^ „ pruaikof. »obot. ^ dsi* exc.pt Saturday »nd Holiday*» PROSVETA r * ft " " " re * » •> ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in apravnlftki prostori: M67 South Lawndale Ave. . Offl«« oí Publication: 2067 South Lawndala Ave. Telephon«, Hockwell 4t»04 .YEAR XXXIII. Con« lióte jo $6.00 •I OUnm USaate, Mot Juwt U. IMS. «I Ite tt* iarf «TtoTtiml CHICAGO. ILL*. ČETRTEK. 1 APRILA (APRIL 3). 1841 Subscription 10.00 Yesrly ÖTEV.—NUMBER M Acceptance for at spaclal rate of posts«« provided for ln paction ItOJL Act of Oct. I, 1917, authorlaad on Juno 14, l»ll. mške udarne enote se lirajo v bližini Belgrade 7namcni« kažejo, da bo Hitlerjeva oborože-sila kmalu prekoračila mejo m mvadirala Jugoslavijo. Premier Simovic in dr. Vladi-mir Maček, vodja Hrvatov, sklenila sporami. Belgradska vlada zanika poročila, da Biprejela Mussolinijevo priporočilo za posedovanje med Nemčijo in Jugoslavijo.— Angleži okupirali glavno mesto Eritreje NacUsks l&GRAD, 3. apr, n» in udarno enota se «bi-v Rumunljl na drugi strani • C rit v a, Jugoslovsnske-ki je oddsljeno mani nil] od Belgrade. Bojasen bodo Nemci kmalu preko-mejo ln udrll v Jugoelavl-lelgrad parno motri gibanje oboroiene silo. m lugoslovanakl ladji sta bl-araj potopljeni, ko sla ssdell nine, katere ao Jugoslovani polotili, v bližini Zadra, i mesta ob dalmatin-obrtiju. Ti ladji sis bili idiordievlč ln Prestolona-Patar. js bilo nainanjono, da logoslavija sedinjena. Pre-Dušan Simovlč In dr. Via-Maček. voditelj Hrvatov, klonila iporasum. Slednji Je gsdssdnik vlade. EW YORK. 3. apr.—(Radij-pmcilo is Belgrade)—Urad-legi t Belgradu so odločno ali Tasti, poslane ls Švice, inirajo U Budimpešte, da ▼Ua sprejela Musaoll-n priporočilo glede posredo-aad njo in Nemčijo. Dru-eočilo pravL da Je imel Lie-vodja Nemcev v Slogo vor po radiu v LJub-v katerem je sanikal poro-? nacijskem tisku o terorl-i in utiranju Nemcev v ivijL Dejal je. da so po-ismialjens ln da Nemci ▼ tlii uživajo Iste pravice drugi prebivalci. la Egipt, 2. apr.—Angle-vrhovno poveljstvo je na-Bo okupacijo Asmare, glav-mesta italijanske Eritreje. Asmare je odprl pot proti angleških kolon proti "ju. pristanišenemu mestu dečem morju. Znamenja ka-da bo tudi to kmalu v an-tfo rokah. operacije v Abesiniji Pjivo napredujejo. Po '"Ji Diredawe, železniške-so angleške čete pridati proti Addis Ababi, u abesinskemu mestu. J». da bodo Italijani, ki so " Abesinijo 1. 1936, kmalu ■> " dežele. Grčije. 2. apr.—Grški »*ci so odbili vse italijan-«ke na svoje pozicije in 10 bili vrženi nazaj z ve-agubami. Poročila z al-"ironte se Klase, da je bito italijanskih vojakov ra"jenih in ujetih. Dve *» kompaniji sta bili na centralni albanski j) Jurij je včeraj konfe- ■h svi m /un®njim mi-'n generalom 0'Hom. iefom vrhovn Štaba. Eden in m^. M« r«Rovore tudi m Kakimi voditelji. gr* 2 *pr —Nadaljnji ti-Črnogorcev «o stopili v armado ^'vanskih mestih, da BmL vodl 8i,no pro- UI po radjju da P^bivalci "T'l^jo. da Url l,kupno ^klaraci • r učinek •črpane radl ["'bcgnili i* 7 r,asajenimi ba-B *tr»^ijo poeta-'"k«. * - od- ri zvala resnemu pozivu premierja Dušana Simoviča, naj ostanejo doma in biti pripravljeni na obrambo dežele, čeprav bo ta zahtevala življenja. Vlada je sinoči zanikala nacijske obdolži-tve, da Jugoslovani terorizirajo Nemce in da jih srbski komittfi pobijajo. Vojaška letala krožijo nad Belgradom in drugimi mesti. Mladi kralj Peter je konsolidiral svojo oblast z odpravo senata, katerega so tvorili povečini pristaši kapitulacijskega režima iivšega premierja Cvetkoviča, ki je bil strmoglavi j en zadnji teden. Vlaki z vojaškimi četami vozijo v obmejne kraje v zvezi pripravami za odpor proti nem-;ki oboroženi sili, če bo ta udrla Jugoslavijo. Lyons, Francija. 2. apr.—Petsto oseb, med temi "fhnogo dijakov, je včeraj demonstriralo pred uradom ameriškega konzu-v tem mestu in pozdravljalo Jugoslavijo in predsednika Roo-sevelta. Množica je prepevala tfarseljezo in zahtevala razobe-šenje ameriške zastave. Ko je zastava zavihrala na poslopju, ji ¿e omotica salutirala. Policija je stala ob strani in ni motila demonstracij. Ta je bila že druga taka demonstracija v neokupi-rani Franciji. Prva se je vršila Marseilleiu ,na prostoru, kjer ; e bil umorjen pred šestimi leti ugoslovanski kralj Aleksander. Množica je nanosila grmado vencev na trg, kjer stoji Aleksandrov spomenik. Berlin, 2. apr.—Napetost med Nemčijo in Jugoslavijo stalno narašča, pravi D i e n s t aus Deutschland, ki izraža mnenje vladnih krogov. Nemčija pozorno motri razplet situacije. Nacijski krogi se jeze nad bel-gradsko vlado, ker noče pojasniti svoje zunanje politike, in za radi mobilizacije armade, dočim isti pišejo o teroriziranju in pretepanju Nemcev v Jugoslaviji. Neko poročilo pravi, da so nekemu jugoslovanskemu državljanu nemškega porekla pritisnili na obraz znak svastike z vročim železom. Ali bo Nemčija pretrgala diplomatične odno-saje z Jugoslavijo, tisk ne pove t* t ^ Italijanski konzuli v Ameriki zbirajo prtljago I*ew York, 2. apr. — Italija je instutirala svoje konzule Ameriki, naj sežgejo vse dokumente in važne papirje, zberejo prtljago in se pripravijo na odhod v Južno Ameriko, ko pride ukaz. Navodila so dokaz, da bo kmalu prišlo do diplomatičnega preloma med Italijo in Ameriko Govorice se širijo, da so slične initrukcije dobili tudi nemški konzuli v tej deželi. Roo—vltovo mnenje o stavkah .„ Washington, D. C., 2. apr. Predaednik Rooeevelt se je izrekel proti zakonodaji, ki naj bi o> mejila ali preprečila stavke obrambnih industrijsh. Deja je, da mora obstoječe mašlneri-ja za izravnavanje sporov med delavci in delodajalci funkcioni rati naprej. Njegova žena Je v razgovoru t reporterji izjavila, da predloženi načrt, ki označuje J<- Kongresna preiska-va ozadja stavk Magnatje z vrača jo krivdo na unije WaahlA0ton, D. C.. 2. apr.— Diskuzija o načrtih, da dobi vlada izjemno oblast za izravnavanje sporov in stavk, ki o viri jo produkcijo bojne opreme, se je pričela. Odgovorni krogi pravi-o, da bodo predlagane naredbe odgovor Rooseveltove administracije kritikom, ki ji očitajo, da še ni podvzela nobenega odločnega koraka za preprečitev stavk v obrambnih industrijah. Kongres bo morda ustanovil poseben odbor in mu poveril >reiskavo ozadja stavk. Kon-grešnik Smith, demokrat iz Vir-ginije, ki je preteklo leto vodil preiskavo poslovanja federalnega delavskega odbora, je predložil resolucijo, da kongres imenuje poseben odsek ?s preiskavo stavk. Kongresnik Sumners, načelnik justičnega odseka, je priporočil sprejetje zakonodaje, "ki naj bi poslala one, ki podžigajo stavke v obrambnih industrijah, tudi na električni stol, če bo to potrebno." ( Naredbe, ki so zdaj na rešetu, naj bi raztegnile obstoječe provizije zakona o obvezni vojaški službi. Vlada naj bi zasegla tovarne, katerih lastniki nočejo kooperirati 7. njo pri izvajanju programa narodne obrambe. O-m en j en i zakon vsebuje določbo vladnem prevzet ju industrij, toda ta še ni bila uveljavljena v nobenem slučaju. Glavni vzrok za to je v tem, ker lastniki tovarn trdijo, da so pripravljeni obnoviti obrat, a tega ne morejo storiti zaradi razmer, ki jih ne morejo kontrolirati. Magnatje zvračajo krivdo za stavke na u-nije, zlasti na one, ki so včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. Ako bo vlada prevzela tovarne v smislu predlagane zakonodaje, bi s tem avtomatično proglasila stavke za nelegalne. Stav-karji bi bili postavljeni v položaj, da se bore proti vladi, kar je nepostavno. Vladno obratovanj^ tovarn v izjemnih slučajih bi bilo bolj tehnično nago aktualno. Vse bi zaviselo od sposobnosti obstoječih uprav pri reševanju delavskih problemov, kadar bi vlada prevzela nominalno kontrolo. « GOVERNER APELIRA NA R00SE-VELTA ZA POMOČ Magnat Ford izziva avt-no unijo OBNOVA OBRATA V PREMOGOVNIKIH? Nasilja v rudarskem okroiju Harlan, Ky., 2. apr. — Ena sebs je bila ubita, dve ranjeni in 21 pretepenih v tem okrožju, ko je rudarska unija UMWA odredila ustavitev obrata. Go-verner Keen Johnson je takoj po izbruhu izgredov poslal J. W. Nelsons, direktorja državne policije, v harlanski okraj, da preišče situacijo. Največji Izgredi •o se vršili pred premogovnikom Mary Helen Coal Co., ko Je gru pa 400 piketov navalila na rudarje, ko so Ali na delo. Earl Jones, kompanijski stražnik, je bil ubit, delovodjo in pet rudarjev pa so piketi pretepli. Pogajanja med Japonsko in Rusijo 1 Tokio. 2. apr.—Trgovinska pogajanja med Japonsko in sovjetsko Rusijo bodo kmalu zaključena, Je naznanil Koh lil, predstavnik urada za informacija. Po zaključenju teh ee bo Japonska pričele pogsjstl z vlado holend-ske Vzhodne Indije. List Niehl Niehl piše. da bo Masstsune industrijac. Milwaukee. Wtew.,2. apr.—Go-verner Julius P. Heil je sinoči apeliral na predsednika Roose-velta za pomoč, da bodo tovarne Allis-Chalmers Mfg. Co. lahko obnovile obrat. V apleu nagla-ša, da so krajevne in državne avtoritete brez moči i)i da ne morejo kontrolirati "rebelnih" stav-karjev, članov avtne unije CIO, ki je oklicala stavko. Apel je sledil isgredom pred tovarnami te kompanije, v katerih je bilo 48 oseb ranjenih. Cez 4000 stavkarjev se je zbralo pred tovarnami in se uprlo policajem in Šerifskim deputijem, ki so jih skušali razpršiti. Stavkarji so napadli s kamenjem tudi avtomobil, v katerem se je nahajal governer, in nekaj časa je bil tudi njihov jetnik v eni itmed tovarn. Max Babb, predaednik kompanije, je pozval vojhftga tajnika Franka Knoxa, naj pošlje 5000 federalnih vojakov,* da bodo pomagali policajem pri razbijanju stavke. Preden je Heil poslal telegram Rooseveltu, je imel telefonski razgovor z generalom Charlesom H. Bonesteelom, komandantom šestega armadnega zbora v Fort Sheftdanu, IU. Slednji je informiral governer-ja, da mora državni* lftgtllatura pozvati Roosevelta, naj pošlje federalne čete v Milwaukee. Dearborn. Mich.. 2. apr.—Avt-ni magnat Henry Ford se je postavil po robu avtni uniji CIO, ki je oklicala stavko v njegovih tovarnah v River Rougu, v katerih je uposlenih 85,000 delavcev. Naznanilo, ki ga je objavil Harry H. Bennett, načelnik Fordove privatne policije, pravi, da bodo tovarne obratovale kot običajno kljub stavki. Bennett je informiral delavce, da so tovarne odprte vsakemu, ki hoče delati. Stavka v tovarnah se je razvijala stopnjevalno. Sledila je, ko je kompanija odslovila več članov avtne unije. Sedem tisoč delavcev je "obsedelo" in'kompa- Öa je takoj pozvala governerja irrayja D. Van Wagonerja, naj pošlje državno policijo, da ta požene stavkarje iz tovarne. Sedečim stavkarjem so se pridružili delavci v drugih depart mentih in ainoči ob devetih je bil obrat ustavljen v vseh to-ve mah. Michael F. Widman, organizator avtne unije, je obdolžil kompanijo bojkotiranja pogajanj, katera Je odredil federalni delavski odbor, z odslovltvljo aktivnih unionistov. Dalje Je rekel, da Je kompanija namenoma Izzvala konflikt, da prepreči volitve glede reprezentaclje delavcev pri kolektivnih pogajar njih. Oklic stavke so podpisali poleg Widmana R. J. Thomas, predsednik avtne unije, in vsi člani eksekutivnegs odbora te unije. 7 Mew York. 2. apr.—Delo na polju mehkega premoga še vedno počiva, toda znamenja so, da bo prišlo do sporszuma med predstsvnlkl rudarske unije UMWA in operstorji v prihodnjih 48 urah. John R. Steelmsn. član spravnega odbora federalnega delavskegs depart men ta. ki Je posegel v konflikt. Je zagotovil Javnost, da ni nobenega vzroka za razburjenje Pogajanje se nadaljujejo in obetajo uspeh. Operatorji so namignili, da bodo sprejeli zahtevo unije glede zvišanja mezde za dolar na dan. če bo slednje umaknila zahtevo glede letnih počitnic s pls Domače vesti Is Clevalanda Cle vel and.—Dne 31. marca je naglo umrl Frank Bajt, star 50 let in rojen v Fužinah pri Za-gradcu. V Ameriki je bival 30 let in tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov.-Dne 29. marca to prišli Štirje Nemci v gostilniške prostore Slovenskega narodnega doma, -St. Clair a ve., in so se tamkaj znesli nad slovenskimi listi, ki so ležali na mizah. Začeli so trgati in metati po tleh Prosveto in Novo Dobo . . . Kaj je bil konec tega vandalstva, poročilo ne pove. Druge ohljake vesti Youngstown, O.—V tej naselbini je pred kratkim umrla Helena Polovič, stara 71 let in rojena v Artičah pri Brežicah na Štajerskem. Bila je članica društva 153 SNPJ in pri naši jed-noti je bila čez 30 let. Zapuiča sina Adolfa Cvetka in hčeri Veroniko Sinkovič in Heleno Fab-jan, pri kateri je stanovala. Pred tremi meseci ji je v Unlon-townu, Pa., umrl sin Anton Cvetko. — Vincent in Edvard Trobec, brata ln člana društva 55 SNPJ ter Jos. Galičlč, član društva ABZ, vsi trije iz East Palestine, O., so bili zadnje dni vpoklicani v armado. Is Penasylvanlje Luzerne, Pa,—Pred dnevi je tu umrl John Matičič, star 58 lat in rojen v Grčarjevcih pri Rakeka na Notranjskem. V Ameriki je kil 30 let in tu zapuftča ženo, sina in štiri hčere. Bil je član društva 204 SNPJ in pokopan je bil civilno. Prebivalci v poljskih Gitlow razgalil sovjetske zarote Podziganje razredne borbe in rasnega sovraštva San Franelaco. CeL 2. apr.— Benjamin Gitlow, bivši vodja ameriških komunistov, je povedal dramatično storijo o svojem prelomu s Stalinom in svoji is-ključitvl is komunistične stranke, ko je nastopil kot priča pri zaslišanju glede deportacije ryja Bridgesa, voditelja unij CIO na zapadu, v Avstralijo, iz katere je prišel v Združene države 1. 1920. Gitlow je po orisanju programa, narekovanega is Moskve, glede podžtganja razredne borbe in krvave revolucije v tej deželi, povedal, da se je uprl ekse-kutivnemu odboru komunistične internacionale na seji v Moskvi, ki se je vršila 1. 1929, ko so voditelji ruske komunistične stranke zahtevali bolj mllltantno akcijo v Združenih državah. Gitlow je bil takrat tajnik ameriške komunistične stranke in član eksekutive kominterne (komunistične internacionale) ter načelnik ameriške delegacije, ki je prišla v Moskvo. Ker so se člani te delegacije uprli, so bili pozvani pred posebno komisijo, kateri je načeloval Venčeslsv Molotov, sedanji sovjetski premier ln zunanji komisar. Stalin je bil navzoč in zahteval je, da se mora ameriška delegacija držati strankina Unije. Gitlow j« rekel, da st je uprl aahtevi in da je povedal Stalinu: "Po po-vratku v Ameriko se bom boril Cotl vam." Tajna sovjetska polja (OGPU) mu ni hotela izroditi potnega lista in Gitlow je vsled tega zapustil Moskvo mesec pozneje. Dolgs Izjava o komunističnih ciljih in metodah v Ameriki Je prišla v zapisnik. Federalno vlado zastopata pri zaslišanju proti Bridgesu Clarence Goodwin in Albert del Guercio, ki zbirata evidenco o, zarotnlškem karakterju komunistične stranke, od kstere je Bridges dobival navodila ln ukaze. Federalne avtoritete ga nameravajo deportirati kot nezaželjenega lnozemcs. Gitlow je dalje povedal, da so smeriški komunisti skušali kovati kapital is rasnih ln verskih ražktilov v tej deželi s ustanovitvijo židovske sekcije Medna-rodhe delavske obrambe in Zamorskega dalsvskega kongresa. Slednja organizacija naj bi dala komunistični stranki kontrolo nad zamorci za revolucionarne namene. Moskva Je imel« celo n* vidiku ustanovitev neodvisne zamorske republike v Združenih državah. Gitlow Je dejal, da Je bila tudi ustanovitev Kon-gross industrijskih organizacij zasnovana v Moskvi kot opozl-clonal no gibanje znotraj Ameriške delavske federscije. Pred formiranjem svetov CIO Je bil John L. Lewis tsko osovražena osebe v Moskvi, ds je U poslala $50,000 v Ameriko za flnanclra- Odmerki živil ponovno znižani New York. 2. apr.—Akutno) pomanjkanje, meječe na lakoto, na Poljskem, zlasti v Varšavi, Klavnem mestu, je orisal W. C. McDonald, reprezentant Ameriške komisije zs pomoč Poljs-kom, v kablogramu Chaunceyju McCormlcku, načelniku komisije, katere glavni stan je v New Yorku. McDonald omenja, da so bili odmerki živil ponovno znižani. Kuhinje, katere vzdržuje ameriške organizacija v Varšavi, na-sičujejo 91,000 otrok ln 158,000 odraslih dnevno. Varlava je natrpana s preblvelel; čez 1,800,000 ljudi preblvs v mestu. Cene življenskim potrebščinam so silno poskočile in nekaterih sploh ni mogoče dobiti. Te so desetkrst do petnajstkrst višje nego so bile pred nacijsko okupscijo Poljske. Ameriška relifna komisija je doslej potrošila čez dva milijone dolarjev za prehranjevanje lačnih ljudi v Evropi. Zdaj sploh ne more kupovsti živil v nevtralnih evropskih državah zs reveže. Zadnja kupčija je bila napravljena z rusko Ukrajino. Tam je komisija kupila mesa, mleka in masti v vrednosti $100,-000. Ta pokrsjina je edini vir živil, ki še prihsjajo v mslih ko- nJ« kampanje proti njemu v pri-ličlnah na Poljsko. ^ čskovsnju. ds bo Lewis porsien __kot ponovni kandidst za predsednika rudarske unije United Mine Workers. Del Guercio Je omenil list «Uvke v obrambnih industrijah'Ogura. bankir in _____ za izdajstvo je bedast Amerika! kmalu stopil v vlado kot mini- čo in i.r.nc )e ds mors sleherni JTOKE. problerti «ter brez portMJ.. P<-tal bo ne-|nl rudar delati najmanj dv«*o nt vprašanje petriotizma. |kalO*n ekonomski diktator. dni v letu. Kriza je končana, pravi KaiSek rwkin« Kitaiaka 2 anr J Daily Worker, glasilo komuni-.ko je končana Je d.Jal Clang ^ nov ekaekut ivnega odbor. FTLtl^ min tanga, g l.vn. polMb* h ^ Motkvv> rtrenke. «Japo»!«¡«U porazila ko£unl-tUln, >lrank. je Kitajske s svojo oboroženo al- lo." je rekel Ksišek. »Položaj na n«ilno strmoglavljenje amerl Kitajskem Je zdaj zevzel značaj vla0#' ekonomske vojne. Mnogi misli- Ko je bilo včersjšnje zasliša-! Jo, da gospodarstvo postaje re nje zeključeno, je vlsdnl tožilec sen problem, e se motijo. Kitaj- predložil skoro SO dokumentov, sks se bo morals lotiti problema katore je Gitlow Identificiral kot rekonstrukcije, ker je ta najbolj, uradno koresp^mdenco komujU važen." 'stične stranke. AMERIKA SE NE ZMENI ZA PROTEST OSISCA Prosekucija nemikih in italijanskih mornarjev odrejena MEHIKA ZASEGLA PARNIKE Waahlngton. D. C., 2. apr.— Državni department je ignoriral protest Italije in Nemčije, ki je sledil tasegi italijanskih in nemških parnikov v ameriških lu-kah, kakor tudi zahtevo, da morajo biti parniki takoj vrnjeni lastnikom in mornarji, kateri so bili aretirani na obtožbo sabota-, že, Izpuščeni. 875 italijanskih in " nemških mornsrjev se nahaja pod policijskim nadzorstvom. Danska, katere parniki so bili tudi zaseženi, ni vložil« protesta. Državni tajnik Cordell Hull je dejal, da on aploh nI gotov, ali protest zahteva odgovor. Parniki so bili zaseženi legalno po odkritju aabotaže. Vsebina protestov, ki sta Jih vložila poslanika Nemčije in Italije pri državnem departmentu, ni bila objavljena. Federalni justičnl tajnik Ho-bert Jackaon je odredil proseku-cijo aretiranih mornarjev. Federalne pravdnike je inatruiral, naj takoj obtožijo častnike in člane posadk, ki so polkodovali parnike, na podlagi zakona proti sabotaži, sprejetega 1; 1917. Ta daje vladi pravico saaage tujih parnikov po odkritju aabotaže. Tamplee. Mehika, 2. apr.—Avtoritete so tskoj odredile zasega enajstih nemških in italijanskih parnikov v mehiških lu-kah, ko so člani posadke italijanskega parnika Atlas odprli luknje, ds je udrla voda v par-nlk. Ta se zdaj potaplja na reki Panucl, , Parniki, katere je zasegle vla-ds, se nahajajo v tukajšnji lukl In Vera Cruzu. Lello Sazzl, kapitan parnika Atlas, je povedal avtoritetam, da je storil le svojo dolžnost, ko je odredil uničenje parnika, po navodilih Iz Rima, da parnik ne sme priti v angleške roke. Vlada Kostarike Je tudi odredila aretacijo članov posadk nemškega in italijanskega parnika, ker so zsnetill ogenj. Kuba je zasegla Italijanski parnik Recca, perujsks vlada pa ae Je polastila nemške letalske ¿rte Lufthsnse in zssegla letala In hangarje. i -„dr,- - Japonski državnik pri Mussoliniju Demonstracij« pred ameriškim poslaništvom Rim, 2. apr. — Japonski auna-njl minister Josuke Matsuoka Je včersj konferirsl z Mussollntjem v BcneAki palači, pred katero se je zbrala množica 150,000 ljudi In demonstrirala, Konferenca Je trajala eno uro. Pozneje Je Mat» suoks obiskal zunanjega ministra Ciana in kralja. Poučeni krogi pravijo, da so govorili o stališču Amerike nsprsm vojni in skrijl, če se Amerika zaplete v konflikt z osličem. Italijanski šolsrjl so demonstrirali prod ameriškim poslaništvom, ki gs straži jo vojaške čete. Policija jih je kmalu razpršila In čete niso bile posvene v skd Jo. Vojsški oddelki strašijo tudi jugoslovsnsko poslaništvo. Nemkki bombnik padel na irsko ozemlje Dublin, Irska, 2. spr — Nem- C ški bombnik Je treščil na tis v okraju Wexford. Clan! posadke so bili internirani. P ROSV ETA »WW»»»»»»»**»»**' PROSVETA tre EivuoramsNT CLAAII.O IN LASTNIMA SUJVSNSKS NASOONK ** rODrOKNK JEDWOTS W m4 m>...... te Steeeoe M N*rwt»iM M ZSrwteee drtav« (Uvea Cfctease) to Kaeafe «J» m teto M oo m pot teta. $l 40 m «strt teta; u Chteag« la Cteam 97A« m eete teto. W W M teU; aa t——«» _ . iitelkt Ueltei Mtatee («u^t Ckteea») aaS Cu*a hm ^ OkMao Cte-c« |7 M »er r«>. (<«r«te« eeaalrte» M M» Črno» oglasov po dofovoni Rokoptel dopteov ta nena-ro£*nil> «lanM-v «a na vrs4s)s. IU*opW literarne tCrUca po~ett. dram«. oa«nl lt*> •• vrnejo pofcljetelju te v UuAtfu. te ta prttefal psSUUna. _ • minem himm«»«■ __ j «rttetea «Iti m* he rOtAer ee .»ene., »ter*. P«»* rete»*ei ealjr whee eMwesaelei te Naetev m »•», k« l»» lUk i Uttam MWHVETA tMT-M Se. LavaSate A*«.. Cfcteape. UUaele ■«. or TMS rSUKKATID | ____ujjjfff............... Dete* » ektepejw aa primer (April M. 1*41), pete« * MM o* aeeteve pvmmrni. Se taai te • Um I—»etefcl Peoeette te »ree.teeee. 4e ee te» Itet M artaet 1M s"' Jugoslavijo so odkrili Zadnji teden je ameriški tisk na splošno odkril Jugoslavijo. Prej so jo omenjali le poučeni magazini In velemestni dnevniki in zadnji večinoma površno; čisto vseeno jim je bilo, če tO Jugoslavijo zamenjali s Čehoslovakijo ali jo pačili z "Jugoslovakijo". Danes pa vsi ameriški listi, celo podeželski tedniki vedo, kje in kaj je Jugoslavija; vai večji listi imajo zemljepisne obrazce, v katerih tolmačijo, kje so Srbi in kje Hrvatje in Slovenci Čet noč so našli pravilna imena in pravilne številke. Val oni listi, ki odklanjajo "apizar-stvo" in iskreno zagovarjajo demokracijo, imajo dobro besedo za Jugoslavijo. In ameriškim Jugoslovanom se naravno dobro zdi, kO naenkrat vidijo že od daleč na časnikarskih stojnicah debele naslove "Jugoslavia, Jugoalavs, Ju-goslav —--" Ta velikanska pelhološka izprememba je priMa z revolto jugoslovanske armade, katera J# ovrgla režim regenta Pavla in razveljavila pakt*z nacijako Nemčijo. Ako ta revolta ni bila zaman, če nova vlada ostane pri svojem odloku, da za nobeno ceno ne pojde z nacijsko-faUstiČnim osiščem, bo kredit Jugoslavije v Ameriki ostal velika pozitivna pridobitev. Zadnje dni straši v ameriškem tisku nacijska propaganda s poročili, da Hrvatje in Slovenci niso zadovoljni s preobratom v Belgradu in zahtevajo, da se nova vlada drži pogodbe z Nemčijo. Takole modruje nacijska propaganda; "Hrvatje in Slovenci, ki so prežeti z nemško kulturo, so skrajno siti srbske nadvlade ..." Mi vemo, da je na Hrvatskem močno fafti-sttttio gibanje in tudi v Sloveniji se ne manjka Hitlerjevih podrepnikov, nikakor pa ne verjamemo, da to gibanje presega dva odstotka prebivalcev, zlasti pa nam ne gre v glavo, da bi bili ljudski voditelji, kot je na primer dr. Vlad-ko Maček, v službi Hitlerja. Mi upamo, da Jugoslavija obdrži prestiž, katerega si je krepko postavila. Glasovi iz naselbin Stavke in demokracija Nekateri med nami se zgražajo nad ameriško demokracijo baš te dni, ko se je v valu delavskih stavk spet pojavilo policljako nasilje. In brž so prišle pripombe; Lepa je ta demokracija, za katero naj se borijo delavci! Američanom ni treba Iti v Evropo pobijat Hitlerja! Hitlerje imajo doma in lahko se tukaj znašajo - nad njimi! —""" . Mi odločno obsojamo policijsko nasilje, kakor obsojamo vaako drugo naailje, resnica pa • je, da policijsko nasilje nad stavkarji, kakor naailje katerih koli drugih nasilnikov, nima ničesar opraviti z demokracijo. Demokracija naa vedno uči, da ae morajo vsi spori reševati s razumom, ne pa a čustvi, pestjo, kolom in strelnim orožjem — toda, če trmasti ljudje, kakrft-m ni so bikoglavi kapitalisti na enem koncu in vročeglavi delavski voditelji na drugem koncu, poeebno oni s komunistično mentaliteto, udarijo skupa), ne more demokracija preprečiti tega. Zdi se, da najbolj kažejo na demokracijo oni elemeti, ki jo najmanj upoštevajo In najraje zlorabijo? • - Policijska surovost v Ameriki ni nič novega. Ml še nismo bili rojeni, kv> m» policisti razbijali glave ameriškim delavcem — in takrat še nt bilo Hitlerja. Stavke pa še vedno trajajo v Ameriki, kar Je dokaz, da je tu demokracija, ki daje delavcem pravico do atavke. N«šl prijatelji. ki godrnjajo nad "ameriškimi Hitlerji", bt lahko rekli, da imajo danes delavci v Nemčiji najlepši mir |wed Hitlerjevo policijo . . Zakaj* Ali smejo tam aUvkati? Ali amejo sploh kaj zahtevati? To naj dobro premislijo "delavski prijatelji", ki danes kriče o ameriških Hitlerjih in barbarski demokraciji. Našt delavski prijatelji" ao že napiaali In isrekl» milijon ostrih, zelo ostrih besrd zoper "ameri&ke Hitlerje", toda ameriška policija se jih zaradi tega še ni dotaknila Ali bi mogli to delati danes v K. v ropi"» To naj premislijo. Kje ao danes oni "delavski prijatelji", komunisti, ki ao let s 1IM9 priporočali čikaškega žu-l>ena v ponovno trvolitev? Kje je danes njihov obraz* Dokler bodo ameriški delavci stavkali, bodo bestialni kapitalisti lahko izrabili policijsko nasilje proti njim — toliko večja nevfrnost pa (Dal» f u4ajl fcstoeL) ' Tragičen konec štirih otrok Herminle, Pa. — Ta* dopis se ne bo tikal 'mojega potovanja, ker sem začasno doma. Ko te vrstice pišem, se vrši pogreb pred mojim domom v katoliški cerkvi, kjer jo toliko ljudi, da morajo še zunaj stati. Pogreb je štirih otrok ruske družine J. Kustra — on je Ma-lorus.' On sicer ni katoličan, marveč pravoslavne vere. Ker pa pravoslavni "pop" ni hotel pokopati otrok zastonj — oče dela pri WPA — je to obljubil storiti katoliški duhovnik, in zato se pogreb vrši v katoliški cerkvi. V družini je res taka revščina, da ne zmorejo stroškov. Smrt teh otrok, dveh deklic in dveh fantkov v starosti pet do devet let, je zelo tragična. Pripetila se je 23. marca na- sledeči način: Med tem ko je mati doma ležala bolna, so se otroci i-grali po griču s "kajtom" ali "zmajem". Pod gričem v dolini poleg železnice je velika luža solforske vode, globoka šest do osem čevljev. Ko so otroci teka-i po griču za "kajtom", se je ta zapletel v drevo na bregu te luže. Da bi ga lažje dobili z drevesa, so šli otroci na led, ki pa e bil prešibak in vsi štirje so izginili pod ledom. Z njimi je bil tudi nekoliko starejši deček italijanskega po-toljenja, ki je tekel v naselbino n alarmiral ljudi. Pomoč je bi-a kmalu na licu mesta, tudi polarna bramba, toda je bila prepozna. Pri reševalnem delu se e odlikoval tudi Fr. Rope, član društva 87 SNPJ, ki je splezal na posekano drevo, s katerega so iskali s kavi ji utopljenčke. Ko ao jih dobili na površje, so jih skušali obuditi k življenju z inštrumenti za umetno dihanje, toda vse delo je bilo zaman. V vodi so bili pol ure, toda ker je "solferca", jim je u-ničila življenje in ni bilo pomoli. Na pozorišču se je zbralo par tisoč ljudi in mnogo avtomobilov e stalo več ko pol milje daleč. Za nesrečno družino se javnost zelo zanima in globoko sim-patizira ln zbirajo prostovoljne »rlspevke tudi po sednjih naselbinah in v tovarnah. Družini sta ostala še dva otroka, tretji pa je na poti. (Otroci niso bili nič zavarovani.) Podpora je res potrebna in do tukaj je vse dobro in pravilno. Vsak človek mora simpatizirati s tako nesrečno družino. Saj še žival ljubi svoje mladiče. Ko opazujem ta veliki pogreb n te velike simpatije, mi pride ns misel vprašanje, če znajo ljudje pravilno soditi ali ne? Na mojem potovanju naletim na mnoge ljtidl, ki nečejo nič sliša tt o pomoči veliki Britaniji, ki tudi bmni svoje otroke in žene pred napadi nemških kohort, ki na povelje zvferl iz Berlina skušajo pokončati vse, kar se ne strinja z nacizmom. Zadnja žrtev Hitlerja je Jugoslavija, ki je 90« i proti nacljski "kulturi". Ne razumem, kako morejo lju dje simpatizirati s hitlerizmom, posebno delavci, ki bi lahko vedeli, da pod fašizmom ne bodo Imeli unij, ne podpornih organi zaclj, ne svobode niti protest- om in oče in mati bi ne bila varna niti v svoji hiši pred lastnimi otrbki, ker fašizem vse okuži, posebno pa mladino. Tudi v Stalina ne zaupajte preveč. SpTbh pa ae bo Hitler tudi proti njemu obrnil, ko bo opravil še z Anglijo. To je jasno povedal v svoji knjigi "Mein Kamp". Hitler je zatrl svobodo delavstvu s pomočjo kapitala. In ker on sedaj kontrolira okrog pet milijard ameriškega kapitala v Nemčiji in tudi več milijard nemškega kapitala v tej deželi, se hočejo nekateri ameriški kapitalisti tudi pogoditi z njim na račun delavcev. Smrde jim u-nije, delavske stranke in sociaH-zem, zato bi radi videli zmago Hitlerja in odpravo demokracije. Rojaki, odprimo oči, dokler ni prepozno. Anion Zornlk, 87. Proeveta se jim dopade Indianapolls. Ind. — Pošiljam vam naročnino na Prosveto — $2.40, kar, mislim, je prav, ker smo sedaj trije v članskem oddelku. Zal, da smo se malo zamudili. Prosveta je dober list in se mi zdi, da še najbolje zapopade svetovni položaj, ki se zelo naglo razvija in suče — kam, menda nihče ne ve. Prosveti želimo mnogo uspeha in kar še tako naprej z učenjem demokracije. Anna Sfer, 34. Koncert Zarje Cleveland. — Spet bo veliko zabave, užitka in smeha, ko nam bo v nedeljo, 0. aprila, uprizorila Zarja svoj pomladanski koncert in zraven še "Povodnega moža". Pričetek koncerta ob 3:30 popoldne. Po programu bo seveda ples in igrala bo najboljša godba. Seveda bo tudi zabava, "prosta zabava", kot pravimo, ki je navadno pri Zarjanih nekaj izvr-* Uit ga, ker pridemo skupaj večinoma stari delavski prijatelji. Kot ste prišli v preteklosti v velikem številu na Zarjine priredbe, tako pridite tudi sedaj, da se kaj pomenimo v veseli družbi. To je še najboljše na tem čudnem In zmešanem Bvetu. Postrežba bo v vseh oztrih izvrstna in domača. Torej v nedeljo popoldne naj nas pot vodi z vseh strani v Slovenski narodni dom na St. Clair ave. Anton Jattkovlch. ni opazil, da za trokom vozi tudi avti* ki ga je podrt ia poslal v bolnišnico. Ko sem bU ta», njegova zlomljena noga »še ni bila v mavcu—druge poškodbe niso bile nevarne. "Well," pravi Ludvik, "za konvencijo ne bom v Pittsburghu kot delegat, da bi z vami rešetal jednotine probleme." In tako bo nam dolg čas po njem, ker on je bil že t» več konvencijah. Mi ki bo tičejo delavstva in ki so in ooko naše Prosveta k» a? spre-v zgodb* sv. pisma. ______w kii bode zastopali članstvo, morajo imeli pred oč- Ci to,- kdo je za načeti, na karih je bila naša jedftota ustanovljena, morajo imeti pred očmi svobodo izražanja in svobodo tiska. Ohraniti si moramo teli ho politične svobode, da bomo lahko razpravljali o zadevah, O bolnikih in konvenciji Cleveland.—Pred nekaj nedeljami sva se podala z ženo v bolnišnico Emergency Clinic na Eaat 152 st. v bližini St. Clair ave., kjer je bil operiran član našega društva V boj št. 53 Louis Femec, rojen v Kansasu v bližini našega AntoAa Šularja. Louis je bil operiran za kilo, katero je dobil pri delu v tovarni. Ker je še mlad, bo kmalu okreval. Ker se tam nahaja tudi Ludvik Medvešek, tajnik društva Naprej št. 5, sva tudi njega obis* kala in izvedela, kako je prišel do poškodbe. Ko je stopil iz bu-sa—bilo je ponoči—je pogledal sem in tja. Prišel je velik trok in ko je ta odšel, je Ludvik mislil, da je varno in je začel ko-nih shodov. Obdani bi bili s špi- rakatl preko ceste, pri tem pa upamo, da bo kmalu okreval in se zopet lotil svojih poslov. On se zelo rad pogovarja in ga torej obiščite, poeebno člani SNPJ. Mojemu rojaku Louisu Dor-niku, s katerim prihajava iz bližnjih vasi, se ne popade, ker bo konvencija SNPJ v hotelu namesto v Slovenskem domu v Pittsburghu. Pravi, da bi morala delegacija tudi določiti, v kateri dvorani ali poslopju se bo vršila prihodnja konvencija. Ker sem jaz stavil dotični predlog, da se vrši v hotelu v Pittsburghu, naj torej k temu spregovorim nekaj besed. Gl. izvršni odsek je imenoval preiskovalni odbor, ki naj dože-ne, kje bi bilo zborovanje bolj udobno in tudi je dobil*pojasnila. Vsa ta pojasnila so bila predložena zadnji seji gl. odbora, ki je o vsem tem razpravljal. Pojasnjeno je bilo, kaj je potrebno za udobno zborovanje, ker ni glavno to, "kaj bomo jedli in kje bomo spali." Konvencija potrebuje več sob za zborovanje odsekov — za resolucije, pravila, plače, pritožbe in mogoče še kak drug odsek. Če hočejo ti odseki zborovati, morajo imeti svoje prostore in mir. Taka zborovanja so bolj važna kakor pa otll, ki bi radi imeli okrog sebe kon-venčne "kastumarje". Ml moramo vedeti, da se konvencije zato vrše, da delegatje nekaj izboljšajo za tiste, ki so jih poslali. Kaj vse se lahko stori za zaba-vanje in pogostitev delegacije, ni tako važno kakor pa, kaj bo delegacija storila, ko zboruje. In da lahko zboruje, moraio prostori odgovarjati. Poročilo, ki je bilo podano o treh prostorih za konvenčno zborovanje, je omenjalo, da je hotel najudobnejši. Tam bodo na razpolago celo pisalno stroji, če bi jih potrebovali, vse sobe za kon-venčne odseke, kot tudi sj>alne sobe, ki so znižane od dveh dolarjev in pol na dolar in pol, če ae bo priglasilo 125 delegatov. Torej tudi to je udobnost za počitek onih, katerih naloga bo, da ustvarijo nekaj bolj komodnega za članstvo. Če se drugi modernizirajo, se moramo .tudi mi. Tudi Hrvatje imajo svoj Narodni dom v Pitta-burghu, toda zadnja konvencija Hrvatske bratske zajednice se je vršila v hotelu Fort Pitt. Kar se tiče jedi in "domače hrane", se bo tudi lahko kaj ukrenilo za tiste, ki ne marajo ameriške kuhinje, to je, če bo potrebno. In če se Hrvatje postavijo, zakaj se še mi Kranjci ne? Ali mi nismo ponosen narod? Mar je bilo vse okey v naši metropoli? Nekateri lahko rečejo, da je bilo, ampak kdo tudi lahko reče, da ni bilo. Je tako, kakor se vzame. No, mi bomo že videli, ko tja pridemo. Kdo naj bo v gl. odboru? Tu dl taka vprašanja in celo zahteve se slišijo. Ko sem bil zadnjič v Chicagu, mi je bilo pošepnje-no na uho, da bi morali biti izvoljeni v razne odseke člani angleško poslujočlh društev, in taki, ki bi naredili nekaj drugega iz naše jednote kakor je sedaj, predvsem nujne za tiste, ki niso več zmožni opravljati dela in bi morali imeti državno penzijo. Če M jo imeli, bi Ufcuvga razprava o zavetiščih nepotrebna, ker zavetišče je vsemogočni dolar. Dokler ga imaš, te imajo radi, ko ga ni, ni več prijateljev. Dolžnost držive je, da skrbi za onemogle s starostno pokojnino. Ampak za to ni bilo potrebnega denarja, sedaj pa vsak dan čltamo o milijardah, ki bodo porabljene za vse nekaj drugega kot za stare in onemogle. Za to znajo vlade poskrbeti, da se uničuje lastnina in življenje. Kadar pa gre za to, da se življenj* ohrani, takrat pa nastane vprašanje, kjer dobiti den^r. Mi smo tO poslušali v naši državi, ko je šlo za starostno pokojnino, kako so navijali vse strune proti obdavčenju bogatinov. Sedaj pa milijarde dolarjev prihajajo kar z neba. Svet se res čudno suče. Frank Barblč, 53. Btavkokaai pod aešMlo polletje korakale v tovarno International Harvester Co. v Chkreou. Is zdravilišča Chippewa F alia. Wis.—Ker sem prisiljen na posteljo—naha jam se v Emergency Hospitalu —imam dosti časa za premišljevanje. In premišljujem o tem in onem, tudi o dopisih in pojasnilih iz glavnega urada glede prihodnje konvencije SNPJ. Torej naj bo še meni dovoljeno malo prostora v Prosveti. Član jednote sem že od 1. marca 1. 1910 in do sedaj nisem vprašal še za nobeno podporo pri jednoti. Ta zavod mi je svetoval zdravnik, češ da bom tukaj najprej e ozdravil, kar danes priznam, da je resnica. Tukaj je pravi Sul phur Mud Baths Sanitarium Hospital, priznan oji zdravnikov in države kot eden najboljših zdravilnih zavodov za revmati zem in razne kožne bolezni, kakor tudi za želodčne in na obi-stlh. Vem, da na teh boleznih boleha tudi tisoče naših ljudi Lahko rečem, da je na milijone dolarjev izdanih vsako leto za zdravnike in za pilule, toda vse nič ne pomaga. Naj povem, kako ttikaj zdravijo. Ko prideš v kopalno sobo, te "atendant" naj prvo polije s toplo vodo, da se koža privadi toplote, potem te položi na toplo blato, nakar te še pokrije z bla torn do brade in povrhu še zavije v rjuho za 15-20 minut. Potem te izvleče Iz Mata, ki je črno kot saje v dimniku in izgledaš grši kot praiič v blatu Nato te očisti in greš v "bano" v vročo vodo za 15 minut. Potem greš na posteljo, kjer te zavije v volneno odejo, da se za 15 minut dobro potiš. Nato pa greš na masažno mizo, kjer te namaže z neko pomado in dobro zdrgne in "spegla". Ko sem na tisti mizi mi;vsakokrat pride na mise Barbičevo priporočilo, kako je treba peglati, če ima človek lumbago. Prešteje ti tudi vse sklepe in vse kosti. Potem dobiš pa še "shower bath", nakar grei na svojo posteljo, kje te zavije kot mati otroka. Tam ostaneft toll ko časa, da se nehaš potiti. 1 To je priporočljivo tudi za debele ljudi ln za pijance. Pravijo da se mu v 15 minutah izcedi ves alkohol iz života Če se kateri bralec zanima za tako zdravljenje, naj vpraša svojega zdravnika aa svet in kje je najbližji "sulphur mud bath" sanitarij. Ti so precej redki. Kolikor sem tukaj Izvedel, sta v Wisconeinu samo dve „ taki zdravilišči—v Milwaukeeju ln tukaj, kakor tudi v St. Paulu, Minn., in v De-troitu. Sedaj pa še malo o starih in onemoglih jednotinih članih. V Prosveti sem videl priporočilo br. Vidricha, da bi se ustanovil sklad za prostovoljne prispevke, kar nI slaba ideja. Toda vprašanje je, koliko bi se jih priglaailo v tak aklad; dvomim, da bi jih bilo 1000. s čemer bi ne bilo dosti pomagano. Piše tudi: "gednje čase slišimo. da bo driavs raztegnila starostno »varovanje na vse, ki dosežejo starost fto let. ne glede, če ao bili zaposleni kot dekrvd ali pe ae prešivtjaM s MHMOfltOj-nim delom. Penzija bi znašala (M* M l «»«M ¿ETRTEK lAPPin Pismo ii Londona (Izvirno poročilo Prosveti) 17. februarja Malo slišimo danes, kaj ae godi v Slov Se manj, kaj pravijo in mislijo o dogodkTi se apzvijajo po svetu. Pisma od tamsTrid! in če le pridejo po tednih, nekam plaha plaha in ^ tajena: "Mi smo zdravi ig isto upamo 0 V Vse je v božjih rokah." Vem, da bi radi rek kaj več, a kdo bi jim zameril, če se omeje 1* to kratko, ko vedo, da je tako najboljše pismo, ki se mora že pomeriti s cenzuro predno zapusti domačo deželo.' Tako ugibljem, kako je odjeknil triurni slik armade" po ljubljanskih ulicah in kava nah. Ia zdi se mi, da vse bolj živahno in gb no kot pri nas v Londonu. Anglija ima svoj zrelost, umirjenost. Nič je ne spravi iz ravni težja: na poraze ne gleda z obupom, na ¿mu ne z navdušenjem. K vsemu slišiš isto, vej ponavljano pripombo: "Že prej je bilo tako. f prvič v zgodovini, da bi šli skozi take čase." ft stikrat to ne bo držalo. Ne vem, če so tudi i pot dejali, da se je že prej zgodilo, kar je di segla "Nilska armada"; ali obnašali so se, I« bi ne bilo nič posebnega. Nobenih zastav g razobešajo, nič zahvalnih maS ne pojo. A 0 tovo je prvič v zgodovini, da je kaka vojifc premerila preko 400 milj v manj kot dveh m secih, premagala petkrat večjo armado kot bila sama», za ceno malenkostnih izgub zajel več kot stotisoč ujetnikov z vso opremo vit vštevši generale in admirala. In vse to v n ugodnih vremenskih razmerah, v deželi, kj< je vsa oskrba vojske velikanska naloga, kjer že preskrba z vodo samo problem zase. Po vrl so še dobre vesti iz Somalije, Eritreje, Abet nije. Grčija se je spet izkazala vredno lav rik svojih klasičnih prednikov. Ej, kaj bi dala, če bi mogla biti v Ljubljai V Ljubljani, kamor se je zateklo tisoče Pnmo cev, da so se rešili fašističnega nasilja. Poni slite, koliko trpljenja in sovraštva je v srcu U ljudi: v ozadju vsega tega je Italija, fašističi Italija. Zgodilo se je tako, da so ti ljudje prv doživeli, da je bil ta njihov smrtni sovrain nabit, v Afriki ga tolče britska imperijska n ska, "Nilska armada", v Evropi ga tolčejo Gr z angleško pomočjo. Ne bi se čudila, če bi s šala kdaj, da so bili primorski prostovoljci i grški strani v Albaniji. Če je še kaj "bazot škega" duha med njimi, gotovo niso zamudi te prilike.. Svet je danes pozabil, ker je že dolgo tega bolj usodni — zato' pa nič bolj tragični - d godki so zatemnili križev pot Slovencev in H vatov pod Italijo. Vendar oni so bili prvi i vrsti, na katerih so preizkušali svoje sadist»6 nasilje in brezpravnost. Popolnoma v skla je z njihovo podlostjo, da so si izbrali male revne najpreje. Primorski Slovenci in istn Hrvatje so bili prvi, ki so okusili koncentr cijska taborišča: Liparski otoki so bili predi je bil Dachau. Muke, zvezane z njimi, niso n manjše kot muke po kasnejših taboriščih. Pi meri blaznosti, samomorov, pretepanja, ricin vega olja, vse se je godilo med temi nesrečo Ži, ko je ostala Evropa živela še v razmeroo urejenih časih. Ogenj, ki je 13. julija 1920 ui čil Narodni dom v Trstu, ni bil tako velik, k kor ko je gorel berlinski Reichstag, ali bil ognjeni krst fašizma, kot je bil oni ognje krst nacizma. Oba sta kazala svetu, da noi sile, ki so se porajale v Evropi, ne izbirajo srs stev, s katerimi hočejo doseči svoj cilj: podk ali nasilje, vse jim pride prav. Niemoller imel svoje predhodnike v sto in več duhovniki ki so jih fašisti pregnali ali zaprli. Tržaški iU dr. Karlin, krški škof dr. Mahnič, dr. B<>ne(j čič iz Baške. Da, že leta 1920 so imeli v Baš na otoku Krku "krvavi Božič", ko so D Anni ziovi arditi vdrli v cerkev in napadli ljuW z bodaki in revolverji. sNenehajoče proč* pregnancev in izseljencev, ki so se vile v f* tekllh letih — in se še vijejo, iz Francije n* F mer — skoro iz vsake dežele v Evropi. na čelu primorske in istrske begunce; < jih je prišlo živet v Jugoslavijo, 30,000 v Jufl Ameriko, 5000 v Francijo in Belgijo. S cinizmom je Italija začela svoje življj po zadnji vojni. Kakšne oglase so izdali: ^ venci! Italija, velika država svobode, vtm v» iste državljanske pravice, kakor jih nudi lim državljanom. Dala vam bo šole v v*e lastnem jeziku, bolj mnogoštevilne kot v« jih je dala Avstrija, Slovenci, bodite mirni zagotovljeni, da bo Italija, velika in zmajf«» na, skrbela za svoje državljane brez razliw ■ rodnosti." "Ljudstva tuje narodnosti. w združena z nami, morajo razumeti, zatiranje in raznarodovanje nepoznano smo gotovi, da se. v tem oziru naši novi ljani čutijo zadovoljne s pripadnostjo * vp državi; močna v svoji neprekosljivi kultun. ljubosumno čuvala nad njihovim življenjem." - Beeede, besede, besede?^ so bila dejanja, vsi vemo. Isti cinizem vse skozi tja preko abesinske zadeve, «g je, pe do končnega vstopa v to ^' ""j 6. septembra 1930 so bili t*treljri* , di Slovenci v Bazovici pri Trstu T zaključek razprave pred "porfrbnim ** ki je prišlo iz Rima nalašč zato v Tr* di "državne izdajalce" Manchester ^ je takrat piaal: "Te žrtve spadajo med <> (Dalje na 3. strsni) (Dalje is prt_ — bo, dokler se bodo pošteni delavn P^ ^ jati po komunističnih prtnrokatm^ jo celo delavca proti delavcu in drzr t j rane delavce v razkolu. APRILA starega J* ^PBEMRU UMRL jutranjih urah dne 24. fmjepo kratkem bole-"JLčakovano za vedno 1 Trojih dragih g. ¿^u posestnik v Vipa-JlTnjegovi smrti se je 1 nS* P° ViPavskl t°je vzbudila obce soza B pokojnikom je legla lia, markantna icdolg— t - .. F gospodarskega žt vi je- V oseb- mari«"»'"---: J^dolgg desetletja tvor»- ^vskem trgu in v zgor-Tski dolini. Suj je bil «•eko 30 let predsednik Jposojilnice v Vipavi in Jumošnjega Kmetijskega i znano vzorno vin-jo Bil je marljiv, uvide-£ neutrudljivo delaven Vnet in podjeten zadru-i»svojim modrim ravnan-gčno razvil in dvignil obe * ki dajeta vipavskemu i rfrav življenjski sok in gova opora in ponos. Nje-¡ulage pri obeh zavodih so jenljive in ostane njegovo obema trajno povezano. U- dtlo pri vodstvu teh dveh i ustanov mu je priborilo n ugled. po?tal je upošte-Htba v vsem našem zadru-Jvljenju in priznan go-Btvenik, ki ga je spošto-ia Vipavska. po Vipavskem restam dež zadnjih dni je Ki1, da so vode močno na-V soboto 16. novembra so gteh z dežele, vse reke in iritoki dosegle izredno vi-Driavna cesta med Koba-in Tolminom je bila delo-xl vodo. Pri Gorici je do-Soča višino kot le redko, je poplavila vse obrežje bilo mnogo polja pod vo-Innica je narasla kot ne ijo K sreči so vode poča-I* in ni bilo nevarnih po- PLEN šnskih ribičev Split, 20. jan. lonovnokrat se je poudariva resnica, da je naš si-dran neizčrpna zakladnica, vie premalo izkoriščamo, «na, da bodo težki časi, bo bolj in bolj čutilo potuje hrane, pripomogli k es-tro in živahno, z južnjaškim tempom. V mestu sta dva gledališči, tri tiskarne, več šol, kine» matografov in nekaj kulturnih ustanov. Korča je takorekoč središče javnega in kulturnega živ-i ljenja južne Albanije, mimo tega pa važno trgovsko središče. Iz Korče vodijo razmeroma dobre ceste na sever do mesta Pod-gradca, ki leži ob južnem delu Ohridskega jezera, dalje do El-basana, na zapad proti mestu Beratu in na vzhod proti grški Florini, odkoder teče železniška proga v Solun. Korča: je torej izredho važno prometno sredi šče. V mestu in njegovi daljni okolici vlada razmeroma mirno in ugodno podnebje, ki omogoča tudi južno floro, med drugim zlasti fige, mandlje in vinsko trto. Argyrokastro je drugo mesto ki so ga že zasedle grške čete. To mesto, ki leži jugozapadno od Korče, ima še danes tipičen primitiven albanski značaj. Nahaja se na podnožju strmega, golega in skalnatega gorskega grebena Stavbe so večinomp lz neobdelanega kamna ter stisnjene strmemu pobočju. Pokrite so kamenitimi strehami, ker bi sicer viharji, ki često divjajo nad mestom, odnesli druge strehe Prebivalstvo je večinoma moha-medanske vere, le manjšina je pravoslavne vere. Mesto šteje nekaj nad 13,000 prebivalcev. Najbolj tipično in zanimivo albansko mesto je Borai, ki leži ob reki Osumi. V prejšnjih ve-kovih je bil Berat mogočna trdnjava beneških dožev. Kasneje pa se je mesto razvilo na obeh bregovih reke. Posamezna predmestji, ki so nekoliko odmaknjena od reke, pa tonejo v zelenju lepih vrtov. Nekdaj je bilo mesto zgneteno samo okoli trdnjave ter je bilo važno središče pravoslavnih Albancev. V meatu so Še danes mogočni beneški zi dovl a strelskimi linami. V starem delu mesta so ozke in ne (do ve kako čiate ulice, doctm rase na periferiji novi del mesta z ličnimi vilami in stanovanjskimi hišami. Ulice v starem mestu so tako ozke, da skoz nje ne more niti navaden voz. V teh ozkih ulicah je nad trideset pravoslavnih cerkvic in kapelic, ki so zgrajene v bizantinskem stl-u. Večina cerkva je opuščenih ter jih neusmiljeno gloda zob časa. Izredno lepa pa je beratska katedrala, ki naravnost blešči v razkošju, zlasti dragocene so starinske ikone, dolo albanskih narodnih umetnikov - samoukov. Berat je sicer majhno mesto ter ilteje jedva 10,000 prebivalcev. Večino tvorijo pravoslavni Albanci, precej pa je tudi mohame-dancev„ ki imajo v mestu svoj duhovni seminar in knjižnico s starimi rokopisi korana. Na obali Jadranskega morja 3a dokaj ugodno leži najboljše albansko pristanišče Valona. ki je sicer zanemarjeno in zelo nezdravo zaradi malarije. Podnebje je vroče, da ga je jedva mogoče vzdržati. Italijani, ki so bili rvič v Valoni leta 1920, so pri-jristanišča novo mestox Svoje delo pa so mo- r, prv Čeli graditi okoli pr .nesto. Svoje del», — gll nadaljevati šele po ICtu 1938. Mesto šteje nekaj nad 6000 prebivalcev. Globoki valonski zaliv pa zapira edini albanski otok, t. i. otok Sazeno. Ta otok je ostal v talijanskl oblasti ves čas po bivši svetovni vojni. V srednjo Albanijo pa je že treba prišteti mesto Elbaaan, ki šteje okoli 11,000 prebivalcev. Mesto leži blizu razvalin Alba-nopolisa, obdano z oljčnatimi gaji. Pred viharji in neprestanimi vetrovi ga varujejo gorski grebeni, med katerimi si je Izdolbla reka Škumba. Nekdaj je bl-na tem mestu stara rimska trdnjava, ki je varovala znamenito pot Via Aegnatla, ki je spa jala Jadransko morje z Egej sklm In mestom Solunom. Elba-san je mesto rož, vina, pomaranč, limon, oliv in flg. V Elba-sanu je najlepša albanska moše-ja ter najlepša pravoslavna cerkev, ki hrani zgodovinske znamenitosti. Severnozapadno od mesta je na gorskem grebenu Šamri znamenit samostan Šln Ton, oddaljen 8 km od Elbasa na. V samostanski kapelici in po zidovih dvoran so Še danes ohranjeni Številni slovanaki na pisl, ki dovolj jason~ govorijo kot neme priče o izvoru in zna čaju samostana. V tem samostanu je pokopan pravoslavni slovanski svetnik sv. Vladimir. Na njegov grob prihajajo iz cele Albanije pravoslavni katoličan In mohamedanl, da si v molitv Izprosijo z4ravja. Elbasan se je v zadnjem de-aetletju precej moderniziral. Nekoč je bil Elbasan znan po tem da je Imela .edina hiša, v kater je stanoval sultanov vezir, dimnik. V dobi turške nadvlade je bilo namreč prebivalcem prepo vedano graditi hiše z dimniki. da bo tako enkrat za vselej od- očeno". . bomo tolkli . . ." Do zdaj so jih tolkli le še Angleži In Grki. Imeli smo "avstrijsko pomlad", >otem *'češko", "dansko-norve-kko". Pravijo, da se je letos "balkanska pomlad" že začela. V Vipavski dolini In okoli Trsta bodo kmalu cvetele breskve. Komu bodo rodile letos? Pravijo, da je Trst poln Nemcev. NiČ ne de, morda le ni preveč ambicl? jozno tako vprašanje. Dokler I-majo ljudje voljo do življenja, še nI ničesar izgubljenega. Volja do življenja pomeni danes "tešak bojM. Vem, da Je bilo za judi tam že dvajset let težkega tx>ja. Škodu bi bilo zavreči vse upanje zdaj, ko se ne borijo več sami proti fašistični sili. "Nilska armada" jim je pokazala pot in mala Grčija. Ce "balkanska pomlad" ne bo cvetela za nacizem In fašizem — in Jugoslavija bo imela veliko odgovornost pri tem — potem je le še mogoče, da one breskve nekega dne, če n,' letos pa drugo leto, le rode "na svoji zemlji svojim gospodom". & nekaj vam bi rada pripomnila. Leta 1934 jeHmel general Zlngales govor v tržaški Rivol-telil. "Italija je z zakonom proglasila, da je za fašistično državo pojem driavljana In vojuka nedeljiv. To je vojaška država, ki jo je Machiavelll prorokoval, Garlbaidl sanjal, ki je postala realnoat v svetovni vojni." Če se bodo državljani izkazali enako, kot so se vojaki, bo dobro. Potem se bodo po tej vojni spet znašli v Garibaldljevih sanjah. Pozabili aor 4a je bila db zdaj Anglija vedno na njihovi strani. Dolenjka. Pismo iz Londona (Nadaljevanje s f. strani.) teroristov, za katere niso brez simpatij oni z liberalnim gledanjem na življenje ... Ustreljeni Slovenci so videli v fašizmu si stematičnl boj za raznarodovanje in zatiranje." Božji milni melje-jo počasi aH gotovo. Isto lahko rečemo o angleških milnih. Tako se je zgodilo, da so po desetih letih Angleži prvi, ki ao na bili fašistično Italijo, ono, ki je ukazala streljati na te Slovence Upajmo, da ne bo ostalo pri teh zmagah, *S časom pridemo do tesnejših in tesnejših spopadov" Tako je obljubil Churchill v svojem "italijanskem" govoru po radiju. Obstreljevanje Genove je menda začetek lakih tesnejših spopadov. In pa parašutisti v južni Italiji. Z vsakim udarcem po fašistični Italiji, z vsako zmago nad njo je maščevano tudi trpljenje primorskih Slovencev In Istrskih Hrvatov! Glasovi iz naselbin Sporazum med Ameriko in Mehiko Skupna raba ipna i letalskih oporišč Washington. D. C» 2. apr.— Amerika ln Mehika ita zaključili razgovore glede sklenitve sporazuma o skupni rabi letalskih ln pomorskih baz. Poučeni krogi pravijo, da bo sporazum ojačll letalsko obrambo Panamskega prekopa, ker bodo ameriški letalci lahko leteli z ameriške strani reko Rio Grande čez mehiško ozemlje naravnost do prekopa. Nov obrambni pakt bo kmalu podpisan jao reprezentantlh obeh vlad; stopil bo v veljavo, ko ga ratificira mehiški kongres. Provizije določajo, da letalci lahko lete Čez Mehiko in na poti tudi lahko ustavijo na mehiških letališčih, Če letala potrebujejo goriva ali popravila. To pomeni, da lahko dosežejo Panamski prekop v najkrajšem možnem času. ' Sporazumu glede skupno rabe letališč pripiaujejo veliko važ važnost, ker je izpopolnil nedavno podpisani pakt obrambe Mehike ln Ameriko Pogajanja, ki so rezultlraia v sporazumu, sta vodila Sumner Welles, državni podtajnik, in Francisco Castillo Najera, mehiški poslanik v Washlngtonu. Kongresna preiskava kupovanja zemljiU Washington, D. C., 2. apr. -Zbornični odsek za vojaške za devc Je odredi! preiskavo kupovanja zomljtšft v zvezi z izvaja nJem programa narodne obrum be. Akcij» je sledila, ko Je kon grešnik Engel, republikanec if Michigana, Izjavil, da Je vlada plačala previsoke cene za neka tera zemljišča. (N udu ljv vanje s t. strsnl.) $30 na mesec." Dostavlja, da vse to je še v oblakih. Zakaj je to še v oblakih? Zato, ker se ljudje ne pdbrigajo, da bi tisto podporo stresli lz oblakov, ki so dosegljivi vsakemu državljanu. Ti oblaki so v Washlngtonu, D. C.. In naši poslanci so tisti, ki jih lahko doseftemo s pismi ln dopisnicami, s katerimi jih urgiramo, naj glasujejo za zakonske predloge, ki so nam v , korist. In sicer ne samo za pen-zljo $30 na mesec, marvc<č $50 je naš program za začetek. Vsak moški ln vsaka ženska naj odloži svoje delo ln prepusti imetje otrokom, ko dopolni 60. leto, deležen pa naj bo ne manj ko $50 in ne več ko $200 na mesec. Tisti denar mora biti potrošen v 30 dneh, če ne, dobi prihodnji mesec toliko manj. Preračunano je, da je nad Štiri milijone ljudi v deželi, ki so stari med 60. in 65. letom. Razume se, da bi potem toliko mladih ljudi dobilo zaslužek. Vem, da bo mardlkdo rekel, da Je to nemogoče ln da so samo sanje. Toda temu nI tako. Kolikor je meni znano, pride to vpra' ŠanJe na dnevni red v kongresu prihodnji mesec. Zato priporočam ln želim, du vsak državljan, vsaj pa tisti, ki so v letih, pišejo pismo ali dopisnico svojemu kongresnlku in senatorjema, naj glasujejo za "Townrimd Bill H. R. 1036." V državi Wisconilnu je 12 kognresnlkov ln sigurni smo, da bodo razen dveh vsi glasovali za ta predlog, če jih bodo ljudje podprli s pismi ln telegrami. Jaz sem že osebno govoril z našim kongresnlkom, ki je povedal, koliko moč imajo reprezentance, če lm^Jo velik kup pisem ln telegrumov od volllcev. Če bi to Izvajali, bi bilo dosti več postuv sprejetih v korist revnegu ljudstva, ker na drugI strani so dobri advokati, ki skušajo preprečiti • sprejetje takih postav. Imam tudi pisma od senatorjev La Folletta in Wallyja ter kongresnlka Huhlla, da ao 100% za Townsendov zakonski osnutek. Če bi se še po drugih drŽavah ljudje pobrigali ln a plimi in telegrami pritisnili na kongresnike in senatorje, bi bil ta "bili" gotovo sprejet. , Če kdo želi več informacij o tem načrtu, naj si naroči \\»t Townsend National Weekly, 450 E. Ohio at., Chlcsgo, 111. Stane $2 na leto, $1 za pol lete ln 50c za tri mesece. V tem Hitu boste dobili vse podrobnosti, kako se bo to izplačevalo ln odkod bo prišel denar. Obstojajo pa tudi Townsendovl klubi po vseh državah. Če slišite, da Je v vali bližini, .pristopite in vam ne bo žal, Članarina je ssmo 25e na leto. Ne bi pisal tega v Proeveti, a ko ne bi vedel, da Je koristno vse člane SNPJ. S tem tr hlt rešen tudi problem naših starih članov, med katerimi aem tudi jaz. Obenem bi to Jednoti prihranilo dosti tisočakov. . Nedavno sem v uradni Pro-svctl tudi čltal priporočilo, naj bi jm* zopet vsi bolniški skladi združili v enega. Dopisnik pravi, da potem šele bi bilo pravo bratstvo, Če Je on že dolgoletni član Jednote in če pomisli na leta, ko so bili ti skladi združeni, bi so-dsj ne priporočal kaj takega. Upam, da ne pride do tega. Lucaa Dornovsok. 273, (Sheldon, Wis.) Park pred palaio Lige. tFJZZZm po .)ub.j.n. narodov poHal polj. Pikati ustavili stavkokasa. ki Je jeklarska unija CIO okUcala Jo skušal priti v stavko. tovarno Bethlehem Sloel Ce. Bethlehem. Pa., kjer sluh ulicah in kavarnah, morem le uganiti. Ali zadnje dni pred začetkom te vojno sem bila na obisku v Trstu. Vsakdo je bil le v skrbeh: "da bi le vsaj Italiju šla skupaj z Nemčijo". Bali so se. da ae ne i>i zgodilo kot v zadnji vojni, ko je tako erečno zamenjala svoje zaveznike in se j na koncu vojne znašla med zmagovalci , čeprav sama nI dobro { vedela, zakaj. Če se to spet ponovi. ni upanja za Trst, Prlmor-I je, Istro. Odkar je Italija vstopila v vojno, aem večkrat mi-■Iiln na te Tr/acane, da morajo biti zadovoljni. "Če gredo skupaj i Nemci, bomo tolkli oboje, glavo zaletel v ograjo." Ženeva, Svlca, 2. apr. — Pšenica raste okrog palače Lige narodov, kjer so se nekdaj sprehajali dlplomaije. Parki so bili spremenjeni v polja, ko je vlada prevzela zemljišča okrog palače. Meeperasun» Ranjenca so obvezali, potem pa ao ga povpraševali po osebnih podatkih: Kdo je, odkod je, koliko je starr 4.. "AH ste oženjenl?** ga končno vprašajo. "Ne/' je dejal, "saj sem se le z ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE m vel foMfeel lajalkl la tajala* la lleal, ki lik 4métvs livsllj« v ta svrko. Na Al nsstavljsal lok «1 nI In |M»toratal sastofMilkl se «lelofee« »krili set (¿Deis H« r bor Irk, se Mflwsekec. Wla la okollro Antea J«»ko»Uh, ss OevsIsMl. Okle la okalko. 'V An4r«| 1'lrls la Wr, Mlnn.. sa 4 r lava MieSMots. Krink K lun Is ( 'kUkolms. Mlnn., se rklsknln in oknlir«. r- Frsek (Vrtea Is TIre Hltt Psv es rao ■rs4a(»-v>fcWae Pean«. Anton Toralk 11 Ifnnahtl«. fs.. w tno sapsino PooMylvsalJo. '1— IVUrnrl Is UkfSff, Pa. IS >•• (NMfno Prano. John Zor »i • k M IMrrfl la »k*lko. Polog v sok lik M kMw vsoi Aea •N nsrWnik mm p*M\o svojo aareM. »O Slrrkln« Mota PKOKVKTA Mftf Srn. UvMsIo Ave* < btreg«, m, POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 1970-71 Emile zola Preložil vladimib lbvstik (Se nadaljuje.) Oborožila sta se iznova, ker «ta pustila teleč-njake in ostalo Um doli, ko je moral eden naložiti drugega na rame. Zid se je raztezal do Garannskega gozda, in peščica, ki se je imela za rešeno, se je naglo vrgla za neko pristavo ter odondot dosegla drevesa. "Tako", je dejal Rochas, kj je ohranjeval svoje krasno, neomajno zaupanje, "tu si za hip oddahnemo, preden zopet pričnemo ofenzivo." t 2e ob prvih korakih so čutili vsi, da stepajo v pekel; a nazaj niso mogli, vzlic vsemu je treba lo prekoračiti gozd, ki jim je nudil edino pot za umikanje. Ob tej uri je bil to strsšen gozd, gozd brezupnosti in smrti. Pruii, ki so sklepali, da se bodo čete umikale semkaj, so ga škropili s kroglami in obsipali z granatami. Bil je kakor pod bičem neurja, ves v gibanju, tuleč ob prasketanju svojih vej. Granate so sekale drevesa, listje se je usipalo pod kroglami, zdelo ae je, da prihajajo žalostni glasovi iz prekianih debel, in ihtenje je padalo z vejevjem, polnim mogočnega soka. Zdelo se je, kakor da vsakdo sliši tožbo zvezane množice, grozo in kričanje tisočerih bitij, prikovanih na zemljo, ki ne morejo bežati pred to točo karteč. Nikdar ni dihala tesnoba huje kakor v tem bombardiranem gozdu. Maurica in Jeana, ki sta bila dohitela tovariše, je takoj zagrabila groza. Korakala sta po velikem gozdu, kjer sta mogla teči. Toda krogle so žvižgale vsenavskriž, in nemogoče je bilo spoznavati njihovo smer ter se skrivati, sks-kaje od* drevesa do drevesa. Dvoje mož je padlo mrtvih, zadetih v hrbet ln v obraz. Pred Mauricem se je stoleten hrast, ki mu je granata poruiila deblo, porušil s tragično vzvlšenost-jo junaka, maateč vse, kar je bilo naokoli. In v hipu, ko je skočil mladi mož nazaj, se je zlomila na njegovi levici orjsšks bukev, ki ji je druga granata odbila krono, in m je podrla kakor tramovje katedrale. Kam bežati? Kam obrniti korake? Na vseh straneh je bilo zgolj padanje vej, kakor v ogromnem poslopju, ki se hoče podreti in ki mu rušeči se strop zaporedoma lomi sobane. Nato, ko sta skočila v grmovje, da uideta temu drobljenju velikih dreves, ja manjkalo le malo, da ni neka granata raztrgala Jeana na dvoje; na srečo se ni razletela. Zdaj ie nista mogla več dalje v tej nera-zreini gošči grmovja. Tenka stebla so se ovijala njihovih ram, visoka trsva jima je opletala gležnje. Približali so se jima nenadno se dvi-gsjoči zidovi hoste, ¿ločim je kroginkrog frčalo listje pod orjaškim srpom, ki je žel po gozdu. Poleg njiju je drug vojak, ki ga je krogla zadela v čelo kakor blisk, obstal pokoncu med gvema brezama, ki ga nista izpustili. Jetnika v tej hoati, sta pač dvajsetkrat čutila, kako je šla smrt mimo njih. "Bogme", je dejal Msurice, "odtod ne prideva živa." Bil je bled kakor zid,- in drget ga je zagrabil iznova, in Jean, ki je bil tako hraber in ga je ie zjutraj bodril, je tudi prebledel pod prijemom ledenega mraza. To je bil strah, tisti grozni, nalezljivi, nepremagljivi strah. Zopet jih je žgala silna žeja, neznosna sužs v ustih; grlo se jima je ožilo s hudimi bolečinami, kakor da jih nekdo davi. Vse to so spremljale slabosti in ostud v želodcu; noge pa — kakor-da bi jih razbadale igre. In v tem člato fizičnem trpljenju strahu, s stisnjeno glavo, sta videls frčati tisoče črnih točk, kakor da bi bila mogla mimogrede razločiti leteče oblake krogel. "Ah, prokleta usoda," je zajecljal Jeant "vrag je pa vendarle, da nosil kožo ns prodaj za druge, ki se skrivsjo kdovekod in mirno pušijo svojo pipo!" Maurice, prepadel in razburjen, je dodal: "Pa res, zakaj ravno jaz in ne kdo drugi!" To je bil upor Jaz-a, samoljubna besnost posameznika, ki se noče s smrtjo žrtvovati za svo* jo vrsto. "Pa ie to", je povzel Jean, "ko bi človek vsaj vedel vzrok, in če bi bilo vsaj čemurkoli v prid!* Nato je dvignil oči in pogledal v nebo: "In povrhu to svinjsko solnce, ki se noče spraviti za hribe! Kadar zapade in bo noč, se menda vfndar ne bodo več bili." Tako je prežal že dolgo časa, ne vedoč, koliko je ura, in brez vsake zavesti o času — prežal na polagno padanj solnca, ki se mu je zdelo, da ne jfre naprej, marveč da se je ustavilo tam nad gozdi levega obrežja. In to niti ni bila plaši ji vogt, bila je zgolj zapovedujoča potreba, da ne bi več slišal granat in krogel, da bi šel drugam, pogreznil se v zemljo in se tam izgubil v nič. Brez človeškega spoštovanja, brez sla-ve pred tovariši, da vršita svojo dolžnost, bi bila izgubila glavo ln zbežala v galopu. Sicer pa sta Se Maurice in Jean privadila tudi tega novega položaja; in s preobiljem njihovega strahu se je družila nekakšna napetost in pijanost, ki je bila v bistvu hrabrost sama. Nazadnje niti nista več hitela, ko sta hodila po tem gozdu prokletstva. A groza je naraščala-sredi teh bombardiranih dreves, ki so se rušila na vseh straneh, pobiti na svojih mestih kakor trdi, orjaški vojaki. Pod listjem, v pre-lestnem zelenem polmraku, globoko notri v skrivnostnih, z mahom nastlanih skrivališčih, je puhala smrt. Skrunila je samotne studence, umirajoči so grgrali v Izgubljenih kotičkih, koder so doslej blodili le zaljubljenci Vojak, ki mu je krogla predrla prsi, je našel, ko je padel z obrazom na zemljo, ravno še časa, da je zaklical: "Zadet!" Drugi, ki mu je granata razbila obedve nogi, se je smejal, ker ni vedel za svojo rano, marveč je mislil, da se je spodtak-nil nad korenino. Drugi smrtno zadeti so govorili in bežali s prestreljenimi udi še več metrov daleč, preden jih je v naglem krču vrglo na tla. V prvem trenotku nihče ni čutil niti najgloblje rane; šele kasneje so se pričenjale strašne bolečine ter si dajale duška v kriku in solzah. O, ta gozd zločina, ta razmesarjeni gozd, ki se je med ihtenjem umirajočih dreves polagoma jKilnil s tulečimi tožbami ranjencev! Ob znožju nekega hrasta sta videla Maurice in Jean zuava z odprtim drobovjem, ki je neprestafto kričal kakor zaklana žival. Nedaleč od njega je ležal drugi, v plamenu; njegov modri pas je gorel, ogenj se je širil in mu smodil brado, do-čim se on, ki je imel očividno ledja razbita, ni mogel ganiti in je plakal gorke solze. Potem sta videla stotnika, ki mu je bila leva roka odtrgana in desna stran razmesarjena do be-dra, vlačiti se ležečega na trebuhu in moledovati z ostrim, strašno prosečim glasom, naj ga kdo pobije do kraja. Še drugi, mnogi drugi so trpeli grozne muke, ki so pokrivali travnata pešpota v tolikem Številu, da so morali vojaki paziti, da jih gredoč ne pohodijo. Toda ranjenci in mrtvi niso šteli več. Tovariš, ki je padel, je bil zapuščen in pozabljen. Niti pogleda niso več obrnili nazaj. Usoda je bila takšna. Prihodnji pride na vrsto tovariš, prideš nemara na vrsto ti sam! Ko so dosegli gozdni rob, pa se je nenadoma oglasil krik kakor za apel: "K meni!" Klical je podporočnik-zastavonoia, ki ga je zadela krogla v leva pljuča. Padel je, bruhajo kri na vsa usta. In videč, da se nihče ne ustavi, je še imel mol, da je kriknil iznova: (Dalje prihodnjič) i\ j v ••I,en "štil", en roč ali prijemalo. upozne iz današnjih p<*»u*» te bo, m ker hoče bm uljuden, te ne bo izpraševal več, in minulih dni Anton Zalts NAáLI NAS SO Ml Slovenci delamo povprečnemu Amerikancu mnogo preglavic s svojo narodnostjo, o kateri sami ne vedo, kam bi jo prištulilL Ko se tu in Um zaplete* v pogovor z njimi, ne bo vzelo dolgo, ko te bo po tvojem akcentu, kateri je nekaka poseb-miat vseh naseljencev, spoznal, da si naseljenec. Ves trud, da bi izgovarjal angleščino kolikor mogoč»* » ameriško, ae ti pred tu rojenim ne bo posrečil. Ako boA izgovoril nekaj bcaed popolnoma pravilno, ae boš ujel pozneje. Ti sam tega ne opaziš, o-pa/i pa oni, ki s teboj govori, pa ao bo naredil, da U zgolj radi formalnosti vpraša: Are you Polish* N«i — boš odgovoril malo u>a!j<»n. ker te ima za Poljaka "1 am not Poltsh. I um a Slo-vene". — "Slovak?" te bo popra vil. kakor da ti nisi pravilno Iz ker bi bilo iUk brez pomena zanj, pa se bo naredil, kakor da razume in da sedaj ve, kaj Je "Slovene" in bo rekel: I see. Človeku pa Je kljub temu nekako težko. Res ne ŠUjemo visokih milijonov, ali tisto bore malo, kar naa je, nekaj le štejemo, pa bi upravičeno, če ne radi drugega, vsaj radi Louisa A-damlča, ki naa predstavlja širil smerlški publiki s svojimi knjigami. morali najti neko mesto. To je. kadar bi rekel, da sj "Slovene", ne bi bilo treba vedno iti skozi dolgo proceduro razlaganja in bi tujec rekel: Že vem, Slovenci ste del Jugoslsvije. Pa se Je zgodilo, da je pričel Httlcrrogovllltl po Balkanu. Časopisi, katere prodajam že od po-eetka vojne, nosijo i malimi presledki velike naalove na prvi strani (head-tinee) "Hitler Hitler* Hitler" — kakor da ima on »edaj monopol na naalove. Dostikrat sem ae Jezil, ko aem jih i a/obešal v okna. Hitler to, Hitler ono —. kako pač moremo govoril "Slovene". In ko tudi j pričakovati, da bo svet vedel za Slovak noče* biti. ae prične tisto kaj diu«cga. kakor samo za Hi-dolgo ra7laganje o Jugoalavlji, ojtl^tja in Nemčijo, ako mu bodo treh narodih, kakor bt pripovc I vedno dajali velike naslove doval o sv trojici, ali pa da hi (hesd-Unie)? mu čisto po domače povedal, da1 Amp«k o čudežih, na kat^e je nova dr*ava Jugoslavija po- smo ie tako pozabili, so ti mM. tlobna vilaru s ti etru rogli. Vsak da sr naenkrat zopet vrše Kar rogel je zaac, val trije pa imajo t čez noč, ko je pričel Hitler bla- ti kruh Jugoslavije, ga je Jugoslavija odrinila skoraj za celih itirinajst dni s prvih strani! Ju-goslavija se upira podpisu pakU, so so glasile prvič velike naslovne črke, potem pa so kar oaUle, sicer vsak dan nekoliko drugače, a vse ao se pričenjale z Jugoslavijo in čutil sem se kar ponosnega, ko so ljudje kupovali časopis in tu in Um omenili deželo, ki Jim je bila včeraj popolnoma tuja. > > Ker se je toliko pisalo v Jugoslaviji. so med drugim čiUli tudi o Hrvstih in Slovencih, o Mačku in Kulovcu, pa so nas tako našli. Sedaj pa vem odkod prideš, se je prtemejal v trgovino Šved, s katerim sem potrošil več kot u-ro čaaa z razlago odkod sem pred enim tednom in se ga ni nič pri-jelb. Prav doli ob kotu morja ste, Je pripovedoval in gledal na nariaan zemljevid v časopisu. Tako Je izvedel, da so nekje Slovenci ns svetu in da tisto, kar aem mu pripovedoval Jaz, ni bila bajka Na dan podpiaa tistega pakU nisem bil naslovne strani niči vceel. Poznam Srbe. o katerih1 spregovorim pozneje, pa sem bil! nekako razočaran In če bi bil mogel kako akriti tisto naslovno stran v izložbenem oknu. bi bil to storil Niaem videl rad, da bi jo čttal kdo drugi Pa sem imel smolo Niti enega časopisa ni bi-1 lo med vsemi, ki ne bt imel UsU _ riOflviTi naslovne strani o podpipu pak-U in ni kazalo drugega, kot da sem vse položil ns hrbet. Pa naj jih obračajo! Nak, s tako naslovno stranjo pa že ne v okno! — Kar je, pa je, sem mislil sam pri sebi. Jugoslavija mora pač imeti gotov vzrok, da je prisU-U na kapitulacijo. Vse tisto obljubljanje pomoči od strani Anglije in Amerike, da ji bosU pomagali, se mi je zdelo nič. Ce bi v resnici kaj šteli, da bi se Ju-goslsvija nanju zanesU, ne verjamem, da bi se našel med Srbi ali sploh Jugoslovani kdo, ki bi prisUl na kakšen kompromis s smrtnim sovražnikom Nemcem. Pa sem se zmotil. Kakor hitro so nasUli v deželi nemiri, je na-sUlo novo upanje, in ko sem par dni zatem obešal v okno časopis z naslovi, ki so poročali, da so Čez noč brcnili regenU Pavla, Cvetkoviča in Markoviče, sem U časopis razprostrl, kakor bi o-bešal perilo. Sedaj pa le glejte! — sem zadovoljno menil sam pri sebi. Tiste male balkanske drŽave JugosUvije je bilo treba, da se po 18 mesecih vojne čiU nekaj, kar te navdaja z upanjem, da je nekje le še nekaj hrbtenice in če bi tudi Jugoslavija že jutri podlegla, česar seveda nikdo ne želi, je ne bi obsojal več! PostaviU se pa vendar je, in to je, kar šteje! — Ko sem bil v letu 1921 poslan v južno Srbijo, da odslužim svoj rok, nisem bil nič kaj zadovoljen. MoJa želja je bila, kot vseh drugih Slovencev, da bi služili kje v Sloveniji, pa v tem nismo odločevali mi, temveč višje glave in radi ali neradi smo morali v Srbijo. Pozneje mi za to ni bilo žal, celo hvaležen sem bil, da sem imel priliko spoznati se z njimi in se seznaniti z njih šegami ih običaji. V malem mestu Negotinu, ki je v nekakem trikotu in meji na Rumunijo in Bolgarijo, sem imel priliko opazovsti njih primitivno življenje. Časopisi v tistem mestu so bili redka stvar. Vse novice so razglašali na ulicah od vogala do vegaU z bobnom. Navadno sU to vršiU dva. Eden je tolkel na boben, da je sklical ljudi skopaj, in ko se mu je zdelo, da jih je dovolj skupaj, je drugi prečitfd ali pa kar ustno oznanil norico. Ravno tisti čas, ko sem služil Um, je umrl kral Peter. Ko je bobnar razglasil njegovo smrt na ulici, so plakali vsi vprek, kakor da bi umrl kdo izmed ožjih sorodnikov. Na domu, kjer sem sUnoval, je pla-kala gospodinja. Pestovala je malega dečka in govorila: Daj Bože, da sinko doraste, da služi kralju in umre za občino! — Nikoli prej ne slej nisem slišal, da bi mati želela svojemu sinu, da hitro dorasU in umre za domovino, kakor je želela ta srbska žena. Srbi so bili vajeni vojn in u-miranje za domovino jim je bilo nekaj svetega in častnega. O svojem kralju so govorili, kakor bi ti ali jaz pripovedoval kaj o sosedu ali prijaUlju. "Naš čiča (stric) Pero ln nai čiča Pero," so govorili sUri rezervisti. "On je bio blag čovek, junak od pete do glave, kakor tudi njegov sin A-leksandar!" Spominjali so se ju, ko so bežali preko albanakih gora v zadnji svetovni vojni. Kako sU z drugimi vojaki vred trpela in stradala in kako so se zmagoslavno potem vrnili nazaj po Solunskem predoru. "Lahko je bilo vam, Avstrijcem," mi Je rekel en krst srbski seljsk, ki se je tepci v zadnji svetovni vojni to ko sva se pričela meniti o nji. "Vi Avstrijci in Nemci sU bili dobro organizirani. Založili ao vas g puškami in municijo in za vami so šle kuhinje, kamor koli ste Šil vi, mi smo ps morali vzeti s seboj svojo puško in stikati za municijo. Kdor Je imel svojega konja, je šel v vojno s svojim konjem in vozom, pa je moral potem poleg gobe skrbeti Še a konja. O kuhinji nismo vedeli nič, Jedli smo, kjer smo kaj dobili, če se pa nI dobilo, smo bili lačni. Kljub vsemu temu neredu smo dsli "Sva-bom" vetra in če je le bilo mogoče, smo jih lovili in klali namesto streljali, ker smo hrsnill na munieiji, na "meUkih" kakor mi nazivamo pa t r one " To je bilo sicer tefk* verjeti, s ker asm v zadnji vojni sam bil priča hrabrosti Bosancev, ki prav nič ne zaosUjajo za Srbi, sem verjel, da ne pretim vajo. Tudi Bosanci so hranili na pa-tronah, čeprav Jim tega ni bilo 1 Stenski koledar Cak f' Nekoč je živel bogat Turek — vsaj mislili so, da je bogat — kajti njegova nečaka Ali in O-mar sU v upanju, da bosta dedovala, napravila na račun dedi-čine primerne dolgove. Ko pa je nekega dne dobri turški striček legel in ni več vsUl, se je izkazalo, da ni za njim prav ničesar osUlo. To se pravi, o denarju ni bilo ne duha ne sluha, najdena £a je biU oporoka in v njej je bilo. zapisano tole: "Me|ima nečakoma Aliji in O-marju! Denavjji po meni ne bosta dobila. Ce sta se zanašate na to, vaju je vrag navdal z lakomnostjo in razočaranje vama bodi kazen. Če pa se na moje posvetno btego nisU zanašala, me bosU ohranila v mislih in časteh in bosta blagoslavljala moj'spomin. Zakaj to, kar vama zapuščam in kar je vredno več od denarja, sU dva stenska koledarja. Dobil sem ju nekoč kot prvo darilo za razpravo "Kako moreš Živeti brez denarja", in izprevi del sem, da je bilo plačilo vred no dela, zakaj koledarja imaU na vsakem listu po en zUt pregovor in vsi ti pregovori skupaj so prava zakladnica modrosti. Ce se bosU brez pomišljanja ravnala po njih, bosU dosegla u-gled in bogastvo. Selam!" Ali, ki je bil boljši izmed obeh turških bratov, je svečano rekel, da ni računal na stričev denar. S težavo je iztisnil iz oči nekaj solz, vUknil koledar pod pazduho in šel domov. Omar pa, ki ni bil samo Ukomen, ampak tudi odkritosrčen, je divjal kakor pravi Turek; raztrgal je stenski kolecter na tisoče koscev in prav Uko o&šel domov. Ko je bil Ali doma med štirimi stenami, je prižgal luč in začel premišljati. Njegov stric je bil pameten in previden mož. Najbolje bo spoštovati njegovo poslednjo voljo. Ali mu ni za plačilo obljubil ugleda in boga stva? Dobri Ali je pritrdil koledar na viden prostor in dan za dnem je vestno utrga z njega po en listič. Tako pridobljena zrnja —■ pregovore, ki so bili na lističih, — si je skrbno vtisnil v sr ce. Že čez nekaj dni je Čutil plemeniti vpliv tega ravnanja na svojo dušo in njegova plemenitost se je dvigala kakor toplomer na vročem soncu. Glasno je hvalil modrost rajnega strica. Ko pa je minilo teden dni se je Ali jev obraz zdajci podaljšal kakor minaret. Kajti namestu pregovora je prišel na dan listič, na katerem je svetovno znana velika tvrdka ponujala pobožnim bralcem raznovrstno blago v nakup. Tu je bilo govora o srajcah, ovratnikih in manšetah, na tucate in poltucate, s popustom ali brez njega. Plačljiva je bila ta roba naprej ali pa o prevzetju. Omenjeno je bilo tudi, da tvrdka vrne denar, če blago kupcu ni všeč. KaUlog je bil seveda zastonj na razpolago. Ali je globoko zastokal, ko Je prebral te dolge llUnije. Preživljal se je z delom svojih rok in kolikor je s tem zaslužil, ni bilo dosti več, kakor mu je stric zapustil. A oporoka je zahtevala naUnčno izvrševanje stričeve poslednje volje; tu ni veljal nskakšen "če" ali "akon. Ali je zastokal, vzel predujem na svojo plačo in pisal, naj mu pošljejo ponujane predmete. Se vesel je bil, ds je ksUlog dobil zastonj. Med tem je spet minil teden dni. Kdo- popiše Alijevo grozo, ko najde na koncu tedna na koledarju nov listek, v katerem mu je bilo naročeno, naj si kupi ročno harmoniko, lopatico za premog, veliko izbero slamnikov, krožnike za juho in poeebne za prikuhe. puške na stisnjeni zrak, košare za papir, viseče svetilke, ptičje kletke, blagajniške knjige, stroj za izdelovanje klobas m druge podobne, za Turka neogibno potrebne predmete. "Kaj naj storim s to vražjo ropotijo?- Je stokal, a takoj ae je pokesal svojih bcaed, očiUjoč si treba. lUlijani so vedno vedeli, kje so na fronti Boaanci ln niso nič kaj radi napadali. Vedeli so, kaj jih čaka, ako jim padejo v roke. Ker ie nI vseh dni konec, se ie lahko marsikaj zgodi in se zna zgoditi, da se bodo "meUkl" ie hranili. Hitler Je precej časa iskal, zna se pe zgoditi, da bo ns-šel, kakor so nas Slovence mnogi Američani našli šele sedaj. da CharLas fit Seajrs. ki vodi saell šanje glede deportacije Harrfja Bridgeea. voditelj s unij CIO na sapadu. Zaslišanje se Je pričelo 31. marca v San Frsnciacu, CaL nehvaležnost do dobrega strica, ter odšel, da bi iznova vzel pred ujem. Toda ni ga dobil. Obrnil se je potem na nekega svojega prijatelja za posojilo. Toda če je Ali mislil, da bo s tem konec njegovih težav, se je motil. Vsak teden je našel na koledarju nove ponudbe. Počasi je postal srečen lastnik popolnih kuhinjskih in hlevskih oprav, moških in ženskih oblek za vsako sU-rost in velikost, patentiranih naramnic, priprav za umno kuhanje žganja, blaga in aparatov za zrakoplov in- desetih ton slani kov. V prvem četrtletju so se mu lasje naježili, v drugem so mu spet padli nazaj, v tretjem so mu osiveli, v četrtem pa izpadli. Od prijateljev se je moral zateči k oderuškim izposoj evalcem denarja in naposled je tičal Uko globoko v dolgovih, da si je želel biriča bolj kakor odrešenika. Toda rešitev je morala priti v drugi obliki. Ko je namreč pri Šel do zadnjega lista koledarja, je na njem našel lastnoročno stričevo oporoko, ki je ukazovala, naj neutegoma stopi k notarju. Ali, ki se je že navadil, ČETRTEK, ¿e brez Pom^janjTii vsako stričevo željo £ *** brez odloka. Kd^^ pisati njegovo brezm^Tj denje, ko je pri notarfo«¡5 da hrani ta še drugo poroko, v katerem zapušča njemu in Omarj?* cejšnje imetje, pa le t*daiJ moreU izkazati z beležko ¿i na zadnjem listu koledar/ je hudobni Omar raztrgal t koledar, mu je seveda mj dragoceni list in vso zaZ£ je dobil Ali. Čeprav le U divjal in si pulil lase, mgnj dali niti piastra. Ali p« ^ presenečen. Plačal je noČl gove in je vzel lepo dekleVi no. /- ~ Zdaj bi bil lahko živel v v« lju in. razkošju do smrti a b voščljivost in nesreča sta * žila njegova vraU in nekegt ot Je "jegova mlada ženica uiU hudobnim Omarjern K» r je ^ Ali plemenitega značaja je J zvesti odpHatfl, toda ko je «J svojo blagajno, je skoraj J v nezavest. BUgajna je bikZ zna! Zenica je vzela s sabo S ves njegov denar. Od sosedi je izposodil debelo vrv in id podstrešje, da bi se Um ob* Med potjo pa se je spomnil vs tistih zakladov, ki jih je bU q kupil na ukaz stenskega kol«k ja. Hvaležno je vrnil izposoj vrv in začel prodajati nabra šaro. t In sreča se je spet nasmeh^ prevaranemu Aliju. Tujega b| ga kar dovolj ni mogel sproti n ročati. Ljudje so se trgali n in so bili srečni, če so sploh k dobili. Po nekaj letih je bil /| eden najbogatejših trgovcev Carigradu. V svojem srcu pa posUvil dobremu stricu vec( spomenik — kajti, kaj bi bilo njega, če se ne bi bil Uko n sto ravnal po njegovi volji! Hudobnega Omarja pa je km lu doletela kazen. Oženil ae je Alijevo ubeglo ženo, ki pa njen ni marala uiti. COTTAGE HIŠA NA PRODI Proda se 4 sobna Cottage hii zaprt porč in podstrešje. Gani za eno kard. Zmerna cena. 21 S. St. Louis Ave., Chicago, 1 —(Adl TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko «ki spadajoča dela TUka vabila sa veselice ln shode, vtsltnice. časnika, knjig koledarje, letak« Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeslku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ« D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijsko delo prt« m Pišite pe Informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. illinoi ROCKWELL 4994 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 11. radne konvencije ao lahko naroči na llat Proi**» » dva. trt štiri ali pet ¿lanor U ene družine k eaiasrsi-Ust Pzoaveta stane sa vse enako, se šlane ali nečlan« ** ■ letno naročnino. Ker pa člani ie plošaje pri aeeementa SIJI" tednik, ae jim to prišteje k naročnini, Torej aedaj nI mka. da je llat pcedrag aa člane SNPJ. Ust Presvata je vaša lastalas ia poSore je v vsaki dznšinl nekdo. Id M rad Htal llat vsak daa. Pojasnil«!—Vselej kakor hitro kateri Uh članov preneha biti čla» SNPJ, ali če a« preseli proč od družine in bo zahteval sam «voj i» tednik, bode moral tisti ¿lan iz dotične družine, ki Je Uko «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to UkoJ naznaniti upravniltvu li« ln obenem doplačati dotlčno vaoto listu Prosveta. Ako tegs J» stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto naroftu» Cena Ustu ProaveU jei Za Zdnaš. države ln Kanado 9949 Za Cleero ln Chicago |e 1 tednik te.. ^MgJB 9 ln te tednike te. 9 tednike In_______________ 2.40 4 tednike te................. \M > 9 tednikov te_____________ nič .. Za Evropo j« tednik« te I.M iN in IM spodnji kupen, priložite v piamu ln si naročite list ki j« vaša PROSVETA. SNPJ. 9997 So. Lawndaie Ave. m. Prilsšsns pošiljam naročnino aa llat Prasveto I) fens--------------------------------ti Naatev_____________ Ustavite tednik te f« pripišite k moji članov moj« t)-------- S|______ 4}~_ S)