strelec Golob. Minuto pred koncem je napadalec Aluminija Tadej Rozman zadel prečnik in tako sta se ekipi razšli z neodločenim izidom. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Matjaž Korez (zeleno-rumeni dres) je tudi na tekmi z Aluminijem pokazal, da je pomembna okrepitev Zavrča. Kako si nepotrpežljiva, smrt. Ne verjamem vate. Ko me boš prišla potegnit za noge in mi rekla »Cas je,« ti ne bom verjel! Pred več kot štiridesetimi leti je začel igrati pri Dravi, klubu nepozabne tovarišije, v katerem je bil pomemben del njegovega bivanja, vsebine, dogajanja, pripadnosti, šolanja, dela, načrtov in sanj. Lahko so ga sooblikovali samo ljudje z izvirno in močno osebnostjo. Jože je bil eden izmed njih. Vedno prisoten, z ognjevitim značajem in neizčrpno energijo, je bil nenadomestljiv graditelj skupnih uspehov ptujskega nogometa. Čudežna številka 6 je sejala evforijo na tribunah in preplah med tekmeci. Ko se je žoga znašla pod njegovim stopalom, se je nogometna fantazija pokazala v vsej svoji luči. V nogomet je prinesel svež veter brezkompromisnih preigravanj in brezmejne ustvarjalnosti. Imenitno se je znašel med grobimi branilci in jih večkrat ožigosal kot za šalo. Jože Hadler je bil gentleman v nogometnih čevljih v pravem pomenu besede. Igro je vselej jemal enako resno, če je šlo za trening ali najpomembnejšo tekmo. Odlikoval se je s skromnostjo, kar za večino poklicnih nogometašev ni značilno. V spominu ostaja kot družaben, hudomušen, toda človek trdnih načel. Žal prepogosto odhajajo najboljši, ki bi s svojo besedo in mislijo lahko pomagali razreševati izzive, ki so ta čas pred nami. Zagotovo bi mu prisluhnili, upoštevali. Njegove besede bi bile neobremenjujoče, polne bogatih spoznanj, pridobljenih v delu med ljudmi in z njimi. Šport je izgubil uglednega člana velike družine, imenitnega športnega delavca, trenerja, prijatelja. Ptuj ga je občudoval, saj Jože Hadler spada med najboljše žo-gobrce v zgodovini tukajšnjega nogometa. Najbolj zvezdne trenutke pa je sredi šestdesetih Foto: arhiv Večera Jože Hadler let doživel v dresu tedaj daleč najboljšega slovenskega kluba Olimpije. Bogati Bežigrad je zamenjal za revnejšo Šiško in pomagal jugoslovanskemu dru-goligašu Mercatorju, nato pa prestopil k Aluminiju iz Kidričevega. Bogato športno pot je sklenil v matični Dravi. Svojo zvestobo športu in športnikom je izpričal tudi kot trener številnih slovenskih klubov. Med drugim je Ptujčane popeljal iz prve MNZ Ptuj v drugo slovensko ligo, nogometni klub Feroterm Pohorje iz Ruš pa še stopničko višje. V devetdesetih je bil sekretar NK Maribor in trener slovenske reprezentance do 18 let. Uveljavil se je tudi kot nogometni inštruktor. Nogomet žaluje za Hadler-jem. »Občudovati njegovo igro je bilo pravo doživetje: dotik žoge, težko ustavljivo preigra-vanje, peklenski tuneli, ki so povzročali sive lase tekmecem,« je povedal Brane Oblak, njegov soigralec v slovenski mladinski reprezentanci. V prihodnje bomo za vse to prikrajšani. Z nami ne bo več prijatelja in človeka, ki je velik del življenja posvetil športu, njegovemu razvoju in napredku. Za vse, kar je storil, smo mu dolžni iskreno zahvalo. Ivo Kornik in ŠD Center Športni napovednik ODBOJKA 1. DOL - ŽENSKE (KONČNICA) PARI PRVIH ČETRTFINALNIH TEKEM: Benedikt - Luka Koper, Nova KBM Branik - Šentvid, HIT Nova Gorica - Hitachi Izola, TPV Novo mesto - Sloving Vital (vse tekme v sredo, 15. 3). Povratne tekme bodo 18. marca, morebitna tretja pa v sredo, 22. marca. NAMIZNI TENIS 1. SNTL MOŠKI PARI 16. KROGA: Ptuj - Križe (sreda, 15. 3., ob 17.00 v ŠD Mladika), Edigs -Melamin, Kema Puconci - Tempo Velenje, LM-KO Lendava - Sobota, Maribor Finea - Krka. 1. SNTL - ŽENSKE PARI 16. KROGA: Vesna - Ptuj, Tempo Velenje - Prevent Radlje, Fu-žinar Interdiskont - Kajuh Slovan, Merkur - Argeta, Srečanje Iskra Avto-elektrika - Ilirija je že bilo odigrano. Danilo Klajnšek Planinski kotiček OBČNI ZBOR PD HAJDINA Planinsko društvo Hajdina vabi vse ljubitelje gora in pohodništva na občni zbor društva, ki bo 17. 3. 2006 ob 19. uri v gasilskem domu Haj-doše. POHOD NA ŠMOHOR Planinsko društvo Hajdina prireja pohod na Šmohor - Gozdnik in Ma-lič 19. 4. 2006. Odhod avtobusa bo izpred OŠ Hajdina ob 7.30. Cena izleta je 2000 SIT. Prijave in informacije: Jože Majerhofer (041 326 915) in Jakob Kokol (031 806 678). AvtoD^M 23. Avtomobilski salon Slovenije bo največji doslej Sekcija za osebna motorna vozila želi nadaljevati z organizacijo avtomobilskega salona v Sloveniji, izvedba le-tega pa je letos zaupana Celjskemu sejmu, kajti Ljubljanski sejem in Gospodarsko razstavišče ne uspeta zagotoviti prostora, ki si ga taka prireditev zasluži. Da o pomanjkanju parkirnih mest niti ne govorim. Sekcija razpravlja tudi o srednjeročnem načrtu za avtomobilski salon in njegovi umestitvi v koledar sorodnih prireditev v tem delu Evrope. V začetku aprila bo v Celju potekal največji dogodek na področju avtomobilizma. Na celjskem sejmišču bodo od 7. do 13. aprila sočasno potekali štirje vsebinsko povezani sejmi, prvič pa se jim bo pridružil še Avtomobilski salon Slovenije. Gre za najprestižnejšo prireditev v avtomobilizmu, ki je v minulih letih potekala v Ljubljani. Avtomobilski salon se bo skupaj s sejmi Avto in vzdrževanje, Moto boom in Logotrans ter Razstavo gospodarskih vozil raztezal na celotnem sejmišču, ki meri 60.000 m2 površin. Na vseh petih sejmih skupaj se bo predstavilo 260 razstavljavcev, ob upoštevanju zastopanih podjetij pa skoraj 700. Sejemske prireditve bodo vsebinsko zaokroževale večino tistega, kar je povezano z vozili in njihovim vzdrževanjem. Razstavni program pa bodo dopolnjevale strokovne in zabavne spremljajoče prireditve. Med drugim se bodo lahko obiskovalci po mestnih ulicah popeljali s preizkusnimi vozili, na tako imenovanem »off road« poligonu pa ob inštruktorjih še z vozili, ki se dobro »počutijo« tudi na manj utrjenih podlagah, kot so asfaltirane ceste. V okviru sejmov bo pripravljen še poligon za skuterje in motokros. Na 23. Avtomobilskem salonu Slovenije se bo predstavila večina uvoznikov osebnih in dostavnih vozil, manjkali pa naj bi Opel, Chevrolet in Suzuki. Ogledati si bo mogoče tudi vozila v Sloveniji manj znanih blagovnih znamk, kot so na primer Dodge, GWM (Great Wall Motor) in Hummer. Sejem Avto in vzdrževanje ima v Celju dolgo tradicijo. Razvil se je v prireditev, kjer si je mogoče ogledati celotno ponudbo na področju avtoremontnih dejavnosti, saj gre za edino specializirano prireditev avtoremontne stroke v Sloveniji. Zraven ponudbe opreme za avto-servisne delavnice si bo mogoče ogledati tudi ponudbo pnevmatik, platišč, nadomestnih delov, dodatne opreme in avtokozmetike. Ljubiteljem dvokoles je namenjen sejem Moto boom, ki bo letos največji v dosedanjih sedmih ponovitvah, saj bo obsegal skoraj 1.700 m2 razstavnih površin. Ogledati si bo mogoče težka in lahka motorna kolesa, skuterje, dodatno opremo ter rezervne dele, predstavili pa se bodo tudi ponudniki oblačil, obutve in čelad za motoriste. Avtomobilski salon Slovenije bo torej prvič potekal v Celju, obiskati pa ga bo mogoče od petka, 7. aprila, do četrtka, 13. aprila, vsak dan med 9. in 19. uro. Cena vstopnice znaša 900 SIT, za upokojence, skupine nad 20 oseb ter za dijake in študente pa 800 SIT. Slovenci bomo znova lahko obiskali nacionalni avtomobilski salon, ki iz povsem upravičenih razlogov ne bo potekal v naši prestolnici. Prihodnje leto pričakujemo novega Fiatovega stila Prva generacija Fiatovega stila, ki je leta 2001 zamenjala bravo in brava, kljub napredku pri kakovosti in izdelavi ni bila tako uspešna, kot so v Torinu pričakovali in želeli. Krivdo za omenjeno lahko pripišemo obliki stila, ki je bila povsem povprečna. Marsikaterega Fia-tovega kupca premami prav oblika avtomobila, zato se stilo ni mogel »prijeti«. S stilom druge generacije Fiat ubira drugačno pot, od sedanjega modela pa naj bi ostalo zgolj ime. Novi stilo nastaja na osnovi večje crome, pod formulo uspeha se skriva solidna izvedba, prostorna karoserija in višja kakovost, ki naj bi presenetila tudi tiste posameznike, ki so doslej vihali nos nad Fiatovimi avtomobili. Ob privlačnejši in zrelejši obliki bo korak naprej prinesla tudi povečana velikost. Dolžina novega stila bo zrasla s 418 na 450 cm, kar je za celih 32 cm več! In zdi se, da pri Fiatu velikostno »rastejo« prav vsi avtomobili. Je to nova formula prodajnega uspeha? Ker meji omenjena dolžina na srednji razred, lahko pričakujemo, da se bo novi model imenoval grande stilo. Tudi v notranjosti bo več prostora za potnike spredaj in zadaj. Ena izmed ključnih zahtev Luce di Montezemola je bila visoka kakovost izdelave in tudi bogatejša oprema, ki naj bi stila postavila stopnico višje od konkurentov. Kajti prav kakovost izvedbe je v tako imenovanem kompaktnem razredu zraven oblike vozila izjemnega pomena. Luca di Montezemolo je odločilno vplival že na potek in razvoj grande punta in tudi pri stilu ne bo drugače. Kakšnega temeljitega zasuka pri oblikovanju sicer ne pričakujemo več, oblikovalske vajeti pa ima v rokah Frank Step-henson, ki skrbi tudi za uspeh Ferrarija. In ta je očiten. Novega stila naj bi začeli prodajati sredi prihodnjega leta. Danilo Majcen Moje cvetje Zdravniški nasvet Čeljustna kirurgija Poškodbe maksilofacialnega področja - I. del V travmatologiji so poškodbe maksilofacialnega področja zelo pogoste, in to predvsem zaradi anatomskih in funkcionalnih posebnosti. Delež pacientov z zlomi kosti v maksilofaci-alnempredelu iz leta v leto narašča in lahko govorimo, da je te travmatološke patologije že več kot 30 %, medtem ko je poškodb glave od 50 do 70 %. Poškodbe delimo na poškodbe trdih tkiv, sem štejemo predvsem poškodbe obraznih kosti in zob. Iz statistike je razvidno, da je razmerje med zlomi obraznih kosti približno sledeče: prelomov spodnje čeljusti, ki so najpogostejši, je približno 65 %, zgornje čeljusti 25 % in ličnice 10 %. Vzroki za omenjene poškodbe so v glavnem prometne poškod- be, padci s kolesom, padci z motorjem in udarci. Vse ostalepoškodbe maksilofa-cialne regije štejemo med druge vzroke, med katerimi je najpogostejši padec, sledijo pa poškodbe pri delu, poškodbe od živali in športne poškodbe. Iz omenjenega sledi, da je delež zlomov kosti obraznega dela predvsem zaradi prometnih poškodb. Ta delež pa bi se vsekakor lahko zmanjšal, če bi vozniki in sopotniki upoštevali navodila za varno vožnjo in uporabljali varnostne pasove. Preden pristopimo k zdravljenju nastalih poškodb, moramo prepoznati poškodbo. Za postavitev diagnoze nam ponavadi zadošča klinična slika, vendar je pomembno, da za natančno opredelitev poškodbe upoštevamo naslednji vrstni red: - zelo pomembna je anamneza, iz katere iz- Foto: Črtomir Goznik Lojze Arko, dr. dent. med., spec. maksilofacialne kirurgije vemo, na kakšen način je prišlo do poškodbe, - klinični pregled bolnika, - rentgensko slikanje (ortopan-tomogram, RTG obnosnih votlin in po potrebi še CT poškodovanega predela). Maksilofacialne poškodbe so ponavadi težke, vendar bolnikovo življenje ni vitalno ogroženo in prav zaradi tega ter dobre pre-krvavitve tkiv maksilofacialne regije lahko takšna poškodba počaka na oskrbo tudi nekaj dni. Po- membna pa je primarna oskrba v smislu prve pomoči, ki naj bo preprosta in čim hitrejša. Pomemben je končni uspeh zdravljenja, ki naj bi bil najboljši in prav iz tega razloga se za sam način zdravljenja odločamo od primera do primera. Za pravilno repozicijo prelomljenih čeljustnic je zelo važna intermaksilar-na imobilizacija, ne glede na to, ali je zdravljenje operativno z osteosintezo ali konzervativno. Doseči moramo pravilno oklu-zijo zob (stik zgornjih in spodnjih zob, da lahko v pravilnem položaju repo-niramo kostne odlomke). Pri zdravljenju zlomov lahko pride do zapletov prav zaradi zob. V primeru nepravilnega zaraščanja niso zobje v pravilni okluziji, to pa pomeni, da so poškodovanci na nek način ostali invalidi, ker jim je onemogočeno žvečenje - mletje hrane kot osnovna funkcija zob. Lojze Arko, dr. dent. med., spec. maksilofacialne kirurgije Zvončki že naznanjajo pomlad Sneg se sicer počasi, a zanesljivo poslavlja z naših vrtov. Sledi nam nekaj blatnih dni, ko je treba čim manj hoditi po travi, še manj po vrtu, nato pa se bodo spomladanska opravila lahko pričela. Če nas seveda ne bo presenetil še kakšen zapozneli mrzli val. Sobne rastline Končno lahko žive barve primul ali po domače tro-bentic popestrijo tudi balkone in okna. Te skromne cvetlice brez težav prenesejo do -9 °C in se bodo veliko bolje počutile na prostem. Seveda pa je potrebno poskrbeti, da niso preveč izpostavljene dežju in vetru, saj ta potrga njihove nežne venčne liste. Pa tudi preveč moker substrat lahko uniči njihove korenine, zato poskrbite, da bo voda z lončkov odtekala. Tudi če čez noč zamrznejo, jih bodo prvi sončni žarki spet obudili. Kasneje pa jih lahko presadite na gredice. Na polsončnih legah bodo še enkrat zacvetele v jeseni. Prezimile bodo in nas spomladi spet razveselile s cvetenjem. V trgovinah je tudi veliko cvetočih spomladanskih čebulnic. Lahko pa si jih v stanovanju privoščite kar sami. Sedaj niti ni več potrebno veliko iskanja, da jih izkoplje-te, saj so že na planem. Izkopljite jih s čim več zemlje in prestavite celotno koreninsko grudo v primeren lonec. Najbolje se bodo počutile v keramičnih loncih. Da bo spomladanski aranžma lepši, obdamo čebulice z mahom. Tako posajene posode damo v hladen prostor na največ 10 °C. Če bodo prehitro na toplem, bodo cvetovi majhni in zakrneli, listi pa dolgi tanki in povešeni. Šele ko se bodo med listi prikazali popki, jih lahko daste v ogrevane prostore in uživate v njihovem cvetenju. Takoj ko odcvetijo, jih je najbolje posaditi spet v naravo. Če pa ste se odločili za nakup čebulic za siljenje, ki jih tudi ponujajo mnogi, jih je treba imeti tudi vsaj 14 dni posajene ter v hladilniku in temi, nato pa do nastavka cvetov na hladnem. Balkonske rastline in okrasne gredice Foto: Miša Pušenjak Nadaljujemo predstavittev strukturnih rastlin, ki so letos modna zapoved kot dodatek balkonskim rastlinam. Naj omenim še dve pokončni sivi rastlini. To sta santolina (nekateri jo imenujejo italijanski rožmarin) in kalocefalus. Prva naredi okroglaste nizke grmičke. Je trajnica, ki preživi tudi na Gorenjskem nekaj zim. Da ostanejo grmički strnjeno, občasno porežemo vršičke. Posebej starejšim rastlinam. Še bolj zanimiva je druga rastlina. Ime ima tako čudno, da sem si ga zapomnila šele po dveh letih. Njena siva stebla z neopaznimi lističi rastejo zelo neorganizirano in divje, vendar ne hitro. Ravno zato lahko lepo razbije dolgočasnost enostavnih zasaditev. Ta rastlina na prostem ne prezimi, vendar je kljub temu zelo uporabna tudi v jesenskih zasaditvah. obdrži namreč razgibano obliko, zato je spomladi še vedno dekorativna. Z njo lahko torej ubijemo dve muhi na en mah, kot pravi pravljica. Popestrimo poletne zasaditve, v jeseni pa jo uporabimo za kombinacijo k mačeham ali resam, spomladi pa med njo posadimo cvetoče primule. Manj pogosto v balkonskih zasaditvah uporabimo si-volistno cinerarijo, čeprav se tudi prav dobro obnese. Sama bi na primer v okrogle, nizke posode posadila roza zvezdaste pelargonije (lahko so tudi rdeče) v sredino, okoli nje pa cinerarijo. To je zelo enostavna, a učinkovita kombinacija, ki bo lepa tako na vročem soncu kakor tudi v polsenci. Poleg naštetih rastlin nam ostane še veliko okrasnih trav, ki jih lahko kombiniramo v zasaditve. Samo nekaj poguma potrebujemo za novosti. Miša Pušenjak Nataša in Mateja, dekleti, ki sta spoznali pekel umiranja v afriškem Hospicu. Afriška izkušnja • Prostovoljki v afriškem Hospicu za umirajoče "Halo, madam, bi me poročila?" Nataša Kračun in Mateja Doberšek sta na videz povsem navadni dekleti v jeansu kot stotine njunih sovrstnic. Toda za seboj imata nekajmesečno preizkušnjo, ki je večina ljudi ne doživi nikoli. Pred časom, ko se jima je v glavi začela oblikovati in razpletati ideja o tem, da bi bilo dobro pokukati v svet, recimo v Afriko, sta se zedinili, da ne gresta zgolj na turistično osvajanje črne celine: »Takoj sva si rekli, da če že tja, potem z namenom nekaj narediti: dobili sva naslov slovenskega patra Mihe Drevenška, se dogovorili za prihod, kakšnih posebnih priprav za delo v misijonu pa nisva 'dali skozi'.« Pomoč za Afričane: rokavice, kape in šali ^ Za vse to, kar sta doživeli v Zambiji, jima kakšne teoretične priprave niti ne bi koristile. Najprej, prva dva tedna, sta namreč začeli delati pri sestrah v domu za hendikepirana dekleta: »Te punce se učijo šivanja, imajo tudi računalniški pouk. Najino dodeljeno delo pa je bilo priprava neke vrste bolšjega sejma. Gre za to, da te sestre dobijo pomoč iz Evrope v kontejnerjih in v njih je res vse mogoče od oblek naprej. Najina naloga je bila razvrstiti te artikle, ki se nato razstavijo v času sejma, za katerega pa je potrebno kupiti vstopnice. Z vstopnino in prodanimi stvarmi sestre dobijo denar za vzdrževanje doma. Sejma se v glavnem udeležujejo bogatejši, ker na ta način želijo pomagati, in deloma ljudje iz srednjega sloja. Najbolj revnih ni, ker ti nimajo denarja niti za vstopnico.« Kaj vse ne pošljejo ljudje iz Evrope, je težko našteti, med takimi pravzaprav najbolj neumestnimi artikli, ki sta jih Nataša in Mateja naši v kontejnerju, pa so bili gotovo rokavice, kape in šali: »Res ne vem, kaj naj bi si z njimi začeli ljudje pri 35 stopinjah Celzija in tudi videli nisva, da bi jih kdo kupil Sicer pa trgovine v Zambiji, seveda v mestih, niso neznana zadeva. »Preden sva šli na pot, sva s seboj vzeli vse, kar se nama je zdelo pomembno, da bova nujno potrebovali. Potem pa sva videli, da, recimo, se lahko tam kupijo veliko boljše mreže proti komarjem kot so na voljo pri nas, enako velja za insekticide, da se lahko tam kupi tudi pralni prah itd. V mestu, kjer sva bili, je bila ena zelo velika trgovina kot pri nas npr. Mercator, lastnik je bil iz Južnoafriške republike, tudi vsi izdelki so bili od tam, ker je ta država pač najbolj gospodarsko močna v Afriki.« Belci res znajo pometati z metlo? Natašo in Matejo pa je čakalo še eno presenečenje, najprej kar malo negativno, na koncu pa sta bili te življenjske izkušnje nadvse veseli: »Čeprav sva vedeli, da greva v Zambijo delat, pomagat in nisva imeli nekih posebnih pričakovanj, pa nekako podzavestno nosiš v sebi sliko pomoči otrokom. Ko pa sva prišli, naju je pater Miha gladko postavil pred dejstvo, da bova delali v Hospicu, ustanovi za pomoč umirajočim. To je bil pa res šok, ampak poti nazaj ni bilo več!« Mladenki pravita, da zdaj, ko gledata nazaj, pa-trovo odločitev odobravata: »Z otroki v bistvu niti ne bi mogli kaj posebnega delati, saj nisva znali nobenega domačega jezika - teh je v Zambiji kar 72 - malčki pa še niso znali angleško, ki je sicer tudi priznan uradni jezik. Zgolj z objemanjem pa jim veliko ne bi mogli pomagati.« Dekleti sicer nista delali skupaj, saj sta morali za en mesec ločiti; ena je šla po vaseh in spoznavat domače življenje tamkajšnjih Afričanov, druga je začela delati v Hospicu, nato pa sta se zamenjali. Izkušnje obeh pa so vseeno enake: »Zanimivo je bilo oboje, ampak bolj vseeno v Hospicu. To je pa je res življenjska izkušnja, kjer se soočiš s smrtjo, z življenjem, z umiranjem in si tudi postavljen pred to, da moraš negovati ljudi, ki umrejo. Na začetku je zelo težko, moraš se znajti. Umirajoče sva umivali, hranili, čistili vse po vrsti, se pogovarjali z njimi _ Gledali so naju pa različno; večini se je zdela posebna čast, da belec skrbi za njih. Imajo svojo predstavo o belcih in zanje so to izključno samo bogati ljudje, ki imajo denarja na pretek in ne delajo. Ko sva recimo pometali, so bili nadvse začudeni, da to sploh znava delati »Ni naju bilo strah okužbe s HIV!« Smrt je sicer v Afriki zelo pogosta, del vsakdanjika in kljub tragediji, ki jo prinaša s seboj, jo sprejemajo kot dejstvo. »Ob tolikih smrtih se te vprašanje življenja dotakne čisto drugače, začneš ga vrednotiti drugače in dejansko ugotoviš, da ga je treba živeti čimbolj polno, z ljudmi, ki so ti blizu in dragi, da je to res najpomembnejše. To ne pomeni, da bi spremenili stil življenja, ampak absolutno dajeva največjo vrednost odnosom z ljudmi.« In čeprav se Afričani s smrtjo srečujejo pogosto v življenju, so obredi vedno nekaj posebnega: »Pojejo ob umirajočih, in to zelo intenzivno. Ob smrti spraznijo sobo, na tleh sedijo ženske in otroci, ženske pojejo, žena pa mora dobesedno tuliti, ker verjamejo, da če ne bo zelo na glas izražala svojih čustev, je ona kriva za smrt moža. Vse skupaj je zelo pretresljivo.« Večina umirajočih v Ho-spicu, ki sta jih negovali mladenki, je bilo okuženih z virusom HIV. Ko delaš z njimi, sicer pomisliš na to nevarno bolezen, ampak tako delaš v rokavicah in če si dobro poučen, kako se izogniti okužbi, se ti ne sme oz. ne more zgoditi nič. Malo bolj paziš na higieno, si redno razkužuješ roke ^ Ni naju bilo strah okužbe, pravzaprav na takšno možnost ta- krat, ko delaš s temi bolniki, čisto pozabiš. In se mogoče malo tudi prepustiš usodi -če ti je namenjeno, da se boš okužil, potem je to pač višja sila. Pri tem ne gre za neodgovornost; tam enostavno ne moreš delati drugače, to je pač njihov način dela.« »Halo, madam, bi me poročila in odpeljala s seboj?« Prosti čas sta dekleti preživljali med sprehodi in spoznavanjem življenja v mestu, vendar ne kar tako, saj sta živeli v nevarnejšem delu mesta. Ob poznopopoldanskih sprehodih sta bili tako obvezno v družbi fantov iz misi-jona patra Drevenška: »Kako živijo tam mladi? Ja, pri njih velja, da ko se zaročiš, že lahko imaš spolne odnose, tudi zvestoba ni ravno odlika. Najhujše pa je vraževerje, sploh kar se tiče vprašanja razsa-janja aidsa.Tradicija namreč veleva, da če npr. ženi umre mož zaradi aidsa, kar seveda pomeni, da je tudi ona okužena, da se mora žena očistiti moževega duha tako, da ima odnose z moževim bratom ali drugim njegovim sorodnikom. To pa pomeni prenašanje okužbe naprej.« Močno ukoreninjeno tradicijo pa je tudi z velikimi reklamnimi panoji in ponudbo kondomov v trgovinah zelo težko izkoreniniti. Fantje pa, kot med smehom pravita Nataša in Mateja, sploh niso sramežljivi, prej nasprotno in zlasti belke so zelo zaželene: »Ja, ha, ha, ponudbe so seveda padale kar naprej, in to dokaj direktno. Saj ne, da bi bili strašno vsiljivi, če pač poveš, da že imaš zaročenca, se večinoma kar sprijaznijo. Drugače pa so naju ogovar- Pa brez zamere Obletnice in mejniki Priložnost za razmislek Pretekli teden sta zaznamovala dva večja dogodka. Prvi je bil 8. marec, dan žena, drugi pa bolj kot ne nenadna smrt Slobodana Miloševiča, srbskega vožda, ki je pred kakim desetletjem bil "bog i batina" na Balkanu. Dva dogodka, ki si na prvi pogled pravzaprav nista prav nič podobna. Na eni strani ljubezen do svetovnega ženskega principa, na drugi pa bolestna slast po oblasti, zapakirana v ceneno propagando, podkrepljeno z mržnjo do vsega, kar ni "naše". Se pravi, na eni strani kozmična ljubezen, na drugi pa sovraštvo in želja po eliminaciji vsega, kar ne razmišlja, nima prave DNK ali kako drugače ne izkazuje pripadnosti do naše ideje. A vendar, med tema dvema konceptoma vseeno določena stopnja podrobnosti, čeprav se na prvi pogled zdi, kot da dan žena in smrt Slobodana Miloševiča nimata ničesar skupnega. Kaj bi pa lahko imel skupnega praznik, namenjen bolj ali manj vsem ženskim bitjem tega sveta, in pa zakrknjen nacionalist, obtožen vojnih zločinov? Precej. Le malo bolj debela očala si je potrebno natakniti na nos. Najprej je treba povedati, da sta tako dan žena kot Miloševič zlagana, da sta pravzaprav fikciji. Kajti tako kot dan žena ne nastopa kot nek odrešujoč dan, ki bo vaš odnos z ženo/ljubico/partnerko dvignil na novo raven, tako tudi Slobo svojega naroda ni mogel dvigniti/popeljati v bleščečo prihodnost. Pri obeh stvareh torej gre za nateg. Ali, če hočete, z obema konceptoma imajo ženske na eni ter Slobo na drugi strani opraviti bore malo. Pri obeh gre za mit, ki ga realnost razblinja v puhlico. Še bolj domače: za zavajanje. Kajti praznovati dan žena in partnerki kupiti rožo v znak pozornosti, pri tem pa se počutiti vražje dobro, pomeni eno: da partnerki ostalih364 dni ne kupimo/podarimo ničesar. Ali, če smo še bolj odkriti - ali obstaja kaj bolj absurdnega kot to, da mož, ki svoji ženi čez vse leto ne posveti skoraj niti minute tiste prave pozornosti, za 8. marec domov privleče tisto obrabljeno, scufano, shirano in v topli gredi vzgojeno vrtnico. Ali nagelj. Sicer verjamem, da je tukaj naokoli tudi precej parov, pri katerih vsak dan cvetijo rožice, a statistika govori svoje. In kaj ima z vsem tem opraviti Slobo? Precej. Kajti Slobo že dolgo ni več (bil) samo Slobo. Pravzaprav nikoli ni bil. Slobo je (bil) ikona. Poosebljenje in osrediš-čenje velikosrbskih teženj. Bilje personifikacija nečesa, kar se ob bolj podrobnem pogledu vedno znova kaže kot zlaganost, posledica zgodovinskih in osebnostnih frustracij naroda. S Slobovo smrtjo se Srbom ponuja priložnost, da znova premislijo, kaj so in kaj hočejo. Seveda, skušnjava je velika - veliko lažje kot premislek se ponuja opcija objokovanja velikega mesije in vnovičnega pričakovanja vélikih časov. Tako kot se z določenim razvrednotenjem osmega marca s strani materinskega dneva na eni ter Valentinovega na drugi strani vsem nam ponuja priložnost, da si pridemo na jasno, kaj pravzaprav pričakujemo od osmega marca in medsebojnega odnosa nasploh. Ali bomo še naprej osmega marca nosili rože svojim izbrankam in v zameno za to obstranskost pričakovali njihovo oboževanje, zvestobo in predanost čez vse leto, ali pa bomo osmemu marcu rekli "hvala lepa, ampak zame je osmi marec vsak dan." Tako kot mi, stojijo pred izbiro tudi Srbi. Ali se bodo končno sprijaznili s tem, da niso izvoljen narod, ampak le eden izmed mnogih, ali pa bodo vsak dan objokovali véli-kega vodjo v pričakovanju, da se jim kmalu spet zgodi mesija. Izbira in odgovornost je v obeh primerih naša/njihova in samo naša/njihova. Gregor Alič P. s: Pravkar so minila tudi tri leta od atentata na Đi-nđiča. Vsem Srbom toplo priporočam, naj raje potočijo kako solzico za njim kot pa za fûhrerjem. jali nekako vedno po istem postopku s 'halo, madam', potem so hoteli izvedeti, s katere celine sva, in nato so kar predlagali, da bi bilo super, če bi se poročili z njimi in jih odpeljali s seboj v svojo državo Še stotine takšnih in drugačnih spominov je ostalo v Mateji in Nataši potem, ko sta po treh mesecih odpotovali nazaj domov. Za nič, kar sta doživeli, jima ni žal. Vsega se ne da zapisati, marsikaj se izmuzne tudi iz govorjene besede, toda tisto, kar je najpomembnejše, je ostalo v obeh mladih dekletih: optimizem, ki veje iz njunega pripovedovanja in pravi, da je življenje vredno samo toliko, koliko imaš rad soljudi. Ptuj • S posveta sindikalnih zaupnikov V bran socialnih in delavskih pravic V prostorih Območne organizacije ZSSS Ptuj je bil 23. februarja posvet sindikalnih zaupnikov in predstavnikov sindikatov dejavnosti s Ptujskega. Udeležila sta se ga tudi predsednik ZSS Slovenije mag. Dušan Semolič in Milan Utroša. Govorili so o pogajanjih o socialnem sporazumu, o pogajanjih o zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter nekaterih aktualnih nalogah, kot so evidenca članstva, kartica ugodnosti in dobrodelna akcija Glave gor. Na Ptujskem je v Zvezo svobodnih sindikatov vključenih deset tisoč članov, v celi Sloveniji 300 tisoč. Predsednik ZSS Slovenije mag. Dušan Semolič je sindikalne zaupnike informiral o poteku pogajanj o socialnem sporazumu, ki ga želijo Svobodni sindikati skleniti z vlado za obdobje njenega mandata, ne pa za daljše obdobje. V teh pogajanjih bodo sindikati vztrajali pri ohranja- nju socialnega dialoga in pri ohranjanju pozicije sindikata, v nobenem primeru pa ne bodo pristali na njegovo zmanjšano vlogo. V okviru napovedanih gospodarskih in socialnih reform bodo odločno branili socialne in delavske pravice, ki se ne smejo zniževati na račun delavske- ga standarda in povečevanja revščine, da bi Slovenija povečala konkurenčnost svojega gospodarstva. Svobodni sindikati nasprotujejo enotni davčni stopnji, odpravi dodatka na delo, zniževanju nadomestil v času bolniške odsotnosti. Že dolgo pa sindikati vztrajajo na tem, da se med Foto: Črtomir Goznik Sindikalnega posveta na Ptuju se je udeležil tudi predsednik ZSS Slovenije mag. Dušan Semolič. poklicne bolezni uvrsti tudi stres. Potem ko so se 26. novembra lani zgodile največje demonstracije v samostojni Sloveniji, ko je socialno Slovenijo in pravico do socialnega dialoga zahtevalo 40 tisoč ljudi, delavcem so se priključili tudi študentje in upokojenci, je oblast tudi na sindikate začela gledati drugače, da enotna davčna stopnja za vsako ceno nima kaj iskati v Sloveniji na glas razmišljajo tudi že v nekaterih vladnih strankah, DeSus-u, SLS-u. Plačni sistem bo potrebno reformirati v evropsko primerljiv sistem, v nobenem primeru pa v Svobodnih sindikatih ne bodo pristali na zniževanje in zamrznitev plač, je bilo še posebej poudarjeno na ptujskem posvetu sindikalnih zaupnikov. Prepričani so tudi, da je rast BDP v Sloveniji takšna, da tudi ne zahteva nekih drastičnih sprememb v davčnem sistemu. Na posvetu so predstavili tudi tri pomembne projekte, ki jim v tem trenutku v Svobodnih sindikatih posvečajo posebno pozornost. To je projekt evidence članstva, ki bo po novem računalniško urejena, kartica ugodnosti in vključitev v humanitarno akcijo Glave gor. Predsednik mag. Dušan Semolič je podpisal posebno pismo, s katerim v imenu predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije poziva vse sindikalne organizacije v podjetjih, zavodih in ustanovah, naj se aktivno vključijo v humanitarno akcijo Sindikata športnikov Slovenije, Sindikata poklicnih igralcev nogometa Slovenije in ZSSS Glave gor s sloganom RAK - poglej mu v oči in zmagaj tudi ti, da iz sindikalne članarine prispevajo najmanj pet tisoč tolarjev za nakup linearnega pospeše-valnika na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Zbrana sredstva bodo inštitutu simbolično predali na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Rožniku. Letno v Sloveniji za rakom zboli deset tisoč ljudi, zaradi te zahrbtne bolezni pa jih vsako leto umre pet tisoč. Rak se ne dotakne samo obolelih, temveč tudi njihovih družin, prijateljev in znancev. Vsi člani Svobodnih sin- dikatov bodo spomladi prejeli kartice ugodnosti, ki jim bodo prinesle več kot znaša letna članarina, je med drugim povedal sekretar ZSS Slovenije na Ptuju Boris Frajnko-vič. Od firm, ki bodo našim članom omogočile nakupe s popustom pričakujemo neke vrste ekskluzivo, da jim bodo dale višje popuste kot drugim. Pogodbe s podjetji na državni ravni se že podpisujejo, tik pred zaključkom pa so tudi dogovori s podjetji na regionalni ravni oziroma na Ptujskem. Vsem podjetjem, ki se bodo priključila v projekt kartice ugodnosti, bodo sindikati omogočili oglaševanje v Delavski enotnosti, na sindikalnih spletnih strani, pa tudi z nalepkami. Na Ptujskem želijo povečati tudi članstvo med upokojenci, da bi se bolj včlanjevali v sindikat, tudi upokojencem ponujajo kartico ugodnosti, za plačilo članarine 0,4 odstotka od neto pokojnine bodo lahko dobili več, kot so plačali za članarino. Zaposleni plačujejo za članarino en odstotek od bruto plače. MG Miklavž • 9. občinski otroški parlament Če starše zanima, naj vprašajo! Na Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu so se v drugi polovici februarja zbrali udeleženci 9. občinskega otroškega parlamenta, ki so razpravljali na temo Tabuji - prepovedane stvari. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SLAVKO, PARTER, ABSINT, KIES, AN, PT, ČRTOMIR, GOBAVOST, EKHOF, ILKA, BROZO-VIĆ, ODONTOM, PRT, ELIA, POTEK, RL, KNJAŽIN, ACI, JELAČIN, JEŽ, EZERINŠ. Z vsake izmed sedmih osnovnih šol na Ormoškem so na parlamentu sodelovali po štirje predstavniki učenk in učencev, ki so jih spremljali njihove mentorice, ravnatelji in šolske svetovalne delavke. Pri Miklavžu so goste sprejeli s krajšim kulturnim programom in malico, nato pa so udeleženci delali v delavnicah. Razporedili so se v štiri delavnice, kjer so se bolj poglobljeno pogovarjali o tabujih, nato pa so na plenarnem zasedanju poročali o svojih razmišljanjih in zaključkih. Otroci, ki so se pogovarjali o zlorabah in spolnosti so bili mnenja, da se o teh temah premalo pogovarjamo in da so otroci z njimi premalo seznanjeni. Še posebej pa so poudarili, da je treba žrtvam zlorab dopovedati, da niso sami krivi za zlorabo, da je krivda vedno pri odrasli osebi. Druga skupina je delala na temo nasilje in mediji. Pri tem so izpostavili, da sta za nasilje vedno potrebna dva, starše pa so pozvali, naj bodo vzgled za nenasilno vzgojo v družini. Pomembno vlogo naj bi ime- li tudi mediji, ki posredujejo preveč nasilnih vsebin. Tabu odvisnosti mladi dobro poznajo. Pa morda ne toliko odvisnosti od prepovedanih substanc, bolj od vsakdanjih stvari, kot so recimo čokolada, računalniki, ogledalo in podobno. Želeli bi si več predavanj o zdravem načinu prehranjevanja. Spregovorili so tudi o zasebnosti in smrti. Mladi si želijo več spoštovanja njihove zasebnosti, še zlasti s strani staršev, bratov in sester, pri čemer vsak drugače določa meje svoje zasebnosti. Najbolj jih motijo kršitve v obliki branja dnevnikov, prisluškovanja telefonskim pogovorom. Če starše kaj zanima, naj vprašajo, so povedali mladi parlamentarci. Zaključili so z mislijo, da se tabuji rušijo in da bi mladi potrebovali več pogovora in pomoči. Predstavnica ormoškega parlamenta na državnem zasedanju je Barbara Viher iz OŠ Miklavž. vki Otroškemu parlamentu je predsedovala Barbara Viher iz OŠ Miklavž (v sredini), ki bo otroke z ormoškega zastopala tudi na otroškem parlamentu v Ljubljani. Foto: vki Ptuj • Gradnja Puhovega mostu po terminskem planu Dela izvajajo s pomočjo 200-tonskega pontonskega plovila Na gradbišču četrtega ptujskega mostu, Puhovega mostu, gre za naložbo v vrednosti 2,1 milijarde tolarjev, potekajo dela skladno s terminskim planom. Kot je znano, sta gradnjo prevzela SCT in avstrijski PORR, pogodba je bila podpisana 26. septembra lani, gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano 19. novembra 2005. Gradnja naj bi bila končana v januarju 2007. Od Mateja Kušarja iz Službe za poslovno komuniciranje Darsa smo izvedeli, da izvajalci del nadaljujejo globoko temelje- nje (pilotiranje), ki je bilo do začetka prejšnjega tedna izvedeno v 60 odstotkih. Zaradi okvare gradbene mehanizacije je bilo sicer v februarju za tri tedne prekinjeno, po 20. februarju pa so dela nadaljevali z novo opremo, ki omogoča izvajanje temeljenja po novi tehnologiji. Le-ta omogoča hitrejše izvajanje del, saj se izkop izvaja z vrtanjem, sama zaščita izkopa pa se izvaja z bentonitno suspenzijo. Pred prekinitvijo del so globoko temeljenje izvajali po sistemu Benoto, v okviru katerega je izkopavanje potekalo s posebnim grabilcem, izkop pa je bil zaščiten z jekleno cevjo. Izvedli so tudi že blazini krajnih opornikov, v teku pa so dela na prvi od treh pilotnih blazin v reki. Za- Foto: Črtomir Goznik Globoko temeljenje (pllotiranje) Puhovega mostu je doslej Izvedeno že več kot 60-odstotno. ključena so tudi pripravljalna dela na območju podpor v Dravi ter otoki iz jeklenih, v dno zabitih, 10 do 12 metrov dolgih zagatnic, ki so zasute z gramozom. Za potrebe del v Dravi in prevoza opreme, materiala in mehanizacije do lokacije sredinske podpore v reki izvajalci uporabljajo pontonsko plovilo nosilnosti 200 ton. Že januarja pa so bila izvedena obsežna dela pri prestavitvi fekalne kanalizacije, ob krajnem oporniku v osi 6 v območju gradnje mostu pa so bili prestavljeni štirje 20-kilovatni daljnovodi, ki so ped tem potekali po zraku čez reko Dravo. Za zdaj so začasno v obliki kablov speljani čez Dravo preko v te namene izvedene jeklene brvi. Prve takte izdelave pre-kladne konstrukcije s prosto-konzolno gradnjo pa naj bi izvedli še v maju letos. Za zdaj pa vsa dela potekajo skladno s terminskim planom, je za Štajerski tednik še povedal Matej Kušar iz Službe za poslovno komuniciranje Darsa, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. MG Dohodnina 2006 • Se dodatno o dohodnini Obvestila izplačevalcev V začetku februarja je večina davčnih zavezancev že dobila domov po pošti tako imenovana obvestila izplačevalcev. Četrti odstavek 319. člena (avtomatično dajanje podatkov) Zakona o davčnem postopku namreč določa, da morajo osebe, ki so zavezane za dajanje podatkov po tem členu, dostaviti davčnemu organu in davčnemu zavezancu podatke do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto. Ta obvestila vam služijo kot pomoč in podlaga za pravilno izpolnitev vseh podatkov v dohodninski obrazec. V kolikor takšnega obvestila niste dobili, sami pa predvidevate, da bi ga morali dobiti, je najbolje, da se obrnete kar na izplačevalca samega. Dejstvo je, da morate obdavčljiv dohodek vpisati v dohodninski obrazec. To je najlažje prav s pomočjo teh obvestil, saj so dohodki šifrirani in se ujemajo s šiframi na davčnem obrazcu. Najpogostejša takšna obvestila so obračun plače in regresa, obvestilo o akontaciji dohodnine pri izplačilu dividend, obvestila bank, ki se nanašajo na prejete obresti iz deviznih varčevalnih knjižic z odpovednim rokom ali vpo-glednih deviznih vlog, obvestila študentskih servisov, obvestila o izplačanih honorarjih, obvestila o višini katastrskega dohodka, obvestila o obračunu pokojninskih in invalidskih prejemkov, obvestila o višini glavnice in obresti najetega stanovanjskega kredita, obvestila o znesku vplačanih premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje ipd. Potrdila in hramba dokumentacije Dokumentacije (razna obvestila, računi, blagajniški prejemki ...), s katero dokazujete resničnost podatkov vpisanih v obrazec, ni potrebno prilagati dohodninskemu obrazcu. Izjema so le posamezne vrste dohodkov, kjer je to posebej navedeno, na primer pri tujih davkih, pri dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pri uveljavljanju dejanskih stroškov ipd. Vso dokumentacijo, ki vpliva na davčno obveznost zavezanca, pa je potrebno hraniti najmanj pet let po preteku leta, na katerega se le-ta nanaša. Prejeta darila Tisti, ki imate več sreče, ste morda v lanskem letu zadeli kakšno nagrado ali darilo. Pri oddaji napovedi za odmero dohodnine vam v dohodninsko napoved ni potrebno vpisati prejetih daril, če njihova vrednost ne presega pet tisoč tolarjev in če skupna vrednost prejetih daril v letu 2005 od istega darovalca ne presega deset tisoč tolarjev. V kolikor pa vrednost darila presega pet tisoč tolarjev ali deset tisoč na letni ravni, ste v dohodninsko napoved dolžni vpisati celotno vrednost darila, saj se dohodnina izračuna od celotne vrednosti darila. Zamujeni rok in neresničnost podatkov Da bi pozabili vložiti na- poved za odmero dohodnine, je zelo malo verjetno, saj se o tem piše in govori ves februar in marec. Vendarle so dežurne pošte zadnji dan običajno nabito polne, saj večina zavezancev čaka na zadnji trenutek. Letos je to petek, 31. marec. V kolikor boste dohodninsko napoved oddali prepozno (do 31. 5. 2006), boste lahko za to kaznovani z denarno kaznijo 50 tisoč tolarjev. V kolikor pa dohodninske napovedi ne boste vložili (po 31. 5. 2006), pa vas lahko doleti kazen za storjen prekršek v višini od 100 do 300 tisoč tolarjev. V kolikor boste v napovedi navedli neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki lahko zavedejo davčni organ v davčno zmoto, ste lahko kot posameznik kaznovani z denarno kaznijo od 100 do 300 tisoč tolarjev (Davčna uprava RS, 2006). Mitja Petek, univ. dipl. ekon. Od tod in tam Ptuj • Razstavlja Jože Šubic V petek je bilo v galeriji FO. VI na Ptuju odprtje razstave akademskega slikarjaJožeta Šubica iz Maribora. Jože Šubic je bil rojen v Mariboru, leta 1982je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1984je zaključil tudi specialko. Ukvarja se s slikarstvom, risbo in grafiko. Živi in dela v Mariboru. Jože Šubic je razstavljal po vsej Sloveniji, samostojne razstave pa je imel tudi na Hrvaškem, Avstriji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Madžarski in Črni Gori. O slikarju in o njegovem delu je na odprtju govoril Jernej Forbici, ki je razstavo tudi odprl. Vse slike na razstavi so v kombinirani tehniki, akril, platno. Razstava je tudi prodajna. Fl Sv. Tomaž • Gledališka premiera Foto: vki Kulturno društvo Fran Ksaver Meško Sv. Tomaž je prvi marčevski konec tedna na oder postavilo komedijo Alberta Tanška Odvetnikova hči. Na premieri je bila dvorana tako polna, da so se igralci spontano odločili, da bodo čez teden dni odigrali še ponovitev. Zbrani gledalci so se pošteno nasmejali razigrani komediji, ki nas sooča z vsakdanjimi težavami, ki jih je vedno lepše opazovati pri drugih kot pri sebi ^ Odvetnik Ivo (Marko Krajnc) in njegova žena Eva Jožica Rajh) sta postavljena pred dejstvo, da je njuna ljubljena hčera Slavica (Lea Majcen) noseča. In to ne s komerkoli, temveč s Tomijem (Dušan Rajh), sinom Angele (Olga Majcen), kije sicer poročena z Albinom (Mirko Lovrec). Skozi zaplete družina postane odvetnikova stranka, pri čemer ima svojo vlogo tudi dober sosed Franček (ivan Rajh), natakarica Elica (Violeta Vidović) in moža v črnem (Marjan Majcen in Danijel Cajnko). Komedijo je režiral dolgoletni kulturni delavec in igra-lecJanezKupčič, kijepremiero sicer pričakal v bolnišnici, vendar z izgledi, dajo kmalu zapusti. Na predstavi je bil prisoten tudi avtor komedije Albert Tanšek, ki je bil z videnim zadovoljen, sicer pa je v mislih že pri svojem naslednjem delu. vki Ptuj • Predstavlja se petnajst slikarjev V petek so v razstavišču Magistrat na Ptuju odprli likovno razstavo Društva upokojencev Ptuj oziroma njihove likovne sekcije. Sekcija je bila ustanovljena leta 1996. V njej je aktivnih kar 22 članov, tokratna razstava pa je že njihova šestindvajseta. Večina članov je svoja dela že razstavljala tudi na samostojnih razstavah, člani sekcije pa se vsako leto udeležijo vseslovenske slikarske delavnice v Izoli, ki jo pripravlja Zveza društev upokojencev Slovenije, kjer ob zaključku pripravijo tudi razstavo v hotelu Delfin. Tokrat se v Mestni hiši s po dvema slikama predstavljajo: Cecilija Bernjak, Elfrida Brenčič, Jože Ekart, Branko Gorjup, Marija Gregorc, Mirko Jaušovec, Vilma Kac, Mihaela Omladič, Milivoj Radin, Franc Simonič, Emil Stoger, Anton Šomen, Rozina Šebe-tič in Vojislav Veličković. Likovna dela je predstavil Jože Foltin, profesor likovne pedagogike, razstavo pa je odprl ptujski župan dr. Štefan Celan. Prireditev je vodila Milena Turk, odprtje razstave pa so popestrile Pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj. Franc Lačen torek • 14. marca 2006 Oglasi in objave StajerskiTnïïOK 15 Prireditvenih Torek, 14. marec 17.00 20.00 Ptuj, OS Ljudski vrt, v učilnici 101, Potopisni večer - Švedska, Škotska in Francija Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonmaja Drama torek 1 in Drama torek 3 Ptuj, CID, razstava fotografij mednarodne mladinske fotografske delavnice, ki je bila poleti 2005 na Madžarskem Ptuj, gostilna Pošta, na ogled je razstava slik Rozine Šebetič Ptuj, CID, organizirajo praznovanje otroških rojstnih dni ob sobotah popoldan, program je namenjen otrokom od 6 do 12 let, dodatne informacije na telefon 780 55 40 Sreda, 15. marec 9.00 Ormož, šolska knjižnica Gimnazije, razstava Kmečka motivika, s svojimi lesenimi skulpturami se bo predstavila gospa Zdenka Tojnko 17.00 Kidričevo, restavracija Pan, tedenski tematski pogovor 18.00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt, telovadnica, Plesni večer, plesi vseh celin 18.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Kitajska - velesila, ki to spet postaja, raznolikost kitajske pokrajine bo predstavil Žiga Kokalj 19.30 Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za abonma Dijaški 3 in izven Četrtek, 16. marec 13.00 Ormož, center za starejše občane, 4. obletnica CSO Ormož 17.00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt, telovadnica, Glasbeni večer 18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave Mežanovi dnevi 18.00 Ptuj, Dom sv. Viktorina, predavanje Mladi v komunah nas opozarjajo na vrednote in lepoto našega življenja, predava p. Karl Gržan 18.00 Ormož, zelena dvorana glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož 19.30 Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven KOLOSEJ Maribor Torek, 14. marec, ob 17.00, 19.00 in 21.00 Film za zmenke. Ob 16.20 in 18.30 Nanny McPhee - čudežna varuška. Ob 16.25, 18.50 in 21.20 Usodna nesreča. Ob 17.40, 19.50 in 21.55 Krvavi hostel. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Snaha, da te kap. Ob 19.20 in 22.00 Siriana. Ob 15.10 in 17.20 Velika družina, veliko smeha. Ob 20.50 Casanova. Ob 15.10 in 18.00 Hoja po robu. Ob 16.00 Vesoljska avantura. Ob 17.35, 19.40 in 21.50 Šušlja se ^ Ob 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 20.40 Gora Brokeback. Ob 15.40 in 17.30 Mali pišček. Ob 19.30 Hotel Ruanda. Sreda, 15. marec, ob 19.00 Rožnati Panter. Ob 17.00 in 21.00 Film za zmenke. Ob 16.20 in 18.30 Nanny McPhee-čudežna varuška. Ob 16.25, 18.50 in 21.20 Usodna nesreča. Ob 17.40, 19.50 in 21.55 Krvavi hostel. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Snaha, da te kap. Ob 19.20 in 22.00 Siriana. Ob 16.10, 18.20 in 20.30 Velika družina, veliko smeha. Ob 20.50 Casanova. Ob 15.10 in 18.00 Hoja po robu. Ob 16.00 Vesoljska avantura. Ob 17.35, 19.40 in 21.50 Šušlja se _ Ob 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 20.40 Gora Brokeback. Ob 15.40 in 17.30 Mali pišček. Cenik malih ogiasov v Štajersicem tednilcu Fizične osebe d0100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 900,00 3,76€ 9,00 0,04€ z okvirjem 1.500,00 6,26€ 9,00 0,04€ z okvirjem in simbolom 2.000,00 8,35 € 9,00 0,04e Pravne osebe in s.p. do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 1.200,00 5,01 € 12,00 0,05e z okvirjem 1.760,00 7,43 € 12,00 0,05€ z okvirjem in simbolom 2.420,00 10,10€ 12,00 0,05€ z okvirjem in logotipom 3.080,00 12,85€ 12,00 0,05€ Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male ogiase. Vse cene so tirez DDV. informativni preračun po centrainem paritetnem tečaju 239,640 = 1 EUR ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Milorada Belica IZ POTRČEVE 36 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za izre~ene besede tolažbe, darovano cvetje in sve~e. Žalujoča žena in sinova z družinama Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. 3. SLOVENSKI ZVOKI - Čistilka Zlatka 2. Ans. SLAPOVI - Zapojte z nami 1. Ans. ŠTIRJE KOVAČI - Vaške čenče 4. Ans IDILA - Fašenska polka 6. Ans. BOJANA KUDRA - Zavist 5. ZAKAPA NE-V jutranji zarji 7. Ans. CEGLAR - Veseli Dolenjci 3. WERNER - Debela deki'ca 1.BRIGITAŠULER-Lepa rožica 2. MARJAN ZGONC - Arija Očeta 4. PETELINI - Za ka pa ne 6. FREYTON - To smo mi prijatelji 5. TURBO ANGELS - Daj, daj, daj 7. IVO MOJZER - Sonja Marija ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP h na nafllav: MEGA MARKETING d.a.o.,p.p. 318, 22S0Ptuj Orfeičkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagra|enec: EMERSIČ VESNA Mezgovci ob Pesnici 3 2252 Dornava PRODAM dve breji telici simentalki in črno-belo. Tel. 751 03 81._ PRODAM kvalitetne okrogle silažne bale. Telefon 751 55 61._ PRODAM 4 nakladalke sena. Telefon 031 728 223. PRODAM seno v štirioglatih balah. Telefon 757 08 41. DELO NEPREMIČNINE NOVO HIŠO v Dobrovcih prodam. Možnost fizioterapevtske, zobozdravstvene ali cvetličarske dejavnosti. Tel. 040 491 773. PRODAM gradbeno parcelo 1000 m2, relacija Ptuj-Maribor. Telefon 041 488 928. KMETIJSTVO NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM 100 bal suhega sena oz. zamenjam za drva. Tel. 753 73 61. PRODAM krompir za seme sorte desiree. Stanko Medved, Lovrenc na Dr. polju 16. Tel. 02 790 00 41. PRODAM črno-belo kravo za zakol. Tel. 051 219 567._ PRODAM seno v oglatih balah. Tel. 751 39 91. IŠČEMO natakarico ali študentko za delo v bifeju. Informacije na sedežu, Orešje 162, Ptuj, telefon 041 343 920. RAZNO MLADE psičke dalmatince podarimo. GSM: 040 366 050. Če bi mogli, bi dežju sonce v bran poslali in na nebu mesecu vse zvezde pobrali, ker pa to ne gre, mora biti, kakor je. SPOMIN žalosten je spomin na 14. marec, ko nas je pred petimi leti za vedno zapustil dragi mož, oče in tast Srečko Domadenik IZ APAČ 258 Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate. Tvoji domači KRVODAJALCI 9. januar - Sašo Meško, Mihovci 10/b; David Ozmec, Mihovci 10/a; Anton Kelenc, Goriinica 47; Marjan Arnuš, Kicar 108/a; Davorin Frida-uer, Sp. Leskovec 13/b; Roman Šoštarič, Kukava 7; Erika Skuhala, Zamušani 53/b; Ivan Kovačič, Polenšak 44/b; Majda Marinič, Pobrežje 74/a; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Emil Požgan, Pre-polje 55; Janko Jus, Tržec 52; Štefan Kuhar, Pod-vinci 102/a; Stanko Polič, Vintarovci 76; Branko Horvat, Vičava 80; Tomica Indžič, Osojnikova 25, Ptuj; Rajko Jaklin, Cesta ob ribniku 39, Miklavž na Dr. polju; Marjeta Brumen, Savci 59; Dragica Martinčič, Pacinje 26; Albina Zajšek, Se-liškarjeva 14, Ptuj. 12. januar - Milica Korpar, Podgorci 87/a; Franc Ivančič, Zechnerjeva ulica 24, Ptuj; Branko Kacijan, Volkmerjeva 21, Ptuj; Slavko Perko, Juršinci 76; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Prager-sko; Ivan Klinger, Podvinci 65; Stanislav Vrtač-nik, Markovci 7; Silvo Božičko, Spuhlja 56/a; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Martin Pre-volšek, Cermožiše 45/c; Milan Arnuš, Arbajterje-va 8, Ptuj; Srečko Hribernik, Na Boč 22; Matevž Šober, Moškanjci 90/a; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Roman Vrečar, Kosarjeva 12, Maribor; Peter Najvirt, Ložane 6; Miran Gradič, Na Boč 24; Ivan Slameršek, Pestike 1/a; Karmen Kapele Lisjak, Ob Studenčnici 6, Ptuj; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Drago Kristovič, Spuhlja 135/a; Gregor Vogrin, Strmec pri Destrniku; Peter Kapele, Ob Studenčnici 6, Ptuj; Franc Malek, Trubarjeva 13, Ptuj; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Igor Turnšek, Gerečja vas 40/c. 16. januar - Bojan Pučko, Žerovinci 12; Petra Jenko, Žerovinci 12; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Janez Ploj, Dornava 79/a; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Marjana Peteršič, Dornava 76/a; Janko Peteršič, Dornava 76/a; Boštjan Bedenik, Doklece 7/a; Jožica Forštnarič, Borovci 54; Franček Veber, Ptujska 2/a, Ormož; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Zvonko Auer, Mi-hovce 12; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Janez Meško, Mezgovci 56/a; Simona Kukovič, Spuhlja 9/a; Neža Mislovič, Dornava 35; Stanko Rep, Nova vas pri Markovcih 81; Gordana Todorié, Zechnerjeva 30, Ptuj; Jože Kokot, Mezgovci 61/b; Marinka Vogrin, Dornava 92/b; Janez Horvat, Dornava 38; Dušan Bratec, Dornava 21; Simona Mihalinec, Gorišnica 34. 19. januar - Zlatko Majcen, Senešci 55; Stanislav Kuster, Loperšice 41; Boris Dimitrovski, Senik 4; Bojan Ranfl, Moškanjci 38/a; Tea Hanc, Spuhlja 144/a; Anita Korošec Kapel, Ob železnici 19/a, Rače; Avgust Borko, Ul. dr. Hrovata 7, Ormož; Sašo Vozlič, Zamušani 4; Branko Lo-renčič, Dragovič 36/b; Franc Janžekovič, Slomi 7/a, Polenšak; Matej Bezjak, Prvenci 5/d; Alojz Kikl, Skorba 6; Marija Pintarič, Gradišča 137; Majda Zemljič, Podgorci 44; Renato Kokl, Mi-halovci 15; Stanko Brumen, Zamušani 28; Sašo Bela, Kopivnik 6, Fram; Manja Kokol, Lasigovci 10/a; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a; Boštjan Majerič, Destrnik 1/a; Suzana Hentak, Dornava 119; Petra Žnidarič, Cezanjevci 8, Ljutojmer; Klavdija Beber, Slovenja vas 59; Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1; Marjan Šprah, Sodinci 32/a; Andreja Mihelač, Sagadinova 1, Ptuj; Ivan Hentak, Gubčeva 1, Ptuj; Martin Majar, Mezgovci 57/a; Slavko Mar, Strelci 13/a; Brigita Bolcar, Spuhlja 53; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Branka Munda, Belšakova 14, Ptuj; Jože Florjanič, Dornava 131/b; Brigita Pinter, Jelovec 21, Makole; Jože Medved, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Andreja Zakšek, Dogoška 36, Maribor; Janko Fišinger, Bukovci 114. Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo ABR(I)BIKe www.aerobika.net Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_________ NA™caza ^íí^ye^j^í tednik Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj đ.0.0. 1 Raičeva 6 ] 2250 Ptuj I . I Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, WDBA ZA MALČKE, IME IN PRIIMEK Maxjan Meško OsluSevci 53,2873 Podgorci Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Ptuj • Veterani vojne za Slovenijo se sprašujejo Zakaj so evidence nepopolne? Dobro obiskanega občnega zbora Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so se v petek, 10. marca, v restavraciji Gastro poleg 151 veteranov udeležili tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, hajdinski župan Radoslav Simonič in žetalski župan Anton Butolen ter drugi gostje. Kritični so bili predvsem zaradi nepopolnih evidenc o udeležbi v vojni za Slovenijo, zato pozivajo državo, da jih uredi. Po uvodnem nastopu tro-bilnega kvinteta orkestra Slovenske vojske je zaradi daljše domovinske odsotnosti predsednika Staneta Žitnika o aktivnostih ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v minulem letu govoril podpredsednik Vlado Žgeč. Ugotovil je, da so realizirali večino zastavljenih ciljev, pri čemer so uspešno sodelovali z Zvezo združenj borcev NOV Ptuj predvsem pri obeleževanju 60. obletnice konca druge svetovne vojne. Na tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško je njihova ekipa v sestavi Alojz Satler, Zvonko Hajduk in Danilo Svenšek dosegla odlično 1. mesto in s tem prehodni pokal. Uspešno so izvedli tudi srečanje veteranov ptujskega območnega združenja, ki so ga popestrili s pohodom na Kočice, v počastitev praznika mestne občine Ptuj so izvedli že 3. tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki se ga je udeležilo rekordno število, kar 23 ekip. Pričeli so izvajati aktivnosti za pridobitev novih prostorov ter akcijo za postavitev spominskega obeležja na vojno leta 1991, ustanovili pa so tudi uredni- ški odbor za izdajo zbornika ob 15. obletnici osamosvojitve. Posebej so veseli, da so v svoje vrste sprejeli 21 novih članov, med njimi tudi župana MO Ptuj Štefana Čelana, ki so mu svečano izročili člansko izkaznico, tako da je sedaj v združenju že 621 veteranov. V lanskem letu so skupaj s članarino razpolagali z okoli 1,9 milijona tolarjev prihodkov, kar je daleč premalo za potrebe v letošnjem letu, ko se pripravljajo na izdajo jubilejnega zbornika, zato so pozvali delovne in druge organizacije, da jim pri tem pomagajo. V imenu mestne občine Ptuj in prisotnih županov je veterane pozdravil župan dr. Štefan Čelan ter izrazil upanje, da jim bo s skupnimi močmi letos uspelo v nekdanji ptujski vojašnici postaviti spominsko obeležje na osamosvojitveno vojno. Stane Lepej, ki jih je pozdravil v imenu borčevske organizacije in je tudi sam veteran vojne za Slovenijo, pa je opozoril predvsem na slabo ohranjene evidence o udeležbi v vojni leta 1991. Pri tem je pozval Upravo za obrambo in druge državne ustanove, Foto: M. Ozmec Na nekatere težave veteranov je v dvorani restavracije Gastro opozorilo 151 udeležencev. da najdejo spiske udeležencev, kajti vojaške vpoklice je večina porabila kot dokazilo v delovnih organizacijah za odsotnost z dela. Čeprav je primerjavo označil kot neprimerno, je spomnil na dejstvo, da so imeli Nemci med drugo svetovno vojno tako dobre evidence svojih vojakov, da mnogi še danes prejemajo Napoved vremena za Slovenijo Kar sonce svete Jere (17.) obsije, čez tri dni sneg pokrije. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod lahko občasno naletava rahel sneg. Pihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od -3 do 3, na Primorskem okoli 7 stopinj C. V sredo in četrtek bo zmerno, občasno še pretežno oblačno, vendar povečini suho. Čez dan bo le nekoliko topleje. razne odškodnine, Slovenci pa smo v svoji vojni pri tem, vsaj po dosedanjih ugotovitvah, čisto zatajili. Referent iz Upravne enote Ptuj Maks Sledič je sicer povedal, da si je v lanskem letu status veterana vojne za Slovenijo uredilo že več udeležencev kot predlani, še zmeraj pa je precej tistih, ki si zaradi pomanjkanja dokumentacije ali drugih razlogov statusa še niso uredili. Ob tem je opozoril, da je tik pred sprejetjem novi zakon o veteranih, ki bo omogočil ureditev statusa še nekaterih drugim strukturam. Nekaj težav, ki so se pojavile na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja zaradi menjave zavarovalnice, pa jim je v glavnem že uspelo odpraviti. Vodja ptujske izpostave Uprave za obrambo Franc Predikaka je pojasnil, da so s pomočjo nekdanjih članov štaba teritorialne obrambe občine Ptuj seznam udeležen- Potrebujete premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco? OOD PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO www.opa.si 080 19 20 d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Ste drzni? Si upate? Ustvarite "OPA! Naj Šalo" in se potegujte za lepe nagrade! Več informacij najdete na www.opa.si ali na 080 19 20 Foto: M. Ozmec O aktivnostih v minulem obdobju in letošnjih nalogah veteranov je^ govoril podpredsednik Vlado Žgeč. cev v vojni leta 1991 že uspeli precej izpopolniti, tako da je bilo po dosedanjih podatkih s ptujskega območja v vojni udeleženih okoli 1300 udeležencev. Vendar pri tem manjkajo še podatki enote za zveze, za izvidovanje in morda še od kod. Na osnovi zakonskih določil pa je možno udeležbo v vojni za Slovenijo dokazovati tudi s pomočjo dveh prič članov iste organizacije. Alojz Satler, ki je do nedavnega delal v ostanku nekdanjega območnega štaba TO, pa je pojasnil, da so po uvedbi enotnega arhiva RS morali vso dokumentacijo iz leta 1991 oddati v Centralni arhiv RS, ter ob tem dejal, da je še leta 2003 uspel priti do prostorov tega arhiva, ki je pod ministrstvom za obrambo, vendar je ugotovil, da je gradivo popolnoma neurejeno in razmetano po zabojih. Med nalogami v letošnjem letu so poleg izdelave predloga za poimenovanje ulice v Ptuju v spomin na osamosvojitveno vojno in pridobitve novih prostorov v nekdanji vojašnici veterani izpostavili predvsem priprave na osrednjo junijsko proslavo ter izdajo zbornika ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije, pri čemer bodo sodelovali tudi s Pokrajinskim muzejem in Zgodovinskim arhivom Ptuj. Janez Merc pa je ponovno pozval k sodelovanju vse veterane in druge občane, ki imajo zapise, fotografije ali samo v spominu dogodke iz časa pred vojno leta 1991, med njo in tik po njej, ki so primerni za objavo v spominskem zborniku. M. Ozmec PYC Okna in vrata, dvižna garažna vrata po meri, panela cmaodmooosirdalje 02 7411123, 041 614 811, 041 691 540 d.0.0. ; OENOŽ i '"»i lit'' Osebna kronika Rodile so: Natalija Jan-čič, Zg. Negonje 34, Rogaška Slatina - Anjo; Simona Mu-sič, Rankovci 3, Tišina - Do-rino; Anita Marinič, Senešci 73, Velika Nedelja - Bjorna; Barbara Boroš, Na livadi 13/ a, Rogaška Slatina - Brino; Saša Tadina, Knežec 1, Rogaška Slatina - Nika; Irena Me-sarec, Frankovci 48, Ormož - Nives; Nada Ber, Kočice 38, Žetale - Klemna; Minja Fab-jan Jevnikar, Dornava 90/a - Jaka; Marjana Bezjak, Na-raplje 30/a, Majšperk - Klaro; Doroteja Krajnc, Stano-šina 2/a, Podlehnik - Jana; Jelka Kolarič, Sovretova pot 14, Ptuj - deklico; Valerija Ilešič, Novinci 41, Vitomar-ci - Iztoka; Simona Šori, Volkmerjeva 24, Ptuj - Tejo; Manuela Jurgec, Orešje 96, Ptuj - Jano; Petra Plajnšek, Kočice 7, Žetale - Miha. Umrli so: Paulina Pignar, rojena Tomažič, Zamušani 16, rojena 1921 - umrla 2. marca 2006; Marija Gril, rojena Šegula, Svržnjakova ul. 5, Ptuj, rojena 1932 - umrla 28. februarja 2006; Terezija Matjašič, rojena Matjašič, Kraigherjeva ulica 18, Ptuj, rojena 1929 - umrla 2. marca 2006; Neža Vrabl, rojena Bezjak, Zabovci 56, rojena 1928 - umrla 2. marca 2006; Alojzij Letonja, Maistrova ulica 6, Ptuj, rojen 1934 - umrl 4. marca 2006. Črna kronika Trčil v prometni znak 20-letni voznik osebnega avtomobila Honda Civic iz Lenarta je 8. marca ob 2.10 vozil iz smeri Lenarta proti Benediktu. Na vlažni cesti je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na desno, izven vozišča, na zmrznjeni sneg na pločniku, kjer je trčil v prometni znak, nato pa še v drog javne razsvetljave. Vozilo je nato odbilo nazaj na vozišče. Zaradi poškodb je bil voznik z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico. S kolesom prehitro v krožišče V naselju Črešnjevec v kro-žišču se je 4. marca ob 16.45 zgodila prometna nesreča. 45-letni moški iz Pragerskega je med kolesarjenjem pripeljal v krožišče, pri tem pa hitrosti vožnje ni prilagodil lastnostim, stanju ceste in vremenskim razmeram, saj je bilo vozišče mokro zaradi taljenja snega in posuto s peskom, zaradi česar je kolo zdrsnilo, kolesar pa je padel po vozišču. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico. Z avtomobilom pred avtobus 45-letni voznik osebnega avtomobila je 5. marca ob 14.50 vozil po glavni cesti iz smeri Zlatoličja proti Staršam. Izven Zlatoličja je z vozilom, v katerem je na sprednjem desnem sedežu sedela 49-letna sopotnica iz Maribora, pripeljal po zasneženem vozišču v blagi desni ovinek, tam pa ga je obrnilo v levo in zaneslo na nasprotno smerno vozišče, po katerem je tedaj pripeljal nasproti 44-letni voznik avtobusa. Kljub umikanju slednjega sta vozili trčili. V trčenju je bila sopotnica v osebnem avtomobilu poškodovana in je bila zaradi poškodb odpeljana v bolnišnico.