KAJ SE NAM OBETA S SAMOPRISPEVKOM
Da bomo pili zdravo vodo in dihali čisti zrak
LJublJančani se bomo 23. novembra na referendumu odločali o tem, ali se želimo obrniti h kvaliteti življenja, ki pomeni zagotovilo zdravega okolja in s tem elementarnega pogoja za bivanje in delo. Pfogram zajema realizacijo objektov, brez katerih nizdravega življe-nja In nemotenega nadaljnjega razvoja. Ne more biti vseeno, če se bodo zaradi vse večje uporabe trdih goriv-, zlasti domačega pre-moga vrstill alarmi zaradi kritično onesnaženega zraka, če se bo večalo število obolelih na dihalih, če bodo umirali gozdovi okoli mesta, če bomo podtalnico, ki jo pijemo iz Save, še naprej zastrup-Ijali z odplakami iz naših stanovanj in delavnic, če bomo morali krajevne vodovode v okolici Ljubljane zaradi že zdaj dokazane oporečnosti pitne vode zapirati drugega za drugim, Ijudem pa voziti vodo v dsternah, če nam bodo smeti smrdele še naprej in onesna-ževale vodo, če se bodo deli Grajskega pobočja lepega dne zrušili na hlše v Stari Ljubljani in ne nazadnje, če bomo še naprej leta-in leta trpeli zaradi neustrezne potniške postaje neznosno gnečo v prometnem vozlišču tnesta.
S IV. samoprispevkom, ki je y bi-stvu le nadayevaiye in podajjšanje se-danjega samoupravno dogovoijenega ZA, bi v približno petih letih zgradili za okrog 400 miljjonov dinarjev objek-te, ki pomenjjo temeljne pogoje za zdravo živyeiye. Z referendumskim ZA bomo tako tisočem novih mest v otroških vrtcih, osnovnih šolah, do-movih za starejše občane zdaj priklju-čili še objekte, ki pomenyo zmaiy'ša-rye onesnaževanja okolja, zagotavlja-iye zdrave pitne vode, skratka zdravo okoye.
Štiri leta namesto 15 let
Program četrtega ^amoprispevka za-jema med drugim tudi zgraditev pove-zovalnega sistema na centralnem vo-dovodu, zaščito varstvenih pasov vod-nih virov, dograditev in sanacijo lokal-nih vodovodnih sistemov ter sanacijo lokalnih vodovodov. Zaprosili smo za pogovor tovariša inž. Franca Karpe, direktorja Mestnega vodovoda.
»Če za uvod povem samo nekaj ugo-tovitev«, je dejal inž. Karpe, »moram najprej poudariti osnovni namen sa-moprispevka. Pospešili naj bi zgradi-tev objektov nujno potrebnih za zdra-vo živy'erye. Res je, da bi vse to lahko zgradili tudi brez samoprispevka, am-pak bi za to potrebovali najmanj 15 do 20 let. Tako pa bi z denaijem 200 mili-jonov dinarjev iz samoprispevka in 200 milijonov iz sredstev komunalne, energetske in vodne skupnosti zagoto-vili in v štirih letih predali Ljubljanča-nom objekte, ki bodo porok za zdravo življenje. Sredstva samoprispevka se uporabijo strogo namensko za to, za kar so nameryena in še to: vse predla-
gane investicije so izbrane tako, da vsem nekaj prinesejo, čeprav se mor-da krajani posamezne krajevne skup-nosti ne bodo neposredno našli v pro-gramu. Poudaijam: vsi bomo pili zdra-vo vodo in vsi bomo dihali čist zrak!«
Vodni obroč okrog Ljubljane
V zvezi z izgradnjo povezovalnega sistema mestnega vodovoda je inž. Karpe povedal, da imamo v Ljubljani 5 vodnih črpališč, od teh so štirje oa severnem, eno pa na južnem delu me-sta. Večina vode za potrebe mesta pri-teka iz severa. Da bi pritok vode poraz-delili enakomerno, bi okrog Ljubljane zgradili nekakšno zanko oziroma obroč, ki bi zagotavljal enakomeren vodni pritisk in možnost aktiviranja posameznih črpališč, če eno ali drugo izpade. Investicija ni čisto nova. Ena tretjina tega obroča je že zgrajena. Gra-dijo pa jo celih 15 let. Zgraditev preo-stalih dveh tretjin obroča v dolžini 12,5 km bi omogočila - kot že rečeno -enakomernejšo in varnejšo oskrbo Ljubtjančanov z vodo, hkrati pa napa-janje primestnih predelov občin Vič-Rudnik in Moste-Polje iz vodnih virov, iz katerih se oskrbuje osredryi vodo-vodni sistem. Če bi ta obroč gradili po koščkih, bi potrebovali še' nadaljryih 15 do 20 let, tako pa bi v pičlih petih letih rešili ta, za Ljubljano izredno pe-reč problem.
Zavarovati pitno vodo
»Prebivalci Ljubljane in iyene okoli-ce po večini pijejo vodo iz podtalnice, ki jo črpamo v vodarnah Kleče, Šen-tvid, Hrastje, Jarški brod, Črnuče in Brest. Da bi te vodne vire zaščitili, je
bil izdan odlok o varstvenih pasovih vodnih virov. Med najpomembnejše ukrepe za zaščito talne vode spada brez dvoma gradnja kanalske mreže za odvod odpadne vode na območju var-stvenih pasov in čiščeiye te vode, že izliv iz kanalizacije neposredno ogroža podtalnico. V skladu s sprejetim sred-njeročnim programom razvoja Ljub-Ijane 1981-1985 smo sicer že začeli graditi kanalizacijo za zaščito podtal-nice vodarne Kleče, Hrastje in Brest, a kaj ko je dotok sredstev tako minima-len, da bi lahko to izredno nujno inve-sticijo izpeljali šele po letu 2000. Ne-oporečna pitna voda nujno zahteva, da so vse odplake izpeljane izkjjučno v kanalizacijo, zato tudi predlagamo, da se gradnja te investicije pospeši s sa-moprispevkom,« je odločen inž. Karpe.
Glede gradnje in sanacije lokalnih vodovodnih sistemov pa je inž. Karpe povedal, da se na območju Ijubljan-skih občin kar tretjina prebivalcev oskrbvge z vodo iz lokalnih vodovo-dov. Ti vodovodi so predvsem na ob-močju občin Šiška, Moste-PoJje in Vič-Rudnik. Najslabše stanje je na področ-ju Viča. Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana, ki sistemsko nadzi-ra vodo v 116 vodovodih, ugotavlja, da pnajo številni lokalni vodovodi opo-rečno vodo in so sploh neustrezno ure-jeni oziroma vzdrževani. Predlog do-graditve in sanacije teh vodovodov predvideva ureditev in zagotovitev n6-oporečne vode v dveh etapah. V prvi bi 45 od teh vodovodov povezali v 8 večjih sistemov in jih uredili tako kot mestni vodovod. V drugi etapi bi pri-šlo na vrsto 55 lokalnih vodovodov. Predlog sanacye vsebuje dela, ki bodo zagotovila potrebne količine zdrave vode, sanacijo omrežja in oskrbo z vo-
do nekaterih zaselkov, ki doslej še ni-majo javnega vodovoda. Ker je 16 lo-kalnih vodovodov tehnično in higien-sko ustreznih, je tako možno, da bi s samoprispevkom razrešili problemati-ko vseh 116 nadzorovanih vodovodov.
Sava bo spet čista Gradnja centralne čistilne naprave
je po besedah sogovornika temey' za varovarye vodnih virov, iz katerih se oskrbiyejo z vodo Ljuby'ančani in nas-ploh odraz našega odnosa do sveta. Na sedanji kanalski sistem Ljubljane je prikyuČenih okrog 250.000 prebival-cev in vsa pomembnejša industrija. Onesnaževanje, ki ga sistem zajema in odvaja v Ljubljanico v Zalogu, je enak onesnaževanju, ki bi ga povzročilo me-sto z milijon prebivalci. S čistilno na-pravo bi omogočili, da bo Sava spet čista in da bodo ljudje in živali ob njej pili zdravo vodo. »Investicija je res ve- -lika, s samoprispvkom bi omogočili 30% iyene vrednosti, ostalih 70% pa bi zagotovila območna vodna skupnost. Toda če se bomo držali načela, da naj vsakdo pospravi za seboj, kar pravza-prav pomeni izgradnja čistilne napra-ve, če bomo imeli spet čisto Savo in živyenje v njej in ob njej, potem je ta investicija še kako potrebna,« je pribil ing. Karpe.
Zbiralnik na Gradu
Inž. Karpe je povedal, da načrti predvi-devajo gradnjo povezovalnega vodovoda od Grubarjevega prekopa do zbiralnika, .ki bo zgrajen na Gradu z zmogljivostjo 2.000 nr ter prečrpalnico. Vse tri investi-cije bi omogočile boljšo preskrbo vode ne le na Gradu samem, ampak tudi na območju ohčine Center in Vič-Rudnik.
Tatjana Pust