novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 44 (1129) Čedad, četrtek, 14. novembra 2002 naroči se sStSW V prvem krogu zmagal Drnovšek Nedeljske predsedniške volitve ter volitve za obnovo vseh občinskih svetov v Sloveniji so potrdile, da je slovensko volilno telo za stabilnost in za nadaljevanje dosedanjega razmerja sil. To lahko sklepamo po prvih ocenah volilnih izidov, ki so v bistvu potrdili, da ostaja Janez Drnovšek tudi v drugem krogu nesporni favorit za končno zmago proti kandidatki desnosredinskega bloka Barbari Brezigar. Predsednik slovenske vlade je prejel nekaj čez 44 odstotkov glasov, Brezigarjeva pa nekaj čez 30. Za presenečenje med ostalimi predsedniškimi kandidati je poskrbel Zmago Jelinčič, ki je zbral skoraj 9 odsto-kov glasov in se uvrstil na tretje mesto. Slab rezultata so dosegli bivši guverner Janez Drnovšek Banke Slovenije France Arhar (7,6), France Bučar (3,2) ter predstavnik Združene liste Lev Kreft (2,2). Na podlagi teh rezultatov lahko zapišemo, da ima Drnovšek v drugem krogu še precej volilne “rezerve”, medtem ko Brezigarjeva lahko računa le na podporo volilcev, ki so se v prvem krogu opredelili za Arharja (seveda ne na vse). beri na strani 2 Film Video Monitor Cividale, Teatro Ristori venerdì 22 novembre, ore 20 III Iz tišine/Viaggio nel aknzio Roberto Dapit Moja meja/D mio confine Nadja Vetusc*k, Anja Medved Passeranno anche stanotte/Prešli bodo tudi to noe Matteo Oteotto Kinóatelje Gorica - Kulturno društvo Ivan Trinko ■ Postaja Topolove V Vidmu v petek predstavili rezultate dvoletnega evropskega medmanjšinskega projekta Uveljavlja se model dvojezične šole Prireditelji posveta Zavod za slovensko izobraževanje iz Špetra in Večstopenjski šolski zavod iz Pavia di Udine Družina kot okolje, kjer prihaja do prenašanja jezikovnih sposobnosti v materinem jeziku na mlajše rodove, izgublja v sodobnem svetu na teži in pomenu. Medji in sodobne tehnologije po drugi strani negativno vplivajo na rabo manjšinskih jezikov. Tudi zaradi tega ima šola, še zlasti na ravni vrtca in osnovnega šolstva, nenadomestljivo vlogo pri ohranjanju manjšinskega jezika. Se bolj bo to veljalo v bodoče. Zato se na evropski ravni med jezikovnimi manjšinami vse bolj uveljavlja prepričanje, da mora šola čimprej stopiti na pot zgodnjega uvajanja dvo in večjezičnosti. K sreči ne gre le za teoretska dognanja, a za večletne izredno zanimive iskušnje širom po Evropi/Del teh bogatih izskušenj smo spoznali v petek 8. na videmski univerzi, kjer je potekal mednarodni po- svet o večjezičnosti v predšolskem obdobju in v osnovni šoli. V bistvu je šlo za eno od zaključnih srečanj dvoletnega evropskega projekta, pri katerem je sodelovala tudi slovenska manjšina in sicer Slovensko šolsko društvo s Koroške in Zavod za slovensko izobraževanje iz Spetta, torej prireditelja posvetovanja V ospredju, tako na včerajšnji videmski predstavitvi kot v samem projektu, so bili Fri-zijci, ki se delijo v štiri skupnosti ter so naseljeni v dveh državah in sicer v Nemčiji in na Nizozemskem. Med seboj se močno razlikujejo. Prvi je na posvetu spregovoril predstavnik severnih Frizijcev, ki je govoril o 28 dvojezičnih osnovih šolah in 18 dvojezičnih vrtcih, izrazil pa je željo, da bi bila dvojezičnost obvezna že od četrtega leta starosti otroka, kar bi pomenilo, da bi jo morala tudi država bolj prepričano podpirati in skrbeti zanjo. Drugačno je stanje zahodnih Frizijcev, ki živijo na Nizozemskem. Številčnejši so, gre namreč za 620 tisoč govorečih, pri čemer pa velja poudariti, da 94 odstotokov pasivno obvlada materni jezik, 74 odstotkov ga govori, 65 odstotkov ga bere, le 17 odstokov pa ga tudi piše. Prednost te skupnosti je v tem, da je zgodnja dvojezičnost obvezna. Saterland je otok ffizijske manjšine v Severni Nemčiji. Sul tema del plurilinguismo in età prescolare e nella scuola elementare si sono confrontati venerdì 8 a Udine, nella sede dell’ Università, i rappresentanti delle quattro comunità di Frisoni che vivono in Olanda e Germania, della minoranza slovena della Corinzia in Austria e della provincia di Udine, della comunità In due convegni all’Università e in Provincia A Udine si riflette sulle minoranze friulana ed i Sorabi, una minoranza slava che vive sul territorio della Germania. Tutti erano inseriti in un progetto europeo bien- nale che prendeva le mosse da due osservazioni: da una parte che la famiglia nella società moderna occidentale perde di peso nella tra- smissione della lingua, specialmente quella di minoranza e che i mass media influiscono negativamente sulla comunicazione nelle lingue minoritarie e regionali e dall’altra l’importanza che assumono sempre di più su questo terreno la scuola dell’infanzia e la scuola elementare, (jn) segue a pagina 3 žSffTKž:. Gre za jezikovno skupino, ki jo sestavlja kakih dva tisoč govorečih, je popolnoma utopljena v nemškem okolju in se je obdržala zaradi močne zavesti ljudi in ker živi v močvirnatem okolju, ki ni bilo posebno vabljivo za nemške sosede. Fri-'zijski jezik so ljudje vsekakor začeli opuščati in so govorili nizko nemščino. Le v zadnjih desetih letih smo se zavedli napake, je dejala njihova predstavnica na posvetu v Vidmu, in smo uvedli frizijščino v šolo, čeprav le uro tedensko, kar je odločno premalo, (jn) beri na strani 4 NEW GLOBAL WZM£zoo2- D____ SE LA GUEARA Ì ONA RISPOSTA/ LA DOMANDA PCVE ESSERE MOLTO STUFI d*/ Pet milijonov evrov za našo manjšino Tokrat lahko zapišemo za Slovence pozitivno novico. Kot se bodo bralci Novega Matajurja spomnili, smo poročali, da je italijanska vlada sklenila razpoloviti sredstva namenjena kulturnim dejavnostim Slovencev v Italiji. Po tej, za vse nas nesrečni novici je prispel v Trst minister za odnose s parlamentom Carlo Giovanardi. Med obiskom se je srečal tudi s predstavnikoma slovenskih krovnih organizacij (SKGZ in SSO) Rudijem Pavšičem in Sergijem Pahorjem. Obljubil jima je, da bo storil vse zato, da bo vlada zvišala v proračunu sredstva od 2,5 milijona evrov na 5 mi- lijonov. Obljuba se je uresničila. Vlada je v enem izmed finančnih amandmajev v finančnem zakonu podvojila sredstva namenjena delovanju ustanov in organizacij slovenske manjšine v Italiji. Zvišana postavka vsaj deloma spoštuje namene zaščitnega zakona in lajša eno izmed skrbi (niti ne zadnjo), ki tarejo slovensko manjšino. Skoraj istočasno s sprejemom vladnega amandmaja je večina v poslanski zbornici zavrnila popravek poslancev levosredinske opozicije Roberta Damianija, Riccarda Illyja in Sandra Marana. Poslanci iz naše dežele so predlagali povišek za slovensko manjšino v znesku 10,1 milijona evrov (to je vsota, ki jo zaščitni zakon namenja manjšini v vseh svojih členih). Senator Miloš Budin je najavil, da bo isti popravek vložil v senatu. Ob tem pa je izrazil ^zadovoljstvo, da je vlada vendarle podvojila začetno predvideno vsoto. Sam slovenski senator je ob začetni razpolovitvi sredstev stopil v stik z različnimi vladnimi predstavniki in ministri, da bi popravili finančno postavko, ki je grozila manjšini s kulturnim bankrotom. K sreči je vlada ubrala drugačno in pravičnejšo pot. Lusevera, Chiesa parrocchiale domenica 17 novembre 2002 Koncert Sv. Martina Ore 11.30 S. Messa solenne accompagnata dal coro “Pod lipo' Ore 15.30 Concerto del duo Stanko Prapotnik (tromba) e Luca Ferrini (organo) četrtek, 14. novembra 2002 Hiteu sem v Sauodnjo za videt, če bom mu prepričat kakega niemškega oficirja, naj se premislijo, naj ustavijo tisto tragedijo. Pa je bluo vse zastonj. Potle sem šu v Spietar le s tistim namienam. An tuole nie nič pomagalo. Kar san se vraču gor pruot Kuosti, san že od deleča videu kadiž an vesoke plamene. Vsa vas je bla v ognju. Jok an stok. povsierode, otroc so jokal an uekal, ku oni an vsi vasnjani. Strašnuo je bluo tudi poslušat, kakuo so krave bulile an je vsa Zvina tarpiela. Kar san paršu v vas san hitro vidu mladega puoba an moža ustreljena na tleh. Buj potle san ču, kakuo je mož ueku an upiu: “Molite, molite otročiči grivingo”. Zapoznu san glas starega moža. Niemci mu niso pustili uon z njega kambre an notar zaklenjen je živ goreu. Drug dan smo ga ušafali na šporgetu, od njega je ostu sa-muo an “štor”, vas zažgan. Parbližno s teli besiedami je kaplan Forte napisu v njega bukva spomine na tisti tragični dogodek lieta 1943. An njega besiede je prebral v nediejo gaspuod Natale Zuanella, med mašo pred monumentarti padlim v Ku- Kuosta neče pozabit osti namest pridige. Vsi so bli pretreseni, še posebno vasnjani, tisti buj v lieteh, ki se še zmislejo na tisti dan. Naš spomin gre na vse žrtve uojske je jau na začetku don Zuanella, ki nieso bli sa-muo sudati pač pa tudi navadni ljudje. Tatuo naša skarb muora bit za mier, naša mo-liteu tudi zatuo, de se razsvi-etli pamet politikom cielega sveta, zatuo de bojo dielal za mier. Skarb pred uojsko, ki nam je zlo blizu, saj vsak dan pihajo močni an hudi vetruovi uojske, je bila tudi v besiedah predsednika Anpi Nadiških dolin Paola Manzini, prof. Giampiera Petricig an šindaka Brune Dorbolò. Spomin na tragedije je potri-eben za ne bit parsiljeni jih spet doživiet, potriebno je tudi daržat živo povezavo an solidarnost med ljudmi. Komemoracjon v Kuosti ni prazna retorika, je kiek občutenega, kiek skupnega, kjer se zbere vsa vas an kupe preživi liep dan. V nediejo je bluo ries lepuo, nebuo je bluo jasno, sonce je grielo, na maši, kjer se je zbralo pu-no judi je pieu zbor Cividin, potlè pa so vasnjani vsiem ponudli, ko de bi bili adna sama družina, dobrò pašto, sladak pečen kostanj an druge dobruote. Biu je pravi senjam. Pismo iz Kima Stojan Spetič Ko pride jesen in megla pokrije v gozdu orumenelo listje se v Rimu prične obred sprejemanja “finančnega zakona”, s katerim vlada določi kriterije oblikovanja proračuna za prihodnje leto ali, po domače povedano, pove, koliko denarja bo imela in zakaj ga namerava porabiti. Iz lastne izkušnje sem se naučil, kako mačehovsko znajo vlade ravnati s šibkejšimi, naj bodo delavci, brezposelni ali upokojenci, predvsem pa manjšine, kot je naša. Nikoli ne smemo namreč pozabiti, da je vsak zakon le mrtva črka, če ni finančno pokrit in operativen, kar pomeni, da so na razpolago sredstva, ki mu omogočajo, da s papirja preskoči v vsakdanje življenje. Z nami je zgodba vedno ista. Tista namreč o ciganu, ki ti ukrade kravo, jo zakolje, nato pa ti prinese nekaj mesa za družino. In ti se mu celo zahvališ, ker te ne pusti umreti od glada. Zadnje čase doživljamo novo izsiljevanje. Zbornica nam je, ria pobudo ministra Giovanardija, obnovila v ce--loti prispevek za naše kulturne usta- nove (5 milijon-vo evrov), ki ga je vlada pred tem razpolovila. V isti sapi nam je Giovanardi očital, da smo Slovenci preveč radikalni in da se moramo odpovedati zahtevi, da bi v območje izvajanja zaščitnega zakona vključili tudi mesti Trst in Gorico. Da bo izsiljevanje še jasnejše, je dodal grožnjo, da se lahko zaščitni zakon tudi spremeni... In mi vemo, da ima desnica v parlamentu trdno večino, tudi časa ji ne manjka. Istočasno smo izvedeli, da so ostale okrnjene vse ostale postavke s kritjem posameznih členov zakona. V izvirniku je šlo za milijardo lir za razvoj Benečije, milijardo za Glasbeno Matico, poldrugo milijardo za špetr-sko dvojezično šolo, slabo milijardo za šolsko upravo, predvsem pa skoraj šest milijard za dvojezičnost v javni upravi. Za dvojezične napise (vidno dvojezičnost) pa zakon namenja komaj 128 milijonov lir (86 tisoč evrov), kar najbolje postavlja na laž vse, ki govorijo o pretirani dvojezičnosti ! No, kmjenje teh postavk pomeni, da je vlada trdno odločena še naprej bojkotirati izvajanje na papirju sicer veljavnega zakona. Ali nas bo še naprej izsiljevala, nekako po tej shemi: če v prihodnjih tednih ne žr- tvujete vsaj polovico manjšine, ki živi v mestih, bomo v zakonu pustili polovične zneske za kritje posameznih pravic. Skratka, okrnjeno zaščito morate sprejeti zlepa ali zgrda. Pri tem se Giovanardi, ki ga prikazujejo kot tenkočutnega izobraženca in poznavalca manjšinske problematike, spreneveda in slepomiši, ko nam ponuja nesprejemljivo vzporednico z Reko, kjer naj bi za 6 tisoč Italijanov zadostovalo “manjšinsko okence”. Kakor, da bi gospod minister ne vedel, da je Reka na Hrvatskem in smo v tem mestu Slovenci prav taka manjšina kot Italijani, le da imamo zgolj svoje društvo “Bazovica” in nobenih drugih pravic. Kakšno vzporejanje pa je sploh to? Zakaj minister ne pove raje, zakaj vlada noče spoštovati državnega zakona? Pritisk na Slovence je sedaj nevzdržen. V Trstu fašisti napadajo z vseh strani, v Gorici grozijo s preštevanjem, ki ga s svojimi plakati zahteva tudi z deželnim denarjem plačani janičar. Njihov cilj je jasen: ustrašiti zmerne sile pod Oljko, da bi pustile na cedilu tržaške Slovence v imenu nekakšne “realpolitik”, vedoč, da smo poleg vsega šibki in brez prave podpore iz Slovenije, saj se le-ta ubada z drugimi problemi, kot sta vstop v EU in NATO, za kar potrebuje tudi italijansko podporo. Skrajni čas je, da tudi mi zarenčimo. 1. decembra drugi krog za predsednika 'm ** ? .... . Barbara Brezigar s prve strani Kar zadeva upravne volitve pa lahko ugotovimo, da predstavlja edino novost uspeh, ki so ga v številnih občinah zabeležili županski kandidati in liste lokalnega značaja. Iz njihovih vrst je bilo izvoljenih največ županov. Na podeželskih občinah so se dobro odrezali županski kandidati, ki pripadajo Slovenski ljudski stranki, medtem ko se se v večjih občinah ponovno u-veljavili kandidati, ki pripadajo levici, LDS in ZLSD. V naših obmejnih krajih bo v številnih občinah treba počakati na drugi krog, da bomo izvedeli, kdo je zmagal v tekmi za župansko mesto. V prvem krogu je to uspelo le Juriju Kavčiču v Cerknem, Miranu Ipavcu v Kanalu, Draganu Valenčiču v Sempetru-Vrtoj-bi, Miranu Klunu v Sežani, Bredi Pečanovi v Izoli ter Vojki Stular v Piranu. V ‘prvem krogu so v vsej Sloveniji izvolili 132 županov, v 62 občinah pa bo potrebno počakati na drugi krog, ki bo 1. decembra. Po neuradnih podatkih je največ že izvoljenih Zupanov neodvisnih (41), med strankami je na prvem mestu Ljudska (32), sledita ji Liberalna demokracija (16) in Socialdemokratska stranka (13). Kar 21 županov je bilo izvoljenih s podporo več strank. Naj ob tem opozorimo na podatek, da se je v Sloveniji za 193 županskih sedežev potegovalo 732 kandidatov. Med temi je bilo tudi trideset poslancev in po neuradnih podatkih si je trinajst izmed njih po volji volivcev prislužilo županovanje že v prvem krogu, v drugem k-rogu pa jih bo volilno srečo poskušalo še deset. V občinske svete mora biti izvoljenih 3500 svetnikov, ki so bili v manjših občinah z do 12-članskimi sveti voljeni po večinskem volilnem sistemu, v drugih pa po proporcionalnem. Un incontro sul tema venerdì 15 a Cividale Accoglienza familiare “L’accoglienza familiare: una ricchezza per la famiglia, una risorsa per la comunità” è il tema che sarà trattato in un incontro pubblico venerdì 15 novembre, alle 20.30, a Cividale, presso l’aula magna del Liceo classico, in foro Giulio Cesare. L’iniziativa è organizzata dall’Ambito socio-assistenziale di Cividale (che comprende i 17 Comuni associati), in collaborazione con l’Associazione nazionale famiglie adottive e affi-datarie, sezione di Udine. E’ un’occasione per le famiglie e le comunità locali di riflettere sui temi dell’affidamento familiare, ma più in generale dell’accoglienza, riservando un’attenzione particolare ai minori che vivono in situazioni di disagio o di difficoltà. La prof. Itala Cabai, presidente della sezione di Udine dell’ANFAA, poxterà il proprio contributo, che scaturisce da studi e ricerche compiuti negli anni ma anche dall’esperienza maturata nel settore. Molte le sorprese nell’urna Il duello è Drnovšek - Brezigar Alle elezioni presidenziali, domenica 10 in Slovenia, gli elettori hanno premiato la stabilità e quindi tributato un grande consenso a Janez Drnovšek che ha ottenuto il 44,4 per cento dei voti. In ballottaggio domenica 1 dicembre andrà la candidata della destra Barbara Brezigar, votata dal 30,76 degli elettori. Al voto hanno partecipato 1.156.102 cittadini, pari al 71,3 per cento degli aventi diritto. Secondo turno alle amministrative Sono moltissimi i comuni sloveni in cui sarà necessario il secondo turno per eleggere i sindaci. Al ballottaggio andrà anche l’attuale sindaco liberalde-mocratico della capitale, Vika Potočnik, che ha avu- to il 35,31 per cento del consenso. A contenderle la poltrona un’altra donna, Danica Simšič della Lista associata dei socialdemocratici. Al ballottaggio vanno anche il sindaco di Ca-poretto Pavle Gregorčič con Marko Miklavčič, a Tolmino si misureranno Ernest Kemperle e Ciril Testen, a Bovec l’ex sinda- co non è nemmeno entrato in ballottaggio e si confronteranno Robert Trampuž e Daniel Krivec. Inaspettata l’affermazione a Capodistria dell’imprenditore Boris Popovič che ha ottenuto il 39,8 per cento dei consensi, mentre l’attuale sindaco Dino Pu-cer va al ballottaggio con il 23,9 per cento dei voti. Ri- confermate invece al primo turno i due sindaci di Pira-no Vojka Stular e di Isola Breda Pečan. Accordo in volo La lunga trattativa tra la compagnia aerea slovena Adria Airways e quella serba JAT, che si è protratta per oltre un anno e mezzo, è finalmente giunta a buon termine. Da lunedì 2 di- cembre si attiverà il colle-gamento aereo tra Lubiana e Belgrado che fino all’aprile del prossimo anno funzionerà ogni lunedì, mercoledì e venerdì. Sciopero in carcere I rappresentanti di 140 carcerati di Dob, firmatari di una lettera di richieste alla dirigenza dell’istituto di pena in dieci punti, venuti a conoscenza che non erano state accolte hanno proclamato uno scioper0 della fame. Kultura Minoranze a confronto a Udine dalla prima pagina Faceva veramente piacere notare anche in questo contesto come sia conosciuta e stimata a livello europeo l’esperienza della scuola materna ed e-lementare bilingue di S. Pietro al Natisone, unanimemente considerata un punto di riferimento ed un modello da imitare. Dall’altra parte della città, a palazzo Belgrado, si è svolto un altro importante convegno internazionale che ha posto invece l’attenzione sul complesso rapporto esistente tra lingua, identità ed economia. A discuterne e-sponenti istituzionali e del mondo economico di Catalogna, Paese Basco, Sud Tirolo, Occitania, Slovenia, Galles e Friuli. Una riflessione ricca di stimoli e che segna anche un salto di qualità nel dibattito politico e culturale friulano. Ci si proietta infatti nel futuro, si aprono nuovi spazi e prospettive alla lingua friulana e slovena radicandola sul piano istituzionale e nel tessuto economico del Friu-ìi. In due giorni si sono succeduti oltre trenta interventi, la carne messa al fuoco era evidentemente moltissima e bene fa la provincia a pubblicare gli atti. Di tutti i contributi però mi hanno più colpito e lasciato l’amaro in bocca quelli di Domenico Vassallo e Teresa Totino che hanno illustrato le iniziative realizzate per favorire lo sviluppo delle valli occitane del Piemonte. Tramite progetti europei (come Interreg II e Leader 2) a regia pubblica in primis Regione Piemonte e Comunità montane dell’area occitana (180 mila abitanti, 14 val- li e 120 comuni) sono riusciti a coniugare lo sviluppo economico moderno, in un’area di montagna per molti aspetti simile alla nostra, con la tradizione culturale. Anzi la lingua occitana è diventata lo strumento della valorizzazione complessiva del territorio, “volano psicologico dello sviluppo economico”. In pochissimo tempo sono riusciti a creare l’Espaci oc-citan, un’associazione di enti pubblici che ha per o-biettivo la promozione linguistica, culturale e turistica delle valli occitane. Hanno costruito un vero e proprio polo culturale dedicato al mondo occitano che si articola in un Istituto di studi occitani (centro di documentazione e spazio-eventi), lo Sportello linguistico occitano on line (traduzioni e consulenze linguistiche e toponomastiche), la Bottega occitana per valorizzare prodotti enogastronomici, artigianato ed editoria locale ed il Museo sonoro della lingua occitana. Attorno a questo nucleo stanno nascendo e crescendo ulteriori iniziative. Come non sentirsi “miseri e tapini” nel vedere realizzato altrove quanto abbiamo proposto insistentemente negli ultimi 25 anni, dal terremoto in qua. Gli occitani lo hanno capito solo tre anni fa e oggi ci fanno vedere i risultati. E che risultati! Come non provare l’amaro in bocca nel constatare quanto tempo e quante occasioni si sono perse, quanto risorse sprecate, ma anche sconcerto per l’inefficacia e l’inadeguatezza del governo e degli apparati della Regione Friuli-Venezia Giulia, (jn) Okno na slovenski film v Ristori v Čedadu Organizira ga 22. novembra KD Ivan Trinko z goriškim Kinoateljejem Kulturno društvo Ivan Trinko v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem bo ponovno odprlo v Čedadu majhno okence na najnovejšo slovensko filmsko produkcijo. Kinoatelje, ki je nastal na pobudo Darka Bratine, že vrsto let opravlja pomembno vlogo pri posredovanju italijanski javnosti v naši deželi slovensko filmsko produkcijo. Na začetku je Kinoatelje v Gorici sploh dvignil zastor na slovensko filmsko tradicijo, ki je ni v Italiji skoraj nihče poznal. Zdaj pa pozorno spremlja vso slovensko produkcijo in tudi v sodelovanju z drugimi ustanovami jo posreduje širši javnosti. . Pred nekaj leti je Kinoatelje šel tudi v lastno pro- dukcijo in z odličnimi filmskimi produkcijami se je osredotočil na goriški prostor, na njegovo zgodovinsko in kulturno bogastvo, a tudi na njegove bolečine. In prav v ta okvir sodi film “Moja meja” Nadje Velušček, ki ga bomo gledali v Čedadu v gledališču Ristori v petek 22. novembra ob 20. uri. Sledilo bo predvajanje zanimivega filma Roberta Dapit “Iz Tišine, moje potovanje skozi čas”. Sklenil bo večer Matteo Oleotto s filmom “Prešli bodo tudi to noč”. Beneška galerija, sabato 16 la personale di Anka Krašna Si inaugura sabato 16, alle 19, nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone, la mostra personale di Anka Krašna. Pittrice accademica specialista, l’artista è nata a Maribor nel 1950. Si è diplomata presso l’Accademia di arti figurative di Lubiana e oggi è ordinaria di pittura presso la Facoltà pedagogica dell’università di Maribor. All'inaugurazione parteciperanno gli allievi della Glasbena matica di S. Pietro al Natisone. Že no lieto je mimo brez našega Checca Ze adno lieto je mimo, odkar je Checco zapustu tele sviet, ki je bil zanj puno krat prava dolina suzi. Naša beneška zemlja, njega ljubezan do nje pa so bile zlo močne an so v njem rodile puno liepega. Njega piesmi so nam kikrat ugriele sarce, pa tudi zbudile misli an odparle oči na današnji cajt, na človieka, na njega veličino an sla-buosti, ga pokazale kadar pade na tla ali se vzdigne v nebuo. An njega piesmi, njega glas an besiede so šele živi po naših vaseh an dolinah. Checco je biu človek, ki je pustu za sabo močan slied. An kar je zlo pomembno je tudi, de je odparu pot puno drugim. Za vse tuole se ga spominjamo z žalostjo pa tudi z veliko hvaležnostjo. V spomin nanj objavimo besiede njega lepe piesmi “Bom ustu”, ki jo je napisu glih dvajst liet od tega za Senjam beneške piesmi lieta 1982. Moja koža ku hlod je bla, kar tu ledu ga pustiš. Noge me nieso gor daržale, previe sam hodù za nič. Trudna je bla moja pamet, ker previe se je tukla za nič, sam se ustavu, odpočiu an počaso ustalo je sonce. Od boliezni ist bom ustu, od spanja ist bom ustu, od trudnosti ist bom ustu, bom ustu. Kar sam hodu po pot, sam vidu samuo tla, oglednu sada sam se, druge resnice sam vidu. Ist bom ustu za prit na buj vesoke gore, za prit do narlieušega muorja, za prit do veselja. Checco Bergnach Una giornata dalla parte dei bambini L’Ambito territoriale del Cividalese organizza, in occasione della Giornata intemazionale sui diritti del fanciullo, un incontro pubblico dal titolo “Dalla parte delle bambine e dei bambini: ascoltarli per crescere, informarli per progredire” che si terrà martedì 19 novembre, alle 15, presso il teatro “Ristori” a Cividale. All’incontro partecipano Gigliola Della Marina Ivini-ch, tutore pubblico dei minori della regione, Daniele Damele, presidente del Co-recom, Luigi Dal Cin, scrittore di libri per bambini e Luisa Tomasetig, illustra-trice di libri per bambini. Il tema dell’incontro sarà l’importanza della funzione dei mass media e il ruolo di vigilanza dello Stato e delle istituzioni perché il fanciullo possa accedere ad informazioni provenienti da fonti varie, finalizzate a promuovere il suo benessere sociale, spirituale e morale. Mali Tončič NOČE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji Tudi kadar je prebolel Prvo očetovsko žalost za Padlim sinom na ruski fronti, je večkrat to pripovedoval in kako so resnične njegove besede. Tončič se je spomnil na dvojega očeta, ki je padel na ruski fronti. Spomnil se je karabinierja, ki je prinesel materi žalostno novico, da je njegov oče padel za domovino. Zdaj ga ta domovina, za katero je dal njegov roditelj svoje življenje, vlači in do krvi poteguje za uSesa, očeta pa nima, da bi ga branil. Ko je vse to premišljeval, so mu vhajale misli v rojstno vas, pod Matajur, kjer vladata mir in ljubezen med ljudmi, kjer te nihče ne vleče za ušesa, če govoriš v svojem jeziku, ker tam v tem jeziku vsi govorijo, molijo in pojejo. Zaželel si je domačega ozračja, domače prijazne in ljubeznive besede. Zaželel si je materinega varstva in nežnosti. Oh, kako bi bilo lepo zaspati v njenem naročju, ko bi mu ona prepevala naše lepe pesmi ter pripovedovala pravljice o strahovih, o vilah, beledan-tih 4) in krivopetah 5 ). Nič več se ni čutil mož, kot gori pod Matajurjem, kadar je gnal, kot gospodar napajat krave k domačemu koritu, nosil seno, steljo, dan-a ali kopal z materjo na njivi. Čisto majhen je bil in takšnega se je počutil. Želel si je le materine postelje, materinega naročja in varstva. Želel si je prostranstva matajurskih travnikov, zraka domačih planin, šumenja zelenih gozdov, žuborenja domačih voda, bistrih domačih studencev, mukanja domačih krav, kikirikanja petelinov, ki so ga zbujali zjutraj iz sladkega spanja-, laježa psov, prepevanja gorskih ptičev, vonja planinskih cvetlic, nedolžnega otroškega igranja z bratci in drugimi vaškimi otroki, domače pesmi naših vrlih fantov in deklet in spet materinega božanja, tolažbe, negovanja in varstva. Vse to ga je vabilo in vleklo gor. “Nazaj v planinski raj!" kot je pred tolikimi leti tako posrečeno napisal naš pesnik Simon Gregorčič. 4) Beledanti: Volklodla-ki - krvopivci. Ne ve se za gotovo, če izhaja beseda iz bledega v beledant, da je bila potem vrinjena črka “e” ali iz belega dne: beledant. Možna je ena in dru- ga varianta. Ob belem dnevu se namreč beledanti spremene v navadne ljudi, le da so bledi. Po ljudskem izročilu pijejo pri nas beledanti kri prav tako ljudem, kot živini. Zbirajo se na pojedine na križpotih in to ponoči, posebno ob kvatr-nih tednih. 5) Krivopete ali krujepe-te. Hudobne Zenske, čarovnice. Tudi te se zbirajo ponoči na križpotjih. Sestajajo se, da bi skupno sklenile, komu naj bi škodovale. Kmetom narejajo točo. Pete imajo tam, kjer imajo navadni ljudje prste. Izidor Predan 7 - gre naprej Četrtek, 14. novembra 2002 Uveljavlja se v Evropi dvojezična Sola ZELENI LISTI mm /4čt M er mol ja V politiko le bogati? s prve strani Se bolj zanimiva je usoda vzhodnih Frizijcev, ki živijo na severu Nemčije, od svojih korenin pa jim je ostalo le ime, saj so se že pred petimi stoletji odpovedali frizijške-mu jeziku in se odločili za nizko nemSCino. Leta 1999 je le-ta bila priznana kot jezik in Čeprav ni standardizirana, so se odločili za pouk v osnovni Soli. K pobudi je pristopilo sedem Sol, ki imajo del (do 30 odstotka) pouka v nizki nemSCini, ostalo v knjižni nemščini. Bil je to skok v neznano, je priznala Comlia Nath, koordinatorka vsega evropskega projekta, a rezultati so pozitivni, boljši od tega, kar smo sami pričakovali. Sledila je predstavitev stanja Lužiških Srbov, ki so se naknadno vključili v projekt. Deljeni so v dve veji, kar jim ustvaija velike težave, imajo pa pomembne izkušnje na področju dvojezičnega šolanja, ki se ga poslužuje kakih 1500 učenčev. Najbolj pereče vprašanje, s katerim se trenutno soočajo, je pomanjkanje dobro kvalificiranega uCnega osebja. Nato so se udeleženci na posvetu seznanili s problematiko dvojezičnih vrtcev na Koroškem in s težavami in uspehi dvojezičnega vrtca in C’è la possibilità di creare un percorso comune tra cultura minoritaria ed economia, per poter sviluppare l’uso delle lingue da una parte e trovare nuove opportunità di sviluppo dall’altra? Le risposte date tra venerdì 8 e sabato 9 al convegno “Lingue minoritarie e identità locali come risorse economiche e fattori di sviluppo”, organizzato dalla Provincia di Udine, paiono indicare, più che una possibilità, una necessità. Nello stesso tempo sono risultate evidenti, in particolare dagli interventi dei relatori venerdì 8 pomeriggio, le differenze enormi tra i modelli di tutela e uso di lingua e cultura di altre regioni, come Catalogna e Paesi Baschi, ed il Friuli. Un discorso a parte merita l’esposizione della tutela per le minoranze presenti in Slovenia, che sicuramente andrebbe presa a modello da molti. Su linee generali si è e-spresso, durante il convegno moderato venerdì dall’assessore provinciale alla cultura Fabrizio Cigolot, il professor Glyn Williams, docente dell’università del Galles, che ha esposto i problemi derivanti dalle transazioni da “vecchia” a “nuova” economia, e da quest’ultima all’economia “digitale”. Attraverso que- šole v Spetru. Srečanje so sklenili Furlani s predstavitvijo pobud, ki so jih na osnovi evropskega projekta speljali v okviru večstopen-skega šolskega zavoda v Pavii di Udine. V bistvu gre za vrsto pobud, ki težijo k spoznavanju okolja in v prvi vrsti jezika, vanje pa so vključili 450 otrok in 50 učiteljev. sta, ha spiegato, e attraverso biblioteche e musei, si potrebbe creare un grande archivio di lingue minoritarie regionali. Della situazione nei Paesi Baschi ha parlato Bagona Antxustegi, che si occupa del coordinamento delle attività in lingua basca. Nella regione sono state compiute due analisi dei mezzi usati nella politica linguistica, a distanza di cinque anni una Da sinistra l’assessore provinciale Fabrizio Cigolot ed i due relatori Glyn Williams e Francesco Marangon dall’altra, ed è emerso un aumento di circa il 30 per cento dell’aiuto finanziario dato dal governo basco per lo sviluppo della lingua e della cultura. Questo ha a-vuto ripercussioni anche e-conomiche: nella stampa, nei mass-media, nelle imprese di traduzioni ed altro, per un totale di circa 6.500 impieghi. Dello sviluppo economico e della lingua catalana ha parlato Joan Solé Camar-dons, della Direzione di politica linguistica della Catalogna. Dopo aver chiarito che “il catalano non è una lingua minoritaria”, ma una Zasedanje je bilo zanimivo tudi zato, ker so posamezne skupine predstavile bogato didaktično gradivo, ki je nastalo prav za to pobudo, brošure in dejavnosti namenjene staršem in širšemu okolju z namenom ustvariti prijazno klimo za manjšinske jezike, odprto do dvo- in večjezičnosti, (jn) lingua senza stato ha analizzato i dati di un’indagine compiuta tra produttori, a-genti sociali (organizzazioni, collegi sindacali, sindacati) e consumatori, da cui emerge che “una domanda esplicita del cliente probabilmente farebbe aumentare l’uso del catalano”. Per Raimondo S trassoldo, direttore del Centro di ricerche friulano dell’università di Udine, “la modernizzazione lessicale e l’accettazione del plurilinguismo sono elementi necessari per la sopravvivenza della lingua friulana”, facendo e-mergere una visione diversa da chi si rivolge ad un modello nazionalistico. Prisostvujemo scenariju, ko se polje demokracije oži. To pomeni, da se oži prostor politike in njenih protagonistov. Točneje, izbira protagonistov v politiki postaja vedno bolj osredotočena na elite. Gre za regres v Case, ko je meščanstvo razumevalo volilne pravice zelo restriktivno. Niso jih imele ženske, revnejši sloji so i-meli le “odstotek" volilnih pravic, bogati so lahko sami računali na veCji del poslancev itd. Sistem po slojih dodeljenih volilnih pravic smo poznali pod Avstrijo tudi v naših k-rajih, kjer je bila Avstrija. Danes se marsikje dogaja nekaj podobnega. V ZDA lahko ciljajo na mesta guvernerja ali celo predsednika republike bogataši oziroma kandidati, ki imajo podporo velikih finančnih in gospodarskih lobijev. Tudi volilna udeležba je izjemno nizka tako, da osuplo opazujemo, kako odloCa o usodi najveCje svetovne velesile razlika le nekaj tisoC glasov. Množice se volitev preprosto ne udeležujejo in prepuščajo odločitve najbolj osveščenemu in premožnemu srednjemu sloju. Dell’elevata tutela giuridica per le minoranze presente in Slovenia ha parlato Sara Brezigar, ricercatrice del Centro di studi etnici di Lubiana. I pilastri del modello di tutela per italiani e ungheresi (in tutto circa 11.500 persone) sono il diritto alla pari opportunità, la collaborazione attiva della comunità nazionale nel processo di creazione delle leggi, il sostegno morale e materiale. Ma “un’elevata tutela giuridica è una posizione di partenza, non di arrivo” ha chiarito la Brezigar. Più legati all’economia gli interventi di Francesco Vprašanje volilne abstinence postaja opazno tudi v Evropi in prav tako v E-vropi opažamo pojav, ko se na volitvah predstavljajo petičneži ali taki, ki jih podpirajo bogati lobiji. Klasične stranke, ki so v Italiji umrle na milanskem procesu “Čistih rok”, so imele vsaj to prednost, da so izvajale selekcijo, ki ni bila markantno razredna. Politiki so prihajali tudi iz župnišC, iz strankarskih mladinskih organizacij, iz društev itd. Danes se ta stvarnost naglo spreminja. Predsednik vlade je eden izmed najbogatejših italijanskih mož in lastnik edine velike zasebne televizije, Časopisov in založb. Med poslanci in ministri lahko zasledimo znane odvetnike, komercialiste, podjetnike in sploh ljudi, ki so prestopili iz uspešnih poklicev v politiko. Točneje, postali so politiki zato, da ohranijo sebi in svojemu “razredu” privilegiran položaj. Nekaj podobnega se dogaja tudi v naši deželi ter v sosednji Avstriji, kjer je koroški glavar Haider bogataš. Če se bo ta trend nadaljeval, se bo klub pomembnih politikov ožil, za Marangon, docente del dipartimento di scienze economiche dell’università di Udine, autore di una banca dati che contiene informazioni su interventi per il friulano dal 1996 al 2001, e di Franco Rosa, docente del dipartimento di biologia ed economia della stessa università, secondo il quale “l’interesse per le lingue locali può essere tradotto in un’ipotesi sperimentale, se può servire a recuperare i-dentità e valori attraverso il marketing”. Infine William Cisilino, responsabile dell’Ufficio per la lingua friulana della Članarino pa boš moral placati visoke vsote. Zadeva postaja toliko bolj zapletena, ker morajo kandidati prepričati predvsem tisto “molCeCo sredino", ki se najmanj zanima za politiko, a odloCa o volitvah. Večinski sistem uvaja proces, da se tehtnica na volitvah ne nagiba k zmagi zaradi z-vestih in prepričanih vo-lilcev, ampak zaradi m-nožice neodločenih. Pot do njih zahteva drago medijsko propagando, ki se je ne more privoščiti vsakdo. V isti sapi bi bili državljani kritični do tega, da bi dajali strankam veliko denarja. Prispevati morajo zasebniki ali pa kar sami kandidati. Proces je po svoje razumljiv in sledi gospodarskim trendom, ki tudi v razvitem svetu veCajo razdaljo med bogatimi in tistimi, ki morajo paziti, kako naj preživijo mesec brez prevelikih dolgov, ali pa le ob pašti s paradižnikovo omako. Nevarnost smeri pa je v tem, da bi se politika do kraja poplitvi-la. Skratka, lahko bi se z-godilo, da bi obsežni družbeni sloji ostali brez predstavnikov ali pa zaslepljeni od blišCa televizijskih obljub. Nevarnost se na primer kaže pri “sorodnosti" določenih programov, ki znajo biti zelo medli in splošni. Reklama namreC na zelo viden naCin ponudi proizvod, skrije pa snovi, iz katerih je le ta sestavljen. Kakovost moraš preizkusiti na lastni koži, saj nimaš drugih informacij... Sara Brezigar William Cisilino Provincia di Udine, ha proposto la realizzazione, da parte della Regione, di un semplice regolamento che stabilisca nuove forme di promozione del friulano all’interno delle attività economiche, anche private: ad esempio un’insegna o un cartello di informazione sul prodotto bilingui, (m.o.) Tre incontri sull’arte, ecco l’esordio dell’Auser Inizia con uno spazio dedicato all’arte l’attività dell’associazione “Università dell’età libera” Auser Valli del Natisone - Nediške doline. I tre incontri, a cura di Corrado Della Libera, sono organizzati in collaborazione con la biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone. Il ciclo di incontri parte venerdì 15 novembre con una conferenza su Vincent Van Go-gh. Venerdì 20 novembre si parlerà di Paul Gauguin, martedì 10 dicembre di Pablo Picasso. Gli incontri si terranno nella sala consiliare di S. Pietro con inizio alle 20. Economìa e minoranze, un percorso da tracciare Aktualno -..... rt della terra c *mo Hotel Zl 21 04 ottoMvH La nostra cucina viaggia con Maria Un premio dall’ associazione dei cuochi italiani Odori Maria premiata dall’associazione nazionale cuochi italiani a Palermo Tra gli oltre mille partecipanti al congresso nazionale dei cuochi italiani, che si è tenuto a S. Flavia, presso Palermo, dal 21 al 24 ottobre, c’era anche una delle “bandiere" della cucina delle Valli del Natisone, Maria Primosig della trattoria “Alla posta” di Clodig. Un locale con alle proprie spalle cento anni di storia e di pietanze squisite, e che tutt'ora mantiene le caratteristiche della buona cucina beneciana. Maria è entusiasta della sua recente esperienza in Sicilia, dove è stata premiata, assieme ad altri quattro colleghi, per la sua lunga attività. Parla con grande trasporto dei luoghi che ha visitato (da Palermo ad Erici), e soprattutto “dell’ospitalità, che lì è sacra. Siamo stati accolti con la musica e con i fuo- chi d’artificio, hanno preparato tutto benissimo, ogni sera uno spettacolo". Non è il primo congresso dell’associazione a cui partecipa, è stata a Stoccarda, in Germania, e tra due anni programma di recarsi sul Lago Maggiore. Intanto con un altro sodalizio, l’associazione Lady Chef di Udine, è stata o-spite in una località della Croazia. La cucina della Benecia, quella più tipica e naturale, quindi viaggia. “Ormai tra di noi ci conosciamo - dice Maria degli altri membri dell’associazione - è sempre lo stesso giro e ci sentiamo una grande famiglia". A Maria l’augurio di continuare ad essere, sempre con lo stesso entusiasmo, un’ottima ambasciatrice di ciò che questa terra sa produrre. Ce pokalce (schioppettino), a Petrussovo vino je dokazalo, da lahko v tisti dolini odlično uspeva tudi v lesu uležan tokajec (tega je v mešanici za kakih 60 odstotkov) . Tereza je dejansko ponudila staro beneško jed, ki jo je posodobila, a v bistvu ohranila, kar je bilo nekoC v Benečiji običajno. Tako je Malabar tudi letos pričaral košCek Benečije, kot je to izrecno hotel Valter Cusmich. V Benečiji so prav mlajši gostinci med prvimi sploh znali povzdigniti na visoko raven takoi-menovano revno kuhinjo. Vrhunsko vino pa se prilega tudi najbolj enostavnim jedem, seveda morajo biti pripravljene, kot je treba. V gorati Benečiji sicer vina ni, je pa odlično v neposredni soseščini, to je na furlanskih vzhodnih gričih. Petrussevo belo je po dveh letih šele na začetku zorenja in ima še velik potencial. Gianni Petrussa je pred Časom Ze predstavil svoje vino v Trstu, vedno v Ma-labaru. Lokalki je danes odlična promocijska izložba. Petrussa o svojem belem pravi, da je z njim iskal pravo ravnovesje med strukturo in eleganco. Komentarji prisotnih so potrdili, da mu je to odlično uspelo. Terezo in Franca pa Čakajo v kratkem novi izzivi in to ob delu v njuni domaci uspešnici Sale e Pepe. Potem ko sta se na Turin-skem salonu okusov pred dnevi predstavila s kuhanimi štruki, ju z beneškimi jedmi Ze ta mesec Čaka niC manj kot dunajski hotel Ambassador. Pa naj še kdo reCe, da je Benečija zakoten kraj. (d.u.) “Hliebce brat”, il ritorno della tradizione ri come avrebbero fatto loro nel rispetto delle tradizioni (e queste non vanno a senso unico! A buon intenditore...), con la preghiera e le opere di misericordia. Ringrazio veramente di cuore tutti! Giacomo, meZnar Lieške fare Riceviamo e volentieri pubblichiamo questo scritto di Giacomo. E con piacere aggiungiamo che anche in altri paesi delle nostre Valli del Natisone è stata onorata la tradizione “hliebce brat -a panetti". Abbiamo saputo che anche in quel di Savogna, grazie ad una maestra, dopo anni e anni in cui questa tradizione era caduta in disuso, quest’anno i bambini di questo comune sono andati nelle case a pregare per i nostri defunti. Z beneškimi dobrotami po Italiji in Evropi alcune mamme che prendendo ferie dal lavoro hanno accompagnato i bambini per le varie frazioni della parrocchia. Oggi i bambini hanno di tutto ed evidentemente non ricevono più del pane, ma del denaro che generosamente offrono ai loro coetanei della Tanzania. Quest’anno anche alcune persone adulte di Liessa e Clodig, prendendo forse esempio da quelle di Seuza (un’altra frazione della parrocchia), alla sera sono passate di casa in casa per la preghiera. La gente è stata veramente contenta della novità e molto generosa, tanto che il ricavato ha permesso di adottare a distanza un bambino per un anno intero. Il giorno seguente, ed è la novità di quest’anno, alle 20, una quarantina di persone (piccolo numero, ma significativo in confronto alla folla della funzione del pomeriggio), si è radunta per la recita del santo rosario in cimitero. Penso che abbiamo veramente onorato i nostri ca- Kot vsi veliki kuharski mojstri se je tudi Tereza Covaceuszach v hipu znašla, ko se je v tržaškem Malabaru lotila dela na zasilnem električnem kuhalniku. Človek se ni niti dobro zavedel in Ze je zagledala luC njena stvaritev, namenjena spremstvu vrhunskega belega vina (letnik 2000) Giannija Petrus-se iz Prapotnega. To se je zgodilo v Četrtek, 7. t.m. Bili smo na pokušini in težko je bilo razlikovati, ali je spremljevalec vrhunsko vino ali lepo predstavljen zalogaj z mehko kuhano aj- dovo polento, umirjeno slano skuto iz Črnega vrha, beneško seuko in hrenom. Hrana in vino sta bila na predstavitvi protagonista na visoki ravni, oba Čudovito usklajena in poživljajoča, da bi lahko od mrtvih obujala. Tako je, ko se srečajo veliki. Beneška gostinca iz Srednjega Tereza in njen moZ Franco, ki sta se za to priložnost rada odzvala povabilu Valterja Cu-smicha, in Gianni Petrussa, vinogradnik iz Ibane (Albana) v beneški občini Pra-potno. Kraj je sicer bolj znan kot pradomovina rde- Didascalia Nelle Valli del Natisone il 31 ottobre, da antichissima tradizione, bambini ed adulti passano di casa in casa per la preghiera dei defunti. Un tempo in cambio ricevevano del pane. Questa usanza, “brat hliebce za te dušice - a panetti”, è nata quando nelle Valli c’era grande miseria ed i bambini erano quelli che soffrivano di più la fame. Il pane che ricevevano era un grande aiuto per “sbarcare il lunario”. Così si onoravano i defunti aiutando il prossimo. Il giorno dei santi, dopo la funzione in cimitero, o-gni famiglia recitava il rosario. Oggi ben pochi lo recitano e sembra che il ricordo dei defunti si riduca ai vasi di crisantemi e a qualche lumino! Qui a Liessa da sempre il parroco invita a non esagerare con i fiori (che servono solo ai nostri occhi), ma piuttosto a fare un’offerta per i bimbi di Pawaga, la comunità gemellata con la nostra parrocchia. Anche quest’anno abbiamo avuto la fortuna di avere alcuni gruppi di bambini (uno ne contava ben 12) che di casa in casa sono passati per la preghiera; a tale proposito sento il dovere di ringraziare di cuore četrtek, 14. novembra 2002 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Com. Faedis 1-1 3. Categoria Savognese - Savorgnanese 1-2 Cormor - Audace 1-0 Juniores Union 91 - Valnatisone 0-1 Allievi Valnatisone - Tre stelle 3-1 Giovanissimi 7 Spighe - Valnatisone 3-0 Esordienti Valnatisone - Savorgnanese/B 2-1 Pulcini Gaglianese/A - Audace/A 8-1 Gaglianese/B - Audace/B 0-2 Amatori Reai Filpa - Baby color 2-1 Al cantinon - Valil Natlsone 2-1 Osteria al Colovrat - Agli amici 2-0 Calcetto Ost. all’aipino - Merenderos 9-9 Paradiso dei golosi - Special five 4-6 Elettr. manzanese - Bronx team 4-4 Amici della palla - Il santo e il lupo 3-7 Prossimo turno 1. Categoria Flumignano - Valnatisone 3. Categoria Savognese: riposo Audace - Moimacco JUNIORES Valnatisone - Manzanese Allievi Tavagnacco - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Pasian di Prato Esordienti Buttrio - Valnatisone Pulcini Audace/A - Reai Feletto/A Audace/B - Reai Feletto/B Amatori Bar Corrado - Reai Filpa Valli Natisone - Ottica l’occhiale Dinamo korda - Osteria al Colovrat Gunners - Poi. Valnatisone Calcetto Pizz. da Toni - Merenderos Paradiso dei golosi - Elettr. manzanese Bronx team - Longobarda Il santo e il lupo - Poi. Valnatisone Classifiche 1. Categoria Tricesimo 20; Riviera 19; Flumignano 16; Tre stelle, Ancona, Tarcentina 13; Valnati- sone 12; Buttrio 11; Risanese 10; Lumi-gnacco 9; Nimis, Union Nogaredo, Buo-nacquisto 8; Colloredo 7; Com. Faedis 6; Trivignano 3. 3. Categoria Stella azzurra 12; Fulgor, Bearzi 10; Fortissimi, Ciseriis 8; Moimacco 7; Savorgnane-se, Libero Atletico Rizzi, Cormor 6; Savognese, S. Gottardo 3; Gaglianese 2; Audace 1. JUNIORES Com. Pozzuolo 18; Palmanova, Tolmez-zo 155; Pagnacco 14; Tricesimo, Civida-lese, Union 91 13; Valnatisone 11; Pro Fagagna 9; Gemonese, Rivignano 8; Manzanese 7; Centro Sedia 3; Gonars 1. Allievi Valnatisone 18; Tavagnacco 14; Moimacco 13; Virtus Manzanese, Cussignac-co, Comunale Faedis 11 ; Buttrio 9; Gaglianese, Lestizza, S. Gottardo, Centrose-dia 8; Chiavris 6; Pozzuolo 3; Buonacqui-sto 0. Giovanissimi Virtus Manzanese 21; Serenissima 18; Pozzuolo 16; Centrosedia 13; S. Gottardo 12; Pasian di Prato 11; Gaglianese, Tor-reanese 10; Tre stelle 7; Valnatisone 6; 7 Spighe, Savorgnanese 5; Azzurra, Fortissimi 3; Assosangiorgina 1. Amatori (Eccellenza) Valli del Natisone, Ziracco, Bar Corrado, Ottica L'occhiale 7; Reai Filpa Pulfero, Goricizza, Ediltomat, Termokey 6; Manza-no, Warriors 5; Mereto di Capitolo 4; Al cantinon 2; Baby color, Chiasiellis 1. Amatori (2. categoria) Osteria al Colovrat 8; Millenium 7; Racchiuso 6; Birreria da Marco, Dinamo korda 5; S. Lorenzo, Brigata brovada 4; Bar agli amici 3; Gunners 2; Polisportiva Valnatisone, Ravosa 1. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matori sono aggiornate alla settimana precedente. Bel successo della formazione di S. Pietro che con una rete di Dorgnach passa a Lauzacco Juniores, stoccata da tre punti Pari della Valnatisone nell’ anticipo, passi falsi di Savognese e Audace - Gli Allievi non trovano ostacoli Perde la Valli del Natisone, bene il Reai Filpa Pulfero - Nel calcio a 5 netta vittoria per II santo e il lupo Lesizza per due volte, il Drenchia in marcia OST. AL COLOVRAT 2 BAR AGLI'AMICI 0 Osteria al. Colovrat Drenchia: Alessandro Iuretig, Zanutti, Edo Drecogna, Stefano Du-garo, Marco Marinig, Paolo Cernotta, Massimo Gus (Cristian Speco-gna), Alessandro Ma-gnan, Michele Martinig (Igor Clignon), Alberto Paravan (Denis Lesizza), Gianni Qualla (Luigi Chiabai). A disposizione: Ettore Tomasetig, Daniele Barbiani e Piero Chiabai. Allenatore: Corrado Buonasera. Merso di sopra, 9 novembre - L’Osteria al Colovrat superando il Bar agli Amici si conferma al vertice della classifica del proprio girone. La gara, corretta, ha visto delle buone giocate su entrambi i fronti. Dopo un primo tempo sostanzialmente equilibrato, nella ripresa a fare pendere l’ago della bilancia a favore dei ragazzi del presidente Roberto Tomasetig sono arrivate le due reti vincenti messe a segno da Denis Lesizza. I padroni di casa andavano vicini al gol già al 5’ con Michele Martinig che di testa mandava il pallone di poco a lato. Al 20’ una grande parata del portiere ospite Faella neutralizzava la conclusione di Massimo Gus. Allo scadere della prima frazione di gioco una buona iniziativa degli ospiti trovava una barriera in A-lessandro Iuretig. Al 13’ della ripresa i locali andavano vicini alla segnatura con Alberto Paravan. L’appuntamento con il gol era rinviato al 25’ quando, su un perfetto cross di Stefano Dugaro, Denis Lesizza insaccava di testa. Due minuti più tardi lo KRITIMI Denis Lesizza stesso giocatore, ricevuto il pallone da Michele Martinig, raddoppiava con un tiro nel sette della porta avversaria. La partita si concludeva praticamente alla mezz’ora con un tentativo che Michele Martinig non riusciva a concretizzare. Nell’anticipo di sabato 9 la Valnatisone ha pareggiato con la Comunale Faedis. I locali sono passati in vantaggio grazie ad u-na rete realizzata al 10’ da Andrea Lorenzini. Gli o-spiti al 22’ si riportavano in parità con l’ex Oscar Podorieszach. Al 40’ Alessandro Bergnach sbagliava la trasformazione di un rigore calciando alto. Al 20’ della ripresa il portiere della Valnatisone Alessandro Tuniz veniva espulso per atterramento di un avversario, causando un calcio di rigore. Il tecnico Fulvio Degrassi mandava tra i pali Mauro Specogna, togliendo l’attaccante Maurizio Suber. Oscar Podorieszach s’incaricava della battuta mandando la sfera sul palo. Ancora una battuta d’arresto per la Savognese sconfitta in casa dalla Savorgnanese. Gli ospiti si portavano in vantaggio su calcio di rigore. La reazione dei gialloblu di Fedele Cantoni si concretizzava con il momentaneo pareggio ottenuto da Gianluca Buzzi su punizione. I Sa-vorgnanesi successivamente mettevano a segno il gol vincente. Ad Udine, sul campo del Cormor, l’Audace di S. Leonardo, a causa di u-na sfortunata autorete di Graziano Bergnach ad otto minuti dal termine, ha lasciato i tre punti ai padroni di casa. Grazie ad una prodezza di Eric Dorgnach a 20’ dal termine della gara di Lauz-zacco, gli Juniores della Valnatisone, ospiti dell’U-nion ’91, sono ritornati al successo. I ragazzi, guidati da Claudio Baulini, con i tre punti conquistati hanno migliorato ulteriormente la loro posizione in classifica. Non trovano ostacoli sul loro cammino gli Allievi della Valnatisone, che confermano con il successo sulla Tre Stelle il primo posto in classifica. Il bottino dei ragazzi allenati da Chiarandini è stato ottenuto con la doppietta di Mattia Iuretig ed il gol di Andrea D’Odorico. I Giovanissimi della Valnatisone ritornano a mani vuote dalla trasferta di Basiliano con il 7 Spighe. I ragazzi guidati da Franco Mauro hanno subito le due reti dei padroni di casa all’inizio dell’incontro. La formazione A dei Pulcini dell’Audace di San Leonardo ha perso nettamente a Gagliano. L’unica rete valligiana è stata quella di Riccardo Miano. Vittoriosa invece la formazione B grazie ai gol messi a segno da Ciro Mazzola e Michele Oviszach. Nel campionato di Eccellenza amatoriale, successo interno del Reai Filpa di Pulféro con le reti firmate da Carlo Liberale che ha trasformato un calcio di rigore e Stefano Tullio. A Martignacco la Valli del Natisone ha perso con il Cantinon. Gli Skrati hanno realizzato il gol della bandiera con Mauro Clavora. Nel campionato di Seconda categoria la Poli- sportiva Valnatisone di Cividale ha osservato il turno di riposo. Nel campionato di Eccellenza di calcetto i Merenderos, impegnati a Zompicchia, hanno costretto al pareggio la formazione dell’Osteria all’alpino. Per i ragazzi di Simone Vogrig hanno realizzato u-na tripletta a testa Luca Mottes e Mauro Corredig ed una rete Gianluca Gno-ni ed Emiliano Dorbolò. In Seconda categoria il Paradiso dei golosi ha perso con la Special Five. Per i valligiani sono andati a segno David Specogna (doppietta), Igor Borghese e Michele Dorbolò. Domenica mattina sul campo di Remanzacco il Bronx Team ha pareggiato contro l’Elettrotecnica manzanese. Per i ragazzi sanpietrini hanno fatto centro Stefano Moreale, autore di una doppietta, Matteo Trinco e Giuliano Causerò. L’incontro tra gli Amici della palla ed II santo e il lupo si è chiuso con il largo successo dei ragazzi di Mauro Clavora. Per i valligiani hanno realizzato una tripletta a testa Claudio Scaravetto ed Andrea Zuiz, mentre il settimo sigillo porta la firma di Patrik Bir-tig- Paolo Caffi Patrik Birtig della formazione di calcio a cinque Il santo e il lupo Un fiocco azzurro Lunedì 4 novembre a fare compagnia alla sorella Monica è arrivato il secondo-genito Lorenzo Scaravetto, figlio di Claudio e di Katia Bracco. Lorenzo è nato ad Udine alle ore 3.52. Claudio è conosciutissimo, oltre che a Cividale, anche nelle Valli del Natisone per avere giocato nelle giovanili della Valnatisone. Oggi milita nelle squadre amatoriali della Valli del Natisone e del Santo ed il lupo. Il 7 novembre alle ore 4.10 a Palma-nova è nata Eleonora, primogenita di Luca Urli e Claudia Cantoni. La coppia, che vive a S. Pietro al Natisone, è conosciuta negli ambienti sportivi valligiani del calcio e della pallavolo femminile, A Lorenzo ed Eleonora gli auguri da parte della redazione e degli sportivi valligiani. Kronaka jih prave “Prodotti biologici”: v Dubenijem so te pravi Malo judi je še v vasi pa vsi imajo lepuo obdielan vari vsieh va- pišemo samuo od Gina Bu-snjanu, pa covaz - Simanovega, ki par-tele krat na- diela kompierje, pomidorje Debenije je vas, kjer je ostala le peščica vasnjanju an kjer pari, de je vse zapuščeno. Pa Ce pogledata lieuš zamerkata, de vsak ima svoj vart an še ki blaga pardiela-jo! Vsak usadi vsako sort zelenjave, korenja... vse tele dobruote bi jih dol po mie-ste klical “prodotti biologici”. Bi lahko kiek napisal od PIZZAMANIA 1962 Ci troviamo presso 1’Hotel Natisone al Tiglio per festeggiare i 40 anni giovedì 21 novembre dalle 20.30 in poi Una pizza... e tanta allegria! SOVODNJE Gabruca - Fuojda Dobrojutro Giada! Nono Petar an nona E-ster veselo oznanjajo novico, de se jim je rodila na-vuoda. Giada, takuo so ji diel i-nie, je otrok njih CeCe, ki je Claudia Vogrig - Guojova Po domaCe iz Gabruce. Ta- ta majhane CiCice je pa Fabrizio Ursella an je iz Fuoj-de, kjer mlada družina Zivi. CiCica je parnesla puno veseja mami an tatu, no-nam an vsiem v družini. V Gabruci Zeljo, de Ceglih CiCica bo Ziviela v Fuojdi, bo pogostu tudi v vasi an de tudi tle jo bojo videli veselo rast. Vse narbuojše ji želmo tudi mi. SPETER Klenje - Ažla Se je rodila Eleonora V Spietre so obiesli velik roza flok za oznant veselo novico, de se je rodila adna CiCica. Je Eleonora, ki je paršla dielat družbo, kompanijo mlademu paru. Mama je Claudia Cantoni -Zupelnova iz Korede, tata je pa Luca Urli iz Bamasa. Za rojstvo male CiCice se veseljo vsi v družini an ji Zeljo, kot vsi mi, puno sreCe, veseja an zdravje v nje Življenju. Ažla Žalostna novica Zapustila je tel sviet Carolina Margutti, uduova Macoratti. Valentina, takuo an vsake sort druge zelenjave. Potlè še sadje: jabuke, brieskve, Ciešpe... An duo diela še venjike? On ja! Gino skarbi od zjutra do nuoC, pa takuo, ki so pravli te star, dielo da pardielo an tle vi-demo, kake lepe jabuke je lietos pobrau. (fotografije nam jih je parnesu Edo Cicigoi) so jo klical an poznal, je i-miela 81 liet, je bla iz Ažle, Ziviela pa je v Vidme, kjer je tudi umarla. Žalostno novico o nje smarti so sporočil sinuovi, zet, neviesta, bratje, sestra, navuodi an v-sa ?lahta. Sveta maša je bla v Vidme, venCni mier pa bo počivala v britofe v Az-li, kjer je biu nje pogreb v petak 8. novemberja popu-dan. Dva raprežentanta sta se hvalila, kakuo sta pridna za predajat. - Ist - je jau te parvi - sem predau dvanajst glonjiku adnemu gologlavcu, adnemu brez še adnega laščica na glavi! - Pa ist - je jau te drugi - sem prodau adno uro s tiCacam -ku-ku adnemu karabi-nieiju! - Oh, paš ka’ je tiste - je poviedu te dragi -sa’ je normal, nie nic posebnega., - - Ja ja, predat uro na ku-ku adnemu ka-rabinierju nie nič posebnega, pa ist sem mu predau tudi dva Zakja ičmena za dajat jest tistemu tičacu ku-ku! *** Karleto je šu h mie-dihu psihjatra. - Gaspuod dohtor, mi muorate pomagat ozdravit, ker tele zadnje cajte sem takuo nervoZast, de zgubim na žlaht potarpeZlji-vost, ku začnem guo-rit s kajšnim človie-kam. - Poviejte mi vaš problem - je jau mie-dih. Karleto je ničku skoču na konac iz kandreje an zaueku na vas glas: - Sa’ sem vam ga Ze poviedu, kaštron! Pajaco! *** Franc je šu h mie-dihu psihanalistu. - Gospuod dohtor je že nomalo cajta, ki mi se gajajo čudne reči, mi se zdi, de sem ratu an pas! - Dobro, polegnite se gor na pastiejco... - Ne morem, gospuod dohtor, ker moja gaspodinja me na pusti se ulegnit gor na obedno pastiejo! *** Tri bolničarke, infermiere, so se pogovarjale gor mez te novega miediha, ki je paršu v špitau, kjer one dielajo. - Al sta videle - je jala ta parva - kuo je liep an afašinant te novi miedih? - An kuo se zna lepuo oblačit! - je jala ta draga. - Pa de bi vidruge viedele, kuo se zna naglo slačit! - je potardi-la ta treča! Zlata poroka Pušji tu škric za njega, velik pušji rož v naruočju za njo, sveta maša v ciervki Presvetega sarca v Gorenji Miersi, okuole vse puno parjatelju an žlahte za se vsi kupe veselit. Takuo sta praznovala njih zlato poroko Antonio Simaz - O-mulnu iz Podsriednjega an Ernesta Qualizza - Petronova iz Kravarja. Senjam je biu 11. otuberja, ona dva pa sta se bla poročila na 12. o-tuberja lieta 1952. Petdeset liet ku- pe, dvie hCere, Dina an Patrizia, š-tier navuodi: Simona, Daniel, Rea-na an Marco, puno veselih momentu kupe. Sevieda, kajšan krat so se an skregal, kajšankrat so ble an težave, pa kjer je ljubezan se vse premaga an tuole vaja an za Antonia an Ernesto, ki sta Ze petdeset liet kupe, pa ki se troštata, de Buog jim da zdravje an Cast za prehodit kupe še puno, puno liet. An tuole jim želmo tudi mi. Take sta pardielala Mario an Edoardo Mario Cudrig - Garbi-dnjak an Edoardo Koceri-nu, obadva iz Gabrpce, sta lietos na pomlad usadila kompier. Obadva sta se troštala, de se bota mogla hvalit, ker ga bo imeu nar-vic an narlieušega. Mario ga je usadiu v Gabruc, Edoardo je poštu-dieru: “Caki, ga usadim dol za krajam, du planji, du SarZenti, al denemo ua-djo, de muoj bo lieuš ku njega?!” Setemberja so ga veko-pal. Mario je hitro leteu ga kazat parjatelju Edoardu: “Pogledi tle kajšan kompier imam! Na roCico! Al denemo uadjo, de obedan ga na pardiela takega! An ti ne, ki si šu ga sadit davje du Saržento!” Za resnico poviedat, Edoardo, an tudi te drugi, kar so videli tel Cudan kompier, so ostal brez besied. “Sajeta, je pru Cudan” je poštudieru Edoardo an hitro je leteu kopat njega du Saržento za videt, Ce tudi on veštakja, kiek pose- bnega. An ratalo mu je. Pogle-dita, kajšan kompier je on pardielu! Za lieuš videt diferenco, ga je parlpožu blizu adnega navadnega. Poštudierita, pezu je vic ku ’no kilo! Takuo tudi Edoardo se je mu pohvalit. Na koncu sta bla obadva vesela, Mario an Edoardo. Uzdignila sta na zdravje kozarce dobrega vina an sta Ze zaCela študierat, kako bo njih pardielo v varte an na njivi drugo lieto! Buog jim di sreCo v življenju an... na varte! Sasha iz Belgije pošilja poljubčke an pozdrave Mi chiamo Sasha. Sono in braccio a mamma Isabella e so correre poiché a gennaio compio già due anni. Abito in Belgio e sono venuto già due volte ad Altana, nel paese d’origine dei miei nonni Giovanna ed Egidio Chiudi. Sono il coccolone della famiglia. Mi dicono che sono simpatico perché faccio ridere tutti. A mamma, papà Patrick, zia Nadia, cugine Katia e Letizia e a chi già mi conosce in Italia, mando un bacione. Ciao! Vi siete iscritti alla gita di domenica 1 dicembre ai mercatini di Salisburgo organizzata dalla prò loco VartaCa di Savogna? Se sì, siete pregati di versare la quota di iscrizione (se non lo avete ancora fatto) entro sabato 23 novembre. Inoltre per la gita vi consigliamo di portare con sè la carta di identità (non scaduta!). novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ul Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale d Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge drZave: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 ao raCun SDK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SfT Včlanjen v USPI Associato alUSPI Vendo bici da corsa seminuova Campagnolo 9 rapporti, euro 1.100,00. Tel. 339 3039292 CERCHIAMO Famiglia di 5 persone cerca casa in affitto, zona dintorni di Cividale. Tel. 0432-725062 SI VENDE In paese delle Valli del Natisone vende-si casa. 0432/479275 (ore pasti e serali) Takuo nam je napisu tel frišan poberin, ki Ceglih je takuo mikan Ze vie, odkod parhaja, kje so njega kora-nine. Noni, mama an vsi v družini so zlo navezani na vse, kar je našega an vemo, de tudi njih te malemu že odkar se je rodiu mu piejejo nine nane an tudi pravejo kako pravco v naši liepi an sladki slovienski govorici. Sasha, rasi veseu an z-drav. An velik poljubček tebe an toji družini. Cividale - zona Castello vendesi villa a schiera di testa 3 camere, 2 bagni, sala con caminetto, 2Š0 mq di giardino rimessa a nuovo. Telefonare allo 3357764573 SI VENDE San Pietro al Nat. vendesi ultima villa a schiera in nuovo complesso, tel. 3357764573 VENDESI Azzida vendesi appartamento bicamere cucina arredata caminetto terrazzo cantina garage giardino. Telefonare allo 0432/229286 (orario continuato) VENDESI a Moimacco ampio appartamento tricamere in quadrifamiliare con ottime finiture, zona tranquilla. Telefonare ore serali 340/2557680 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. NOVEMBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Camivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja. v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti, Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 sriedapetak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081)-Pridejo oni na vaš duom. je pru vegjuoldu! Zdravo, sam Giulio Gioele Periovizza tle s Sauodnje. Van muoren resnico povie-dat. Miesca otubeija san se pru vebandru an vegjuoldu, tarkaj fešt smo imiel v naši družin! Na 7. otubeija je biu mu-oj te treci rojstni dan. Mama Giovana an tata Mario so mi naredili pru veliko fešto z vsiem stricam, tetam, kuži-nam an z nonam. Na 14. otubeija, takuo ki je Ze moja paijateljca Caterina napisala na Novim Matajuiju, so na-pravli velik guod moja teta Daniela an stric Toni taz Ušivce za njih 30 liet poroke (nozze di perla), za 30 liet življenja kupe. Tudi oku njih se je zbralo puno žlahte an * paijatelju. Praznovanje je šlo naprej do pozne ure. Pa niesan še finiu vam pravt. Na 20. otuberja tudi druga teta je nardila adno fešto. Je moja tetà Ana an stric Genjo, ki žive v Monfalco-nu. Ona dva sta praznovala srebamo poroko. Tudi tle je bla velika fešta. Okuole njih se je zbrala vsa žlahta an posebno se je veselila njih hči Fulvia. Ist san Studiem, de gor na tarkaj liet kupe, od medene lune (luna di miele), sta bla tetà Ana an strie Genjo pojedla Ze vas med an de je bla ostala samuo luna, pa pari de ne: seda sta šla nazaj ku dva noviča na poročno potovanje, viaggio di nozze, pa du Grečijo! Tudi za njih srebamo poroko so “festegjament” šli napri do tarde tame. Jest sam šele mikan za bandrat ponoc oku, sada sam takuo trudan, de na viden vič, pa še tele besiede imam muoč reč antà SVETA MASA PO SLOVIENSKO % v saboto 16. november j a ob 18. uri v cierkvi v Podutani Planinska družina BeneCije vabi Člane, parjatelje an vse tiste, ki jim je par sarcu naSa domaCa slovienska besieda, naj na parmanjkajo. 8 novi matajur__________________________ četrtek, 14. novembra 2002 Otuberja so v njega družini imiel kar tri guode Giulio Gioele se Kronaka — Teta Daniela an stric Mario sta prazno- ... teta Anna an stric Genjo pa petand-vala trideset liet poroke... vajst! gren počivat: vse najboljše telin dvie-man paru. Giulio Tele zadnje besiede jih podpišemo tudi mi an želmo vse dobre tistim, ki se “prenašajo” že tarkaj liet, pru takuo našemu mikenemu kori-špondentu iz Sauodnje, ki že vič krat nam je pokazu, ka-kuo je pridan an kuo zna lepuo prenašat Tudi nona Eni je paršla na muoj rojstni dan an me je povarvala novice.