[[[JEGIFSSOGSQMRTPERWM Štajerski TEDNIK INPLAN (bivša Metalka) —šÞkN_΄—¢¶a]΄ijœ΄Btaà 8SVIO . SOXSFra 2022 Ptuj, torek, k 27 27. septembra b 2022 torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno Haloze z Stroški Kronika Ptuj z Kaj bi lahko šolskih prevozov še kar rastejo pomorilo 5.000 rib ob Ptujskem jezeru  Stran 2 stran 1  Stran 24 Letnik LXXV z št. 75 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Podravje, Slovenija z Napovedujejo omejitev rabe pesticidov, alternative pa ni Aktualno Slovenija z Komu so v napoto normiranci, ki samo dajejo  Stran Gospodarstvo Podravje z DEM lani z bistveno nižjim dobičkom Sredstva EU  Stran 3 Brez škropiv bi bila hrana še dražja Pesticidi v hrani so vedno aktualna tema. Medtem ko se Evropa nagiba k zmanjšanju njihove rabe, po drugi strani na police trgovin iz uvoza iz kmetijsko intenzivnih industrijskih držav in držav tretjega sveta prihajajo s pesticidi prepojeni sadeži. Se je pesticidom sploh mogoče izogniti in koliko dražja je ekološko pridelana hrana? Več na straneh 6 in 7. 5 Ptuj z Projekti pripravljeni, manjka »le« denar Podjetništvo  Stran Ptuj z Zavod za turizem brez občinskega denarja ne more preživeti Kultura  Stran 5 9 Majšperk z Tamburaši na glasbeni turneji v Severni Makedoniji 12 Nogomet z Prepričljiva zmaga šumarjev, Fridl razočaran  Stran 13 Rokomet z Na Hardeku "padel" evropski Slovenj Gradec 14 torkova izdaja  Stran Biograd na morju z Stranpoti zelene energije z Slovence oškodovali za (vsaj) 415.000 € Ljudje naveličani zavajanja in leporečenja politike  Stran 3  Stran 7 www ww w ww..t w .te tte edn dn niik k.s k. .ssi Šport  Stran Foto: Črtomir Goznik Niste naročnik Štajerskega te ednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji. Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 27. septembra 2022 Podlehnik, Haloze z Šolske linije, tudi s praznimi avtobusi, zajedajo proračune občin Strošek šolskih prevozov se je podvojil, občina išče rešitve Haloške občine Žetale, Podlehnik in Zavrč so se uvrstile med dvajseterico slovenskih občin, ki namenijo največ denarja za šolske prevoze glede na število prebivalcev. Strošek prevozov pa se bo zaradi višjih cen goriva še podražil. V Podlehniku že iščejo nove vire sofinanciranja. »Glede na prve napovedi naj bi se nam šolski prevozi cenovno skorajda podvojili, znesek v višini 170.000 evrov pa bi bil težko vzdržen za proračun,« je finančno sliko orisal podlehniški župan Sebastian Toplak. Eno izmed možnosti za znižanje stroška šolskih prevozov, ki je še pred podražitvami znašal okrog 40 evrov na prebivalca, vidi v skrajšanju šolskih linij. Zakon o osnovni šoli pravi, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole oz. so do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost upravičeni prvošolčki, ostali učenci pa, če je njihova šolska pot prepoznana kot nevarna (to ne pomeni, da avtobus otrokom, ki so od šole oddaljeni manj kot štiri kilometre ne ustavi). Župan Sebastian Toplak pravi, da ima besedna zveza varna pot vsaj dva pomena, in sicer varna v smislu prometne varnosti, drugi pomen je osebna varnost. »Znan je primer izpred nekaj let, ko je ravno otrok na poti v šolo opazil večje število tujcev, ki so na nedovoljeni način prečkali mejo. Občani zato v skrbi za varnost svojega otroka upravičeno zahtevajo šolski prevoz, na občini pa si želimo, da bi tej stiski prisluhnili tudi na notranjem ali šolskem ministrstvu in sofinancirali del prevozov,« je pojasnil Toplak. V Slov. Bistrici pol milijona evrov za prevoze, v Žetalah 50 evrov na prebivalca Šolski prevozi bodo zaradi napovedanih podražitev morali postati aktualna tema tudi na državni ravni, saj se močno zarežejo v proračune občin, pravi podlehniški župan Sebastian Toplak. Občina Žetale se je uvrstila na četrto mesto med občinami, ki največ namenijo za šolske prevoze glede na število prebivalcev, in sicer je strošek dosegel 50 evrov na prebivalca. V letošnjem proračunu imajo za šolske prevoze (OŠ Žetale in dr. Ljudevita Pivka) predvidenih 75.000 evrov. Zavrč in Podlehnik sta z okrog 40 evri na prebivalca na 18. oz. 19 mestu. Največ, dobrih 110 evrov na prebivalca, so za šolske prevoze lani namenili v občini Solčava, slovensko povprečje znaša 15 evrov. Po obsegu denarja za šolske prevoze je na prvem mestu Koper, ki je v letu 2021 za šolske prevoze odštel 760.000 evrov, na visokem, petem mestu pa je Slovenka Bistrica, kjer so šolski prevozi lani občino stali malenkost manj kot pol milijona evrov. Foto: Črtomir Goznik V Podlehniku bodo za kritje stroška šolskih prevozov skušali poiskati dodatne vire financiranja. Kajti izjeme, ko šolsko ministrstvo oz. država prispeva k plačilu šolskih prevozov, so. Ena izmed izjem je občina na osrednjem območju rjavega medveda, sofinanciranje pa ji pripada v skladu z zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim pravi, da se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za prevoze učencev osnovne šole in sredstva za varstvo vozačev, katerih pot v šolo je ogrožena zaradi velikih zveri. Slabo zasedeni šolski avtobusi Občinam, ki so v samem vrhu po obsegu denarja za šolske prevoze glede na število prebivalcev, pa je skupna tudi razpršenost prebivalstva. »V Skupnosti občin Slovenije si prizadevamo, da bi se razpršenost prebivalstva upoštevala pri izračunu povprečnine oz. da bi lahko združili medkrajevni linijski prevoz, ki ga subvencionira že država, s šolskim. Na nekaterih linijah v naši občini smo se združevanje že poslužili, na primer, redni linijski avtobus iz Žetal proti Ptuju uporablja kar nekaj otrok za pot v šolo, avtobus s Ptuja proti Podlehniku pa je za šolarje bodisi prehiter bodisi prepozen. Našo željo po uskladitvi voznega reda z začetkom pouka smo sporočili na Arrivo, prevoznik pa je žogico dal na ministrstvo za infrastrukturo. Če bi se nam uspelo dogovoriti, potem Foto: Črtomir Goznik Stroški šolskih prevozov postajajo vse večje breme občin, na razočaranje mnogih pa so šolski avtobusi slabo zasedeni. lahko na tej liniji ukinemo šolski avtobus, menim, da je bolj racionalno, če se pelje en poln avtobus kot pa trije skorajda prazni.« Nezasedenost avtobusov pa je v Podlehniku še dodatna težava. Občina namreč glede na potrebe otrok oz. vloge staršev organizira šolski prevoz, nato pa se avtobusi vozijo skorajda prazni, opaža župan. »Večina staršev med potjo v službo ali ob vračanju domov pripelje oz. pobere otroke iz šole, tako da nekateri morda le nekajkrat na mesec gredo na avtobus, dejstvo pa je, da je cena za prevoz enaka ne glede na zasedenost avtobusa.« Mojca Vtič Podravje z Gobarska mrzlica se nadaljuje, začenja se tudi lov za kostanji Nepravilno parkirani avtomobili in smeti jezijo lastnike gozdov Gobe so v minulih dneh v pohorske gozdove privabile množice gobarjev. Mnogi lastniki gozdov so se zato jezili na nabiralce, predvsem zaradi njihovih avtomobilov, ki so parkirani vsepovprek onemogočali dostop do gozdov, nič boljše se ne godi lastnikom gozdov v Halozah. »Gobarji in nabiralci kostanjev si privoščijo marsikaj. Parkirajo povsod, kjer lahko, tudi na travnikih. Veliko se govori o nadzoru inšpektorjev, vendar jih na našem območju še nisem videl,« je dejal Robert Jus iz Žetal, lastnik manjšega gozda in izvajalec gozdarskih storitev. Ne motijo pa ga zgolj (pre)številni jekleni konjički, temveč tudi odnos obiskovalcev do gozda. »S sabo prinesejo pijačo ali hrano, embalažo pa nato pustijo kar v gozdu,« je še dodal. Zakon o gozdovih določa, da mora lastnik gozda v svojem gozdu dopustiti čebelarjenje, lov ter rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob …, toda na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da je prost dostop do gozdov in rekreativno (oz. količinsko omejeno) nabiranje gozdnih sadežev, plodov in gob civilizacijski dosežek, ki pa zahteva upoštevanje gozdnega bontona in omejitev. Na kmetijskem ministrstvu so med drugim opozorili na prepoved vožnje po gozdnih vlakah in omejeno vožnjo po gozdnih cestah. O ustavljanju in parkiranju vozil pa so dejali, da je to dovoljeno le pet metrov od roba ceste, pri tem obiskovalci z vozilom ne smejo zapirati gozdnih vlak ali kakorkoli drugače omejevati gospodarjenja z gozdom in prometa na gozdni cesti. Največ dva kilograma gob in kostanjev Zavod za gozdove pa sporoča, da ima vsak gozd lastnika in da se morajo zato obiskovalci temu primerno tudi vesti. Iz Zavoda nabiralcem sporočajo, da naj gozdne sadeže nabirajo v zmernih količinah in le toliko, kolikor jih bodo dejansko porabili, ter na način, da ne poškodujejo rastlin. Koliko kilo- Gozdarski inšpektorji na teren, globe tudi 200 evrov Gozdarski inšpektorji bodo v jesenskem času izvajali inšpekcijski nadzor nabiranja gozdnih sadežev in plodov in nedovoljene vožnje v gozdovih. Globa za preseženo količino nabranih plodov znaša 200 evrov, nespoštovanje določil ustavljanja in parkiranja v gozdu pa je prekršek, za katerega je zagrožena globa od 40 do 100 evrov. Foto: D. Gajser Gobo lahko odtrgate le na način, da se ne poškoduje podgobje, odtrgano gobo je treba skrbno očistiti in jo položiti v košaro. Foto: Pexels.com Gozdni bonton opozarja, da smo v gozdu gostje gozda in njegovega lastnika. gramov gozdnih plodov je dovoljeno nabrati, opredeljuje pravilnik o varstvu gozdov. Določeno je, da lahko posameznik v gozdu za lastne potrebe na dan nabere največ 2 kg gob, kostanja, borovnic … Rastlin, ki so zaščitene, ni dovoljeno nabirati. Ob vseh navedenih dejstvih, ki veljajo pri prostem do- stopu do gozda in rekreativnem nabiranju plodov in gob v gozdu, je treba pri nabiranju gob še dodatno upoštevati, da lahko gobo odtrgamo le na način, da ne poškodujemo podgobja, da gob ne prenašamo v plastičnih vrečkah in vrečkah, ki ne omogočajo pretoka zraka. Mojca Vtič torek, 27. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Aktualno torek z 27. septembra 2022 3 Slovenija, Podravje z Po napovedani spremembi obdavčitve normiranih s. p.-jev »Komu smo v napoto normiranci, ki samo dajemo?« Slovenijo čakajo obsežne davčne reforme. Golobova vlada se naj ne bi lotila samo nepriljubljene obdavčitve nepremičnin, ki jo je doslej napovedala še vsaka dosedanja, a je nato nobena ni izvedla, ampak naj bi bila drugače (beri: višje) obdavčena tudi številna druga področja. Na tem seznamu so se znašli tudi samostojni podjetniki, natančneje tisti, ki so obdavčeni pavšalno, tako imenovani normiranci. Normiranec samostojni podjetnik velja za posebnost slovenske davčne zakonodaje, popularen pa je za tiste podjetnike, ki pri poslovanju ne ustvarjajo veliko ali nič stroškov. Če njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov, plača pavšalni davek, ni mu treba zbirati računov niti voditi poslovnih knjig. licev,« je povedala Mira Črešnar iz OZS in opozorila na konkretne posledice morebitne vladne odločitve. »Upamo, da ne, a če do spremembe zakonodaje v predlagani obliki vendarle pride, bo 10 do 20 odstotkov zavezancev, glede na trenutno stanje in obete v gospodarstvu morda celo več, zaprlo de- Foto: Črtomir Goznik Na OZS so prepričani, da bo sprejetje novele močno poslabšalo položaj normiranih s. p.-jev. ki je kar nekaj anomalij. Številke so ogromne in ta sistem absolutno ne dosega svojega namena in večinoma je tudi razlog za prekarno delo. Večina s. p.-jev so storitvene dejavnosti in 80-odstotni normirani odhodki so preveliki, zato ne razumem, zakaj se tega doslej še nihče ni lotil,« razlaga Boštjančič. Neutemeljeno in napačno zastavljeno Država ima legitimno pravico za uvedbo davčnih sprememb, meni ekonomist Matej Lahovnik. »A ta naj sodi v del celovite davčne reforme, ne pa da se spremembe uvede kar tako, dobesedno čez noč, saj v tem primeru obstaja bojazen, da se bo del normirancev zatekel v sivo ekonomijo, česar pa si najbrž nobena oblast ne želi. Zdaj namreč plačajo vsaj nekaj davkov in prispevkov, potem ne bo niti tega.« Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so prepričani, da bo sprejetje novele močno poslabšalo položaj normiranih s. p.-jev. »Menimo, da je predlagani sistem obdavčitve normirancev neutemeljeno in napačno zastavljen, saj podjetnika ni moč primerjati s fizično osebo, torej kot zaposlenega, in obdavčitvijo plače posameznika. Samostojni podjetniki namreč niso upravičeni do cele palete pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, in se ne vštevajo v davčno osnovo zavezanca (npr. regres, poslovna uspešnost, odpravnina …), na kar smo zakonodajalca že večkrat opozorili.« Milan H. ima poleg redne službe še popoldanski s. p., preko katerega v domači garaži popravlja avtomobile. »Vodenje papirjev je enostavno, pavšalna obdavčitev pa zmerna. Eni pravijo, da bodo v primeru novih pravil prešli na klasični s. p. in začeli zbirati vse mogoče račune, s katerimi si bodo nato krepko znižali ali celo izničili plačilo davka. Meni se to ne da, nimam ne časa ne energije za to. Bom pač s. p. zaprl in delal na črno, potem pa naj se država, če je tako požrešna, za moj davek obriše pod nosom.« Nad predlagano davčno spremembo je bila kozmetičarka Bernarda J. sprva zaskrbljena. »A bolj kot o tem razmišljam, bolj sem jezna,« pravi. »Na črno najbrž ne bom delala, ker si ne želim težav, bom pa prešla na navadni s. p., pri katerem bom seveda, povsem legalno, da ne bo pomote, naredila tako, da ne bom plačala nobenega davka. Ne razumem, komu smo normiranci tako napoti, da se je odločil otežiti naše delo. Državi nismo v nobeno breme, ne z bolniško ne z dopustom, do celega kupa privilegijev, ki so jih deležni drugi zaposleni, nismo upravičeni, za vsak dan, ko ne delamo, si moramo sami zaslužiti, pavšalni davek pa plačamo ne glede na to, ali delamo z dobičkom ali z izgubo.« Petina bo zaprla štacuno »V času energetske krize in vsesplošne draginje je nedopustno spreminjati davčno zakonodajo, ki bo še dodatno obremenila podjetja. Tu še posebej izpostavljamo izumirajoče poklice, kot so šivilje in čevljarji. Dodatna obdavčitev normirancev bo zagotovo privedla do zatona nekaterih obrtnih pok- Foto: Črtomir Goznik Spodnje Podravje z Kaj se dogaja z nepremičninami v Biogradu na morju Slovence v Biogradu oškodovali za (vsaj) 415.000 evrov Leta 2008 se je začel kompleksen in dolgotrajen postopek prodaje nepremičnin v Biogradu na morju. Takratni župani 16 spodnjepodravskih občin so sprejeli sklep, da je nekdanji počitniški dom in zemljišča na vrhunski lokaciji, tik ob morju in marini, najbolj smiselno prodati. Našli so kupca, ki je vplačal aro, a dokončno posla zaradi kasnejših posegov Republike Hrvaške in občine Biograd na morju vse do danes niso mogli izpeljati. Sodišče v Zadru je to poletje sprejelo odločitev, na podlagi katere bi po 14 letih prodajni postopek vendarle lahko kmalu končali. Varaždinsko podjetje Patting (danes 2E) je varščino za omenjene nepremičnine v višini 311.700 evrov vplačalo leta 2008. Po prvotni pogodbi bi skupna vrednost prodanega zemljišča znašala 1,1 milijona evrov. Danes je to vredno bistveno manj. Ocenjena vrednost, po kateri bo očitno tudi prodano, znaša 685.000 evrov. Razlog pa: posegi, ki sta jih tako Republika Hrvaška kot občina Biograd na morju izpeljali na svojo roko, brez soglasja lastnikov. Na ta račun so občine javnost, 30 odstotkov zavezancev bo prihodnje leto začelo ugotavljati davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih, pet odstotkov pa se jih bo preoblikovalo v d. o. o., kjer je stopnja obdavčitve bistveno nižja. Iz tega sledi, da bo dejanski vpliv na davčno blagajno negativen, da se bo povečalo delo na črno in siva ekonomija, kar bo dodatno obremenilo inšpekcijske službe, obenem pa se bo povečalo število socialno šibkih družin ter tudi prejemnikov socialnih transferjev.« Senka Dreu Delo na črno in izničevanje davka Anomalije pavšalne obdavčitve A v vladi očitno menijo, da bi se dalo tudi od normirancev pobrati več, zato napoved spremembe. Finančni minister Klemen Boštjančič je kmalu po nastopu svoje funkcije dejal, da si želi, »da bi bila redna zaposlitev primarna odločitev delavcev in delodajalcev«, zato bodo nekatere ukrepe sprejeli še letos, »da neka normiranost ne bo več tako zelo zanimiva, kot je danes«. Po podatkih Slovenskega statističnega urada (SURS) namreč število samozaposlenih oseb raste iz meseca v mesec, že tretji mesec zapored pa je sploh doseglo novo rekordno vrednost, odkar spremljajo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. Državni statistiki sicer ne razkrijejo, za kakšno obliko s. p.-ja gre, a minister opozarja na izrazit porast prav števila normiranih s. p.-jev. »Okoli sistema samostojnih podjetnikov z normiranimi odhod- stran 3 Spodnjega Podravja izgubile več sto tisoč evrov. Končno bi lahko postopek izpeljali do konca Tudi po uzurpaciji izkazali pripravljenost za nakup Zemljišča v slovenski lasti so dobesedno razdelili na dva dela. Na elitni lokaciji je tako bilo odtujeno okrog 1500 m² zemljišča, po katerem zdaj tečeta novo urejena cesta in pločnik. Vrednost nepremičnin vidno padla Po pogodbi izpred 14 let naj bi podjetje Patting kupilo zemljišče površine 4.894 m², po uzurpaciji je od šestih parcel občinam Spodnjega Podravja ostalo le še 3.363 m². Na delu parcel sta se namreč vknjižili Republika Hrvaška in zadarska županija. Uredili so cesto, pločnik in objekt v marini. Podjetje Patting (oziroma njegov pravni naslednik 2E) je vplačalo 317.000 evrov varščine, po pogodbi naj bi za to parcelo skupaj odšteli 1,1 milijona evrov. Po omenjenih posegih je vrednost nepremičnin za dobrih 400 tisočakov nižja. Foto: ČG V stavbi, ki je leta prazna, so nekoč počitnikovali otroci iz velike občine Ptuj. Kljub temu je podjetje 2E izkazalo pripravljenost za dokončno sklenitev posla, za prodajo čistega deleža, torej tistega, ki je po navedenih posegih ostal v lasti občin. Nove cenitve so zajele razmejitev na dejansko stanje, ki velja, odkar sta se na delih zemljišča kot lastnici vknjižili RH in Občina Biograd n/m. Sočasno z novimi parcelacijami so leta tekli tudi dolgotrajni sodni postopki, ki še vedno niso končani. Na ptujski občini vidijo luč na koncu tunela. Prodajni postopek bi vendarle kmalu lahko pripeljali do konca: »Lahko se pohvalimo, da nam je v tem mandatu z veliko vloženega truda, angažiranosti županje in sodelavcev uspelo zadevo približati koncu, kar je morda še ne dolgo nazaj izgledalo kot misija nemogoče. 27. junija letos je med občinami solastnicami nepremičnin v Biogradu na morju in kupcem družbo 2. E, d. o. o. (pravni naslednik Patting d. o. o.) prišlo do sklenitve izvensodne poravnave za realizacijo prodaje tistega dela zemljišča, kjer je vknjiženo solastništvo občin. V tej zvezi so bili izvedeni vsi postopki pred slovenskimi in hrvaškimi notarji. V tem delu je vložen tudi predlog za vpis lastninske pravice kupca v zemljiški knjigi. Nadaljnje aktivnosti bodo možne, ko bodo izbrisane zaznambe – ugo- vori Republike Hrvaške in mesta Biograd, ki preprečujejo vpis kupca (2 E, d. o. o.) v zemljiški knjigi. V tem mesecu smo od Občinskega sodišča v Zadru sprejeli sklep, v katerem je sodišče ugovore RH in občine Biograd kot neutemeljene zavrnilo. Čakamo na pravnomočnost sklepa.« Zemljišče bo prodano za 685.000 evrov, kupnina je deponirana pri notarju in bo realizirana, ko se bo lahko kupec vpisal kot lastnik v zemljiško knjigo. Če od skupnega zneska odštejemo vplačano varščino (ki se je stekla v proračun MO Ptuj, drugi svojih deležev še niso prejeli), je deponiranih le še nekaj manj kot 370.000 evrov. Čakanje se bo prihodnjemu lastniku vendarle izplačalo. Za kvadratni meter gradbenega zemljišča ob morju bo plačal okrog 204 evre. Dženana Kmetec Še več nepotrebnih stroškov Stroški vzdrževanja in plačilo komunalnega nadomestila za nepremičnine Biograd n/m občine solastnice na letni ravni bremenijo za okrog 3.000 evrov, s stroški pravnega zastopanja in sodišč pa so obveznosti v letu 2021 znašale 8.094 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 27. septembra 2022 Ptuj z Nova pridobitev ČS Breg-Turnišče Slov. Bistrica z Razlika med ponudbami dosegla 2,5 milijona evrov Končno še ena brv Ptujčani bodo dogradili bistriški zdravstveni dom Brv za pešce in kolesarje čez Studenčnico, v Spolenakovi ulici, je postavljena. Urejajo jo v sklopu gradnje kolesarskih povezav. Namenu bo predana v kratkem. Foto: Peter Mesarič Vrednost gradbenih del znaša 55.500 evrov. Zadnjo brv čez Studenčnico so na Ptuju gradili leta 2016, pri Termah. Tovrstne povezave za pešce in kolesarje predstavljajo pomembno pridobitev, saj tako lažje in hitreje pridejo z ene strani potoka na drugo. Tovrstni prehod med Spolenakovo ulico in hotelom Pomaranča so krajani čakali dolgo. Zdaj končno dobivajo primerno povezavo, ki omogoča varno prečkanje. Doslej so uporabljali nevaren in preozek prehod, ki sploh ni bil namenjen hoji. Nova široka lesena konstrukcija je postavljena v sklopu gradnje regionalnih kolesarskih povezav. Gradbena dela so stala 55.500 €, glavnino bodo pokrili iz evropskih sredstev. DK Kidričevo z Iščejo strokovnjaka gradbene stroke Občina zaposluje Občina Kidričevo bo za delo na področju gradbene stroke in komunalnih storitev zaposlila dva nova sodelavca. Dosedanja zaposlena na delovnih mestih svetovalca in višjega svetovalca za komunalne in gradbene zadeve se bosta upokojila, zato sta dve delovni mesti prosti. Pogodba za novogradnjo in rekonstrukcijo ZD Slovenska Bistrica je podpisana. Izbrano je bilo Cestno podjetje Ptuj, ki bo dela, vredna okrog pet milijonov evrov, opravilo do junija leta 2024. Gradbena dela bo podjetje začelo še letos, do začetka gradnje naj bi bila znana tudi rešitev za izgubljena parkirišča. Nov objekt zdravstvenega doma bo zrastel na obstoječih parkiriščih, parkirno stisko obiskovalcev (dnevno jih je tudi do 500) in zaposlenih pa naj bi rešilo t. i. zeleno parkirišče na območju nekdanjih vrtičkov. Novogradnja zajema prizidek v skupni površini 2.023 m2. Kletni prostori bodo namenjeni garderobam zaposlenih, centralnemu arhivu in skladišču. V pritličju bodo prostori reševalne službe in nujne medicinske pomoči ter patronažne službe, v prvem nadstropju otroške ambulante in v drugem nadstropju zobozdravstvene ambulante. Za projekt se je potegovalo 11 podjetij, najcenejšo ponudbo je oddalo Cestno podjetje Ptuj, ki bo sodelovalo s slovenjebistriškim gradbincem Krt gradbeništvo. Najbližje njihovi pet milijonov evrov težki ponudbi je bilo ljubljansko podjetje Lesnina MG oprema, raz- Foto: Mojca Vtič Zdravstveni dom bo po letu 2019, ko je bil odprt prizidek v velikosti 500 m2, ponovno dograjen. lika pa je bila kljub temu visokih 370.000 evrov. Najdražjo ponudbo je oddalo mariborsko podjetje FM projekt, ki je dela ocenilo na 7,44 milijona evrov. Projekt nadzidave in rekonstrukcije sofinancira ministrstvo za zdravje v višini dveh milijonov evrov, 700.000 evrov bo Več kot pol prispeva država Benedikt z V zadnjem desetletju število družin naraslo za petino Že po petih letih vrtec premajhen Čeprav so v Benediktu nov sodobni vrtec po treh letih gradnje dobili leta 2016, za katerega so ob pomoči sredstev EU plačali 1,8 milijona evrov, je od takrat število otrok v občini tako naraslo, da v njem ni več prostora za vse. Foto: ČG Za dve razpisani delovni mesti so prejeli 14 prijav. A delovna mesta v javnem sektorju očitno niso več tako mikavna, kot so bila nekoč. Še zlasti ne za kadre gradbene stroke, ki lahko v gospodarstvu zaslužijo več kot v javni upravi. Direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast je povedal, da so za delovno mesto svetovalca prejeli osem prijav in za višjega svetovalca šest. Razpis za obe delovni mesti je občina objavila konec avgusta, rok za prijave je bil 14. september. Po Napastovih besedah je izbirni postopek med kandidati v teku, računajo pa, da bi izbrana kandidata delo na občini Kidričevo nastopila v začetku leta 2023. To pa zato, ker so kandidati, ki se prijavljajo za službo, zaposleni in imajo pri sedanjih delodajalcih odpovedne roke. Še nekaj časa pa bo tudi trajalo, da bo občina med prijavljenimi pravnomočno končala izbirni postopek. MZ Število gospodinjstev se je namreč v tem obdobju povečalo za 19 %, zato so na občini že lani začeli načrtovati širitev vrtca in šole, a so takrat za začasno rešitev prostorske stiske usposobili stari vrtec. Vrtec deluje v okviru OŠ Benedikt, letos pa ima devet oddelkov. »Glede na število oddelkov mu primanjkujeta ena igralnica in dodaten prostor za dejavnost otrok,« razlaga župan Milan Repič in dodaja: »Največjo težavo predstavljata kuhinja, v kateri pripravljajo obroke tudi za vrtec, in jedilnica, ki je v trenutnih razmerah ne moremo spreminjati. Po normativih so premajhni tudi garderobe in razredi, vendar je v njih zgolj 16 do 17 učencev, zato imajo prostora dovolj.« Foto: SD Zaradi vse več otrok bodo benediški šoli do začetka prihodnjega šolskega leta dodali prizidek. Podlehnik, Gorca z Patri so odšli v nove župnije Sveta Trojica z Podaljšan delovni čas ambulante družinske medicine Slovo s pesmijo Sredi poletja so se v župniji pri Sv. Trojici v Halozah od krajanov poslovili bratje p. Andrej, p. Benjamin in p. Janez. Foto: Sandi Šprah V zahvalo je bila darovana sv. maša, slovo pa je olepšal še cerkveni pevski zbor in čudoviti glas orgel. Člani župnijskih skupin so se poslovili v imenu celotne župnije. Pred cerkvijo so se na kratko podružili ob prigrizku in domači kapljici. V župniji, ki jo od avgusta oskrbuje p. Jože Petek iz Vidma, pa se zapira tudi samostan, vendar bo vseeno na voljo za vsa srečanja, za delovanje skupin in razna druženja. Prav tako so v dom duhovnih vaj vabljene skupine na duhovna druženja in izobraževanja, toda pod malce drugačnim režimom. ZG Zdravnik na voljo vsak dan Novo šolsko leto je Trojičanom prineslo tudi novost na področju njihove osnovne zdravstvene oskrbe. Ambulanta družinske medicine je namreč odprta vse delovne dni v tednu. Kaže, da so se s tem končale težave, v katerih so se občani znašli, potem ko je njihovo ambulanto družinske medicine pred tremi leti po samo letu dni zapustil zdravnik iz Zdravstvenega doma Lenart. Ker v tej javni zdravstveni ustanovi niso imeli na razpolago dovolj zdravnikov, v trojiško ambulanto tudi niso mogli poslati nadomestnega, trojiški pacienti pa so ostali brez. Če niso hoteli, da bi ambulanta svoja vrata zaprla za dalj časa, je moralo občinsko vodstvo pohiteti z iskanjem novega koncesionarja. Koncesijo za polovični obseg dodal Zdravstveni dom Slovenska Bistrica, ostali denar bodo zagotovile občine ustanoviteljice. MV Foto: SD Ambulanta koncesionarja Amigdala v Sveti Trojici po novem sprejema paciente vsak delovni dan v tednu. Šola in vrtec stojita drug ob drugem, zato bodo šoli dodali prizidek, a najprej znotraj obstoječih površin manjkajoči prostor zagotovili z nekaj rekonstrukcijami. V prvi fazi bodo tako v pritličju preuredili sanitarije, podaljšali vetrolove, za potrebe vrtca spremenili namembnost učilnice in izvedli energetsko sanacijo mansardnih prostorov. Druga faza predvideva preureditev garderob, zagotovitev prostora za glasbenike in novogradnjo na dvoriščnem delu. 280 m2 velik prizidek bo na eni strani samo pritličen, na drugi pa bo imel tri etaže. Investicija, ki so jo benediški svetniki že potrdili, je ocenjena na dobrih 774.000 evrov, financirana pa bo iz dveh virov: občinskega in državnega. Občina Benedikt je bila namreč uspešna na razpisu šolskega ministrstva in si je pridobila sofinanciranje projekta v višini skoraj 447.000 evrov, sama pa je v proračunu zagotovila dobrih 327.000 evrov. Dela bodo začeli še letos. SD izvajanja dejavnosti so za 15 let z možnostjo podaljšanja podelili zasebnemu zdravstvenemu podjetju Amigdala, ki že ima svoji ambulanti v Lenartu in Cerkvenjaku, v trojiški pa je zdravnik paciente sprejemal trikrat na teden. Odločitev, ali bo ambulanta, ki ima svoje prostore v pritličju občinske stavbe na Trojiškem trgu, tudi v prihodnje obdržala družinskega zdravnika, je župan David Klobasa takrat predal v roke Trojičanov, rekoč da je samo od njih odvisno, ali bo imela dovolj pacientov ali ne. Minimum za polovični obseg izvajanja koncesijske dejavnosti pomeni najmanj 800 opredeljenih pacientov, kar so v tem času v Sv. Trojici tudi presegli. Prvega septembra letos je namreč ambulanta štela 959 pacientov. Od prvega septembra letos tako zdravnik dela ob torkih, sredah in petkih dopoldan, ob ponedeljkih in četrtkih pa popoldan. SD Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podjetništvo torek z 27. septembra 2022 5 Podravje z Dravske elektrarne z nižjimi prihodki in manj dobička Lanski dobiček elektrogiganta le petina predlanskega Dravske elektrarne Maribor (DEM) so eden od treh slovenskih stebrov proizvodnje električne energije. Lansko leto poslovanje ni prineslo tako dobrih številk kot leta prej. Dobiček se je v primerjavi s predlanskim dobesedno zdesetkal. Predlani je družba ustvarila 10 milijonov evrov dobička, lani 1,8 milijona evrov. V primerjavi z letom 2020 so dejansko nižji vsi kazalniki tekočega poslovanja, od proizvedene električne energije, prihodkov in ustvarjene dodane vrednosti. V DEM so lani proizvedli 2.900 GWh električne energije, predlani 3.200 GWh. Lanski prihodki so znašali blizu 66 milijonov evrov, predlanski so bili skoraj štiri milijone evrov višji. Za pet milijonov evrov so lani zrasli odhodki, dodana vrednost na zaposlenega se je s predlanskih 166.000 znižala na 123.000 evrov. Za investicije so v lanskem letu namenili blizu 13 milijonov evrov, med drugim so na odvodnem kanalu HE Zlatoličje proti Slovenji vasi zgradili novo sončno elektrarno. Ena od pomembnejših naložb prihodnjega obdobja bo celovita obnova HE Formin. HE Formin in Zlatoličje sta elektrarni, ki med vsemi osmimi na reki Dravi pridelata največ električne energije, obe skupaj sta je lani proizvedli 1.125 GWh. Generalni direktor DEM Aleksander Brunčko je poudaril, da je bilo poslovanje družbe usmerjeno k zagotavljanju varne, kakovostne in zanesljive proizvodnje električne energije. Zaradi tveganja kibernetskega napada okrepili varnostni režim Poslovodstvo je v poslovnem poročilu navedlo, da vojna v Ukra- podjetja so se srečali minister za infrastrukturo Bojan Kumer, minister za izobraževanje Igor Papič ter ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Generalni direktor DEM Aleksander Brunčko, direktor Damjan Seme in generalni direktor HSE Viktor Vračar so ministrski ekipi predstavili strateške razvojne načrte za prihodnje obdobje, ki so osredotočeni na posodobitev obstoječih proizvodnih Na jezeru obnova 120 metrov asfaltne brežine DEM te dni, kot že nekaj let doslej, ponovno sanirajo del dotrajanih asfaltnih oblog na brežini Ptujskega jezera. Za izvedbo del so za dva metra znižali vodostaj, gradbeni poseg bodo predvidoma končali do konca tega tedna. Ptujsko jezero je staro 40 let, poškodbe na asfaltnih oblogah so predvsem posledica vremenskih vplivov. Letos sanirajo 120-metrski pas na šturmovski strani jezera. Foto: ČG DEM so lani proizvedle devet odstotkov manj elektrike kot v letu 2020, prihodki so bili nižji za 6,6 odstotka, dobiček se je zmanjšal za 82 odstotkov. jini vpliva na poslovanje nima, so pa zaradi potencialnih nevarnosti napada na informacijski sistem vzpostavili dodatne mehanizme za njegovo zaščito. V povezavi z aktualnimi dogodki med Ukrajino in Rusijo so zaznali povečano zavračanje dohodne pošte, zato so okrepili njegovo varovanje. Oblikovali so dežurno ekipo s posebnimi pooblastili, za primer kibernetskega napada so izdelali scenarije za ročno vodenje in upravljanje proizvodnih objektov, usposobili so ekipe in vzpostavili dodatne kanale komuniciranja preko radijskih zvez, satelitskih in analognih telefonov, pozivnikov … „Vse to s ciljem, da ohranimo neprekinjeno obratovanje in proizvodnjo električne energije. Za nemoteno proizvodnjo imamo zagotovljeno tudi lastno napajanje iz neodvisnega električnega vira,“ so navedli v podjetju. Izrednih dogodkov zaradi visokih vodostajev v DEM lani niso zabeležili. V prvem polletju so imeli sicer nadpovprečno proizvodnjo, a je rezultat pokvarila druga polovi- ca leta, ko je bila proizvodnja nižja od običajne. Podravski energetski velikan, ki upravlja osem velikih in pet malih hidroelektrarn ter štiri sončne, zaposluje 246 sodelavcev, vsi so zaposleni za nedoločen čas, 83 odstotkov je moške delovne sile, povprečna starost zaposlenih je 47 let. Srečanje poslovodstva s predstavniki vlade DEM so sredi septembra gostile vladni obisk. S poslovodstvom Foto: ČG Ptuj z Katere projekte bi lahko v mestni občini izvedli nemudoma Dve naložbi pripravljeni za izvedbo, manjka „le“ denar Dobro pripravljeni projekti, tudi na „zalogo“ so pogosto ključ do pridobivanja sredstev na državni in evropski ravni. Pobud, da bi na ptujski občini imeli pripravljenih več tako imenovanih „ready to go“ projektov, je bilo veliko. Trenutno imajo na zalogi dve načrtovani investiciji, ki bi ju lahko v primeru pridobitve sredstev izvedli nemudoma. Še precej jih je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja ali projektiranja. Iz naslova Reacta za covid projekte bodo, kot vse kaže, ostanki sredstev, ki jih bo možno porabiti za različne investicije. Iz tega naslova na občinski ravni na Ptuju ni v teku nobena naložba, sta pa s temi evropskimi sredstvi financirana projekta na državni ravni, in sicer gradnja urgence ter nove enote doma upokojencev v Žabjaku. Naslednja investicija, ki se bo znašla na tem seznamu – če bodo neporabljena sredstva preusmerili na Ptuj – bo dodatna nadzidava stavbe Zdravstvenega doma. Vlogo je ZD skupaj z MO Ptuj že oddal, v višini 1,8 milijona evrov. Vsak evro, ki se steče v lokalno okolje, je seveda več kot dobrodošel. V primeru ostankov sredstev pa je pri uspešnosti kandidiranja pogosto ključno, da so projekti pripravljeni do te mere, da se lahko začne izvedba. MO Ptuj drugih primernih načrtovanih investicij, ki bi jih lahko financirali iz naslova sredstev Reacta, nima. V tem trenutku sta za izvedbo (t. i. “ready to go”) pripravljena le dva občinska projekta: ureditev novih dostopov v OŠ Olge kapacitet in gradnjo novih (vetrne, sončne in geotermalne elektrarne). „Do leta 2026 je cilj, da skupno moč proizvodnih enot s trenutnih 600 dvignemo na 750 MW,“ je dejal direktor DEM Seme. Generalni direktor HSE Vračar je dodal, da bi lahko DEM v nekaj letih pomembno povečale proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Mojca Zemljarič voljenje, pa želimo čimprej izvesti, zato nimamo veliko projektov na zalogi,“ so podatek, da imajo pripravljena le dva projekta za izvedbo, komentirali na Mestni občini Ptuj. Kar nekaj projektov v planu za prihodnja leta Zraven investicij, ki so v teku, in dveh, ki sta pripravljeni za izvedbo, je še precej takih, ki so v fazi projektiranja ali zanje pridobivajo gradbeno dovoljenje. Gre za manjkajoče odseke kanalizacijskega omrežja, vodovod, stanovanjski objekt za neprofitna stanovanja za avtobusno postajo, poslovno-stanovanjski objekt na Potrčevi 34, nezahtevni Foto: ČG Arheološki depo odprtega tipa na Muzejskem trgu so nameravali urejati letos, a je ta investicija izpadla iz plana. Meglič in v stavbo na Prešernovi 29 ter zagotovitev požarne varnosti in pa Arheološki depo odprtega tipa. Oba sta bila planirana za izvedbo letos, a zaradi porasta cen in previsokih ponudb do realizacije ni prišlo. V primeru zagotovitve sredstev bi lahko nemudoma objavili razpis za izbiro izvajalca in začeli dela. „Občina je večino svojih projektov izvedla oziroma jih izvaja in ni jih malo. Omenjena projekta pa sta na čakanju zato, ker smo prejeli ponudbe, ki so presegale zagotovljena sredstva in bi razliko lahko zagotovili s pomočjo sofinancerskih sredstev. Vse, kar sprojektiramo in zagotovimo tudi gradbeno do- Foto: ČG Občina se trudi poskrbeti za ureditev novih dostopov v OŠ Olge Meglič in Prešernovi 29 ter zagotovitev požarne varnosti, a so ponudbe presegle zagotovljena sredstva. objekt v Mestnem parku, garažni plato Lackova, dominikanski samostan III. faza, prizidava z rekonstrukcijo OŠ Breg, centralna kuhinja in pralnica ter prostori za nove oddelke Vrtca Ptuj, male sončne elektrarne, križišče pri Upravni enoti Ptuj, reflektorji na Mestnem stadionu in igrišču v Grajeni, Mestna hiša, sanacija južnega opornega zidu pri dominikanskem samostanu itd. Naložb, ki bi jih torej želeli izvesti in za to pripravljajo potrebne predhodne korake, dovoljenja, soglasja ipd., je veliko. Birokracija praviloma vzame veliko časa, prav zato je gotovo smiselno zadeve pripravljati vnaprej, tudi „na zalogo“. Dženana Kmetec Drago okrevanje po krizi covid Evropska komisija je iz naslova React EU v letu 2022 za vseh 27 držav članic namenila približno 11 milijard evrov, lani dodatnih 40 milijard. S tem so zagotovili, da lahko države članice izvajajo ukrepe za okrevanje s povečanjem odpornosti zdravstvenega varstva in podjetij ter z okrepitvijo podpore najranljivejšim skupinam. S pomočjo teh sredstev naj bi prispevali k zelenim in digitalnim prednostnim nalogam za pametno, trajnostno in povezano okrevanje. Štajerski TEDNIK 6 torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK stran 6 torek z 27. septembra 2022 V središču EU z Količina ostankov fitofarmacevtskih sredstev v živilih narašča Slovenija, Podravje z Napoveduje se prepoved pesticidov, alternative Koliko ostankov pesticidov v hrani pojemo Vsi kimajo prepovedi pesticid tudi podražitvi hrane za 40 od Članice Evropske unije skupaj z Norveško in Islandijo redno spremljajo, koliko pesticidov je ostalo v hrani, ki se znajde na trgovskih policah. Vse leto vzorčijo zlasti rastlinsko hrano, nato pa Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) objavi rezultate. Ti sicer pridejo v javnost z zamudo leta ali dveh; tako je denimo agencija izsledke za leto 2020 objavila letos, z njimi pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. Foto: SD Članice EU redno spremljajo, koliko pesticidov je ostalo v hrani, ki se znajde na trgovskih policah, osredotočajo pa se zlasti na rastlinsko hrano. Kažejo namreč, da je delež vzorcev s preseženimi mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v živilih večji kot pretekla leta, kar je še posebej skrb vzbujajoče, saj dokazuje, da zakonodajna zaveza k zmanjšanju uporabe pesticidov očitno ni dosežena. Članice EU so se namreč dogovorile, da od leta 2009 dalje izvajajo ukrepe za trajnostno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), do leta 2030 pa naj bi količino porabljenih FFS celo prepolovile. Zaveze očitno ne učinkujejo Vzorčenje in testiranje poteka v vsaki državi članici posebej. Skupaj je bilo leta 2020 pregledanih 88.141 vzorcev. Analizirali so 659 različnih aktivnih snovi. 12.077 vzorcev je bilo odvzetih v okviru enotno koordiniranega programa EU, 76.064 pa je vsota pregledanih vzorcev po načrtih vsake države posebej. Kot pojasnjuje Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije, je enotno koordiniran program EU za leto 2020 vključeval korenček, cvetačo, kivi, čebulo, pomaranče, hruške, krompir, posušen fižol, riž, goveja jetra in perutninsko maščobo, enaka živila pa se ponovijo na tri leta. V jagodah našli kar 35 pesticidov Rezultati na nivoju EU so pokazali, da je najvišje mejne vrednosti ostankov v živilih preseglo 1,7 odstotka vzorcev. Te stopnje so se od leta 2014 do 2020 zvišale v rižu, pomarančah, hruškah in perutnini, med letoma 2017 in 2020 tudi pri suhem fižolu, kiviju in cvetači. Največkrat so prevelike ostanke pesticidov našli pri pomarančah, hruškah, korenčku in rižu. V primerjavi z letom 2019 se je delež »pesticide free« živil, torej tistih brez sledi pesticidov, zmanjšal s 56,6 na 54,7 odstotka. Še dopustne količine ostankov FFS je imelo 40,2, v 2019 pa 39,5 odstotka vzorcev. Medtem ko je leta 2019 mejne vrednosti preseglo 3,9 odstotka vzorcev, je ta delež leta 2020 narasel na 5,1 odstotka. Rezultati so spodbudnejši pri ekoloških živilih, pri katerih je bilo več kot 80 % vzorcev »čistih«, mejne vrednosti pa je presegal le poldrugi odstotek. Še bolje kaže otroški hrani, saj je bilo brez ostankov pesticidov 92 %, s preseženimi vrednostmi pa 1,8 odstotka. Pri 24.057 vzorcih (27,3 %) so odkrili koktajl pesticidov, torej je neko živilo vsebovalo ostanke najmanj dveh, če ne celo več sredstev za zaščito rastlin. Največkrat so takšen koktajl našli v paprikah, jabolkih, pomarančah, hruškah, jagodah, namiznem grozdju, mandarinah in breskvah, v predelanih živilih pa v vinu, posušenih sadežih vinske trte, pomarančnem soku, pšenični moki, makovih semenih in papriki v prahu. Neslavni rekord so pri tem podrle jagode neznanega izvora, pri katerih so odkrili ostanke kar 35 pesticidov. V Sloveniji slabši rezultati Kako pa so se odrezala živila, kupljena v Sloveniji? Za monitoring živil je zadolžena Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je preiskala 852 vzorcev, od tega 285 oziroma 33,4 odstotka iz Slovenije, 345 oziroma 40,5 odstotka iz drugih držav EU, 216 oziroma 25,4 odstotka iz tretjih držav, šest vzorcev oziroma 0,7 odstotka pa je bilo neznanega izvora. Rezultati analize so pokazali, da 466 vzorcev (54,7 %) ni vsebovalo ostankov pesticidov, v 23 vzorcih (2,7 %) pa so presegali mejne vrednosti, kar je za odstotek več, kot je povprečje EU. »Pesticidi ščitijo rastline pred boleznimi in napadi žuželk ali pomagajo pri rasti in lastnem obrambnem sistemu rastlin. Sredstva so razdeljena v okrog 22 skupin, vsa pa pomagajo kmetovalcem k boljšemu hektarskemu donosu, ščitijo živila pred pokvarljivostjo ter s tem zmanjšujejo izgube pridelkov in tudi količino vloženega dela kmetovalca. Kmetijska dejavnost je tako donosnejša, preskrba s hrano pa naj bi bila cenejša. Ker pa so strupeni in škodljivi tako za okolje kot za ljudi, je njihova uporaba časovno in količinsko omejena. V živilih jih ne moremo videti, zato tudi ne vemo, ali so v njih ostanki FFS. Lahko pa se skušamo čimbolj ogniti vnosu nevarnih kemikalij, in sicer tako, da se prehranjujemo pestro in ne kupujemo vse pri enem pridelovalcu ali iz enega samega vira oziroma izvora živil, s čimer 'razredčimo' vnos strupenih snovi,« še svetuje Petermanova. Senka Dreu Slovenski kmetje se vse pogosteje sprašujejo, do kod seže evropsko nerazumevanje slovenskega kmetijstva. Evropski poslanci imajo še vedno v rokah predlog uredbe, ki predvideva 58 % znižanje prodaje pesticidov ter popolno prepoved uporabe na vodovarstvenih območjih in območjih Nature 2000. Ta prepoved zajema 42 % slovenskih njiv, z deležem zmanjšanja rabe pesticidov pa se Slovenija uvršča med države, kjer je predvideno znižanje pesticidov najvišje, celo višje od npr. Bolgarije, Madžarske. »To so politične igrice brez ekonomskih izračunov posledic,« pa je predlog uredbe označil Mario Lešnik iz mariborske biotehniške fakultete. Uredba je resda šele v pripravi, vendar trenutno besedilo s popolno prepovedjo rabe pesticidov na občutljivih območjih pomeni konec kmetovanja na Dravskem in Ptujskem polju, pravijo kmetje. Slovenija sicer podpira zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, kjer je to mogoče, ne strinja pa se s popolno prepovedjo rabe FFS na območjih Nature 2000 in vodovarstvenih območjih. »Na splošno pa imamo pripombo, da uredba ne sme zmanjšati kmetijske proizvodnje in posledično prehranske varnosti, predvsem ne tam, kjer ni na razpolago ustreznih alternativnih metod varstva rastlin,« pravijo na kmetijskem ministrstvu, pri razmišljanju jih je podprlo tudi okoljsko ministrstvo, ki je sprva podpiralo predlog evropske komisije. Predlog uredbe je trenutno v obravnavi, zato še ni jasno, kakšna bo končna sprejeta zakonodaja, torej kakšna bo obveza za vsako posamezno državo, zagotovo pa bodo sprejeti ukrepi, ki bodo spodbujali ekološko kmetovanje in dajali prednost integriranemu varstvu rastlin. Ugašanje kmetij pomeni več hrane iz uvoza Neizpodbitno je, da uporaba pesticidov predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolja, saj raziskave kažejo na povezavo med izpostavljenostjo pesticidom in povečanim tveganjem za zdravstvene težave, vključno s Parkinsonovo boleznijo, reproduktivnimi in razvojnimi težavami ter rakom. Ob tem imajo vpliv tudi na zdravje tal, kakovost voda. Na drugi strani pa so med živili, ki so z ostanki pesticidov najbolj umazana, predvsem sadje in zelenjava in ne žitarice, ki prevladujejo na tleh Dravskega in Ptujskega polja. Nadalje so rezultati raziskav iz leta 2020 o prisotnosti ostankov pesticidov evropske agencije za varno hrano pokazali, da 50 % testiranih živil ni vsebovalo ostankov oz. so bili ti pod mejo, ki bi jo bilo mogoče zmeriti, 44 % živil je v bilo v okviru dovoljenega. Šest odstotkov je dovoljeno količino presegalo, kar pa še ne vedno ne pomeni, da užitje živila pomeni tveganje za zdravje. Že vrabci na veji pa čivkajo, da je lokalna hrana bolj zdrava od uvožene, ki ima za sabo stotine prevoženih kilometrov, vendar pa se s sprejetjem uredbe pričakuje, da se bo domača pridelava še znižala, uvoz pa povečal. Zagotovo so rezerve za zmanjšanje uporabe pesticidov, in sicer v bolj preciznem kmetovanju, torej ob pravem času, uporaba pravega sredstva v določeni količini. Za to pa so potrebne verodostojne in dostopne informacije ter kmetijska tehnika, ki bo to omogočala, slednje pa je pogojeno z investicijskim denarjem, ki ga ob vseh cenovnih pritiskih na kmetijah že dolgo ni več. Popolne pr bodo sprej Če ugasne kmetijstvo, ugasne tudi del gospodarstva »Strokovnjaki in kmetje smo bili šokirani, ko smo prebrali predlog Ekološko kmetovanje: dela je več, pridelka pa manj Ekološka kmetija iz Lancove vasi kmetuje na petih hektarjih na prvem vodovarstvenem območju. S plevelom se spopadajo ročno, zaradi majhnosti kmetije si namreč strojev, ki bi jim olajšali delo, ne morejo privoščiti. »Naša kmetija kljub gnojenju s hlevskim gnojem in kolobarjenju z deteljo, ki zagotavlja dušik v tleh, pridela le polovico zrnja, kot bi ga sicer. Torej namesto sedem ton po hektarju žanjemo dobre tri tone. Razlika v ceni pa žal ni dvakratna. Da se preživeti. Pretiranega zaslužka ni bilo prej, ko smo kmetovali konvencionalno, niti sedaj, res pa je, da zdaj je dela mnogo več.« Težko je, vendar bodo vztrajali, dokler bodo lahko. Si pa kmetovalec težko predstavlja, da bi celotno Dravsko in Ptujsko polje postalo območje ekološkega načina kmetovanja. »Vendar če bo treba, pač bo. To je politična odločitev.« Pesticidi so v kmetijstvu za široko pridelavo hran rastlinskega kot živalskega izvora ter krme. Slovenija v 20 letih že zniž Foto: Črtomir Goznik Ekološko kmetijstvo zagotovo pripomore k ohranjanju kulturne in kmetijske krajine in varovanju okolja, vendar pa so pridelki v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom skromnejši. Insekticidi za zatiranje žuželk Herbicidi za zatiranje plevelov Fungicidi za zatiranje plesni Skupaj Podatki o prodaji aktivnih snovi od leta 1997 rabo, torej koliko sredstev gre na trg Slovenije torek, 27. 9. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 27. septembra 2022 stran 7 7 V središču Podravje z Stranpoti solarizacije: ljudje naveličani zavajanja in leporečenja politike pa ni Kmetija z odobrenim financiranjem EKO sklada, a brez možnosti priklopa dov – bi vsi kimali dstotkov?! Solarizacija je izjemno priljubljena beseda sedanje vlade, prav tako poudarjanje pomena prehoda na zelene vire energije in s tem nujnosti izgradnje sončnih elektrarn. Toda ‚kreativne‘ ideje politikov ter drugih zagovornikov izrabe sončne energije, kot vse kaže, zdrži le papir. Kmetija iz okolice Slovenske Bistrice je za izgradnjo sončne elektrarne že prejela odobreno subvencijo Eko sklada, nato pa doživela hladen tuš upravljavca električnega omrežja. Kmetiji so namreč odvrnili, da bo priklop mogoč po prenovi omrežja, zagotovo pa ne pred letom 2030. Zgodba kmetije ni osamljena. Foto: Črtomir Goznik repovedi rabe pesticidov na Dravskem in Ptujskem polju ni pričakovati, zagotovo pa jete dodatne omejitve. uredbe, ki je resnično ekstremno rigorozen, na drugi strani pa neizvedljiv, saj ni razvite tehnologije, ki bi v tolikšni meri znižala predvideno rabo fitofarmacevtskih sredstev,« je jasen Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Ob tem je nenavadno, da bi morala Slove- Foto: Črtomir Goznik ne danes nepogrešljivi, tako pri pridelavi hrane nija za 58 % znižati rabo pesticidov, medtem ko npr. Madžarska za 48 %, Bolgarija in Romunija pa za 35 %. »Ni enostavno pojasniti, zakaj smo ravno pri nas prišli do takšnih omejitev. Podatki kažejo, da smo v zadnjih 20 letih skoraj prepolovili rabo aktivnih snovi.« Eden izmed razlogov za znižanje rabe pesticidov naj bi bila tudi varstvo potrošnikov, vendar kot pravi Lešnik, zmanjšanje samooskrbe v Sloveniji oz. še dodatna omejitev slovenskih kmetov bo zgolj povečala uvoz. »Jedli bomo hrano iz Španije oz. uvoza, ki jo bodo tamkajšnji kmetje še naprej škropili, naše hrane pa bo manj oz. bo ta še dražja. Vsak se z veseljem strinja, da se omeji uporaba FFS, vendar bi se strinjali tudi s 40 % podražitvijo hrane?« Ob tem Lešnik opozarja, da je ta uredba zgolj prva v nizu dodatnih pritiskov na kmete ter da se obeta še uredba o znižanju rabe gnojil, uredba o emisijah, ki bo kmetom naložila plačevanje t. i. emisijskih kuponov zaradi nastajanja metana, ki ga proizvaja živina. »Na drugi strani pa ekonomskih izračunov, kako bodo vsi ti ukrepi vplivali na kmete, ni. Zavedati pa se je treba, da če slovensko kmetijstvo ugasne, ugasne tudi vsaj 20 odstotkov gospodarstva.« Mojca Vtič 2010 61.840 kg 253.778 kg 789.323 kg 1.134.370 kg 2020 41.390 kg 215.832 kg 716.980 kg 993.975 kg V koalicijski pogodbi je zapisano, da so si vladne stranke na področju povečane rabe obnovljivih virov energije zastavile ambiciozne cilje, ki jih bodo tudi uresničevale. Smeli načrti vlade, nenehno poudarjanje pomena prehoda na zelene vire energije pa zbujajo val ogorčenja pri tistih, ki bi prehod zaradi znižanja stroškov električne energije ter navsezadnje prispevka k razogličenju družbe želeli narediti, pa ne morejo. Ne morejo pa zato, ker električno omrežje priključitve sončne elektrarne povsod ne omogoča. Kmetija iz okolice Slovenske Bistrice se je v začetku lanskega leta prvič obrnila na upravljavca elektrodistribucijskega omrežja Elektro Maribor s prošnjo za informacijo glede možnosti priključitve sončne elektrarne na omrežje. Odgovora ni bilo. Nato je na predlog dobavitelja električne energije, ki se ukvarja tudi z načrtovanjem sončnih elektrarn, pripravila projekt, ki je predvideval postavitev sončne elektrarne s površino 160 m2 in z močjo 34 KW, vrednost naložbe bi bila 27.000 evrov. Projekt so prijavili na razpis Eko sklada, ki jim je odobril subvencijo v višini 4.800 evrov, dobavitelj električne energije pa se je v njihovem imenu ponovno obrnil na upravljavca omrežja Elektro Maribor. Naposled so vendarle prejeli odgovor. »Vključitev skupnostne samooskr- Foto: Petrol Mnogi si želijo prehod na zelene vire energije, vendar zaradi električnega omrežja, ki ne premore novih priključitev, ostanejo brez možnosti izgradnje sončne elektrarne. be s priključno močjo 34 KW bo mogoča po ureditvi nizkonapetostnega omrežja oz. po izgradnji nove transformatorske postaje. Po rekonstrukciji je potrebna nova preverba priključitve,« se je glasil odgovor kmetiji. Vsaj do leta 2030 brez možnosti priključitve Najbolj pa je lastnike kmetije presenetilo priznanje Elektra Maribor, da v veljavni razvojni načrt elektrodistribucijskega omrežja 2021–2030 prenova njihovega niz- Odobrene vloge in nepovratne finančne spodbude Eko sklada Leto 2017 2018 2019 2020 2021 Število naložb 679 1.588 2.057 3.148 5.306 Milijoni evrov 1,11 2,77 3,80 6,53 11,78 Vir Eko sklad Foto: Eko sklad žala uporabo pesticidov za dobrih 40 % 2000 97.966 kg 408.532 kg 842.594 kg 1.468.110 kg COLOR CMYK Vir: MKGP 7 do 2020. Podatki se nanašajo na prodajo aktivnih snovi in ne na dejansko e v določenem letu. Od leta 2017 do marca letos je Eko sklad prejel več kot 30.300 vlog za subvencioniranje sončnih elektrarn. Odobril je dobrih 40 % vlog oz. 12.788 vlog, skupno pa so prejemniki prejeli 26 milijonov evrov subvencij. Eko sklad ocenjuje, da je zaradi zavrnitve soglasja po priključitvi sončne elektrarne v omrežje v letih 2019–2021 od vloge odstopil manj kot odstotek vlagateljev za subvencijo, zagotovo pa bo delež odstopljenih vlog večji letos, menijo na skladu. Foto: Črtomir Goznik Kmetije so velike porabnice električne energije, cena kilovatna ure pa se je v primerjavi z lani več kot podvojila. Medtem ko je lani junija kmetija iz okolice Slovenske Bistrice za kilovatno uro odštela 0,063 evra, se je letos cena ustavila pri 0,14 evra. konapetostnega omrežja ni vključena. »To pomeni, da se najmanj do leta 2030 na tem območju ne bo vlagalo v nadgradnjo omrežja in da smo še najmanj (!) osem let oddaljeni od izgradnje sončne elektrarne.Kdo ve, kdaj bomo potem na vrsti. Ob tem so na Elektru Maribor predlagali, da si položimo svoje električne kable do transformatorske postaje, kar bi bila naša kmetija celo pripravljena narediti, vendar so nato ugotovili, da je tudi transformator prešibek,« je povedala kmetovalka in zaupala: »Hranim si izrezke člankov in eden izmed njih govori, kako naj bi bili do leta 2050 energetsko nevtralni. Žal ne verjamem tej zgodbi, zato naj oblastniki nehajo propagirati sončne elektrarne, če njihova priključitev ni mogoča.« Znesek za elektriko se je podvojil Kmetija iz okolice Slovenske Bistrice, ki se ukvarja s prirejo mleka, je lani v povprečju za električno energijo na mesec odštela 400 evrov, letos se je znesek več kot podvojil, nekaj tudi na račun večje porabe, saj so kmetijo modernizirali s prezračevalnim sistemom. Kmetija je bila (tudi zaradi višjih stroškov energije) pripravljena izvesti prehod na zeleno energijo, žal jim tega omrežje ne dopušča, njihova zgodba pa ni edina. S težavo kmetije smo soočili tudi ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za področje energetike, a odgovorili so le deloma, češ da se elektrodistribucijska podjetja utapljajo v številnih vlogah za izdajo soglasja za priključitev naprav za samooskrbo ter da so podjetja odgovorna za presojo tehničnih rešitev in omejitev, saj da so tudi upravljavci omrežja, svoje odločitve pa morajo ustrezno utemeljiti. Obljube ali načrtov, kako in do kdaj bo slovensko električno omrežje vsakemu posamezniku tudi omogočilo prehod na tako opevano zeleno energijo, niso zaupali. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 torek z 27. septembra 2022 Podlehnik z Energetska sanacija pri koncu, nadzidava kmalu DUBROVNIK in OBIRANJE MANDARIN V 14 dneh od gradbišča do polnih učilnic Dva tedna pred začetkom šolskega leta si je bilo ob pogledu na štrleče kable, zidarsko in slikopleskarko orodje težko predstavljati, da bodo 1. septembra učenci OŠ Podlehnik vstopili v (energetsko) obnovljeno šolo. Toda gradbenim delavcem je ob pomoči vseh zaposlenih na šoli in v vrtcu, od pedagoških delavcev do čistilk in hišnika, ki med poletjem ni užil niti dneva dopusta, uspelo. Z>//EWK^>h a> WƌŝĚƌƵǎŝƚĞƐĞŶĂ /ZĂĚŝĂͲdĞĚŶŝŬĂWƚƵũ ŵŝŶ ŽĚϮϭ͘ϭϬ͘ͲϮϯ͘ϭ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞϯĚŶŝ Ϭ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ RNWREUDVH]QDPLRGSUDYLWHYVHGRELVHUDMXĜQH Dalmacije - DUBROVNIKA, v dolini edinstvene delte NERETVE ]QDPL2%,5$-7(0$1'$5,1(LQRGNULYDMWHËDUHPHVWD ŠIBENIK, s skrivnostnim pridihom srednjeveške pravljice. 9'XEURYQLNXVLERPRRJOHGDOLPHVWQH]QDPHQLWRVWLNRWVRSDODþD6SRQ]DFHUNHYVY9ODK ]DãþLWQLNDPHVWDFHUNHYVY%ODåDVWDUROHNDUQRREUDPEQLVWROSPHVWQROXNRVWUGQMDYR6Y ,YDQDYHOLNLYRGQMDNLQGRPLQLNDQVNLVDPRVWDQ2EþXGRYDOLERPRWUGQMDYL0LQþHWDLQ%RNDUVH VSUHKRGLOLSRXOLFL3ODFDDOL6WUDGXQXLQVHSRY]SHOLQDRE]LGMHRGNRGHUVHSRQXMDOHSUD]JOHG 91HXPXVHERPR]YHþHUGUXåLOLREJODVELLQGREULYHþHUML 1DSODQWDåLYGROLQR'HOWH1HUHWYHKUYDãNL.DOLIRUQLMLERPRRELUDOLPDQGDULQH9VORJXQH UHWYDQVNLKGRPDþLQRYVHERPRYR]LOLSRãWHYLOQLKUHþQLKURNDYLKVWUDGLFLRQDOQLPLSORYLOL± WUXSLFDPLYVHGRMH]HUD.XWL3RVWUHJOLQDVERGR]GRPDþROR]RLQVVPRNYDPLWHUULEMLPL VSHFLDOLWHWDPLREGDOPDWLQVNLJODVELSDERPRYVHVNXSDMSRSODNQLOLVNR]DUFHPGRPDþHJD 9PHVWXâLEHQLNVLERPRSROHJVUHGQMHYHãNLKWUGQMDYLQNQHåMHJDGYRUDRJOHGDOLL]MHPHQ SULPHUVWDYEDUVWYD.DWHGUDORVY-DNRYDNLMHYFHORWL]JUDMHQDL]NDPQDLQNDPQLWLKSORãþ EUH]XSRUDEHYH]LYQLKPDWHULDORY »Časovnice so bile zastavljene in šola je bila pripravljena v skladu z rokom,« je samozavestno dejal župan Sebastian Toplak, priznal pa je, da jim brez pomoči zaposlenih ne bi uspelo. Prav tako so v roku zagotovili dodatno vrtčevsko igralnico v nekdanjih konferenčnih prostorih vrtca ter uredili novi sanitarni blok. Dela na šolski in vrtčevski zgradbi pa še zdaleč niso končana. Zaključena je energetska sanacija šole z dodatnimi deli, ki zajemajo elektro in vodovodne inštalacije, nove pode po hodnikih in avli … »Sedaj tečejo testni zagoni ogrevanja, pred nami pa je še predaja vseh garancij, certifikatov in ustreznosti materialov, s tem se investicija, vredna slabega pol milijona evrov, zaključuje,« je povedal župan in dodal, da naj bi bila nadzidava vrtca in šole zaključena konec novembra. »Za zdaj smo znotraj časovnih okvirjev, vendar je dobava nekaterih materialov težja, roki so daljši, a za zdaj nič ne kaže, da ne bi projekta uspešno speljali do konca.« Gradnja je nekoliko otežena tudi zaradi prisotnosti otrok, saj morajo gradbinci upoštevati, da večjih posegov v času počitka ot- Foto: Mojca Vtič Investiciji obnove šole in vrtca sta skupaj vredni 1,3 milijona evrov. rok ne opravljajo, kljub gradbenim delom pa ravnatelj Dejan Kopold zagotavlja, da izvajanje projekta ni moteče za pouk. Do konca novembra je predvidena še ureditev dodatne (rezervne) igralnice v okviru vrtca, konferenčne dvorane, dvigala in knjižnice. »Šolske knjižnice trenutno ni, kljub temu pa je učencem omogočena izposoja nujnega gradiva, sicer pa tudi našo občino obiskuje Bibliobus, tako da je dostop do knjig še vedno omogočen,« je pojasnil župan. Šolska zgradba z vrtcem bo novo podobo dobila šele pozno jeseni, že sedaj pa so obnovljeni svetlejši prostori razveselili učence. »Opazili so vsako novo podrobnost,« je zaupal ravnatelj Kopold, župan Toplak pa je dodal, da je občina zagotovila pogoje za učenje in vrtčevsko varstvo, za dobro počutje pa so še vedno najpomembnejši predani in srčni učitelji ter vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. Mojca Vtič Podravje z zaDravo – največji projekt v državi 6,2 milijona evrov za dravski ekosistem Projekt zaDravo je po besedah vodje Borisa Keuca iz Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje - Maribor trenutno največji projekt v Sloveniji, ki naslavlja biotsko raznovrstnost in območja Natura 2000. V njegovem okviru tečejo številna dela s ciljem izboljšanja stanja rečnega in obrečnega ekosistema reke Drave. Dela izvaja Direkcija RS za vodo. Na več lokacijah med drugim obnavljajo stare rokave, mrtvice in rečne zatoke, odstranjujejo zarasti in mulj na prodiščih ter vzpostavljajo prehodnost med Dravo in njenimi pritoki. »Neugodno stanje habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst ob Dravi je posledica hidroloških in hidromorfoloških sprememb ob reki Dravi. Zato je bil projekt zaDravo zasnovan z namenom izboljšanja neugodnega stanja dravskega rečnega in obrečnega ekosistema in dviga kakovosti življenja v Dravskem obrečnem prostoru - tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot tudi za človeka,« je pojasnil Keuc. V Zlatoličju postavljajo pasivno obrežno zavarovanje v dolžini 300 metrov, ki bo ustavilo napredovanje erozije in varovalo dostopno pot ter zasebne kmetijske površine. Ob tem bodo za nekaj metrov prestavili poljsko pot, po kateri teče tudi kolesarska pot. Projekt zaDravo je vreden 6,2 milijona evrov in se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operativni izvedbi na terenu je namenjenih nekaj manj kot 2,7 milijona evrov. Med partnerji projekta je med drugim Občina Starše, kjer so vzpostavili nove in izboljšali obstoječe travnike v površini okoli 2,9 hektarja in uredili mejice. Med Dra- vo in Miklavškim potokom je bila izvedena prehodnost, podoben cilj imajo v načrtu tudi na potoku Bela v občini Cirkulane. V občinah Duplek in Ptuj z različnimi ukrepi obnavljajo mrtvice struge. Za vse aktivnosti na terenu je pripravil strokovna izhodišča Zavod RS za varstvo narave. Z omenjenimi aktivnostmi poskušajo deloma obnoviti in ohraniti izginjajoča življenjska okolja ogroženih vrst, kot so dvoživki veliki pupek in hribski urh, želva močvirska sklednica, kačji pastir kačji potočnik, hrošč močvirski krešič, bober in vidra. Sta, Ur CENA: 259 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀ ŚŽƚĞůƵΎΎΎ͕ϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ϭdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕ ϭdžǀĞēĞƌũĂnjŐůĂƐďŽ͕ǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟ ƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ŽďŝƌĂŶũĞŵĂŶĚĂƌŝŶƐƉŝŬŶŝŬŽŵ͕ ǀŽǎŶũŽƐͩƚƌƵƉŝĐĂŵŝ͕ͨϮŬŐŵĂŶĚĂƌŝŶ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂŝnjůĞƚĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂǀŽĚŶŝŬĂ͕ƚĞƌŶĞnjŐŽĚŶŽ njĂǀĂƌŽǀĂŶũĞ͘ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Foto: Pexels.com torek, 27. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Turizem torek z 27. septembra 2022 9 Ptuj z Zavod za turizem brez občinskega financiranja ne more preživeti “Zavod za turizem Ptuj ni prodajna agencija” Vse od ustanovitve leta 2016 je Zavod za turizem Ptuj pod drobnogledom javnosti. Ustanovljen je bil z namenom promocije in dela na področju turizma. Pričakovanja so bila velika, vlaganja (javnih sredstev) v delovanje zavoda bi se morala povrniti, pomnožiti. Na vprašanje, kakšen je finančni izkupiček od prodaje turističnih paketov v zadnjem letu ter kako le-te tržijo, odgovarjajo: »Zavod ni prodajna agencija, kar pomeni, da ne prodajamo turističnih aranžmajev zunanjih ponudnikov, tržijo jih neposredno ponudniki nočitev.« Osnovne naloge Zavoda za turizem Ptuj so kakovostna ponudba, usklajevanje in povezovanje ponudnikov, promocija in spodbujanje razvoja. Čeprav na spletni strani predstavljajo tudi turistične pakete, pa teh sami ne prodajajo. Paketi so razdeljeni v sedem kategorij, ločeni so glede na interese, od ponudbe za družine do kulinarike, vina, sprostitve in rekreacije. A iz tega naslova zavod nima prihodkov. Direktorica Tanja Srečkovič Bolšec pravi, da niso prodajna agencija, zato ne prodajajo turističnih aranžmajev zunanjih ponudnikov. S turističnimi agencijami očitno sodelujejo zelo malo: »Zavod ne oglašuje neposredno ponudbe destinacije pri turističnih agencijah. Ker se večinoma prodajajo paketi z nočitvami, se ponudniki sami dogovorijo za kontingente sob. Zavod agencijam posreduje informacije o splošni turistični ponudbi destinacije (vodniška služba, muzej, kultura, terme, vino in kulinarika, dogodki ...), s katero lahko obogatijo svoje programe oz. neposredno stopijo v stik s ponudniki in sestavijo tematske programe za posameznike, skupine, razpisana potovanja.« Zavod torej ponudnike le pozove k pripravi in oddaji idej za pakete, pomagajo pri predlogih za obogatitev ponudbe in promociji, ne izvajajo pa neposredne prodaje. ko z gotovostjo opredeliti. Srečkovič Bolščeva meni, da se rezultati njihovega dela jasno kažejo preko rasti nočitev pri ponudnikih. Letni strošek zavoda: 325.000 evrov, lastnih prihodkov 149.000 evrov Foto: ČG Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj Neodvisno od tega lahko ponudniki svoje pakete posredujejo Slovenski turistični organizaciji, ki jih brezplačno objavi na svojih straneh, v šestih tujih jezikih. Turistične agencije se na ponudbo Zavoda slabo odzivajo ... S ponudbo destinacije naj bi sicer večkrat skušali nagovoriti turistične agencije in operaterje: »Žal pa je precej tujih agencij med korono zaprlo svoja vrata ali pa niso bile odzivne. Jeseni bomo znova kontaktirali pomembnejše agencije v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Italiji. Takrat bomo prav tako nagovorili različna slovenska društva, terme, hotelirje, predvsem s povabilom na Ptuj z vinsko-gastronomsko ponudbo, ki je aktualna vse leto, ter na tradicionalne dogodke v letu 2023 (za pripravo programov, tematskih potovanj).« Delo zaposlenih na zavodu je osredotočeno predvsem v promocijske aktivnosti, kot so študijske ture, predstavitve destinacije na sejmih in borzah, pomoč ponudnikom, organizatorjem, priprava brošur, izvedba prireditev ... Kakšen je finančni učinek tega, je tež- Slovenija z Natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna Stroški plač (zajet je tudi strošek zaposlenega v Mestni galeriji) so lani znašali nekaj več kot 150.000 evrov, materialni stroški dodatnih 31.000 evrov, organizacija prireditev 54.000 evrov, še enkrat toliko promocija. Za ureditev kabineta Stojana Kerblerja so odšteli okrog 10.000 evrov, za delovanje galerije pa skoraj 26.000 evrov. Skupaj je to v letu 2021 znašalo približno 325.000 evrov. Na drugi strani direktorica pravi, da zavod nekaj denarja pridobi tudi na trgu: “Prihodki iz prodaje so lani znašali 13.127 evrov, iz naslova razpisov smo prejeli 97.850 evrov, od sponzorstev in drugih prihodkov 38.164 evrov, kar pomeni skupno 149.335 evrov.” Ustanovitve zavoda so se številni Ptujčani razveselili, saj je prevladalo večinsko mnenje, da mesto potrebuje krovno turistično organizacijo. Dejstvo pa je, da njegovo delovanje ni poceni, zato so tudi pričakovanja javnosti (ne na- Večina paketov pripravljena s Hotelom Mitra Na spletni strani zavoda je predstavljenih sedem turističnih paketov, ki jih zgolj promovirajo, ne pa neposredno prodajajo. Razdeljeni so v kategorije: Kulinarika in vino, Ptuj v dvoje, Po poteh zgodovine, Ptuj za družine, Sprostitev ter rekreacija, Vino in wellnes ter Otroške zimske počitnice. V pretežni meri so paketi pripravljeni v sodelovanju s Hotelom Mitra, sodelujejo pa tudi z Grand hotelom Primus ter Hotelom & casinojem Admiral. Zavod za turizem Ptuj je tudi krovni organizator in koordinator turističnih vodenj v mestu. V prvi polovici tega leta so izpeljali vodenja za 71 skupin oz. 1601 osebo. "Možnost neomejenega števila objav paketov imajo vsi ponudniki, od vsakega posameznika pa je odvisno, v kolikšni meri izkoristi priložnost," pravi direktorica ptujskega Zavoda za turizem. Foto: ČG Zavod ne prodaja turističnih paketov, pač pa jih v sodelovanju s ponudniki le oglašuje. zadnje se zavod financira iz javnih sredstev) visoka, veliko višja kot pri številnih drugih zavodih. Turizem je pač paradni konj, na katerega veliko stavimo in iz katerega želimo iztržiti kar največ. Gotovo bi prav na osnovi zanimivo pripravljenih turističnih paketov (od kate- rih bi neposredno finančno korist imel tudi sam zavod) lahko imeli več. Vsak evro, ki bi ga zagotovili na trgu namesto iz občinskega proračuna, bi bil dobrodošel za nadaljnji razvoj izjemnega potenciala mesta. Dženana Kmetec Slovenija z Kreativne zgodbe kulturne dediščine in tradicij Spodnjepodravci brez ene same nominacije Znova prezrta Štajerska Turistična zveza je zaključila natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022. Strokovna komisija je pregledala 67 slovenskih mest in krajev, 21 jeder, 37 izletniških točk, 19 kampov in glampingov, sedem mladinskih prenočišč ter 35 tematskih poti. Izbrali so nominirance, priznanja pa bodo podelili novembra na Dnevih slovenskega turizma. »Na podeželju je opazen razvoj kulturnega turizma in številne revitalizacije vasi in jeder, velik napredek pa je bil dosežen tudi na področju digitalizacije,« so vodjo komisije za turizem Andrejo Vesel povzeli na Turistični zvezi Slovenije. Da ji je bilo letos še posebno v veselje ocenjevati kampe, glampinge in mladinska prenočišča, saj so bila nabito polna, je medtem izpostavila vodja komisije za to področje Nina Počervina, ki opaža zlasti velik napredek na področju infrastrukture. Vodja komisije za tematske poti Jože Prah, ki si je od leta 2011 skupaj z drugimi člani komisije ogledal že več kot 500 tematskih poti, pa je pohvalil »vestnost, naprednost, predanost delu ter obilico turističnega znanja in inovativnosti«. Gradec in Slovenske Konjice, med malimi pa Lenart, Radlje ob Dravi in Ribnico. Med zdraviliškimi kraji je komisija izbrala Dobrno, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Med turističnimi kraji so nominirali Bled, Izolo in Radovljico, med izletniškimi kraji Begunje na Gorenjskem, Marezige in Štanjel, med izletniškimi točkami pa Klimatsko letovišče Rogla, Pomnik miru na Cerju, Vodomčev gaj s tematsko potjo zelene rege in Žičko kartuzijo. Med mestnimi jedri je komisija nominirala Ajdovščino, Radovljico in Slovenj Gradec. Slovesna podelitev priznanj pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja bo potekala na Dnevih slovenskega turizma, ki bodo potekali med 14. in 16. novembrom v Laškem. Sta, Ur Med nominiranci Lenart in Žička kartuzija Med nominiranci v kategoriji večjih mest je komisija za najbolj urejene in gostoljubne naštela Celje, Koper in Velenje. Med srednje velikimi mesti Novo Gorico, Slovenj Foto: Visit Lenart Med nominiranci je po izboru strokovne komisije STO v kategoriji malih mest tudi Lenart Evropska turistična spletna stran Visit Europe Guides se loteva različnih tematik v turizmu in jih predstavi bralcem. Septembra se je posvetila »kreativni« Evropi, ki velja za izjemno destinacijo za odkrivanje impresivnih zgodb kulturne dediščine in tradicij. V kreativne zgodbe je vključena tudi Slovenija, ki je predstavljena z nizom zanimivih doživetij, povezanih z rokodelskimi in obrtniškimi tradicijami slovenskih krajev. »Tokrat bralca popeljemo na odkrivanje slovenskih mest in krajev, ki so povezani z bogato zgodovino in tradicionalnimi obrtmi. Mnogi so postali sinonim za izdelke in obrti, ki so tam doma,« pišejo v članku. »Izpostavljamo Ribnico, zibelko suhe robe, ki jo zaznamuje tudi lončarstvo, Idrijo, mesto pod Unescovo zaščito, ki ima poleg pomembne zgodovine rudarjenja živega srebra tudi močno tradicijo klekljanja čipk, Škoo Loko, kjer lahko spoznate delo kovačev in klekljaric, tkalk platna, mlinarjev, glavnikarjev in mojstrov drugih tradicionalnih obrti, Radovljico, kjer sprehod po očarljivem starem mestnem jedru razkrije bogato rokodelsko tradicijo mesta in okolice, in Tržič, nekoč znan po bogati čevljarski tradiciji ter usnjarski in tekstilni industriji. Tu je še Kamnik, ki je bil nekoč cvetoče trgovsko središče, sledi živahne obrti pa lahko odkrijete ob sprehodu po Šutni, najlepši ulici v Kamniku, za konec pa gremo še v Pomurje, ki slovi po lončarstvu.« Kot že večkrat doslej je Štajerska s svojimi značilnostmi in znamenitostmi znova prezrta, pa ne zato, ker ne bi imela bogate zgodovine in tradicionalnih obrti. Opisanih slovenskih destinacij se avtorji prispevka tudi gotovo niso sami domislili, pač pa so jim sugestije za izbor posredovali pri Slovenski turistični organizaciji (STO). Del krivde za to, da Štajerska tako pogosto izpade s turističnega zemljevida Slovenije, morajo prevzeti tudi lokalni turistični delavci, ki ne »pritiskajo« dovolj na STO, pa tudi Štajerci nasploh, da nismo dovolj ponosni na lepote, ki nas obdajajo. SD Foto: SD Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 stran 10 torek z 27. septembra 2022 Kidričevo z V Talumu nagradili najboljše inovacijske predloge Ideja se množi, če jo deliš Tako se glasi slogan letošnjega 11. Talumovega dneva inovativnosti. Število prijavljenih inovativnih rešitev in idej priča, da daje podjetje velik poudarek inovacijam, raziskavam in razvoju. Letos so jih zbrali več kot 1.500, kar je desetkratnik inovativnih predlogov iz prvega izbora Upam si! pred desetimi leti. Predlagane inovativne rešitve so podjetju v zadnjem letu prinesle za 1,4 milijona evrov gospodarske koristi. Osrednji govornik na slavnostni stni prireditvi, na kateri so sodelavcem, m, ki so se izkazali z inovacijskimi predlogi, izročili odlikovanja, je bil Avgust Šibila, direktor poslovne ne enote Ulitki. „Živimo v izredno no zahtevnih časih, svet se spreminja nja hitreje kot kadarkoli doslej. V naši neposredni bližini divja vojna, a ne samo med sprtima državama, temveč Foto: MZ tudi med podjetji, ki se med seboj oj borimo za čim boljše pogoje in položaje. Kot ot v vsaki vojni nekatera podjetja zmagujejo, druga nazadujejo ali se celo zapirajo. Dejstvo je, da razlike med podjetji ne nastajajo zaradi opreme, površine proizvodnih prostorov ali lepih poslovnih prostorov. Razlike med podjetji ustvarjajo ljudje, ki v podjetjih delajo. Uspešna so tista, v katerih si vsi zaposleni prizadevajo za dobro poslovanje. V našem podjetju je zaposlenih veliko zelo sposobnih ljudi. Nemalokrat se nam zastavi vprašanje, ali nam je uspelo ustvariti takšno okolje, da lahko vsakdo v celoti izkoristi svoj potencial. Še nikoli ni bilo pred nami toliko izzivov, kot jih bo do leta 2030: digitalizacija, avtomatizacija, robotizacija, razvoj novih izdelkov in tehnologij. Uspešna preobrazba bo pogoj za preživetje podjetja. Včasih smo v Talumu prodajali aluminij in izdelke, danes vedno bolj prodajamo znanje in rešitve.“ so Vnaprejšnja zadolžitev z osebno varovalno opremo za novozaposlene, predlog sta dali Milka Kardum in Špela Jamšek, Škatla dobrodošlice (avtor ideje Haris Salihagić Hrenko) in Prejem, izdaja in evidentiranje embalaže v PE Ulitki avtorja Jana Maroha. Foto: Stanko Kozel Nagrajenci profesionalne inovativne dejavnosti Vodja strateškega razvoja Stanislav Kores je ocenil, da inovacijska dejavnost v podjetju raste in se krepi. Podjetje inoviranje nagrajuje na različne načine (finančne nagrade, team buildingi, izleti …). Po Koresovih besedah je med sodelavci, katerih inovacije se implementirajo v poslovne oziroma proizvodne procese, tudi čutiti zadovoljstvo. „Stopnja realizacije predlogov je visoka. Tehnične izboljšave ne prihajajo samo iz proizvodnih, temveč tudi podpornih poslovnih procesov.“ Drobnič: „Zdržali bomo in inovativnost je ključna“ V Talumu so inovacijsko dejavnost razdelili na tri segmente. Množično inoviranje zaposlenih je temelj procesa nenehnih koristnih inovacijskih predlogov. V ta segment sodi tudi natečaj Upam si!. Profesionalna inovativna dejavnost je usmerjena v realizacijo tehničnih izboljšav, razvoj novih proizvodov in tehnologij. Tretji segment so podjetniške ideje, ki jih posredujejo zaposleni, poslov- ni partnerji ali študentje, lahko so izhodišče za razvoj novih programov ali dejavnosti. Predsednik Talumove uprave Marko Drobnič je izpostavil, da so inovacije, raziskave in razvoj temelj rešitev, ki so vodilo poslovanja. „Inovacije postajajo sestavni del naše korporativne kulture. Veseli me, da sodelavci v inovacijah prepoznavajo temelj tega, da smo danes tukaj in da bomo tukaj tudi jutri.“ Predsednik Talumove uprave je spomnil na zahtevnost razmer v panogi, še zlati v luči energetske draginje. Želi si tudi, da bi odločevalci na državni ravni razumeli in podprli vrednost industrijske proizvodnje. „Upam, da bodo prepoznali, da so tukaj zaradi nas in ne mi zaradi njih. Zdržali bomo pritiske, ki jih v tem trenutku čutimo, in to nam bo dalo samo še več energije, da bomo uspešni v prihodnje.“ Natečaj Upam si! V okviru natečaja Upam si! so letos prejeli 61 predlogov, med njimi je komisija izbrala tri najboljše. To Množična in profesionalna inovativna dejavnost Na področju množične inovativne dejavnosti so v Talumu v zadnjem letu obravnavali 1.528 inovacijskih predlogov. Nagradili so tri sodelavce, ki so podali največ inovacijskih predlogov. To so David Lorber, vodja litja na nizkotlačnih livnih strojih v poslovni enoti Ulitki s 85 predlogi, Aleksander Krajnc, vodja vzdrževanja II v poslovni enoti Rondelice z 38 predlogi in Boris Ponudič, ki dela na proizvodnih delih v izparilnikih v odvisni družbi Talum Izparilniki z 29 predlogi. Švica, Ptuj z Aleš Šteger, prejemnik mednarodne literarne nagrade Spycher Na področju tehničnih izboljšav se lahko v Talumu znova pohvalijo z izjemnimi dosežki. V zadnjem letu so zabeležili 19 tehničnih izboljšav, ki prinašajo skupaj 1,4 milijona evrov letne gospodarske koristi. Nagradili so tehnične izboljšave, ki so jih predlagali Dejan Ploj, Ferdinand Štrucl, Franjo Skuber (tudi prejemniki srebrnega priznanja ŠGZ), Dejan Šmigoc, Jože Palčič, Igor Hertiš, Tamara Jaušovec, Aleksander Irgolič, Martina Venta, Vesna Roškar, Andrej Brumen, Simona Gnilšek, Andrej Vindiš, Irena Levanič, Anton Verdenik, Branko Juršek, Dejan Korošak, Evgen Muhič, Benjamin Verdenik, Emilija Pišek, Tadej Dobrun, Janez Repa, Gregor Zečević, Simon Strmšek, Krešimir Gorišek, Miranda Brodnjak, Branko Vogrinec, Roman Petek, Janez Jagarinec, Aleš Slana, Srečko Golob, Branko Krajnc, Matjaž Škerget, Franc Vajda in Katja Sever. Mojca Zemljarič Žirija nagrade Spycher je med drugim zapisala: „Ne izpisujemo samo preteklosti, temveč tudi prihodnost“ »Aleš Šteger v svojem zadnjem Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in kritik Aleš Šteger, leta 1973 rojen na Ptuju, prejemnik številnih domačih in tujih nagrad ter štipendij, je te dni prejel še romanu Neverend sestavi osupljivo eno v vrsti uglednih mednarodnih literarnih nagrad. Za roman Neverend, ki ga je napisal pred petimi leti, je v nedeljo, 25. septembra, v okviru praznovanja knjigo knjig, v kateri poetično in politično najdemo v bogastvu na gradu Leuk, prejel nagrado Spycher: Literaturpreis Leuk. Gre za roman, ki se žal v mnogočem kaže kot preroški. Vsaka nagrada je za umetnika zgodba zase, tako kot njegova dela. Ugledna mednarodna literarna nagrada Spycher zasebne švicarske fundacije Schloss Leuk je vendarle nekaj posebnega. Kaj vam osebno pomeni? „Nagrada ni le priznanje zame, temveč za ves duhovni in fizični prostor, kjer je roman Neverend nastajal in iz katerega je zrasel. Je nagrada za umetniški dosežek, a obenem tudi mednarodno prepoznanje zgodbe našega prostora. V primeru Neverenda so to Slovenija, Balkan in Evropa. Pred mano so nagrado prejeli izjemni avtorji, kot so Stefan Hertmans iz Belgije, Mircea Cartarescu iz Romunije, Adam Zagajewski iz Poljske ali Lavinia Greenlaw iz Velike Britanije, se pravi osrednja imena evropske književnosti. Nagrada obenem pomeni možnost, da bom v prihodnje lahko ustvarjal v Leuku v prečudovitem naravnem okolju. Mimogrede, le nekaj kilometrov vstran je vas Raron, kjer je pokopan Rilke. Kraj sem pred mnogimi leti ome- njal v eni svojih pesmi. Morda sem s tem priklical možnost, da se sedaj tja vračam? Kdo ve. Verjamem pa v inteligenco jezika, v to, da s pisanjem ne izpisujemo le naše preteklosti, marveč tudi prihodnost. Tako kot pri branju ne beremo le zapisanega, ampak prebiramo sami sebe v stiku z zapisanim.“ Nagrado ste prejeli za roman Neverend, ki ste ga napisali pred petimi leti. Danes je njegova vsebina še bolj aktualna kot takrat. Ob izdaji so nekateri zapisali, da gre za nenavaden roman. V čem je njegova nenavadnost in njegova aktualnost? „Ko je roman izšel v Sloveniji, so ga kritiki označili za distopičnega. Velike bralske recepcije tedaj ni bilo. Roman tudi ni bil v izboru za slovenske literarne nagrade. Pet let kasneje nemški kritiki več niso govorili o distopiji, ampak o razširjenem realizmu. Toliko se je v petih letih spremenil svet in knjiga se, žal, v marsičem kaže kot preroška. Kar je še včeraj izgledalo nemogoče, kroji naša današnja življenja. Roman napoveduje populizem, vojne, vzpon demagoških voditeljev, a vse iz krhke perspektive glavne osebe, ki je mlada pisateljica, ki se odloči kljubovati. Junija letos je 30 nemških kritikov roman uvrstilo na prvo mesto prestižne lestvice SWR. Če se ne motim, je to prva slovenska knjiga, ki ji je to uspelo. Kljub temu se pri nas knji- ge praktično ne dobi po štajerskih knjigarnah. Ne vem, kako je s knjižnicami, ni je tudi na nobenih priporočilnih seznamih. Zveni znano, kajneda?“ Foto: Črtomir Goznik Aleš Šteger: „Nagrada Spycher je nagrada za umetniški dosežek, a obenem tudi mednarodno prepoznanje zgodbe našega prostora.“ motivov in presenetljivih podob ter v prizorih, ki so tako čudoviti kot nadrealistični, vendar nam prinašajo tudi moteče branje: beremo o razpadajočih evropskih demokracijah v nenavadnem svetu in grozeči vojni, ki jo doživlja pisateljica v življenjski in pisateljski krizi. Aleš Šteger si upa soočiti moč literature z neobvladljivo resničnostjo.« S čim se trenutno zaposluje vaša literarna muza? „Spomladi je izšla knjiga novel po grških motivih Bogovi se nam smejijo. Knjiga je postavljena v sodobnost, Narcis, Prometej, Evropa, Meduza in drugi grški junaki so tukaj, sedaj, med nami, z vso svojo tragiko in zmotami. Jeseni bo izšla še knjiga pesmi Svet je vmes. V njej so tudi pesmi, s katerimi že nekaj časa nastopava s harmonikarjem in skladateljem Juretom Torijem. To sodelovanje me posebej veseli in bogati, pravkar sva se vrnila s turneje po Srbiji. Bilo je nepozabno.“ MG Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 27. septembra 2022 stran 11 11 Majšperk z Plezalna stena v športnem parku Dornava z Tople odejice za starejše in invalide Igralnica na prostem Svet je lep, če nekomu nekaj daš V Majšperku jim je letos uspelo pridobiti 20.000 evrov za postavitev plezalne stene, ki so jo postavili v športnem parku na Bregu ter s tem še dodatno obogatili nabor pripomočkov za vadbo oz. igral za igro. Uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava so se razveselili donacije prostovoljcev Zavoda Rajhenburške zanke. V dar so prejeli pletene in kvačkane volnene odejice, ki jih bodo prijetno grele v prihajajočih hladnih dneh. Naložba se je ustavila pri višini 59.954 evrov, večino oz. skoraj 30.000 evrov je prispevala občina, preostanek je poravnalo ministrstvo za šolstvo. Plezalna stena je primerna za začetnike, rekreativne plezalce in druge plezalne navdušence. Na voljo je dobrih 60 m2 plezalnih površin z možnostjo spreminjanja plezalnih smeri, oprimki se ločujejo po barvah in predstavljajo plezalne smeri različnih težavnostnih stopenj. Steno je postavilo ljubljansko podjetje MR&CO. Foto: Mojca Vtič Otroci iz skupine Pikapolonice so obljubili, da bodo kaj kmalu preizkusili tudi plezalno steno. Nad novo pridobitvijo so navdušeni vrtčevski otroci, ki pa so najprej svoje spretnosti preizkusili na motoričnem igralu, pa tudi vzgojiteljica skupine Pikapolonice Doroteja. »Vrtčevski otroci so redni gostje športnega parka. Vsako novo pridobitev z veseljem preizkusimo, še posebej pa obožujejo zip line,« je dejala vzgojiteljica. Z ograditvijo parka je ta postal varnejši kraj za igro, ob tem pa nudi otrokom možnost izbire, kako bodo aktivno preživeli čas na prostem. MV Podlehnik z Obnovili podružnično cerkev Cerkev v novi podobi V poletnih mesecih so tekla obnovitvena dela na podružnici Žalostne matere Božje pri Novi cerkvi, ki je najmlajša cerkev v trojiški župniji. V nedeljo, 18. septembra, so dokončano prenovo proslavili z manjšo slovesnostjo in blagoslovom, ki ga je opravil p. Andrej Sotler v somaševanju p. Jožeta Petka. Obnovitvena dela so bila nujna, saj so bila zadnja opravljena pred dobrimi 20 leti. Mojstri so celovito obnovili električne instalacije, razsvetljavo, ozvočenje, opravili gradbena dela za novi plato oltarja, položili kamen v prezbiteriju, prepleskali notranjost in del zunanjosti cerkve, narejena je tudi nova oglasna vitrina, montaža križevega pota in urejena okolica. Vsa dela so potekala pod budnim očesom p. Andreja Sotlerja in ključarja Zvonka Mlakarja s sinom Boštjanom in ženo Suzano. Tudi novi duhovnik p. Jože Petek je pripomogel pri izvajanju del. Na novi prezbiterij je postavil tudi čudoviti ambon. Foto: Franci Mihelič Cerkev so zgradili ptujski minoriti na svojem posestvu Gojkova v Stanošini. Graditi so jo začeli leta 1742. Podružnična cerkev, 22 m dolga, 7 m široka in 7 m visoka, je baročno obokana enotna prostrana dvorana, ki hrani še ostanke prvotne opreme. Oltar in notranjost cerkve sta zelo spremenjena od prvotne podobe. Zvonik stoji za glavnim oltarjem in je 16 m visok. Po slovesnosti, v okviru katere je zapel domači cerkveni zbor, na orgle pa je igral Maks Feguš, je sledila telovska procesija in nato še prijetno druženje ob zakuski in nazdravljanju uspešno zaključenih del. Zdenka Golub Zavod Rajhenburške zanke so ustanovili lani jeseni, pod njegovim okriljem prostovoljke pletejo in kvačkajo tople volnene odejice. Te so ravno dovolj velike, da si jih lahko starostniki in invalidi na invalidskih vozičkih pokrijejo čez kolena. „Želja je, da bi z odejicami obdarili vse domove upokojencev in druge socialno-varstvene zavode. Veseli nas, da vam lahko izročimo našo donacijo. Prostovoljke Zavoda Rajhenburške zanke delamo s srcem. Z odejicami uporabnikom predajamo malo topline, pa ne samo za kolena, temveč želimo ogreti tudi njihova srca. Veseli nas, da bodo naše odejice postale vaše, da vas bodo grele in jih boste z veseljem uporabljali na sprehodih ali posedanju v parku. Tone Pavček je zapisal: „Svet je lep, če nekomu nekaj daš.“ Mi z odejicami podarjamo tudi našo srčno toplino, da vas pogreje,“ je ob predaji donacije dejala Irena Žganjar, ena od prostovoljk Zavoda Rajhenburške zanke. Dodala je, da odejice ne služijo samo uporabnikom, temveč so tudi v zadovoljstvo prostovoljkam, ki jih izdelujejo. „Marsikatera od nas si s kvačkanjem oziroma pletenjem zapolni čas, oboje ima terapevtski učinek in je obramba pred stresom. Kvačkanje in pletenje bi lahko primerjali z meditacijo ali jogo. Ob vsem tem je zelo pomembno še to, da so se med nami prostovoljkami stkala čudovita in pristna prijateljstva.“ Za 120 Foto: MZ Prostovoljci Zavoda Rajhenburške zanke Irena Žganjar, Fani Kamnikar Šeme, Simona Visenjak in Rajko Vintar so ZUDV Dornava podarili 120 volnenih odejic. Uporabniki so se donacije zelo razveselili. volnenih odejic se je v imenu ZUDV zahvalila Simona Lacko. „Hvaležni smo za donacijo, ki ste nam jo izročili. Veseli nas, da ste izbrali naš zavod. Opravljate plemenito poslanstvo, zato hvala za toplino in srce, ki ste ju prinesli v našo hišo.“ „Prostovoljci, hvala vam za vse“ Odejic so se razveselili tudi uporabniki ZUDV Dornava, ki so se prostovoljkam najlepše zahvalili. Cvetka je povedala, da ima rojstni dan in je odejica njeno rojstnodnevno darilo. Zelo lepo je pohvalila sodelavko ZUDV, ki skrbi zanjo. Aleksandra je dejala, da tudi sama rada ple- te, ker jo to sprošča in jo navdaja z zadovoljstvom. Toplo volneno odejico bo z veseljem uporabljala. Nataša je opisala svoje dosedanje izkušnje s prostovoljkami, ki so bile vse po vrsti pozitivne. „Zelo sem bila zadovoljna, ko so me obiskovale in smo hodili na sprehode, v trgovino, na pijačo … Hvala vam za vse, kar ste nam prinesli.“ Veseli bodo donacije volne ali prispevka Prostovoljke Zavoda Rajhenburške zanke so doslej spletle več kot tisoč odejic. Podarjajo jih starejšim in invalidnim osebam, ki so v institucionalnem varstvu. Odejica je namreč zelo priročna in uporabna za tiste na invalidskih vozičkih, za pokriti kolena in noge, da jim je toplo. Da bo lahko nastalo čim več toplih odejic, prostovoljke zaprošajo za donacije: ali volno ali pa finančni prispevek za nakup volne. Kontaktna oseba za podravski konec je Irena Žganjar, njena telefonska številka je 051 455 399. Prostovoljke bodo za donacijo nadvse hvaležne. MZ Gerečja vas z Gasilci veterani z odličnim rezultatom v državni ligi Do stopničk jih je ločil le kanček sreče Veterani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gerečja vas so na ligaškem tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije v konkurenci 22 ekip dosegli zelo dobro peto mesto. Do zmagovalnih stopničk jih je ločil le kanček sreče, za katerega so bili tokrat žal prikrajšani. Gasilcem so za doseženi rezultat čestitali hajdinski župan Stanislav Glažar, podžupan Karl Svenšek in poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Slavko Pesek. „Ponovno ste uspešno zastopali barve občine na tekmovanjih v ligi. Vztrajate in dosegate odlične rezultate, na kar smo zelo ponosni. Vem, da s končnim rezultatom letošnje sezone niste zadovoljni, saj ste ciljali na več. A tisti, ki poznamo tekmovanja, vemo, da odločajo delčki sekunde, dovolj je kakšna majhna napaka in nisi več prvi. Vedite, da cenimo vaš trud in delo ter rezultate, ki jih dosegate, zato vam iskreno čestitamo in vas bodrimo, da boste v prihodnje ostali tako dobri. Veseli nas, da ste aktivni, pa ne samo pri gasilcih, temveč tudi v drugih društvih in vaških skupnostih,“ je poudaril hajdinski župan Glažar. Občinski gasilski poveljnik Pesek je dodal, da je doseženo peto mesto zelo dober rezultat. „Ekipe, ki ste pri vrhu, ste vse odlične, več ali manj si prvih nekaj mest izmenjujete. Letos ste bili peti, naslednje leto ste nedvomno lahko na stopničkah, kar si zaslužite.“ Vodja veteranske ekipe Marjan Bračun je dejal, da je rezultat glede na težave, ki so jih pestile skozi leto, dober. Izgubili so dva člana, srečevali so se s poškodbami, boleznijo in koronskimi okužbami. „Če seštejemo pluse in minuse, smo zadovoljni. Rezultat ni odličen, a je res, da nas je pet ekip dokaj izenačenih, enkrat je boljši en, drugič drugi. Vsekakor odločajo sekunde, potrebne je tudi nekaj sreče.“ Predsednik PGD Gerečja vas Rado Kaisersberger se je vodstvu občine zahvalil za izkazano pozornost ob uspehu gasilskih veteranov, četudi se z lige niso vrnili s pokalom. „Za nas je to lep uspeh. Želim in upam, da bomo ohranjali tradicijo naprej. Je pa tekmovati v veteranski konkurenci zaradi starosti vsekakor zahtevno, vedno je treba imeti na rezervi dva, tri člane, ki so usposobljeni za tekmovanje. Veterani so dosegli lep uspeh, upam, da bodo še vztrajali.“ Možakarji, ki se odlično udejstvujejo na gasilskih tekmovanjih nacio- nalnega ranga, so še povedali, da res dihajo kot ekipa v smislu vsi za enega – eden za vse. „Kar se dogovorimo, to drži. Na vaje nihče ne zamuja, do sotekmovalcev smo odgovorni. Pri gasilcih ni tako enostavno kot v nogometu, kjer je na klopi več rezerv in se vsak znajde v igri z žogo. Pri nas vsak od tekmovalcev dela svoje, zato so menjave toliko težje,“ so v sproščenem klepetu na sprejemu pri županu med drugim še povedali. MZ Foto: MZ Župan Stanislav Glažar se je gasilskim veteranom PGD Gerečja vas zahvalil za trud in dober ligaški rezultat, 5. mesto: „Prepričan sem, da boste naslednje leto prinesli pokal in medalje. Glave gor, gremo dalje, ni popuščanja.“ Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 stran 12 torek z 27. septembra 2022 Ptuj z Znanstvena monografija dr. Aleša Marđetka Zgodba o vojni, ki je tudi zgodba o mestu in ljudeh Trdnjava na jugu Tretjega rajha: Celje med okupacijo 1941–1945 je prva znanstvena monografija, ki jo je napisal dr. Aleš Marđetko. Nastala je iz doktorata z isto temo in naslovom Celje med okupacijo 1941–1945 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Aleš Marđetko je doktor zgodovine, prof. zgodovine in geografije na OŠ Dornava. Zgodovina ga je navduševala že v mladih letih. Mladost je preživel v Velenju. Po gimnaziji je študiral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, podiplomski študij je opravil na Filozofski fakulteti v Ljubljani – smer novejša zgodovina, predvsem pa druga svetovna vojna oz. okupacija slovenskega prostora. „Zbral sem to, kar je bilo že zbranega o tem obdobju. O Celju se je pisalo po segmentih, vsak je nekaj obdelal. Uvidel sem, da so bile zanemarjene teme iz vsakdanjega življenja. Zanimala me je geneza odnosov med Nemci in Slovenci v Celju, tudi na Slovenskem, že pred samo drugo svetovno vojno. Okupacija se tudi ni končala z osvoboditvijo maja leta 1945. Vojna je trajala še dve leti potem. Če spremljaš to zgodbo meščanov, jih dejansko spremljaš že pred letom 1918, vsak ima neko svojo vlogo, svojo nacionalno politično opredelitev. Srečaš pa jih tudi v maju leta 1945 na eni ali drugi strani. Vmes pa je ta okupacija za te ljudi predstavljala različne usode. Želel sem dodati vsakdanji utrip mesta. V vseh štirih letih je v nekih okoliščinah mesto živelo. Tega v delih, ki so nastajali pred tem, ni bilo, kot zdravstva, kulture, gospodarstva, pestro je bilo tudi glasbeno in športno dogajanje,“ je monografijo predstavil avtor, ki ga je najbolj fasciniralo prav to, kako je kljub okupaciji med vojno v Celju „vse potekalo normalno“ ne glede na nacionalnost. V mestu so še vedno ostali Slovenci, Nemci, ki so bili Celjani, Nemci, ki so bili priseljeni. Na promenadah so potekali koncerti, peli so Lili Marlen. Foto: Črtomir Goznik Vse o Celju in Celjanih med vojno Foto: Črtomir Goznik Dr. Aleš Marđetko, avtor znanstvene monografije pod naslovom Trdnjava na jugu Tretjega rajha: Celje med okupacijo 1941–1945. Izšla je leta 2021, pred dnevi pa jo je avtor predstavil tudi na Ptuju, v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Znanstvena monografija, ki je berljiva Nemci so imeli na Slovenskem tri mesta, ki so jih dejansko pojmovali kot trdnjavska mesta. To so bila: Ptuj, Maribor in Celje. To je avtorja tudi navedlo k temu, da je monografijo naslovil kot Trdnjava na jugu Tretjega rajha: Celje med okupacijo 1941–1945. Tako strokovna kot laična javnost je monografijo izjemno dobro sprejela. Veliko pa avtorju pomenijo pozitivna mnenja bralcev, ki niso zgodovinarji, ki so povedali, da je knjiga berljiva. Mladi prisluhnejo, če jih znaš pritegniti Dr. Aleš Marđetko je kot pedagoški delavec, zgodovinar in geograf, nadvse predan stroki in poklicu. Mladim zgodovino in geografijo podaja na njim najbolj zanimiv in privlačen način, zna jih pritegniti. Pedagogika je njegov način življenja, poudarja. V veselje mu je prenašati znanje, mišljenje na mlajše generacije. S pisanjem se je začel ukvarjati pred dobrimi devetnajstimi leti. Začelo se je s pisanjem o zgodovini podružnične šole v Majšperk z Tamburaši na glasbeni turneji v Severni Makedoniji Dan ljubezni ogrel srca poslušalcev v Kumanovem Tamburaši orkestra Majšperk smo se zadnje dni avgusta v večernih urah odpravili na daljšo pot proti Makedoniji. Pridružili so se nam solisti in spremljevalci, ki so s svojo pripadnostjo še dodatno popestrili glasbeno vzdušje. Kljub temu da je bil avtobus povsem poln in zato ob prvem pomisleku vožnja morda ne tako prijetna, se je na koncu izkazalo čisto nasprotje. Petje, pogovori in smeh so zapolnili 12-urno vožnjo, da je minila, kot bi trenil. Naš prvi daljši postanek je bil v glavnem in največjem mestu Makedonije, Skopju. Po mestu nas je vodil turistični vodič Goran Pinza in nam predstavil staro Čaršijo, pravoslavno cerkev Sv. Spas in muzej mesta Skopje, ki je nameščen v prilagojenem delu stare železniške postaje. Sprehodili smo se čez Kamniti in Aleksandrov most, obiskali Aleksandrov trg ter rojstno hišo oziroma muzej svetnice Matere Tereze. Tudi naš dirigent Drago Klein je ob obisku Skopja podoživel veliko spominov na leto 1976, ko je tam služil vojaški rok. šega nastopa, kjer smo prisluhnili ostalim nastopajočim, ki so ta večer že preizkusili oder. Seveda pa nam po naporni vožnji in preostanku dneva ni zmanjkalo energije za druženje in prepevanje do jutranjih ur. Naslednje jutro smo imeli po zajtrku dovolj časa za raziskova- nje mesta Kumanovo, ki je v Severovzhodni regiji Republike Makedonije, ob vznožju Skopske Črne gore, na Kumanovskem polju. Popoldan je sledila tonska vaja in priprava na večerni nastop. Takoj, ko smo stopili na oder, smo brez dvoma začutili pravo makedonsko energijo, ki so nam jo vlivali poslušalci. Nastopili smo z nekaj instrumentalnimi skladbami, kot so Cigani ljubljat pesmi, Sestavljena polka in La bostela, Eviva españa. Pri ostalih skladbah so se nam pridružili naši zvesti solisti. S svojim prodornim glasom nas je počastil Fredi Ponudič, raznežil in očaral nas je trio Ajde Bezjak, Zale Publikacija prinaša celovit pregled Celja in meščanov med drugo svetovno vojno, tako z vidika političnega kot vojaškega in družbenega življenja. Dopolnjuje jo pregled dogodkov v Celju pred drugo svetovno vojno in po njej. V njej je zbrano in povzeto vse doslej že objavljeno znanje in vedenje o Celju in Celjanih med drugo svetovno vojno. Dodanih pa je nekaj povsem novih dejstev in podatkov, ki so plod predane raziskave okupacijskega tiska ter nekaterih, doslej zgolj fragmentarno uporabljanih arhivskih fondov. Monografija je izšla ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, leta 2021. Izdal jo je Muzej novejše zgodovine Celje. S temo o zgodovini knežjega mesta med nemško okupacijo v letih 1941–1945 je Marđetko doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Trnovski vasi, ki je v tistem času dobila novo stavbo. Takrat je bil zaposlen na OŠ Destrnik-Trnovska vas. Sledili so članki na zgodovinsko tematiko, lokalne teme s tega območja v raziskovalnih nalogah, od turizma, etnologije, kulturne dediščine, zgodovine do geografije. Skupaj z učenkami OŠ Dornava so nastale tudi tri slikanice, ki so teme, kot nastanek Slovenije, osamosvajanje Slovenije, nastanek EU, mladim te dogodke približale na način, da so jih začeli zanimati. Veliko je sicer literature o tem, ki pa je zanje pretežka ali preobsežna ali tudi politično obarvana. Mladi pa potrebujejo pristop, ki jim je najbolj blizu, da jim tematika postane domača. MG Doberšek in Branke Vedlin, svojo izpiljeno tehniko, ki je bila obenem zaigrana z veliko mero občutka, pa sta pokazala Maša Majcen na flavti in Luka Gašparič na kitari. Na odru se nam je pridružil dober prijatelj našega dirigenta Nino Veličkovski, ki je ena izmed najpomembnejših oseb za naš nastop na festivalu v Kumanovem. Skupaj z dirigentom in solisti je zapel skladbo Dan ljubezni, ki je ogrela srca poslušalcev. Koncert smo zaključili s še več pozitivne energije, kot smo ga začeli, saj so nam poslušalci dali pravo motivacijo in navdih. Za uspešen nastop smo hvaležni tudi Mariu Arangelovskemu, direktorju festivala. Ta se po našem nastopu ni zaključil, saj smo prisluhnili skupini, ki je nastopila za nami, in se pomešali med makedonske poslušalce. Druženje pa smo z dobro energijo nadaljevali tudi po festivalu in si ponovno do jutranjih ur prepevali in razpravljali o uspešnem koncertu. Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili na avtobus in se odpeljali nazaj proti domu. Po poti smo se ustavili v Beogradu, kjer smo si ogledali razgledni stolp na Avali, cerkev sv. Save, ki je ena izmed največjih pravoslavnih cerkva na svetu, in si v centru mesta obliznili prste nad odličnimi čevapčiči. Na poti proti domu nam je morda za kakšno uro ali dve zmanjkalo energije, nato pa smo nadaljevali tako kot pretekle dni, z veliko petja in igranja. V zgodnjih jutranjih urah smo, zahvaljujoč našima šoferjema Jožetu Pajnkiherju in Antonu Vedlinu, varno prispeli pred kulturni poslovni center Majšperk, kjer vsak teden pridno vadimo in preigravamo naše skladbe. Ta izkušnja je bila edinstvena in nepozabna, a hkrati neizvedljiva brez finančne in ostale podpore občine Majšperk, zato se iskreno zahvaljujemo naši županji Darinki Fakin. Tamburaši smo iz srca hvaležni tudi našemu dirigentu Dragu Kleinu, ki nam je organiziral tako lep izlet in nastop v Makedoniji. Zahvaljujemo se za vso njegovo požrtvovalnost, potrpežljivost in predanost na vajah in nastopih ter trud, ki ga vlaga v nas, tamburaše iz Majšperka. Anja Ferlež Brez turške kave in baklave ne gre Obenem nam ni zmanjkalo časa, da smo poskusili tamkajšnjo hrano in se, čeprav v kratkem času, malce približali njihovi kulturi. Vsekakor se nismo mogli upreti skodelici močne turške kave in dobremu kosu baklave. Tako je obisk Skopja nujen za pravo doživetje Severne Makedonije. Nato smo se odpravili do mesta Kumanovo, kjer smo se namestili. Prvi večer je služil obisku kraja na- Foto: arhiv Tamburaškega orkestra Majšperk Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Rokomet Na Hardeku »padel« evropski Slovenj Gradec Stran 14 Rokomet Velika Nedelja šokirala bivšega 1. A-ligaša Stran 14 stran 13 Tenis Tamara dobro v Budimpešti, Nina prav dobro v Srbiji Stran 15 Nogomet Na derbiju v Zavrču brez zmagovalca Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL, 9. krog Prva prepričljiva domača zmaga šumarjev, Fridl zelo razočaran Vodilne ekipe lige so tudi v 9. krogu upravičile vloge favoritov. Zanimivo je, da so vse zmagale z dvema goloma razlike, kar tri takšne tekme so se končale z izidom 3:1 (Aluminij, Krka, Rogaška), Nafta pa je slavila 2:0. Najtežje delo na papirju je v tem krogu čakalo moštvo Krke, ki je še edino neporaženo. A gostovanje zasedbe Vitanest Bilje domačinom ni povzročilo pretiranih preglavic, večino dela so opravili že do polčasa (vodstvo 2:0). Podobno velja za Lendavčane, ki so do odmora šli po isti poti kot Novomeščani. Aluminij je do vodstva dveh golov potreboval nekaj več časa (76. minut), še šest več pa Rogaška (82). Dvoboj najbolj temperamentnih trenerjev v ligi, Oskarja Drobneta na klopi Rogaške in Damjana Gajserja na klopi Beltincev, je tokrat minil z zmagoslavjem prvega ... Najbolj izenačena obračuna so gledalci videli v Ajdovščini in Ljubljani. Na stadionu Ilirije sta se ekipi razšli brez golov, v mestu burje pa so bili doseženi štirje. Za domačine je oba prispeval Borna Proleta, izenačujočega je zabil v 93. minuti … Pri gostih je bilo v postavi opaziti precej zveneče ime – Nika Omladiča. Nekdanji igralec Rudarja in Olimpije (v 1. ligi je odigral kar 168 tekem) ter občasni reprezentant je zadnjih sedem let igral v Nemčiji (Eintracht Braunscheig, Greuther Fürth, Hansa Rostock), pri 33 letih pa se je vrnil na domačo sceno. Povezovalo se ga je tudi z Olimpijo, nazadnje pa je pristal v Velenju, kar je za knape in trenerja Simona Dvoršaka zagotovo odlična novica … Po sušnih štirih krogih je do zmage prišel tudi Fužinar, pri novincu v ligi je zanje dva gola prispeval Nejc Plaznik. 23-letni napadalec je zadnje leto igral na Cipru, po vrnitvi v Slovenijo pa je na treh tekmah že zabil tri gole. REZULTATI 9. KROGA: Aluminij – Kety Emmi&Impol Bistrica 3:1 (1:0); Krka – Vitanest Bilje 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Zakrajšek (26.), 2:0 Marijanović (34.), 3:0 Lipec (71.), 3:1 Susso (89., z 11 m); Nafta 1903 – Triglav 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Feher (29.), 2:0 Stare (33.); Primorje – Rudar Velenje 2:2 (0:0); strelci: 1:0 Proleta (60.), 1:1 Kosić (71., z 11 m), 1:2 Omladič (83.), 2:2 Proleta (93.); Ilirija 1911 – Jadran Dekani 0:0; Rogaška – Beltinci Klima Tratnjek 3:1 (1:1); strelci: 0:1 Kosi (8.), 1:1 Kaučič (40., ag.), 2:1 Pirtovšek (68.), 3:1 Gradišar (82.); Brinje Grosuplje – Fužinar Vzajemci 2:3 (1:2); strelci: 0:1 Svržnjak (5., z 11 m), 1:1 Đajić (15.), 1:2 Plaznik (28.), 1:3 Plaznik (49.), 2:3 Djelovci (86.). Tekma Krško – Roltek Dob je bila prestavljena na 28. 10. 1. KRKA 8 2. NAFTA 1903 9 3. ALUMINIJ 8 4. ROGAŠKA 9 5. VITANEST BILJE 9 6. ILIRIJA 1911 9 7. BELTINCI TRATNJEK 9 8. K. E. BISTRICA 9 9. PRIMORJE 9 10. RUDAR VELENJE 9 11. JADRAN DEKANI 9 12. FUŽINAR VZAJEMCI 8 13. KRŠKO 8 14. ROLTEK DOB 7 15. BRINJE GROSUPLJE 9 16. TRIGLAV KRANJ 9 7 6 6 5 5 2 3 3 2 2 2 3 2 1 1 1 1 2 1 3 1 5 2 2 4 3 3 0 2 4 2 1 0 1 1 1 3 2 4 4 3 4 4 5 4 2 6 7 15:3 21:8 12:4 14:7 18:20 12:7 14:14 8:11 9:14 13:14 8:9 15:19 10:14 9:12 8:16 4:18 22 20 19 18 16 11 11 11 10 9 9 9 8 7 5 4 JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (na fotografiji v ospredju Andraž Borovnik) so v lokalnem derbiju suvereno ugnali goste iz Slovenske Bistrice. Andraž Borovnik, Aluminij: »Čeprav začeli nismo tako, kot bi morali, pa smo vendarle hitro prišli do vodstva in nato odigrali kar dobro tekmo. Imeli smo precej priložnosti, na srečo smo trikrat tudi zadeli in zasluženo zmagali. Želeli smo popraviti vtis s tekme s Triglavom, ko so nas napake drago stale, tokrat smo mi prežali na napake Bistričanov in jih kaznovali. Osebno sem vesel, da mi trener zaupa in da dobivam priložnosti. Nadaljeval bom s trdim delom, potem pa upal na čim večjo minutažo in s tem hitrejši napredek.« Lan Vidmar, Bistrica: »Od samega začetka smo se zavedali težavnosti tega dvoboja, saj Aluminij zaseda vrh lestvice in je ena boljših, če ne celo najboljša ekipa lige. Sicer smo na igrišču pokazali srčnost, a to ni bilo dovolj za točke. V naši vrsti se nam pojavljajo nezbranosti, kar dobre ekipe seveda znajo izkoristiti. Po zaostanku se je bilo izredno težko vrniti v igro – sicer smo v drugem polčasu poskušali, a nam rezultata ni uspelo obrniti. Čestitke domačinom za zmago.« kot golom razlike. »Že na prejšnjih tekmah smo imeli veliko situacij, ko bi morali dvoboj predčasno obrniti v naš prid, a tega nismo uspeli. Tekma z Bistrico je dokaz, da se fantje dvigujejo, imajo pa kakovost še za kaj več,« je po tekmi dejal Boban Jovič, ki je na klopi nadomestil trenerja Pevnika. Zanimivo razmišljanje o tem, zakaj imajo več težav na domačem igrišču Boban Jović, pomočnik trenerja Aluminija: »Tekmo bi z naše strani ocenil kot dobro, želim pa si, da bi takšne tekme hitreje zaključili v rezultatskem smislu. Že v prvem polčasu bi morali imeti dva gola prednosti, kar bi z našega vidika močno olajšalo tekmo. Zavedali smo se, da bo Bistrica slej ali prej prišla do kakšne priložnosti, a smo na srečo v teh primerih dobro odreagirali. Skozi teden smo se dobro pripravili na različne situacije, predvsem na odvzemanje žog na sredini igrišča, kar smo v sami tekmi tudi izpeljali.« Franci Fridl, trener Bistrice: »Z našega vidika bi tekmo ocenil kot katastrofalno, saj smo premagali sami sebe, enostavno v ekipi ni bilo prave energije. Tekmecu smo dobesedno podarili vodilni gol, tudi preostala dva pa gresta na naš račun. Verjetno je lepo igrišče nekoliko zavedlo moje igralce in so želeli igrati 'lep nogomet'. A to ni naša pot, mi moramo kazati borbene in disciplinirane predstave z veliko želje in entuziazma – če ne počnemo tega, potem smo takoj kaznovani.« kot v gosteh, pa je po tekmi podal Andraž Borovnik: »Imamo eno najlepših igrišč v Sloveniji, tukaj vsi radi 6HEDD Q&LPLURWLþ 6HEDVWMD Na Koroškem do pete zmage v gosteh? Šumarji se bodo v sredo podali na Koroško, kjer bodo na Ravnah odigrali zaostalo tekmo 8. kroga proti domačemu Fužinarju. Ta je dobro odprl sezono, po treh krogih je imel na svojem računu 6 točk (zmagi z Biljem in Primorjem). Nadaljevanje je bilo precej slabše, štirje zaporedni porazi (Krka, Krško, Ilirija, Rogaška) so v ekipo vnesli dvom. Nedeljska zmaga proti Brinju je to nekoliko popravila, a ena lastovka še ne prinese pomladi. Kidričani se na to ne ozirajo, s ciljem ohranitve stika z vrhom se želijo tudi s petega zaporednega gostovanja (zmage proti Krškemu, Rogaški, Rudarju in Nafti) vrniti s tremi točkami. »Po zmagi z Bistrico tudi na naslednji tekmi proti Fužinarju računamo na dober rezultat, cilj je osvojitev treh točk,« je dejal 19-letni Andraž Borovnik. »Na Fužinar smo bili v taktičnem smislu že pripravljeni, a je takrat tekma odpadla zaradi vremenskih razmer. Informacij o njihovi igri imamo dovolj, sedaj moramo samo glede na igralsko stanje po tekmi z Bistrico določiti tiste najbolj pripravljene in se podati v lov na zmago,« pa je dejal Boban Jovič. Kidričani v sredo ne bodo mogli računati na pomoč osrednjega moža obrambe, Tina Martića, ki je v sezoni že zbral štiri rumene kartone. 2. SNL, zaostala tekma 8. kroga: Fužinar Vzajemci – Aluminij (v sredo ob 15.30 na Ravnah na Koroškem). igrajo; večina jih prav v Kidričevem pokaže največ.« V Jože Mohorič 7HPDWV åWHYLONDND O DR R GO SRE REDO OV ESEC ECCU 3RSROQ YRGLĀ 3UHPLHUOLJD /DOLJD 6HULH$ /LJXH %XQGHVOLJD 3UYDOLJD 6 x poster www ww ww w w..m .me meedia m ia24. 2 ssii 24. Vodilni ne popuščajo, peterica že v majhni prednosti Frešer ukradel žogo Jaši Martinčiču, sledila je podaja do osamljenega Andraža Borovnika, ki je suvereno zadel v polno – 1:0. Za 19-letnika je bil to prvi doseženi gol v članski konkurenci. Do odmora so imeli šumarji še vsaj dve lepi priložnosti, iz katerih bi lahko zadeli, v obeh primerih pa so zadeli okvir vrat. Najprej je Borovnik v 16. minuti zadel prečko po lepi podaji Jovana s strani, v drugo pa je Jovan v 33. minuti po podaji Frešerja prav tako stresel prečko. Aluminij je bil boljši tekmec, v dobrih situacijah so bili še Martić (strel z glavo tik mimo gola), Skiba (zapletel se je pri strelu) in Katuša (strel tik mimo gola). Ob polčasu je nezadovoljni trener gostov Franci Fridl opravil menjavi, vstopila sta Anej Kujovič in Tai Mateo Panič – oba letnika 2003. Slednji se je podpisal pod prvi nevarnejši zaključek gostov na tekmi, sprožil pa je mimo gola. Odločitev o zmagovalcu je padla v 76. minuti, ko je Martić poslal dolgo diagonalno podajo do Jakova Katuša, ta je žogo lepo sprejel, nato pa tudi z nekoliko sreče (Dabanovič je bil blizu obrambe) zatresel mrežo – 2:0. Po vstopu v igro Jake Bizjaka se je ta hitro znašel v lepem prodoru, pri katerem ga je nepravilno oviral vratar Dabanović, sodnik Bojan Mertik (pomočnici sta bili Staša Špur in Helena Buh) pa je pokazal na belo točko: zanesljiv izvajalec je bil Nik Marinšek – 3:0. Za kapetana rdeče-belih je to že sedmi gol v sezoni. V zadnji minuti srečanja so gostje »kozmetično« popravili rezultat: po podaji Šlambergerja je iz volje lepo zadel Tai Mateo Panič – 3:1. Najboljši strelec Bistrice je tako pri štirih golih. To je bila prva domača tekma v tej sezoni, ko so šumarji slavili z več št. 75 • leto VIII september 2022 STRELCI: 1:0 Borovnik (13.), 2:0 Katuša (76.), 3:0 Marinšek (83., z 11 m), 3:1 T. M. Panić (92.). ALUMINIJ: Banić, Jovan, Martić, Crnčec, Koblar, Frešer (od 74. Gorenak), Jagić (od 80. Schaubach), Marinšek, Borovnik (od 80. Baskera), Katuša (od 80. Munić), Skiba (od 65. Bizjak). Trener: Boban Jovič. KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Ljubijankič, Šlamberger, Rozman, Vidmar, Havelka, Martinčič (od 74. V. Panić), Korošec (od 46. Kujović), Bračko, Ferčič (od 46. T. M. Panić), Kapun (od 74. Koprivc). Trener: Franci Fridl. V 9. krogu je prišlo do težko pričakovanega sosedskega derbija med Aluminijem in Bistrico. Ekipi sta zad- nje sezone igrali v 1. oz. 3. ligi, po izpadu Kidričanov iz elitne druščine in napredovanju Bistričanov v ligo višje pa sta se srečali na sredini – v 2. ligi. Tradicija in uvrstitev na lestvici sta nakazovali na prevlado domačinov, kar se je tudi zgodilo. Domačini so tekmo pričakali v okrnjeni zasedbi, Marko Brest je na reprezentančni akciji s selekcijo U-21, branilec Sandro Zukić in trener Robert Pevnik pa sta bila odsotna zaradi bolezni. Pri gostih je zaradi prejetega rdečega kartona manjkal napadalec Rok Maher. Tekma je imela nekaj dodatnega naboja zaradi povezav nekaterih igralcev Bistrice z Aluminijem (Bračko, Ferčič, Ploj), pa tudi zaradi družinskega »dvoboja« Mladena (trener vratarjev pri Aluminiju) in Jake Dabanoviča (kapetan Bistrice). Domačini so odlično izkoristili prvo priložnost na tekmi, ko je Rok cena: 3,59 € Aluminij – Kety Emmi&Impol Bistrica 3:1 (1:0) torek, 27. 9. 2022 Štajerski TEDNIK Šport, šport mladih 14 Na Hardeku »padel« evropski Slovenj Gradec Jeruzalem – Slovenj Gradec 35:34 (18:15) Foto: Črtomir Goznik Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) je bil z devetimi zadetki najboljši strelec tekme s Slovenj Gradcem. V prvem delu tekme je pri gostiteljih s petimi goli blestel Gal Cirar, štirikrat je bil natančen Čirović. Pri gostih je na desnem krilu s štirimi goli izstopal Uroš Štumpfl. V nadaljevanju so gostje ves čas »dihali za ovratnik« domačinom in se v več primerih približali na gol zaostanka. Pri domačih sta odličen 2. polčas odigrala Rok Žuran (šest zadetkov v drugem delu, met na tekmi 10/9) in David Bogadi (štirje zadetki v drugem delu). Žuran je v 44. minuti zadel z metom iz razdalje in prednost Ormožanov je znašala lepih +5 (28:23). Rokomet z 1. B SRL (m), 3. krog VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga, Prejac, Mesarec 1 (10 obramb – 4 x 7m); Zorec, Kosi, Notersberg, Kovačec 4, Niedorfer 1, Toplak 1, Voljč 1, Sovič 1, Borko 6 (4), Mlač Černe 9 (2). Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Ljubljana 9/4; Velika Nedelja 7/6. IZKLJUČITVE: Ljubljana 6; Velika Nedelja 12 minut. IGRALEC TEKME: Ian Mesarec (Velika Nedelja). Fanatično borbena Velika Nedelja se je tudi s tretjega zaporednega gostovanja vrnila s točkami, natančneje točko, čeprav je na koncu tekme imela tudi napad za zmago. Domačini so odločno začeli tekmo in hitro povedli z dvema zadetkoma prednosti (5:3, 6:4, 7:5). Gostje so večinoma teh zadetkov dobili iz hitrega centra ali polprotinapadov. Ko je Veliki Nedelji uspelo zajeziti lahke prejete zadetke, se je pogled na semafor hitro spremenil. Po treh zaporednih zadetkih je gostom uspelo povesti za dva gola (8:10). V 20. minuti je Niko Sovič zadel za +3 (9:12), nato pa je zelenim zmanjkalo idej v napadu in mreža Ljubljane se do odmora ni več zatresla. Še sama sreča, da je bila obramba Velike Nedelje na visokem nivoju, tako da sta ekipi na kratek počitek odšli poravnani (12:12). Tudi v 2. polčasu je bila tekma izjemno izenačena, najvišja prednost v korist katere od ekip je znašala en zadetek. V dramatični končnici je Mlač Černe zadel za 24:24, strel bivšega igralca Velike Nedelje Jureta Lukmana pa je zaustavil vratar Ian Mesarec. Gostje so krenili v zadnji napad, domačini so ostali brez kaznovanega Hermana Leskovarja in 13 sekund je Veliki Nedelji preostalo za dosego zmagovitega zadetka. Gostje so izpeljali akcijo za višek na desni strani, kjer bi do čistega meta prišel Luka Voljč, toda sodnika Leon Marinkovič in Žiga Vidali sta prehitro piskala prekršek nad Enejem Kovačcem ter nista pustila prednosti. Tako je ostalo pri neodločenem rezultatu. V petek, 30. septembra, Veliko Nedeljo končno čaka prva domača tekma, v goste prihaja ekipa Črnomlja, ki je tudi solidno odprla sezono in je pri treh točkah. Tekma je na sporedu ob 19. uri. Enej Kovačec, Velika Nedelja: „Med tednom smo ostali brez našega motorja ekipe Mihe Kolmančiča, ki se je po poškodbi Tilna Kosija vrnil k Jeruzalemu. Iz tega razloga smo bili nekoliko prestrašeni, kako se bo končalo gostovanje v prestolnici. Po prikazanem v Ljubljani smo si zaslužili celoten izkupiček, na koncu smo mi tisti, ki smo izgubili točko. Roko na srce: pred tekmo nismo pričakovali, da se lahko enakovredno kosamo z bivšim 1. A-ligašem. Imamo pet od šestih možnih točk, in to s treh gostovanj. To je za nas izjemen dosežek in verjamem, da lahko še naprej presenečamo slovensko rokometno javnost. Fantje komaj čakamo na prvo domačo tekmo, upam, da se je v čim večjem številu udeležijo tudi naši navijači. To si naša ekipa glede na prikazano v tem prvenstvu tudi več kot zasluži.“ Roman Šimon, trener Ljubljana: „Najprej čestitke ekipi Velike Nedelje za prikazano igro in res so si bolj od nas zaslužili zmago. Mi smo na koncu veseli, da smo osvojili točko. Pred tekmo smo verjeli, da lahko z našo hitro igro premagamo nasprotnika. A ta nas je odlično preučil, zaustavil naše lahke zadetke, na postavljeno obrambo čvrste Velike Nedelje pa smo imeli obilico težav. Menim, da je to bila za 1. B-ligo odlična tekma.“ 1. B SRL (m) REZULTATI 3. KROGA: Grosuplje – Moškanjci-Gorišnica 31:26 (16:11), Ljubljana – Velika Nedelja 24:24 (12:12), Jadran Hrpelje Kozina – Herz Šmartno 30:30 (17:16), Alples Železniki – Frankstahl Radovljica 26:34 (12:16, Dol Tki Hrastnik – Mokerc-Kig 36:31 (18:13), Butan plin Izola – Škofljica 19:19 (10:9), Črnomelj – Sevnica 37:32 (19:15). Foto: Črtomir Goznik Žiga Borko (Velika Nedelja) David Bogadi, Jeruzalem Ormož: »Z borbeno igro smo si zaslužili zmago nad močno zasedbo iz Slovenj Gradca. Odlično smo odigrali v napadu, v obrambi pa nekoliko slabše, imamo še kar nekaj rezerv. Ta zmaga je za našega Tilna Kosija, ki je v minulem tednu prestal dve operaciji. V Novo mesto odhajamo v želji po čim boljši predstavi, in če se nam ponudi priložnost za zmago, bomo seveda garali za njo z vsemi štirimi.« Vid Levc, Slovenj Gradec: »Med tednom smo imeli kar precejšnje težave s treningi, saj nas je kar nekaj poškodovanih in bolnih. Tako smo opravili samo en pravi trening. Slabo smo štartali v tekmo, kar nas je stalo zmage. Sicer sem vesel, da smo se v 1. polčasu vrnili po zaostanku šestih golov, pa v 2. polčasu po zaostanku petih golov. Žal nam je na koncu zmanjkalo časa za popolni preobrat. Še enkrat več smo se prepričali, da je gostovanje na Hardeku res neugodno. Tu resnično zmagujejo samo najboljše ekipe.« Gostje se nikakor niso predali in Žiga Lesjak je v 56. minuti zadel v protinapadu mrežo Aleša Zemljiča, ki je v igro vstopil v 36. minuti namesto Alena Skledarja. Prednost čete trenerja Saše Prapotnika je znašala le še en zadetek (33:32). Goste sta v zelo ugoden položaj za osvojitev točke ali celo dveh spravila z nekaj napačnimi odločitvami v škodo Jeruzalema sodnika Mitja Smolko in Matija Knez. Na Hardeku je „zavrelo“, a so v dramatični končnici spet prevladale izkušnje ormoških rokometašev, ki so znova povedli s +3 (35:32) in pomembna zmaga je ostala na Hardeku. Jeruzalem je tako prvenstvo začel odlično, z zmagami proti Mariboru in Slovenj Gradcu ter porazom proti Celju. V 4. krogu Ormožani v soboto, 1. oktobra, odhajajo na gostovanje v Novo mesto h Krki, ki se je vrnila v elitno ligo. Uroš Krstič Velika Nedelja šokirala bivšega 1. A-ligaša Ljubljana – Velika Nedelja 24:24 (12:12) 1. RADOVLJICA 3 2. LJUBLJANA 3 3. VELIKA NEDELJA 3 4. DOL TKI HRASTNIK 3 5. MOKERC - KIG 3 6. GROSUPLJE 3 7. BUTAN PLIN IZOLA 2 8. ČRNOMELJ 3 9. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 2 10. ŠKOFLJICA 3 11. HERZ ŠMARTNO 3 12. JADRAN HRPELJE - KOZINA3 13. ALPLES ŽELEZNIKI 3 14. SEVNICA 3 3 2 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 1 0 2 1 1 0 0 0 0 0 1 1 1 0 1 1 1 2 2 3 3 6 5 5 4 4 4 3 3 2 2 1 1 0 0 stran 14 torek z 27. septembra 2022 Rokomet z Liga NLB, 3. krog JERUZALEM: Skledar (5 obramb), Balent, Zemljič (3 obrambe); Munda, Bogadi 5, Fergola, Vincek, Žuran 9, G. Hebar 4, Šulek 2, Pandev, Krabonja, Čirović 8, Cirar 7 (4), Kolmančič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Slovenj Gradec 3/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 16; Slovenj Gradec 12 minut. IGRALEC TEKME: Nik Čirović (Jeruzalem Ormož). Ormožani so na Hardeku ugnali udeleženca evropskega Pokala EHF, ekipo Slovenj Gradca. Gostje iz Koroške na tekmi niso niti enkrat vodili, le dvakrat na začetku tekme je bil rezultat izenačen (1:1, 2:2). V 20. minuti so Ormožani z igralcem manj v polju blokirali met Vida Levca, v protinapadu pa je zadel Nik Čirović za +5 (12:7). Po odlični igri je Jeruzalem v 28. minuti zadel celo za +6 (18:12). Sledilo je nekaj napak Jeruzalema v napadu in Korošci so to znali takoj kaznovati – do odmora so zaostanek znižali na –3 (18:15). COLOR CMYK Liga NLB REZULTATI 3. KROGA: Jeruzalem Ormož – Slovenj Gradec 35:34 (18:15), Krka – Krško 29:23 (16:11), Trimo Trebnje – Urbanscape Loka 30:25 (16:11), LL Grosist Slovan – Riko Ribnica 31:35 (19:18), Koper – Maribor Branik 25:28 (14:15), Dobova – Sviš Ivančna Gorica 29:26 (15:14), Gorenje Velenje – Celje Pivovarna Laško 28:33 (13:16). 1. TRIMO TREBNJE 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 3. GORENJE VELENJE 4. URBANSCAPE LOKA 5. JERUZALEM ORMOŽ 6. RIKO RIBNICA 7. SLOVENJ GRADEC 8. KRKA 9. SVIŠ IVANČNA GORICA 10. DOBOVA 11. MARIBOR 12. KOPER 13. LL GROSIST SLOVAN 14. KRŠKO 3 3 3 3 3 3 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 1 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 1 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 3 6 6 4 4 4 4 2 2 2 2 2 1 1 0 Šahovski kotiček Tilen Kovačec zmagal na turnirju mladih šahistov Tekmece »lovili« skozi celotno tekmo: Grosuplje – Moškanjci-Gorišnica 31:26 (16:11) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (9 obramb), Kroflič (5 obramb), Brodnjak; Šandor 9(3), Hrupič 8, Lorenčič 6, Ozmec 2, Zupanič 1, Trunk, Žnidarič, Tement, Belšak, Geč, N. Bedrač, T. Bedrač, Leben. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Grosuplje 5/6; Moškanjci-Gorišnica 3/3. IZKLJUČITVE: Grosuplje 14 minut; Moškanjci-Gorišnica 9 minut. Rokometaši Gorišnice so na Grosuplju slabo začeli srečanje (3:0 v 4. minuti), prvi gol so dosegli šele v 5. minuti (3:1, Hrupič). Z nekoliko bolj angažirano igro so v 8. minuti izenačili (4:4), dve minuti kasneje je bilo 6:6. Novi strelski mrk gostov so domačini izkoristili za serijo 4:0 (10:6 v 14. minuti), podobno ali celo nekoliko večjo prednost pa so vzdrževali vse do odmora (16:11). Moštvo Grosuplja je boljše začelo tudi drugi polčas (18:11) in Gorišničani so se znašli v izgubljenem položaju. Kljub temu se niso predali, ampak so zaostanek vztrajno nižali. V nekaj primerih se jim je ob dobrih obrambah vratarja Ranfla uspelo približati na tri gole (19:16, 20:17, 21:18), nazadnje v 44. minuti. S serijo 5:0 so domačini med 46. in 50. minuto dokončno odločili srečanje. Najboljši strelec pri domačinih je bil s šestimi goli Luka Pernovšek, po enega manj so dodali Luka Klemenčič, Matej Kučič in Simon Stopar. Pri gostij je bilo manj razpoloženih igralcev, med strelce se je vpisal le peterica. Tudi naslednjo tekmo bodo Gorišničani odigrali v gosteh, in sicer v petek v Šmartnem. Nejc Šandor, Moškanjci-Gorišnica: »Tekmo v Grosupljem smo odprli nekoliko zadržano, kar so so gostitelji takoj izkoristili in se oddaljili za šest zadetkov. Večkrat v tekmi se nam je uspelo približati in smo bili blizu poravnave, a so nas lastne napake stale popolnega priključka. Pred nami je še veliko dela, da se optimalno uigramo.« JM Šahovska akademija BMP (Beljavski, Mihalčišin, Polajžer) je v soorganizaciji Šahovskega društva Ptuj pripravila turnir za mlade šahiste in šahistke, za šahovske začetnike in ljubitelje šaha. V prostorih društva v Belšakovi 20 v Brstju se jih je zbralo 25, od tega večino mladih do 15 let, med katerimi je zmagal Ptujčan Tilen Kovačec. Šahovski turnirji za mlade so v zadnjem času postali stalnica ptujskih organizatorjev. Tako je v avgustu potekal turnir Ptuj Open B mladi 2022, ki je z udeležbo treh šahistov iz Hrvaške imel tudi mednarodni noto. In prav hrvaški igralec Jakov Friščič je zmagal s 6 točkami, na drugem in tretjem mestu pa sta pristala Zoja Pintarič in Tibor Veber, oba člana ŠD Ptuj, s po 5,5 točke. Na nedeljskem turnirju so sodelovali predvsem mladi iz Ptuja, pridružili pa so se tudi člani ŠK Trebnje BMP, ŠD Gornja Radgona. ŠD Mengeš in ŽŠK Maribor Poligram. Domačini niso dopustili presenečenja, saj so se uvrstili na prvih šest mest. Najboljši je bil Tilen Kovačec, ki je v sedmih krogih oddal le en remi. Pohvalno je tudi dejstvo, da je nastopilo kar šest članic ŠD Ptuj, kar kaže na vse večje zanimanje deklet za to kraljevsko igro. Direktor Šahovske akademije BMP in predsednik ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer je ob tem dejal: »Vesel sem odziva mladih za te turnirje. To je samo dokaz, da delamo v pravi smeri. Kar nekaj naših mladih članov se bo v prihodnjem mesecu udeležilo evropskega prvenstva v posameznih starostnih kategorijah, zato so ti turnirji za njih dobre priprave. Ob tem želim izreči zahvalo staršem, ki tem mladim stojijo ob strani in poskrbijo tudi za prevoze.« Končni vrstni red: 1. Tilen Kovačec 6,5 točke, 2. Tom Crnjakovič 6, 3. Tibor Veber, 4. Elias Bender po 5, 5. Mihael Kukovec, 6. Gašper David po 4,5 točke (vsi ŠD Ptuj) … V razvrstitvi deklet je bila najboljša Alisa Beranič, druga je bila Arandjela Horvat (obe po 3,5 točke), tretja pa Vita Prelog (3). Silva Razlag Foto: arhiv društva Najboljši trije s pokali torek, 27. 9. 2022 Štajerski TEDNIK Tenis z Mednarodna turnirja Turnir WTA 125 v Budimpešti Najmočnejša turnirja serije WTA sta prejšnjem tednu potekala v Aziji, v Tokiu (WTA 500) in Seulu (WTA 250), na stari celini pa je bil najmočnejši turnir na peščeni podlagi v Budimpešti, kjer so se dekleta merila za nagradni sklad 125.000 dolarjev. Med nastopajočimi je bila tudi Tamara Zidanšek, ki je v prejšnjem tednu zdrsnila na rob TOP 100 igralk sveta. Dvojice: 1. krog: Babos/Zidanšek (2.) - prosti četrtfinale: Babos/Zidanšek (2.) – Stolmar/Szabanin (Madžarska) 6:3, 6:1; polfinale: Babos/Zidanšek (2.) – Maleckova/Voračova (Češka) 3:6, 6:3, 6:10; finale: Maleckova/Voračova – Zimmermann/Bondar (Belgija(Madžarska, 1.) 3:6, 6:2, 5:10. Turnir ITF v Srbiji: Nina v prvem finalu na turnirjih W60 Foto: Sportida / TZS Timea Babos in Tamara Zidanšek sta se na Madžarskem uvrstili v polfinale. 24-letna Konjičanka je v uvodu v dveh nizih ugnala leto mlajšo domačinko Fanny Stollar (451.). Nekaj težav je imela na začetku drugega niza, vse ostalo je bilo v njeni domeni. Odmevnejša zmaga ji je uspela v 2. krogu, ko je izločila 72. igralko sveta Jule Niemeier. 23-letna Nemka je v tem delu sezone v zelo dobri formi, na OP ZDA je prišla kar do osmine finala (izločila jo je kasnejša zmagovalka Iga Swiatek). Dvoboj je trajal dve uri in 13 minut, zaključek pa je bil izjemno dramatičen. Zidanškova je med drugim rešila tudi štiri žogice za niz, sama pa izkoristila šesto zaključ- Futsal z 1. SFL Odličen strelski večer nekdanjih igralcev FC Ptuj Tudi po treh odigranih krogih nove sezone je na vrhu ekipa Meteorplasta iz Ljutomera, ki ima edina 100 % izkupiček – nazadnje je tri točke prinesla iz Sevnice. Sicer je bil tretji krog izjemen iz vidika nekdanjih igralcev FC Ptuj, ki so se po »zamrznitvi statusa« ptujskega 1. SFL REZULTATI 3. KROGA: Sevnica – Meteorplast Šic bar 3:6 (1:5), Oplast Kobarid – Bronx Škofije 3:2 (2:0), Dobrepolje – Dobovec 1:6 (0:3), Siliko Vrhnika – Mlinše 5:3 (0:1). 1. METEORPLAST ŠIC 2. DOBOVEC 3. SILIKO VRHNIKA 4. BRONX ŠKOFIJE 5. OPLAST KOBARID 6. MLINŠE 7. SEVNICA 8. DOBREPOLJE 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 1 1 1 0 0 0 0 1 2 1 1 1 1 1 0 0 0 1 1 2 2 2 15:6 9:2 8:6 10:7 6:7 8:12 6:13 3:12 9 7 5 4 4 1 1 1 kolektiva razkropili po Sloveniji. Kar pet se jih je namreč tokrat vpisalo med strelce: Patrik Pasariček in Timotej Debeljak v dresu Dobovca, David Lah v dresu Oplasta iz Kobarida, Denis Kneževič in Thomas Pihler pa v dresu Meteorplasta. V takšnih primerih se hitro spomnimo besed Roberta Grdovića, ki je dejal, da bi lahko z zadržanjem celotne ekipe v tretjem letu nastopanja v 1. ligi posegli tudi v boj za najvišja mesta … Sevnica – Meteorplast Šic bar 3:6 (1:5) STRELCI: 0:1 Kneževič (1.), 0.2 Ruis (4.), 0:3 Al. Goznik (6.), 0:4 Kneževič (12., z 10 m), 1:4 Krnc (15.), 1:5 Pihler (19.), 2:5 Pipan (31.), 2:6 M. Goznik (37.), 3:6 Drobne (40., z 10 m). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Raj- Foto: Črtomir Goznik Denis Kneževič je lani igral za FC Ptuj, v letošnji sezoni pa pridno zabija gole za vrsto Meteorplasta. 15 paj z Madžarko Timeo Babos. Kot drugi nosilki sta se brez težav uvrstili v polfinale, tam pa ju je v super tie breaku ugnala češka naveza, ki sta jo sestavljali 38-letna Renata Voračova in 28-letna Jesika Maleckova. Dvoboj je bil odprt do izida 6:6, nato pa sta Čehinji dobili štiri točke zapored. Naslednja postaja na svetovni teniški turneji bo za Tamaro italijanska Parma, kjer v tem tednu na peščeni podlagi poteka turnir WTA 250. Prva nosilka je Grkinja Maria Sakkari, šesta igralka sveta. Tamara dobro v Budimpešti, Nina prav dobro v Srbiji 1. krog: Zidanšek – Stollar (Madžarska) 6:1, 7:5; 2. krog: Zidanšek – Niemeier (Nemčija, 6.) 6:3, 7:6(11); četrtfinale: Zidanšek – Bondar (Madžarska, 2.) 4:6, 6:3, 1:6. stran 15 Šport, rekreacija torek z 27. septembra 2022 Turnir WTA 125 v Budimpešti, posameznice: COLOR CMYK no žogico. Zanimivo je, da je Tamara izkoristila vse tri priložnosti za break, Jule pa le dve od 13! Naslednja Tamarina tekmica je bila v četrtek domačinka Anna Bondar (52.). Dvoboj vrstnic je pripadel Madžarki, ki je povedla v nizih, Tamara pa je izenačila. V tretjem nizu je bila odločilna četrta igra, ko je Bondarjeva izkoristila četrto break priložnost in nato zaključila dvoboj. Tami je z uvrstitvijo v četrtfinale pridobila osem mest na WTA-lestvici in je v tem tednu 92. igralka sveta. Med dvojicami je Tami znova – podobno kot v Portorožu - zaigrala skuter, Kneževič, Trstenjak, Pihler, Ruis, Kosec, Tkalčič, Šnofl. Trener: Robert Grdović. S prleškim moštvom se je na znani parket vrnil Denis Kneževič, saj je med letoma 2018 in 2021 igral prav za Sevnico. Glede na to dejstvo bi ga morali domačini poznati do obisti in bi imeli pri njegovem ustavljanju nekaj »prednosti«, a je tekma vendarle pokazala nekaj povsem drugega … Kneževič je za prvi zadetek na tekmi potreboval le slabo minuto, pet minut kasneje so gostje z goloma dveh Aljažev, Ruisa in Goznika, vodili že 0:3. Silovit štart v srečanje je gostom na široko odprl vrata do zmage, a so kljub temu vse do polčasa zadržali visok ritem. Domačini so že do 12. minute storili šest prekrškov, s čimer so gostom ponudili priložnost za povišanje vodstva – iz 10-metrovke je drugič na tekmi zadel Kneževič. Znižanje tempa je domačinom v nadaljevanju ponudilo nekaj priložnosti, iz ene teh so zadeli v 15. minuti. Za visoko prednost gostov ob polčasu je poskrbel Thomas Pihler v 19. minuti. V drugem polčasu Prleki niso imeli težav z nadziranjem rezultata, za mirni zaključek tekme pa je poskrbel Matic Goznik, ki je v 37. minuti prednost znova povišal na štiri gole. Tekmo so zaznamovali tudi številni rumeni kartoni, prve štiri so dobili domačini, druge štiri pa – glede na visoko vodstvo precej nepotrebno – gostje (Kneževič, M. Goznik, Ruis, Pihler). »Sevnica je pokazala, da je to zelo 'vroče' gostovanje, zato sem zelo ponosen na moje fante, da so zabeležili tretjo zaporedno zmago. V prvi polčas smo vstopili tako, kot smo se pripravljali na treningih – lahko bi zabili celo kakšen zadetek več. V drugem polčasu je morda v našo ekipo prišlo razmišljanje, da bomo z lahkoto prišli do zmage, pa so domačini pokazali ‘zobe’. Kljub vsemu menim, da je končni rezultat realen,« je po zmagi dejal trener ljutomerske ekipe Robert Grdović. V petek, 30. septembra, bo v ljutomerski dvorani ŠIC derbi vodilnih moštev lige, v goste prihaja evropski Dobovec. JM Nina Potočnik (366.) je v začetku avgusta zmagala na svojem prvem ITF-turnirju serije W25 v Nemčiji, dobro formo pa je potrdila tudi na Češkem, kjer se je v Jabloncu prebila do polfinala. Naslednja postaja je bila Srbija, kjer je v Vrnjački Banji (med Kragujevcem in Nišem) potekal ITF-turnir W60, z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. Za Nino se je končal domala sanjsko, saj se je prvič v karieri prebila v finale podobnega turnirja! Doslej še nikoli ni zaigrala niti v četrtfinalu podobnega turnirja, tako da je skok, ki je posledica dobre forme, res precejšen … Varovanka trenerja Gorana Djurdjevića je bila prijavljena v kvalifikacije, po nekaterih odpovedih pa je bila na koncu neposredno uvrščena v glavni turnir. Njena prva tekmica je bila 21-letna Kolumbijka Emiliana Arango (228.). Več kot 130 mest višje uvrščena Južnoameričanka je morala na koncu izenačenega dvoboja podpisati predajo. Naslednja prepreka je bila še višja, Sinja Kraus, 201. igralka sveta. 20-letna Avstrijka je letos osvojila že dva turnirja W25, največji uspeh pa je dosegla z uvrstitvijo v četrtfinale turnirja W100 v Nemčiji. V odločilnem nizu je bila Krausova v odličnem položaju, saj je vodila 1:3 in 2:4. Varovanka trenerja Gorana Djurdjevića je uspela povesti 5:4, na servis tekmica pa je imela že tudi prvo zaključno žogico. Avstrijka se je uspela izvleči iz primeža, odločitev je padla v podaljšani igri. Tam je Nina izkoristila tretjo žogico za zmago 8:6 in se veselila svoje Nina Potočnik je z rezultatom kariere – uvrstitvijo v finale turnirja W60 – tik pred novim mejnikom v karieri, uvrstitvi v TOP 300 igralk sveta. Na fotografiji sta finalistki turnirja v Vrnjački Banji, Aliona Boisova in Nina Potočnik. sploh prve uvrstitve v četrtfinale turnirja serije W60! Uvrstitev med najboljšo četverico je 25-letna Ptujčanka lovila v dvoboju z Avstralko Jaimee Fourlis (176.). 23-letnica iz Melbourna je letos že osvojila turnir W60 v Romuniji, za nameček pa še dva W25 (v Madridu in Bendigu). A Potočnikovi ni bila kos, v tretjem nizu je osvojila eno samo igro. Polfinale je bil prav poseben zaradi tekmice, šele 16-letne domačinke Mie Ristić (616.). Mlada Srbkinja je na tem prizorišču pred mesecem slavila na turnirju serije W25, kar nedvomno kaže na velik talent. Dvoboj je imel zelo nenavaden potek, saj je prvi niz s »teniško kravato« dobila Ristićeva, drugega pa z enako mero Potočnikova. Tretji niz je bil veliko bolj izenačen, vseskozi pa je imela pobudo naša igralka. Prvi break ji je uspel za vodstvo 2:1, po izenačenju na 4:4 pa ponovno za 5:4. V naslednji igri je servirala za zmago, po hudem boju pa je izkoristila šele peto zaključno žogico. Nedeljski finale je Nina igrala proti španski vrstnici Alioni Boisovi (207.). 24-letnica ima moldavske korenine, doslej pa je je osvojila šest ITF-turnirjev (zadnjega leta 2018). Finale se je odločil v zaključku prvega niza, pri izidu 5:5. Nina je servirala za vodstvo in si tudi priigrala tri priložnosti, a je tekmici na koncu uspel break (5:6). V naslednji igri ga je Španka potrdila in Turnir ITF W60 v Srbiji, rezultati: 1. krog: Potočnik – Arango (Kolumbija) 7:6(5), 7:5; 2. krog: Potočnik – Kraus (Avstrija, 5.) 6:3, 4:6, 7:6(6); četrtfinale: Potočnik – Fourlis (Avstralija, 3.) 6:2, 3:6, 6:1; polfinale: Potočnik – Ristić (Srbija) 0:6, 6:0, 6:4; finale: Potočnik – Boisova (Španija) 5:7, 1:6. osvojila niz (5:7), nato pa v drugem zagospodarila na igrišču (0:4) in se veselila najpomembnejše turnirske zmage v karieri. Nina lahko kljub temu z optimizmom zre v prihodnost, saj je v tem tednu z velikim skokom – pridobila je kar 63 mest - na najvišjem mestu na WTA-lestvici v dosedanji karieri – 303. Goran Djurdjevič: »Za Nino je po polfinalu na Češkem še en odličen teden! Turnir v Srbiji je letos sofinanciral Novak Djoković in je bil res dobro organiziran. Nina se v Vrnjački Banji vedno dobro počuti in vedno igra dobro. Tekmice so bile kakovostne, dvoboji pa izenačeni in fizično naporni. To se je tudi poznalo v finalu, ko je Nini na koncu nekoliko zmanjkalo moči. Vseeno se veselimo njene najvišje uvrstitve v karieri.« V tem tednu bo Nina nastopila na domačem turnirju na Otočcu (W25). JM Šport z Okrogla miza na temo Ptujski šport Večino sredstev v roke desetih klubov Zavod za šport Ptuj, Športna zveza Mestne občine Ptuj in OKS-ZŠZ Regijska pisarna Ptuj so ob pomoči Mestne občine Ptuj v petek pod šotorom pri Športnem društvu Grajena v okviru 28. Ptujskega športnega vikenda in Dneva slovenskega športa izpeljali okroglo mizo na temo Ptujski šport. Organizatorji in predstavniki šestnajstih ptujskih športnih klubov in društev so se zares posedli v krog, beseda pa je tekla o dveh izpostavljenih tematikah: v prvem delu o vključenosti starejših v vse oblike športa, v drugem pa o športni infrastrukturi, financiranju klubov in društev ter specifičnih situacijah, povezanih z določenimi športnimi vsebinami. Šport za zdravo staranje Prvi del okrogle mize se je imenoval Šport za zdravo staranje. V tem delu je predsednik Športne zveze MO Ptuj Franjo Rozman podal nekaj iztočnic o pomenu ukvarjanja s športom v starosti. Predstavniki ptujskih športnih klubov in društev so kasneje predstavili konkretne primere ukvarjanja in vključevanja starejše populacije od 50 let v posamezne športe. Gre za paleto športov, s katerimi starejši z redno vadbo ohranjajo svoje psihofizične sposobnosti in hkrati skrbijo za svoje zdravje. Športna infrastruktura in financiranje Drugi del okrogle mize je zajel širšo tematiko ptujskega športa, predstavil jo je direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj. Ta je v osnovi izpostavil, da se je v zadnjih letih precej izboljšala športna infrastruktura in da je za sofinanciranje klubov in društev na Ptuju letno namenjenih približno 270.000 evrov. Ta sredstva glede na razpisne pogoje dobi 30 do 35 klubov in društev, največ sredstev konstantno dobi približno deset klubov, kar pomeni, da le-ti dobro, množično in uspešno delajo. Na drugi strani so predstavniki ptujskih klubov pohvalili napredek pri izboljšanju športne infrastrukture, a so obenem izpostavili težave, ki jih imajo zaradi pomanjkanja vadbenih terminov. Še vedno jih je premalo, da bi lahko vsi športniki v celoti opravljali svoje trenažne procese. Izpostavljene so bile še težave nekaterih klubov, ki nimajo svojih vadbenih prostorov ali površin ali so si celo z lastnimi sredstvi uredili telovadnico. Želja za prihodnost je, da glede na potrebe in razvoj pridemo čez leta še do ene velike nove večnamenske športne dvorane. David Breznik Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 16 torek z 27. septembra 2022 Nogomet z 3. SNL - vzhod Brežice so v drugem polčasu čakale na protinapade in so izkoristile enega izmed njih, potem ko po predložku na drugi vratnici z glavo zadel Božić. Tretji zadetek so domačini dosegli po začetniški napaki gostov, ko je Lipec prestregel podajo vratarju in je dosegel lahek zadetek. Tako so se igralci Brežic veselili zmage, medtem ko so bili Videmčani premalo konkretni v napadu, kjer so za kakšno tekmo izgubili tudi svojega najbolj učinkovitega igralca Roberta Kureža, ki je v končnici tekmi prejel dva rumena in posledično rdeč karton. Na tekmi je sodnik skupno pokazal deset kartonov, osem rumenih in dva rdeča. Na derbiju v Zavrču brez zmagovalca, Podvinčani prvi preskočili Dravinjo Zavrč – Drava Ptuj 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Erhatič (59. iz 11. m), 1:1 Zorko (87.) ZAVRČ: Maroh, Šket, Mihalić (od 46. Lazar), Drevenšek, Kajzer, Pofuk (od 86. Zanič), Romih, Županić (od 46. Predikaka), Vočanec (od 79. Slaček), Potočnik (od 82. Podnar), Zorko. Trener: Gorazd Šket. DRAVA PTUJ: Janžekovič, Kokić, Rudič, Đuran, Jadric, Erhatič, Čeh (od 66. Letnik), Sedej (od 56. Blaj), Mlakar (od 90. Šabeder), Penič, Janežič. Trener: Aleš Čeh. RDEČI KARTON: Penič (52., Drava) Obračun Zavrča in Drave je bil osrednji obračun 7. kroga 3. lige vzhod, ki si ga je ogledalo več kot 200 gledalcev. Ti so spremljali zanimivo nogometno predstavo z veliko tempa, želje in discipline v igri, pa tudi veliko lepih akcij z zaključnimi streli. Tako je v prvih petindvajsetih minutah za domačine dvakrat nevarno sprožil Zorko, za goste pa trikrat Penič. V 27. minuti so »modri« naredili prekršek nad Zorkom za enajstmetrovko, ki jo je izvedel domači kapetan Potočnik. Njegov zelo dober strel pa je vrhunsko ubranil Janžekovič. Do konca prvega polčasa so Ptujčani še imeli dve ali tri obetavne situacije, a do resnejše priložnosti za zadetek niso prišli. Takoj v začetku drugega polčasa je Drava ostala z igralcem manj. Mladi Penič je v skoku »udaril« Šketa in si je prislužil neposredni rdeči karton na splošno zelo strogega in rigoroznega glavnega sodnika Uroša Rađevića. Slednji je imel na tekmi veliko dela in je v 59. minuti po prekršku vratarja Maroha nad Blajem dosodil enajstmetrovko za Dravo. To je zanesljivo spremenil v zadetek kapetan Erhatič – 0:1. Z zaostankom, a igralcem več na igrišču so domačini krenili v napad. REZULTATI 7. KROGA: Podvinci – Dravinja 2:0 (0:0), Zavrč – Drava 1:1 (0:0), Avto Rajh Ljutomer – Koroška Dravograd 5:0 (0:0), Premium Dobrovce – Šmartno 1928 4:1 (2:1), Cirkulane – Posavje Krško 1:4 (0:1), Brežice 1919 Terme Čatež – Bosch Bračič Videm 3:0 (1:0), Rače – Šampion 2:2 (0:0). 1. ZAVRČ 2. A. RAJH LJUTOMER 3. DRAVINJA 4. POSAVJE KRŠKO 5. P. DOBROVCE 6. DRAVA PTUJ 7. ŠAMPION 8. B. BRAČIČ VIDEM 9. PODVINCI 10. RAČE 11. BREŽICE ČATEŽ 12. CIRKULANE 13. ŠMARTNO 1928 14. K. DRAVOGRAD 7 6 7 6 7 7 7 7 7 7 7 6 6 7 5 5 4 3 3 2 3 3 3 2 3 1 0 0 1 0 2 2 2 5 2 1 1 3 0 1 0 0 1 1 1 1 2 0 2 3 3 2 4 4 6 7 18:8 17:4 15:6 14:8 12:9 9:6 13:11 13:12 10:12 14:10 15:18 3:9 1:16 5:30 16 15 14 11 11 11 11 10 10 9 9 4 0 0 ZAOSTALI TEKMI 6. KROGA, v sredo, 28. 9., ob 16.00: Šmartno – Cirkulane, Posavje Krško – Avto Rajh Ljutomer. Skozi igro so težko prihajali do situacij za strel, edine priložnosti pa Potočnik in Predikaka nista izkoristila. V sami končnici tekme je »nespretno« reagiral gostujoči vratar Janžekovič in sodnik je dosodil indirektni prosti strel. Z roba petmetrskega prostora je Kajzer podal Zorku, ki je natančno zadel za izenačenje na 1:1 in za končen neodločen rezultat. Tako sta si ekipi razdelili po točko, s katero so bili tokrat bolj zadovoljni v domačem taboru. Zavrč je osvojil že 16. točko v tem prvenstvu in je hit tega dela sezone. Kljub temu v Halozah umirjajo žogico, saj pravijo, da njihov primarni cilj v tej sezoni ni napredovanje v 2. ligo. Gorazd Šket, trener Zavrča: »V prvem polčasu je bila Drava boljši tekmec. Rezultat polčasa pa bi kljub temu lahko bil tudi drugačen, če bi mi zadeli iz enajstmetrovke. S tem zadetkom bi šla tekma na drugo pot. V drugem polčasu sem nekoliko spremenil sistem igre in po izključitvi ter zaostanku smo bili mi boljši tekmec. Povsem na koncu tekme smo bili celo bližje zmagi.« Aleš Čeh, trener Drave: »Tudi na tej tekmi smo - podobno kot že na vseh prejšnjih – bili boljše moštvo od tekmecev. Žal izgubljamo točke zaradi neizkušenosti. Svojim fantom lahko po tej tekmi le čestitam za prikazano, mislim pa, da smo si glede na prikazano zaslužili boljši rezultat.« Nogomet z Lige MNZ Ptuj Derbi Markovcem, odločil Strelec Super liga V tem, krogu sta do svojih prvih točk v sezoni prišli ekipi Bukovcev in Boča. Prvi so na domačem igrišču ugnali novince iz Središča, vse tri zadetke pa so dosegli v drugem polčasu v razmiku le 20 minut. Za varovance trenerja Boštjana Zemljiča so bili to obenem prvi zadetki v sezoni, strelski post so prekinili po dobrih 320 minutah igre. Lanski prvaki iz Poljčan imajo prav tako za sabo rezultatsko slab uvod, po treh porazih so tudi v četrti tekmi proti ekipi iz Stojncev močno »viseli«. Dvakrat so zaostajali, na koncu pa vendarle obdržali remi za vpis na točkovno tabelo. Stojnci ostajajo ena izmed dveh neporaženih ekip, druga je soseda iz Markovcev. Markovčanom je v tem krogu pripadel derbi na Hajdini. Domačini so že drugo zaporedno tekmo odigrali brez najboljšega igralca Timoteja Petka, kar se je takoj poznalo na rezultatih. Goste je v vodstvo v zgodnji fazi tekme popeljal njihov najboljši strelec Alex Strelec. Domačini so v nadaljevanju srečanja vložili vse napore v izenačenje, a jim do tega kljub stalni terenski pobudi ni uspelo. Prvi poraz v sezoni je bil neizbežen … Markovci ostajajo pri samo dveh prejetih zadetkih, kar štiri tekme so končali z ničlo v rubriki prejeti zadetki. Presenečenje kroga so pripravili Gorišničani, ki so tokrat razglašenim gostom iz Gerečje vasi nasuli kar pet golov, pod tri se je podpisal Klemen Zlatnik. Domačini so do neulovljivih treh golov prednosti prišli že v prve pol ure srečanja. Grajena je težje od pričakovanj ugnala Apače, na koncu pa sta David Kramberger in Thomas Pihler vendarle postavila stvari na svoje mesto. Pihler se je v tem krogu tako vpisal med strelce v dveh športih, ob nogometu še v futsalu. Cirkulane – Posavje Krško 1:4 (0:1) Podvinci – Dravinja 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Živič (49.), 2:0 Ziko Zajko (81.) PODVINCI: Rižnar, Ramšak, Modrič, Anžel (od 57. Kolenko), Svenšek, Sprinčnik (od 28. Pihler, od 83. Kocbek), Kuserbanj, Prahić (od 83. Marković), Živič, Orovič, Ziko Zajko. Trener: Robert Hojnik. RDEČI KARTON: Napotnik (80., Dravinja) Na težkem igrišču v Podvincih so domači nogometaši gostili tihega favorita lige, moštvo Dravinje. Ekipa iz Slovenskih Konjic, ki jo vodi Damjan Flis, je dobro startala v novo sezono in na prvih šestih tekmah ni okusila grenkobe poraza. Podvinčani so na drugi strani po slabšem uvodu nujno potrebovali zmago, kar se jim je na koncu tudi izšlo … V prvem polčasu je bila igra v polju precej izenačena, rahlo pobudo so imeli nogometaši Dravinje, ki so imeli tudi dve dobri priložnosti za zadetek. Na drugi strani domačini niso imeli izrazite priložnosti, so pa imeli nekaj solidnih poskusov. Takoj v začetku drugega polčasa so odigrali lepo akcijo, ki jo je z zadetkom kronal David Živič – 1:0. za 21-letnika je bil to prvi gol v sezoni. Po vodstvu se je Dravinja popolnoma odprla in je iskala vsaj izenačenje, medtem ko so Podvinčani prežali na REZULTATI 5. KROGA: Boč Poljčane – Stojnci 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Meznarič (45.), 1:1 Kolar (65.), 1:2 Blažeković (75.), 2:2 Topič (76.); Gorišnica – Gerečja vas 5:1 (3:0); strelci: 1:0 Gašparič (16.), 2:0 Zlatnik (19.), 3:0 Zlatnik (28.), 4:0 Zlatnik (49.), 5:0 Kaučič (58.), 5:1 Drevenšek (85.); Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so bili v Zavrču blizu zmage, a so v končnici domačini poskrbeli za izenačenje. protinapade. V končnici tekme je prišlo do dveh situacij: prva je izključitev gostujočega igralca Napotnika, druga pa odlično odigrana kontra za drugi zadetek domačinov, ki ga je zabil Jan Ziko Zajko – 2:0. To je bil že njegov letošnji šesti prvenstveni zadetek, s katerim je sam na vrhu lestvice strelcev 3. lige vzhod. Po tekmi je bil trener Podvincev Robert Hojnik zadovoljen z zmago in s prikazano igro svojih igralcev, katere nivo se dviguje iz kroga v krog. Ne more pa biti zadovoljen z zdravstvenim stanjem svojih igralcev, saj sta se trem poškodovanim na tej listi na tekmi z Dravinjo pridružila še Sprinčnik in Anžel. Brežice 1919 Terme Čatež – Bosch Bračič Videm 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Matos (14.), 2:0 Božić (69.), 3:0 Lipec (71.) BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Kelc, Mesarič, Zdovc, Šegula (od 67. Škrabl), A. Rogina, Ovčar (od 22. Ž. Rogina), Krajnc (od 81. Šeliga), Čuš (od 81. Vidovič), S. Rogina, Kurež, Trener: Luka Gajšek. Bukovci – Središče 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Veršič (57.), 2:0 Medved (60.), 3:0 Antolič (77.); Grajena ANpro – Apače 3:1 (1:1); strelci: 0:1 Bratkovič (24.), 1:1 Simonič (38.), 2:1 Kramberger (71.), 3:1 Pihler (89.); Hajdina – Markovci 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Strelec (9.). Rdeči karton: Ornik (90., Markovci). 1. MARKOVCI 2. HAJDINA 3. STOJNCI 4. GORIŠNICA 5. GRAJENA ANPRO 6. GEREČJA VAS 7. SREDIŠČE 8. BUKOVCI 9. APAČE 10. BOČ POLJČANE 5 5 4 5 5 4 4 4 4 4 5 3 2 2 2 2 1 1 1 0 0 1 2 1 0 0 1 0 0 1 0 1 0 2 3 2 2 3 3 3 11:2 15 7:3 10 8:6 8 10:10 7 9:8 6 9:10 6 6:10 4 3:6 3 6:10 3 4:8 1 Zaostala tekma 4. kroga: Gerečja vas – Boč Poljčane (v sredo ob 16.30). Naj strelci: 5 golov: Klemen Zlatnik (Gorišnica), Klemen Jakl (Središče), Vojko Tominc (Grajena ANpro), Alex Strelec (Markovci). 1. liga MNZ Ptuj: strelske vaje Pragerskega in Ormoža Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Bukovcev so odpor gostov iz Središča zlomili v drugem polčasu. stran 16 REZULTATI 5. KROGA: Pragersko – Rogoznica 8:0 (5:0); strelci: 1:0 Krajnc (2.), 2:0 Ravnjak (3.), 3:0 Jeršič (26.), 4:0 Krajnc (32.), 5:0 Jeršič (45.), 6:0 Breznik (60.), 7:0 Krajnc (64.), 8:0 Ravnjak (87.); Podlehnik – Ormož 0:6 (0:1); strelci: 0:1 Kirič (38.), 0:2 Prijol (47.), 0:3 Miklašič (62.), 0:4 Kirič (63.), 0:5 N. Prapotnik (70.), 0:6 T. Prapotnik (75.); Skorba – Hajdoše 4:1 (3:0); strelci: 1:0 Šimenko (4.), 2:0 Šimenko (16.), RDEČA KARTONA: Klasinc (20.), Kurež (90., oba Videm). Tekma med Brežicami in Vidmom se je zaradi zamude gostov začela z 20-minutno zamudo, kar je v njihov tabor vneslo dodatno živčnost pred samim obračunom. Domačini so na veliko bolj izenačeni tekmi, kot kaže končni rezultat, svoje priložnosti izkoristili, medtem ko so bili gostje tokrat pred vrati domačega vratarja premalo zbrani. V uvodnem delu tekme so bili po dolgi podaji premalo odločni in žoga se je po odbijanju ter posredovanju Matosa znašla v mreži vratarja Klasinca – 1:0. Ta je bil v 20. minuti izključen, potem ko je nepravilno posredoval izven kazenskega prostora. Izključitev vratarja in igralec manj sta zelo vplivala na potek tekme, prav tako pa je precej vplival na potek tekme tudi glavni sodnik Tomaž Jezeršek, ki se je velikokrat povsem »izgubil« na igrišču. Ne glede na to so Videmčani nanizali nekaj dobrih priložnosti za zadetek v obeh polčasih: v prvem je Kurež zadel vratnico, v drugem pa sta bila blizu zadetka Kurež in Šegula. 3:0 Murat (32.), 3:1 Meznarič (50.), 4:1 Murat (63.); Tržec – Makole Bar Miha 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Kovačič (9., ag.), 1:1 Skrbinšek (73.), 2:1 Pečnik (86.), 2:2 Kenda (89.). 1. ORMOŽ 2. SKORBA 3. PRAGERSKO 4. MAKOLE BAR MIHA 5. PODLEHNIK 6. ROGOZNICA 7. TRŽEC 8. HAJDOŠE 5 5 4 5 5 4 3 5 5 4 3 2 1 1 0 0 0 0 0 1 1 0 2 0 0 1 1 2 3 3 1 5 23:3 15 17:7 12 20:6 9 10:10 7 7:15 4 7:21 3 4:6 2 5:25 0 2. liga MNZ Ptuj: tri tekme, trije trilerji REZULTATI 5. KROGA: Slovenja vas SMS sanacija – Zgornja Polskava 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Smogavc (7.), 1:1 Drosk (56., z 11 m), 1:2 Ramot (76.), 2:2 Pleteršek (94.); Leskovec – Mladinec Lovrenc 5:4 (3:0); strelci: 1:0 Mlakar (16.), 2:0 Bedenik (24.), 3:0 Cafuta (32.), 3:1 Šešo (52.), 3:2 Dikavčič (59., z 11 m), 4:2 Mlakar (68.), 4:3 Cep (72.), 4:4 Vek (74.), 5:4 Mlakar (79.); Dornava Digitalpartner.si – Polskava avtop. Grobelnik 3:4 (2:2); strelci: 1:0 Popovič (26.), 2:0 Mar (30.), 2:1 Gosak (43.), 2:2 Gosak (44.), 3:2 Zagoršek (60.), 3:3 Pišotek (68.), 3:4 Gosak (78.). Rdeči karton: Zagoršek (83., Dornava). Prosta je bila ekipa Oplotnice. 1. LESKOVEC 5 2. DORNAVA 4 3. OPLOTNICA SENICA 4 4. POLSKAVA 5 5. MLADINEC LOVRENC 4 6. ZG. POLSKAVA 4 7. SLOVENJA VAS 4 4 3 2 2 1 1 0 0 0 1 0 1 1 1 1 1 1 3 2 2 3 15:13 12 17:5 9 6:8 7 10:13 6 10:11 4 4:5 4 5:12 1 JM STRELCI: 0:1 Sivonjić (2.), 0:2 Gorenc (58.), 0:3 Gorenc (72.), 1:3 Cesar (78.), 1:4 Gorenc (90.) CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Debelak, Gajšek (od 59. U. Cesar), Lipavšek, Kukovec, Travnikar, Kraševec, Majcen, Čater. Cimerman. Trener: Damjan Vogrinec. Nepopolna zasedba Cirkulan je doživela nov poraz, tokrat proti precej boljšemu nasprotniku – ekipi Posavja. Krčani so odlično začeli srečanje, saj je že v drugi minuti iz voleja s približno 16 metrov pravi evrogol dosegel 19-letni Dario Sivonjić. Hiter zadetek je usmeril potek tekme v tirnice gostov, ki so prevladovali na igrišču. Domačini so v prvem polčasu na trenutke še konkurirali razpoloženim tekmecem, med drugim je strel Cimermana s pibližno 30 metrov končal v prečki. V drugem polčasu je kar tri zadetke za Posavje dosegel Rok Gorenc, po drugem je bila tekma praktično odločena. Domačini so sicer dosegli zadetek, a to je bilo veliko premalo za boljši rezultat. Cirkulane so zadele po kotu, ko se je žoga odbila do Cimermana, ta jo je odložil do Cesarja, ki je streljal »iz prve« in s kakšnih 20 metrov ugnal gostujočega vratarja. Nogometaši iz Krškega so glede na potek tekme zasluženo prišli do visoke zmage s 4:1, medtem ko so Cirkulane vpisale četrti poraz v sezoni in jih očitno čaka borba za obstanek v ligi. David Breznik Veteranske lige MNZ Ptuj: v vsaki ligi le še po dve neporaženi ekipi +35 vzhod REZULTATI 4. KROGA: Cirkulane veterani – Borovci 2:0, Markovci – Središče 0:1, Gorišnica – Grajena 4:1, Podvinci – Rogoznica Gostilna Muršič 2:0. 1. PODVINCI 2. SREDIŠČE 3. CIRKULANE 4. GRAJENA 5. GORIŠNICA 6. MARKOVCI 7. DORNAVA AAS 8. BOROVCI 9. ROGOZNICA MURŠIČ 3 3 3 3 3 2 3 3 3 3 3 2 1 1 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 2 3 3 12:0 10:1 5:2 7:6 8:7 4:4 2:7 1:11 2:13 9 9 7 4 3 3 3 0 0 +35 zahod REZULTATI 4. KROGA: Podlehnik – Pragersko 2:4, Apače – Gerečja vas 2:1, Skorba – Tržec 8:1. Prosta je bila ekipa Hajdina. 1. PRAGERSKO 2. APAČE 3. SKORBA 4. HAJDINA 5. GEREČJA VAS 7. PODLEHNIK 8. TRŽEC 4 3 3 3 4 4 3 4 3 2 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15:4 12 0 8:2 9 1 14:4 6 1 10:5 6 2 8:9 6 4 4:17 0 3 2:15 0 +40 REZULTATI 4. KROGA: Spodnja Polskava – Videm pri Ptuju 2:3, Hajdoše – Mladinec Lovrenc 1:1, Pohorje Oplotnica – Ormož 3:0, Zgornja Polskava – Majšperk 2:1. 1. VIDEM 4 2. HAJDOŠE 3 3. POHORJE OPLOTNICA 3 4. SP. POLSKAVA 3 5. ZG. POLSKAVA 3 6. MLADINEC LOVRENC 4 7. ORMOŽ 3 8. MAJŠPERK 3 4 2 2 2 1 0 0 0 0 1 0 0 0 2 1 0 0 0 1 1 2 2 2 3 14:4 12 6:4 7 5:2 6 6:5 6 4:5 3 3:8 2 1:8 1 4:7 0 Štajerski TEDNIK torek z 27. septembra 2022 torek, 27. 9. 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 17 17 Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 27. septembra 2022 Skrinja domačih viž — Hana Zupan, prejemnica Korenove plakete „Glasba je zapisana v mojem srcu“ Hana Zupan, pevka ansambla Dolenjskih 5, ki je na 53. festivalu slavil kot najboljši kvintet, prejemnica Korenove plakete za najboljšo vokalno izvedbo letošnjega festivala, je preprosto dekle, ki si ne zna predstavljati življenja brez glasbe in prijateljev. Presrečna je, da je s tem priznanjem lahko trajno zapisana v delček narodno-zabavne glasbe in v zgodovino najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije. Zagotovo je to veliko priznanje za komaj 22-letno pevko, ki je svojo glasbeno pot začela na šolskih prireditvah. „Moj optimizem in dobra volja sta me vedno reševala iz nelagodnih in zapletenih situacij. Veliko mi pomeni čas, ki ga preživim s svojo družino, ki mi je dala veliko napotkov za življenje. Prav tako mi veliko pomenijo prijatelji, zelo rada pa svoj prosti čas preživim s svojimi hišnimi ljubljenčki. Veliko časa posvetim športu. Zelo rada kolesarim, tečem ali pa se odpravim v hribe, kjer si naberem sveže energije za nastope. V življenju si nikoli ne delam načrtov, ciljev, kajti želim, da me samo popelje skozi mojo zgodbo. Vedno si namreč rečem, da se vse zgodi z razlogom in da se bo vse uredilo, tako kot je nekje zapisano,“ se je predstavila mlada pevka Hana Zupan. Kako se je začela vaša pot v narodno-zabavni glasbi, v ansamblu Dolenjskih 5? In kaj vam pomeni narodno-zabavna glasba? „Moja glasbena pot se je začela na šolskih prireditvah, kjer sem Foto: Črtomir Goznik Hana Zupan, 22-letna pevka ansambla Dolenjskih 5, prejemnica Korenove plaketa za najboljšo vokalno izvedbo na 53. festivalu NZG Ptuj 2022: „Zelo sem ponosna, da je Korenova plaketa moje prvo priznanje in vem, da vsakič, ko bom podvomila o svojem petju, me bo znova spomnila, da naj nadaljujem, saj delam dobro.“ velikokrat prepevala ob spremstvu klaviatur, ki jih je igral moj brat Andrej. Ko sem imela šest let, je skupaj s prijatelji ustanovil ansambel Nemir. Ko so imeli vaje, sem morala biti vedno zraven in poslušati, kako so vadili. Takrat sem se tudi naučila vsa besedila. Tako močno sem čutila to glasbo, da sem vedela, da bom nekega dne tudi sama pela v svojem ansamblu. Tako sem pri svojih štirinajstih letih spoznala svoje člane iz ansambla. Med sabo smo spletli močne vezi in imeli željo po ustvarjanju. Začeli smo vaditi in si nabirati prve izkušnje na nastopih. Vedno znova, ko stojim na odru, vem, da si ne bi želela nič drugega kakor prepevati in da bi to čim dlje trajalo. Glasba je zapisana v mojem srcu, zato jo želim deliti ljudem, da tudi oni začutijo, kako je lepa.“ Prejeli ste Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo na 53. festivalu NZG Ptuj 2022. Kaj vam to pomeni, verjetno je bila ta nagrada svojevrstno presenečenje tako za vas kot za ansambel? „Da sem bila letošnja prejemnica Korenove plakete, si štejem v veliko čast, mogoče tudi zaradi tega, ker nisem profesionalno izšolana pevka in pojem predvsem tako, kakor sama čutim pesem in besedilo. Mislim, da so to začutili tudi gledalci, poslušalci in pa strokovna komisija. Fantje iz ansambla pa so bili prav tako veseli in ponosni name. Sledili so namreč objemi in čestitke, pritekla pa je tudi kakšna solzica.“ Je to prvo priznanje za vaše petje? Obiskovalci 53. festivala NZG so bili izjemno navdušeni nad vašim petjem. „Včasih mi ob vseh pohvalah, ki sem jih deležna, kar zmanjka besed. Težko je opisati občutke, ki jih občutim med prepevanjem. Ko pod Podravje z Ustanovljena je turistična destinacija Štajerska sabo gledam svoje domače, ki so me prišli spodbujat, glasbenike in ostalo občinstvo, ni v moji glavi več ničesar. Ostanejo samo zanimivi občutki, ki so mešanica treme, veselja in sreče. Zelo sem vesela in ponosna, da je Korenova plaketa, ki sem jo prejela za izvedbo skladbe Razočarana, moje prvo priznanje in vem, da vsakič, ko bom podvomila v svoje petje, me bo znova spomnila, da naj nadaljujem, saj delam dobro.“ Kam boste postavili Korenovo plaketo, ki vas bo vedno spominjala na to, da ste se trajno zapisali v zgodovino najstarejšega festivala NZG v Sloveniji, kot izjemna pevka? „Korenova plaketa že krasi steno v moji sobi. Zagotovo mi bo pogled nanjo obudil lepe spomine in občutke, ki sem jih doživljala s svojimi fanti na odru in pod njim. Presrečna sem, da sem lahko zapisana v delček narodno-zabavne glasbe kot prejemnica Korenove plakete.“ Kakšni so vaši osebni načrti in načrti ansambla Dolenjskih 5? „Kot sem že povedala, nisem človek načrtov. Najraje se prepustim toku življenja. Zagotovo pa vem, da si želim še naprej ustvarjati glasbo s svojimi fanti in deliti pozitivno energijo ter glasbo med ljudmi na naših nastopih. Seveda pa pričakujte še veliko pesmi, razmišljamo tudi o svojem lastnem koncertu. Bomo pa zagotovo veseli vsakega srečanja z vami oz. z vsemi ljubitelji narodno-zabavne glasbe.“ MG Z avstrijske strani ni zadržkov Končno pogled onkraj občinskih meja Glede na težave, ki so jih Na zaključenem Mariborskem turističnem forumu je beseda tekla o priložnostih štajerske prestolnice in širše regije, med ključnimi cilji pa so se znašli vzpo- imeli štajerski vinarji pred leti stavitev regijskega parka in lesnih centrov ter vzpostavitev destinacije Štajerska. s poimenovanjem svojih vin, saj Slednja je tudi uradno zaživela z ustanovno skupščino članov konzorcija, ki je potekala v prostorih Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje – Maribor, v destinacijo Štajerska pa je vključenih 15 partnerjev. To je poleg omenjene RRA še sedem turističnih organizacij, ki skupno pokrivajo 34 občin: Zavod za turizem Maribor, Zavod za turizem Ptuj, Razvojna agencija Slovenske gorice, Ustvarjamo turizem Sonja Breznik, s. p., PRJ HALO, Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož ter Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah, med partnerji pa so tudi občine Ruše, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Makole, Oplotnica in Poljčane. Preboj na turistični zemljevid Pod eno streho povezati vse obstoječe turistične kraje v Podravju je bilo po besedah pobudnika partnerstva Uroša Rozmana, direktorja RRA Podravje – Maribor, osnovno vodilo za ustanovitev destinacije Štajerska. »Sodelovanje med občinami in destinacijami je izredno pomembno, kar smo že dokazali s povezovanjem ob reki Dravi v Partnerstvu za Dravsko kolesarsko pot in na območju Pohorja s Partnerstvom za Pohorje.« Štajerska ima svoj unikatni okus, čustva in doživetja, zgodovino ter tradicijo, zato člani konzorcija skupno turistično destinacijo vidijo kot priložnost za preboj Štajerske na mednarodni turistični zemljevid. Predsednica skupščine je postala Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. veseli, da je končno prišlo do ustanovitve destinacije Štajerska. Preko nje bomo lahko vsi deležniki bolje uresničevali in povečevali svoje marketinške in trženjske aktivnosti, oblikovali skupne produkte ter na tak način do sedaj razpršena sredstva združili za dosego skupnih ciljev in boljših rezultatov. Želimo si, da bi imeli z omenjeno formalizacijo povezovanja boljša izhodišča za nadaljnje tako slovenske kot mednarodne razpise,« pa je dodal Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož. 343.000 evrov za prva tri leta »Pogodbe, ki jih bomo z namenom, da projekt destinacija Štajerska zaživi po načrtih, podpisali s partnerji v kratkem, predvidevajo naslednjo finančno konstrukcijo, h kateri bo proporcionalno prispeva- lo vseh 15 partnerjev, ki so pristopili k sodelovanju. Ustanovna skupščina je potrdila finančni razrez projekta za naslednja tri leta, prav tako pa tudi aktivnosti, ki morajo biti izvedene letos in zajemajo pripravo akcijskega načrta razvoja in trženja ponudbe pod blagovno znamko Štajerska, znamčenje in celostno grafično podobo, skupno spletno stran in promocijski material,« je povedala Petra Hercog iz RRA Podravje – Maribor. V tem Od teorije k praksi Prva dama nove destinacije Štajerska se zaveda, da jih pravo delo šele čaka, saj bo zdaj treba teorijo prevesti v prakso. »Celotno zgodbo moramo s papirja prenesti v realno življenje. Že v kratkem bomo oblikovali akcijski načrt z jasno postavljenimi cilji, temu bo sledilo oblikovanje celostne grafične podobe ter postavitev spletne strani. Ko bodo temelji postavljeni, sledijo še promocijski in trženjski pristopi.« »Tudi Destinacija Jeruzalem Slovenija vidi turistično moč v regijskem povezovanju, zato smo Foto: ČG so si ime štajersko vino lastili Avstrijci, nas je zanimalo, ali je bilo kaj podobnih zapletov pri ustanovitvi turistične destinacije Štajerska. »Vzpostavitve blagovne znamke destinacija Štajerska smo se lotili z vso skrbnostjo, zato smo predhodno preverili tudi potencialno zaščito tega imena. Zgolj imena Štajerska ni mogoče zaščititi, ampak je treba ob vložitvi zaščite blagovne znamke predložiti še druge elemente, ki blagovno znamko definirajo, kot je na primer celotna grafična podoba, vključno z logotipom. Ker se bo naša blagovna znamka po navedenih elementih razlikovala od avstrijske, zadržkov ne vidimo ne mi ne Avstrijci,« so nam pojasnili na Regionalni razvojni agenciji Podravje – Maribor. času imajo za izvedbo aktivnosti skupaj na voljo nekaj čez 343.000 evrov: od tega še letos dobrih 72.000, v prihodnjih dveh letih, torej v 2023 in 2024, pa po nekaj več kot 135.500 evrov. Senka Dreu torek, 27. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Nasveti torek z 27. septembra 2022 stran 19 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Pridelek v enem mesecu Kako hitro sem obrne poletje. Naj povem, da je za setev zimske solate še prezgodaj, za setve letnih solat pa prepozno. Če jo želite še imeti, naj vam kdo odstopi sadike. Seveda pa sejemo motovilec, špinačo, še vedno lahko posejete tudi korenček za prezimovanje, tudi peteršilj, posebej v rastlinjaku. Prav tako lahko posejete čebulo, predvsem seveda majski srebrnjak ali biserno čebulico pompeji, ki potem spomladi ne bo pognala v cvet. Manj poznano pa je, da lahko v tudi v tem času sejemo rdečo mesečno redkvico. Pri nas lahko kupite sorte drugih, bolj pisanih barv, meni osebno je zelo všeč tudi tista pol rdeča, pol bela. Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Mesečna redkvica se predstavi Redkvica sodi v družino križnic. To je treba vedeti, saj ima enake škodljivce in podobne bolezenske težave kot zelje, cvetača in ostale kapusnice. Tudi pri kolobarjenju je treba to sorodstvo upoštevati. Njena najbližja sorodnica je vrtna redkev. Najbolj poznate črno redkev, a danes sejemo tudi druge. Redkev je vrtnina drugega dela poletja, strniščna vrtnina. Mesečna redkvica pa se seje tako zgodaj spomladi pa vse do maja, ponovno pa spet prav zdaj, nekje v septembru pa do oktobra. Družina redkvic in redkev je zelo pisana. Užiten del redkvice je podzemni del – koren, ki pa je lahko okrogel, podolgovat ali valjast Tudi pestrih barv je lahko, od bele, rožnate rumene do rdeče barve, tudi pol bel, pol rdeč je lahko. Torej nimamo samo rdečih lepotic, kot mnogi menijo. Mnogi ljubitelji vsega naravnega uživajo tudi liste. Če jo morate spomladi preredčiti, ker ste v nestrpnosti sejali pregosto, ne pozabite, da so užitne tudi mlade rastlinice, ki jih populimo pri redčenju. Zelene dele pomešamo med ostale zelene solate, tako jim dodamo osvežilen in rahlo pikanten okus. Pozimi nas lahko razveseljujejo tudi pikantni kalčki in najnovejše – mikrozelenjava. Pridelovanje redkvice je novejšega datuma, saj lahko zapise o njej najdemo šele v 18. stoletju. Njena večja sorodnica redkev pa je znana že iz starega Rima. Veliki ljubitelji redkvic so Nemci, saj se izredno lepo poda k pivu. Kako jo kombiniramo z drugimi vrtninami na vrtu Redkvica sodi med vrtnine z najkrajšo rastno dobo. Spomladi potrebuje 30–40 dni, jeseni pa do 30 dni, da je primerna za naše krožnike. Gojimo jo povsem brez gnojenja, v pregnojeni zemlji so redkvice puhle in brez okusa, rade pa tudi pokajo. Zato naj vas ne zamika, da bi gredico pred setvijo redkvice gnojili. Tej skromni vrtnini ne odrejamo posebne gredice, saj zaradi zelo hitre vegetacije z njo zapolnimo vrzeli med vrstami počasneje rastočih vrtnin. Zelo znana je kombinacija z vsemi vrstami solat. Z berivko jo sejemo kar skupaj, saj lahko skupaj režemo tudi mlade, užitne liste obeh rastlin. Sejemo jo med vrste solate. Tako nam 40 cm, kolikor potrebujejo ledenke med vrstami, ne bo preveč. Lahko jo sejemo tudi med vrstice solate v toplih gredah Foto: Miša Pušenjak Mesečna redkvica je odlična tudi v jeseni. ali rastlinjakih. Uspešno kali že takrat, ko ima zemlja samo 2 oC, kar velja samo še za bob, solato in grah. Ob teh rastlinah jo lahko tudi posejemo zgodaj spomladi. Zdaj pa jo sejemo v skupno vrstico s korenčkom. Redkvica bo korenčku v veliko pomoč. Zelo hitro kali, zato kmalu vidimo vrstice, ki jih lahko očistimo plevela, ki ga mladi, kaleči korenček ne mara. Obdrži tudi zemljo rahlo, da nežne rastlinice korenčka lažje vzkalijo. Tretjič pa mu pomaga, ko jo pulimo. To je ravno v času, ko korenček s tanko in nežno korenino prodira v globino. Ob puljenju mladih redkvic tla spet zrahljamo in s tem pomagamo korenčku. Seveda moramo biti pri puljenju nekoliko bolj pazljivi kot običajno, pulimo tudi nekoliko manjše rastlinice. Poletna vzgoja redkvice ni priporočljiva, saj hitro postane puhla, lesena, v vročini pa zelo pekoča. Zdaj jo lahko sejemo pod paradižnik. Paradižnik bo odganjal tudi edinega sovražnika – bolhača. Z zalivanjem bo tudi okus manj pekoč in grob. Azijske listnate rastline Azija je znana po številnih zanimivih rastlinah, ki jih uporabljajo v svoji kuhinji. Prav počasi prihajajo te rastline tudi k nam. Kitajski kapus je že našel svoje bivališče na naših vrtovih. Že nekaj let je pisana mešanica križnic, ki jih sejemo, kot smo navajeni sejati solato berivko, velika moda v Evropi. Lani je tudi k nam prišlo to seme. Križnice se odlikujejo po številnih koristnih sestavinah, s katerimi okrepijo naše telo in ga pripravijo na večje napore. Prav spomladi, ko je naše telo polno nečistoč, ki smo jih vanj vnesli z zimsko prehrano in pomanjkljivim gibanjem, bo osvežilna solata iz pikantnih listov križnic zelo dobrodošla. Njihova dobra plat je, da jih lahko posejemo tudi na okenske police in v neogrevane rastlinjake ali tople grede. V enem mesecu, če je hladneje, pa v štiridesetih dneh, že lahko režemo pisane liste različnih oblik in barv, kar še dodatno razširi nabor vitaminov in mineralov te mešanice. Za začetek liste pomešajte med liste zelene solate ali motovilca. Kasneje pa vam bo postal ta okus tako všeč, da boste solato začinili samo s sokom limone, nekaj soli in oljčnim oljem. Meni pa je zelo všeč z domačim zeliščnim kisom, v katerem sta osnovni začimbi drobnjak in bazilika. Tako kot redkvico jih posejemo med solato ali vrste graha. Bolezni in škodljivci Redkvica in njene azijske sorodnice rastejo tako hitro, da so bolezni bolj ali manj prepočasne, da bi naredile kaj škode. Edina nevarnost so pregnojene gredice. Potem lahko koreni gnijejo. Tudi pokanje korenov redkvice je posledica preobilnega gnojenja, poleti pa prehitre rasti ali menjavanje sušnega in vlažnega obdobja. Uhajanje v cvet je poleti pogosto in se ga težko izognemo. Zato sejemo redkvico in azijske listnate rastline v senco višjih rastlin, kar niti ni tako težko, saj so to zelo nizke vrtnine. Redno jih zalivamo, pa bo uhajanja v cvet nekoliko manj. Glavni škodljivec je majhen, svetleč hrošček – bolhač. Pa še ta je nevaren samo, dokler imajo rastlinice samo klične liste. Kasneje preluknjano listje ne škodi pridelku, zato ga ne zatiramo. Ker so tako redkvica kakor azijske listnate rastline bolj zgodnje vrtnine kratkega dne, bolhač običajno niti ni tako pomemben problem. Bolhača preganjamo tako, da te hitre križnice sejemo med solato ali kasneje pod paradižnik, lahko pa med vrstice polagamo paradižnikove liste in stebelca kot zastirko. Skrbimo za redno vlažna in zračna tla, vsega tega ta hrošček ne mara. Ko pa je njegovo razmnoževanje le hitrejše od vseh teh ukrepov, rastlinice preprosto pokrijemo z gosto mrežo. Redkvico in azijske listnate rastline posejte čim prej. Kmalu se boste veselili pridelka. Ne pozabite pa, da med azijske listnate rastline sodi tudi rukola, je v bistvi prva med njimi, ki smo jo spoznali pri nas. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Solata in redkvica pod mrežo proti ptičem Foto: Pravni nasvet Zastaranje Pred leti sem kolegu posodila denar. V skladu s pogodbo bi mi moral celotno posojilo v enkratnem znesku vrniti že pred več kot petimi leti. Zdaj se niti na moje telefonske klice ne oglaša več. Ali je moja terjatev zastarala? Terjatve v določenem času zastarajo, kar pomeni, da niso več iztožljive. Če upnik zastarane terjatve vloži tožbo in dolžnik uveljavlja zastaranje, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Sodišče zastaranja ne upošteva po uradni dolžnosti, temveč mora tožena stranka uveljavljati ugovor zastaranja. Dolžnik seveda lahko še vedno prostovoljno izpolni zastarano obveznost, le po sodni poti ga k temu ni več mogoče prisiliti. Zastaranje začne teči prvi dan po tem, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. V vašem primeru to pomeni, da je zastaranje začelo teči prvi dan po poteku pogodbeno določenega roka za vračilo posojila. Zastaralni roki za različne obveznosti so različni. Na primer terjatev zakupnine zastara v treh letih, kar velja tudi za nekatere druge občasne terjatve. Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja, v vsakem primeru pa v petih letih od nastanka škode. Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom zastarajo v desetih letih. Terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, zastarajo v enem letu, vendar začne teči zastaralni rok šele po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Za vse terjatve, za katere zakon ne določa posebnega zastaralnega roka, pa velja splošni petletni zastaralni rok. Na tek zastaralnega roka lahko vplivata tudi pretrganje in zadržanje zastaranja. Če po zapadlosti dolžnik svoj dolg pripozna, delno plača, plača obresti ali da zavarovanje, govorimo o pretrganju zastaranja. V takšnih primerih začne zakonsko določeni zastaralni rok teči znova in se čas, ki je potekel pred pretrganjem, v zastaralni rok ne šteje. Zadržanje zastaranja pa pomeni, da zastaralni rok iz nekaterih, v zakonu določenih razlogov, nekaj časa ne teče, po zadržanju pa teče naprej (pred zadržanjem pretekel čas se všteva v zastaralni rok). Zastaranje iz tega razloga ne teče na primer med zakoncema ali osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti, med izrednim stanjem in v nekaterih drugih primerih. Zastaranje niti ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. V vašem primeru gre za terjatev, ki zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku. Če zastaranje ni bilo pretrgano (na primer s pripoznavo ali delnim plačilom) niti zadržano, ostaja še vprašanje morebitnega zadržanja zastaranja zaradi epidemije covid-19. Tu bi lahko šlo največ za nekaj dodatnih mesecev, potrebno pa je opozorilo, da stališča sodne prakse o tem (še) niso poenotena. Če boste sprožili sodni postopek in bo dolžnik uveljavljal ugovor zastaranja, ki mu bo sodišče sledilo, bo iz tega razloga zavrnilo tožbeni zahtevek. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 27. 9. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 27. septembra 2022 Dani Zorko z Azija Dvojčka Z Jernejem sva se počasi navadila na časovno razliko, pa tudi na temperaturo, ki je bila nadvse prijetna. Za prvi teden sva si že naredila prvi načrt, ki je zajemal najprej romanje po podeželju, nato let na otok Borneo, potem pa počasi nazaj na celino. V Kuala Lumpurju sva med drugim obiskala nekaj tržnic, ki pa naju niso impresionirale, saj je kakovost oblačil zelo slaba, za ostalo ropotijo pa nisva imela ne prostora in ne želje, da še nosiva te stvari tako dolgo zraven. Popoldne sva se odpravila še pogledat znamenita dvojčka Petronas, ki sta v začetku tega tisočletja veljala za najvišji stavbi na svetu, zdaj pa v tej kategoriji zasedata šele šesto ali sedmo mesto. Gradili so ju kar sedem let, osnova pa je inovativna cevna struktura. Vsak premore 38 nadstropij, v njem pa deluje osebje malezijske največje korporacije za nafto in plin, Petronas. Foto: Dani Zorko Nočni razgled na milijonsko prestolnico Foto: Dani Zorko Stolpnici podjetja, na katerem sloni celotna država... Foto: Dani Zorko Pred odhodom na vrh je potrebno iti skozi rentgen. Vključila sva se v zadnjo skupino za oglede, ker pa jim je zmanjkalo nalepk za posamezne skupine, smo mi dobili kar otroške nalepke. Glavno, da spadamo skupaj. Dvigalo je izjemno hitro, sile težnosti pa praktično ni čutiti. Najprej te peljejo na mostiček med stolpoma, kjer je seveda izjemen razgled, na vrhu pa te čakajo razstavni prostor, prostor za nakupe in za počivanje. Ni kaj, dobro so znali stržiti ta kup nerjavnega jekla, je pa res, da je predvsem nočni razgled res neprecenljiv. Tudi skupine razdelijo tako, da neke gneče ni čutiti in da ima vsak svoj čas, v katerem lahko uživa. Na poti nazaj te odpeljejo v kletne prostore, kjer je še ena cona za nakupe, tako da si ves čas v skušnjavi, da izvlečeš denarnico tudi za stvari, ki jih ne potrebuješ. Za pot nazaj sva se kar na približno vkrcala na en avtobus, ki je ustavil prav pri znameniti četrti Bukit Bintang, kjer sva se šla še enkrat nabasat z morskimi obroki. Naslednje jutro sva bila znova pripravljena na pot. Namenila sva se na podeželje, v najmanjšo regijo v državi, Cameron Higlands. Regija leži v notranjosti države, približno 200 kilometrov od glavnega mesta, hkrati pa precej visoko, praktično okoli tisočaka. Znana je po svojih čajnih poljih, kmetijah, slapovih, nasadih jagod in drugega sadja ter zelenjave, kar so stvari, ki so tudi naju zanimale. Veliko sem namreč bral o pridelavi sadja in zelenjave v azijskih državah, ki so bile zaradi svojih sušnih in mokrih obdobij prisiljene vedno znova iskati nove načine pridelave, ki bi bili prilagojeni klimatskim pogojem. Zdaj pa sva imela priložnost spoznati njihove načine vrtičkanja, hkrati pa tudi življenje na podeželju. Tokrat sva prvič preizkusila tudi javni prevoz s kombiji in lahko rečem, da je bila vožnja kar znosna, razen ko se je šlo za srečevanje avtov in puščanje prednosti – takrat pri teh šoferjih ni milosti. Druga stvar pa so bili neskončni ovinki, saj smo se kmalu začeli vzpenjati, šofer pa nekako ni zmanjšal hitrosti, dokler nismo naredili odmora. Vse tegobe pa je odtehtala neskončno zelena pokrajina, zato se nisva nič pritoževala. Foto: Dani Zorko V Kuala Lumpurju je zelo impozantnik zgolj nekaj stavb, pri vsem ostalem gre za čisto običajno mesto KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Je najsevernejši zgodovinsko aktiven stratovulkan v južnih Andih. Leži na meji med Argentino in Čilom približno 100 km vzhodno od Santiaga. Visok je 5650 m. Sestavljen je iz piroklastičnega stožca in niza vulkanskih kraterjev, ki se nahajajo na sprednjem robu kaldere, širine več kot 4 km. Zadnji izbruh je bil novembra 1987. COKAN, France - prvi Slovenec, ki je nastopil na havajskem ironmanu, ENGEL, Carl - nemško-finski arhitekt, ki je vtisnil pečat podobi Helsinkov, GALAN, Lucia - argentinska pevka in igralka Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 27. septembra 2022 COLOR CMYK torek, 27. 9. 2022 Za kratek čas 21 Haloze z Študijski krožki kluba Halonga Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj Kako do boljšega življenja Z Radiem Ptuj in Štajerskim tednikom v Dubrovnik Klub Halonga Cirkulane je pred časom izvedel zanimivo delavnico o življenjskem slogu in obnašanju človeka, ki je lahko zdravju naklonjeno ali zdravju škodljivo. V drugi polovici oktobra se nam obeta še eno nepozabno druženje – v družbi Turistične agencije Sonček se bomo v času od 21. do 23. 10. podali v Dubrovnik na obiranje mandarin v dolino reke Neretve, spoznali pa bomo tudi lepote Šibenika. V Dubrovniku si bomo ogledali mestne znamenitosti, kot so palača Sponza, cerkev sveti Vlah, zaščitnika mesta – cerkev sv. Blaža, staro lekarno, obrambni stolp, mestno luko s trdnjavo sv. Ivana, veliki vodnjak in dominikanski samostan. Občudovali bomo trdnjavi Minčeta in Bokar, se sprehodili po ulici Placa ali Stradunu in se povzpeli na obzidje, od koder se ponuja lep razgled. V Neumu se bomo zvečer družili ob glasbi in dobri večerji. Na plantaži v dolini delte Neretve – hrvaški Kaliforniji bomo obirali mandarine in se v slogu neretvanskih domačinov vozili po številnih rečnih rokavih s tradicionalnimi plovili – trupicami, vse do jezera Kuti. Domačini nam bodo postregli z domačo lozo, smokvami in ribjimi specialitetami, ob dalmatinski glasbi pa bomo vse skupaj poplaknili s kozarcem domače žlahtne kapljice. V mestu Šibenik si bomo poleg srednjeveških DUBROVandNaIK rin in obiranje m 3 DNI – ODHOD 21. 10. 2022 CENA IZLETA: 259 trdnjav in knežjega dvora ogledali izjemen primer stavbarstva – katedralo sv. Jakova, ki je v celoti zgrajena iz kamna in kamnitih plošč, brez uporabe vezivnih materialov. Cena tega enkratnega izleta znaša 259 evrov na osebo, vključuje pa prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu s tremi zvezdicami, 1 x polpenzion, 1 x nočitev z zajtrkom, 1 x večerjo z glasbo, vse oglede zunanjosti po programu, obiranje mandarin s piknikom, vožnjo s »trupicami«, 2 kilograma mandarin, vodenje in organizacijo izleta, lokalnega vodnika ter nezgodno zavarovanje. Dodatne informacije dobite v Turistični agenciji Sonček, Poslovalnica Ptuj na Slomškovi 5, lahko pa jih tudi pokličete na številko 02 749 32 82. Ne pozabite pa tudi na nagradne igre, ki v teh dneh potekajo v programu Radia Ptuj – do nedelje, 2. oktobra, na Facebook profilu Radia Ptuj zbiramo fotografije najbolj veselih, sproščenih, simpatičnih družb na trgatvah daleč naokoli – fotografijo svoje družbe prilepite pod objavo 'Komu se najbolj trga' na Facebook profilu Radia Ptuj in se potegujte za enkratno nagrado, ki jo poklanja trgovina Inplan. nš Foto: pexels.com Dejavniki nezdravega življenjskega sloga so nezdrav način prehranjevanja, telesna nedejavnost, kajenje, droge, prekomerno pitje alkoholnih pijač in stresni način življenja. Kakovost življenja izboljšujemo z zdravim življenjskim slogom in raznimi terapevtskimi metodami in tehnikami. V študijskem krožku smo izmenjali izkušnje in spoznanja, kako lahko glasba in rekreacija terapevtsko vplivata na življenjski slog in izboljšanje kakovosti življenja. Glasbena terapija je ena izmed cenjenih in vse splošno dostopnih terapij, ki spodbuja razvoj možnosti ali rehabilitacijo funkcij posameznika, tako da le-ta lahko doseže boljšo kakovost življenja skozi preventivo in zadovolji fizične, čustvene, mentalne, socialne in kognitivne potrebe posameznika. Pomembno pa je tudi zavedanje, da je rekreacija, igra in šport, sestavni del zdravega načina življenja, saj zvišuje imunski sistem, pomaga pri izgubi odvečne telesne teže, zmanjšuje možnosti za srčno-žilne bolezni in drugo. Razvila pa se je tudi zelo zanimiva debata na temo Socialna omrežja, saj brez njih enostavno ne moremo živeti, starejšim omogočajo povezavo s svetom in vir informacij. Pogovorili pa smo se o najrazličnejših pasteh in zlorabah preko socialnih omrežij. Zdenka Golub Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 € Foto: arhiv Radia Sudoku z Sudoku 6 stran 21 9 7 2 5 1 9 4 3 8 1 9 6 2 4 1 7 5 2 8 6 8 6 1 Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << <<< < <<< < <<< << < <<< <<< < <<< -------------- Denar € €€€ €€ €€ € €€€ €€€ €€€ €€ € €€€ € Zdravje ››› › › ›› ››› ›› › ›› ››› ›› ››› ›› Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 27. septembra do 3. oktobra 2022.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 3. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju.Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Patrik Kosi, Ormož. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _____________________________________________ Telefonska številka: _______________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK 22 torek, 27. 9. 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 22 torek z 27. septembra 2022 S srcem da nas bo grelo 9. 10. 2022 ob 14. uri na prireditvenem prostoru ptujskega gradu Rotary club Ptuj Cena dobrodelne vstopnice je 12 eur. Kupiti jih je možno na vseh prodajnih mestih Eventim (Pošte, Petrolove bencinske črpalke) in na mestu dogodka. V primeru slabega vremena se dogodek prestavi v Campus Sava center Ptuj. Darujete lahko tudi s poslanim SMS-sporočilom: NADLANI ali NADLANI5 na 1919. *zbrana sredstva bodo namenjena socialno ogroženim družinam iz Sp. Podravja za lažje pokrivanje stroškov prihajajoče ogrevalne sezone Medijski sponzor PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.re www .repor repor p ter.si si IZ NO ŠTEV VE ILKE AFERA BOXER Damir Črnčec: Če bi Tonin poslušal Goloba, ne bi bilo 70 milijonov evrov penalov VOLILNA NAPOVED Zakaj lahko Milan Brglez premaga Natašo Pirc Musar PROPAD NOVOREVIJAŠEV Od 57. številke Nove revije do Nine Krajnik iz Moravč INTERVJU Miran Zupanič, režiser: Lov na ljudi je izvajal ozek in skriven krog ljudi torek, 27. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 27. septembra 2022 23 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. OSMRTNICA ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGD MHSULYLOHJLMELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu zapustila naša draga mama, babica, sestra, tašča in teta 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC Marta Širovnik