Posamezna številka po 10 vin. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova' ulica St. e, fl. nadstropje. —- Uradne ure za stranke so od 10. do 12. ‘dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma sc ne j ; ; sprejemajo. : : : NAROČNINA: cel okt na po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslro-Opmslvo in 15osno K 10‘40, polletna K 5-20, četrtletna K 2-60, mesečna K —'90; za Nemčijo celoletno K 12—; za : : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—. : : : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. ,,ZARJA“ izhaja v Ljubljani vsako sredo ::: in soboto. ;;; UPRAVNISTVO se naliaja v Kelenburgovi ulici štev. 6, II. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-::: poldne iu od 4. do 7. zvečer. Inserali: enostopna petit vrstica 20 vin., pogojen prostor, poslana ::: In reklame 30 vin. — Inscrate sprejema npravništva. ::: Nefrankirana ali premalo irankirana pisma se ne sprejemajo. ——— Reklamacije lista so poštnine proste. - Ste v. 824. V Ljubljani, v sredo dne 1. aprila 1914. Leto IV. Najnovejši brambni zakon. Karl Leuthner. Čc smo poudarjali protiustavno uporabo § 14. za brambni zakon, tedaj ne smemo pozabiti, da je bila še pred kršitvijo ustave vrsta kršitev zakonov, s katerimi so uresničili vsebino najnovejšega brambnega zakona skoraj !eto dni poprej, preden je še postal na tako čuden način »zakon«. Od debat v delegacijah je znano, da je pridržala vojna uprava protipo-stavno nadomestne rezerviste čez čas zato, da je izvedla povišanje armadnega stanja in novo ureditev; o obojem pa govori z neprekosljivo hinavščino v najnovejši brambni predlogi kot o nečem, kar pride šele v bodočnosti, kar bo šele ustvarila. Dalje jc znano, da so vendarle odpustili v decembru nadomestne rezerviste po protipostavni štirinajstmesečni službeni dobi in da so pribavili potrebno moštvo na ta način, da 50 prisilili od 23.200 mož, ki bi bili morali biti odpuščeni leta 1913. glasom obljub pri obravnavi brambnega zakona I. 1912. po dveletni vo-laški službi, 15.600 nesrečnikov k tretjemu službenem letu. To nasilje in to nasprotje z izvedbenim načrtom zakona od 1. 1912. so tudi odkrito priznali s tem, da niso zahtevali proračunskega pokritja za teli 15.600 mož v rednem proračunu, temveč v dodatnem proračunu. Končno je znano, da niso meščanski delegatje, predvsem krščanski socialci in oni iz Nacional-verbanda, le na povelje preskrbeli »proračunsko pokritje« prelomljene besede in pomandra-nili upov ljudstva, temveč da so celo zagovarjali nauk: Ker so vsi, ki so do vštetega I. 1914. potrjeni, formalno dolžni služiti tri leta, ni ta obveznost sredstvo, da bi zagotovila pod vsakimi okoliščinami izvedbo odredb, ki so v zakonu od 1. 1912., temveč'se jo tudi lehko zlorablja v ta namen, da se ugotovi vnaprej uspehe zakona, ki ga še nikjer ni. Ker so izročile te stranke onih 15.600 še tretje leto vojašnici, namesto da bi jih poslale iomu, kakor je namen zakona, so izsilile novo oomnožitev rekrutnega kontingenta, ako naj postanejo deležni vojaki skrajšane službene dobe v izmeri kakor jo obljubuje zakon iz leta Zakaj povišano stanje armade, kakor je ono »pokrito s proračunom« in dovoljeno v delegacijah, se vzdrži lehko le s tem, da se ljudska sila znova obremeni ali pa na račun dveletne vojaške službe. Meščanska večina v delegacijah je torej posegla vnaprej v odločitev poslanske zbornice in zbornici takorekoč vsilila sprejem druge brambne predloge, torej je predrzno prekoračila krog svojih privolitev. In ?e jemljo meščanske stranke prav rade § 14. za pretvezo, da odvale odgovornost ljudstvu škodljivih odredb odse, sedaj, pri najnovejšem brambnem zakonu, tega ne morejo storiti. Podpisale so brambni zakon še preden je postal zakon, priznale, potrdile in odobrile so ga, ker so dovolile kredit za organizatorične odredbe, ki so presegale prezenčno stanje, določeno z zakonom od 1. 1912. In to so storile v popolni zavesti svoje krivde, v popolni zavesti izdajstva, izvršenega nad ljustvom, kakor to dokazuje opomba poročevalca. Novi brambni zakon so šele zagotovil izvedbo dveletne vojaške Službe. ^ Če pa zagotavlja šele drugi zakon to, kar le ze utemeljil prvi, tedaj je nedvomno, da so vpojna uprava s svojimi odredbami, meščanski aelegatje s svojim priznanjem ravnali temu zatonu nasprotno. In kaj pač zagotavlja novi zakon? V najboljšem slučaju in na splošno ono število rekrutov, ki je potrebno za izvedbo dveletne vojaške službe; potem plača ljudstvo *— zahvali naj se svojini nezvestim zastopnikom z drugim povišanjem rekrutov za skrajšanje Službene dobe vdrugič ceno, ki Jo fe bilo že Ddračunalo pri prvem povišanju. Ali tudi zakon pd I. 1914. ne bo zabranil zavlačitev ljudstvu koristne odredbe. Oglejmo si še enkrat njegov izvedbeni spored. L. 1914. bo 5600 rekrutov več sprejetih. Zato bo moralo, da se vzdrže odredbe, dovoljene v delegacijah pri proračunu, leta 1914/15. najmanj 10.000 mož služiti še tretje leto. Pojavil se bo brezprimerni škandal — ne-izogibneje — da bo skupna armada v 1. 1914^15 že imela ono pojačenje 56.400 mož, ki ga jej Zagotavlja zakon iz I. 1912. in poleg tega še 5600 mož po novem zakonu: Ali kljub temu bo odpuščenih po izpolnjeni dveletni vojaški službi od obljubljenih 29.000 le 19.000 mož. in pri tem odlašanju za dve leti najbrže ne bo Dstalo. Vojna uprava potrebuje, da izvede popolnoma svoje organizatorične odredbe, ki jih le pričela 1. 1913., ne da bi čakala na zakon, po !.vojih računih 30.907 mož. To število moštva bo pa doseženo po novem kontingentnem oja žeiiiu približno šele 1. 1917., kadar bo služil kontingent od leta 1916. — 17.000 mož — drugo eto in ko bo prihajal novi kontingent za 1.1917 — 17.500 mož. Ali pa smemo misliti na to, — i»o avstrijskih izkušnjah namreč — da bo čakala vojna uprava na popolno uresničenje svo-lih načrtov tako dolgo? Ali ne bo raje dovršila tlo 1917. to, kar je pričela 1913; ali se ne bo sklicevala na razloge meščanskih pomagačev V delegacijah, da je upravičena, pridržati leta 1914. potrjene, še tretje leto? Skoraj gotovo bomo doživeli do koncem I. 1917.. prav gotovo pa do konca 1. 1915., troie reči, ki bodo kora kale vzporedno: Povišanje kontingentov na podlagi dveh zaporednih brambnih zakonov in pridržanje tisočev vojakov, kar bije v obraz obema zakonoma, vsled nasilja vojne uprave in vsled izdajstva meščanskih strank. Ali če trdijo, da je rešil brambni zakon od leta 1914. dveletno vojaško službo, ki je bila ogrožena od vojnega ministrstva in delegacij vsled tega, ker so povišali armadno stanje in ga pokrili s proračunom, čeprav ni bilo predvideno v zakonu od leta 1912., tedaj le trdijo, da hoče novi zakon pribaviti potrebne rekrute, ne pa — kar je edino merodajno — da jih tudi more. Naj zatrjuje vojno ministrstvo pri utemeljitvi nove predloge še tako vneto, da imamo potrebno število sposobnih, kdo naj veruje temu zatrdilu, ker je ravno isto vojno ministrstvo zatrjevalo pri utemeljitvi zakona iz leta 1912. ravno nasprotno in to tudi dokazalo? L. 1912. je dejalo vojno ministrstvo, da nastavlja zato tako nizek rekrutni kontingent — namreč 212.500 mož — ker velja brambni zakon za 12 let; v utemeljitvi je dejalo vojno ministrstvo, da jc nastavilo ono višino, ki jo bomo dosegli v teku 12 let. Ali na vsak način je letni kontingent 212.500 mož najskrajnejša meja, ki jo dosežemo v doglednem času po nazorih, ki so bili merodajni 1912. v vojnem ministrstvu. To naglasa, to podčrtava vojno ministrstvo vedno in vedno. V svojem dokazovanju naglaša, da potrebuje po svojih zahtevah pravzaprav 230.000 rekrutov. Ali v zadnjem desetletju je bilo na leto povprečno le po 40.000 mož »nadštevilnih«, ki so bili prestavljeni k nadomestni rezervi. Če bi tudi naraslo število sposobnih — čedno in častno izpričevalo za vrstnost nabornih komisij — če bi komisije »delovale na visoko število nabornih izidov«, kljub temu bo treba poseči k manj sposobnim in sicer ne le zaradi izselje vanja, temveč tudi zato, ker pada število za službo sposobnih »zlasti v velikih mestih in industrijskih krajih«. Vojna uprava je smatrala te svoje ugovore za tako resne, da je celo — skoraj neverjetno — klicala poslanski zbornici, naj razmišlja o nujnosti »odredb socialno politične narave.« Po vsem tem sklepa vojna uprava namreč I. 1912. i. ozirom 1 ^tjfga resničnega stanja jc bilo 40.889 mož v na navedene razmere je torej dvomljivo, če bomo dosegli v doglednem tl asu potrebnih 231.000 rekrutov... Po statističnih izkazih, ki jih je napravilo vojno ministrstvo v letih 1909. in 1910., bi računali lehko v prihodnjih letih na skupno število rekrutov 221.000 mož, če pritegnemo za pomožno službovanje sposobne brambne obvezance (to se pravi manj sposobne). Po odbitku 8500 mož, ki uživajo ugodnosti § 32., je potreba torej 212.500 mož. Tako so pisali in govorili vojno ministrstvo in njegovi pooblaščenci I. 1912. pri razpravah prve brambne predloge. Ali v motivacijskem poročilu, sestavljenem 1. 1913. za zakon od i. 1914., izve bralec, da je bilo potrjenih že leta 1913. od 1. januarja do zadnjega septembra 249.512 mož, da je bil torej že leta 1913. dosežen najvišji kontingent, določen šele za I. 1918. Kakšen čudež se je bil zgodil? Kako to, da so »dejstva« naborov iz I. 1913. tako grdo postavila na laž prerokbe vojnega ministrstva iz leta 1912.? In če sc je vojno ministrstvo 1.1912. tako smešno blamiralo v vprašanju, ki jc za nas najbolj važno, kakšno vrednost naj imajo tedaj njegova lanska zatrdila za nas? Sodba, ki jo je bilo izreklo vojno ministrstvo 1. 1912., jc bila oprta na izkušnje daljših opazovanj. Razumljivo je, da je vojno ministrstvo obhajal strah, ker je do leta 1912. vsako leto potrjevalo 135.000 mož in izkazovalo le po 40.000 nadomestnih rezervistov, a je moralo sedaj naenkrat dobiti za 37.000 sposobnih — in če upoštevamo še one, ki jih zakon oprošča — za 45.000 več, čeprav le za nadomestno rezervo, kakor je bilo doslej sploh potrjenih. In vsi ti pomisleki so bili bedasti? In sedaj imamo celo — in sicer izključno popolnoma sposobnih, tako zatrjuje motivacijsko poročilo — za 74.000 mož več kakor je bilo I. 1911. vseh skupaj za vojno službo sposobnih? Ali si je dvignila telesna sposobnost avstrijsko-ogrskega prebivalstva v zadnjem letu tako močno? Ali je prenehalo izseljevanje? Ali so prenehali »za bratnbno silo tako nevarni učinki po mestih in industrijskih okrajih,« nastali vsled gospodarske krize in v Galiciji vsled lakote ravno v letu mobilizacije? In če je res tako, in je imelo vojno ministrstvo že v septembru 1. 1913. v žepu to, kar bo potrebovalo šele v septembru 1918, zakaj je ravno v blagoslovljeni jeseni pričelo vojno proti Izseljevanju? Čc jc tako, tedaj je brez vsake potrebe in z nerazumljivo predrznostjo tiralo avstrijsko vlado v to, da je razveljavila svobodno preseljevanje, zagotovljeno v državnih osnovnih zakonih, da je obsodila gališke izselje-valne okraje na stradanje in da je zahtevala od železniških uslužbencev službo po Šviho-vem zgledu, čeprav nima noben od teh uslužbencev upanja, da bi dobival po 800 K mesečnih postranskih dohodkov kakor oni plemeniti vzor avstrijskega sodnika in poslanca in da bi mu ministrski predsednik iskreno stiskal roko kot nagrado za špicelstvo. No, stvari niso take. Saj vemo od vojnega ministrstva, da so izidi naborov odvisni od načina postopanja nabornih komisij. In 1913, ko ie bilo treba dokazati možnost ojačenja re- krutnega stanja, so najbrže »delovali« naborne komisije posebno krepko. Za enkrat še ne z najhujšimi posledicami. Hvala bogu ni bilo treba I. 1913. še vsem »popolnoma sposobnim« v vojake, lehko so še slabejši material poslali domu kot nadomestne rezerviste. Lepa iaž je doslej le še na papirju: Ali jutri bo napolnila bolnišnice in iz težko sopečih prsi bo iztisnila življenje. In končno, ali je imel vojni minister 1. 1913. v resnici »najvišji kontingent iz 1. 1918?« V resnici ga ni imel; leiv svoji pregoreči vnetosti je pozabil računanje. K 243.800 moramo prišteti šc one, ki uživajo ugodnosti § 32. in teh je potem skupaj že najmanj 253.000 proti njegovim slavnim 249.000. Razen tega nam ne pove, koliko je vzel sposobnih od starejših letnikov, ko nismo imeli še tako visok kontingent. In potem rekrutni kontingent, ki je popolnoma enak številu potrjenih — kje na vsem svetu je kaj enakega? Pač samo na Francoskem, kjer leži sedaj na stotisoče takih . »popolnoma sposobnih« po bolnišnicah. Ugovor, da imamo pri nas 10 miljonov prebivalcev več, ne velja. Za to je pa tudi naš rekrutni kontingent za 20.000 mož višji kakor na Francoskem. In poleg tega nikakor nem orerno primerjati dobro prehranjenega, čilega francoskega prebivalstva s sinovi izstradane Avstrije. Gotovo, na potu smo, da bomo hodili po cestah Francoske, in cilj in konec bo za nas enak kakor za Francoze. Splošni nevednosti bi lehko natvezili, da so upeljali na Francoskem triletno vojaško službo pod vtiskom brambne predloge v Nemčiji. Poučeni ljudje so že davno vedeli, da bo prišlo tako, ker so prekoračili Francozi pri naborih prav močno mejo sposobnih in ker so bili njihovi kontingenti že dolgo le na papirju; a naši militaristični učenjaki so nekako očitajoče kazali na visoko stanje francoskih kompanij, med tem jc tožilo francosko strokovno časopisje že dolgo o kompanijah, posušenih do okostnjakov. Lepe številke so krasile namreč že takrat le bolnišnice in bolniške sobe ali pa so se razpršile v trajne bolniške dopuste. Po sanitetnem poročilu iz 1. 1912. je znašalo resnično prezenčno stanje le 473.838 mož — v resnici bi moralo biti mirovno stanje 606.009 mož — in od Afriki, približno 30.000 pa v pomožni službi, brez orožja! Ker pa pri tej bedi niso hoteli opustiti bahavih številk in ker so hoteli tekmovati vsaj na papirju z Nemčijo, iti ostalo nič drugega nego tretje leto. In tudi nas bo pripeljalo blazno pretiravanje kontigentnega števila skozi bolnišnice in čez grobove k triletni vojaški službi. Novi brambni zakon ne zagotavlja dveletne vojaške službe. Z izrednim povišanjem stanja jo nasprotno najhuje ogroža. Zakaj, če ne bo mogoče vzdržati visokega števila armadnega stanja zaradi nesposobnega, telesno slabega človeškega materiala, tedaj bodo rekli: Nazaj k triletni vojaški službi! In. § 14. ter opravilnik v ogrski poslanski zbornici zmoreta vse, omogočila bosta tudi to nazadovanje. Vsi v rdečo internacionalo! Sobotni »Slovenec« prinaša klaftro dolg članek »Proč od rdeče internacionale« proti socialno demokratični stranki. Da je povedal v tem članku kaj novega, tega ne moremo trditi, temveč premleva zavijanja, ki jih je že tisočkrat oglodal. Sedaj je »zbral raztresene ude«, korajžno jih je spopal v lažniv članek in tako zamahnil, da smo »na široko in globoko« uničeni. Članek pričenja s tem, da pripoveduje svojim nepoučenim bralcem o nazadovanju socialne demokracije po vsem svetu. Seveda piše o tem nazadovanju brez dokazov, kar ni prevelika umetnost. Gospodje si pač mislijo, čemu bi se trudili s stvarnimi dokazi, saj nam verujejo naši bralci vse, ne da bi se sami prepričali o resničnosti naših trditev. Delo je bilo torej zelo lehko in nikakor ni v čast katoliškim učenjakom okolo »Slovenca«. Natančno in po vrsti hočemo odgovoriti na »Slovenčeve« laži in stvarno bomo dokazali prvič to, kako da »nazaduje« socialna demokracija po vsem svetu in drugič to, kako da je popačil in potvoril »Slovenec« naš strankin program. * »Slovenec« piše: »Opetovano smo poročali o nazadovanju socialno demokratičnih glasov pri različnih volitvah v Nemčiji, nič boljše ni s politično slavo socialne demokracije v Italiji, Franciji, Angliji in celo že na Balkanu, kjer se še niti prav razvila ni. Da se tudi prj nas v Avstriji že majejo tla rdeči internacionali, so pokazale zadnje volitve na Dunaju, kjer je središče in prcstolica avstrijske socialne demokracije; čc tam omagujejo, potem njihova reč slabo stoji.« Torej po vrsti! »Nazadovanje« socialno demokratične stranke v Nemčiji. 12. januarja 1912 so bile v Nemčiji državnozborske volitve in njihov izid jc presenetil ves svet. Presenečenje so namreč zbudili socialni demokratje, a ne zato, ker so nazadovali kakor bi rad nalagal »Slovenec« svoje bralce, temveč ker so napredovali od leta 1907. za 991.309 glasov! Leta 1907. so dobili socialistični kandidati 3,259.020 glasov, v državnem zboru jc bilo 53 socialističnih poslancev, a I. 1912. so dobili pri glavnih volitvah 4,250.329 glasov in takoj 64 mandatov. Pri ožjih volitvah so dobili še 46 mandatov, tako da je bilo v novem državnem zboru 110 socialističnih poslancev. In ker stranka v Nemčiji tako strašno »nazaduje«, ima od 26. marca 1914 dalje celo 111 poslancev! Pretečeni četrtek je bil namreč izvoljen v okraju Borna-PcKau na Saškem sodrug Ryssel. V tem okraju je dobil 1. 1912. socialistični kandidat 11.566 glasov, letos ie dobil pri prvi volitvi (izvoljen je bil šele v ožji volitvi) 12.466 glasov. Po »Slovenčevi« metodi je torej »nazadoval« za 900 glasov! Uspehi »rdečega tedna«, ki ga je bila priredila socialno demokratična stranka v Nemčiji prvi teden v marcu, naj tudi dokažejo »nazadovanje in propadanje« socializma v Nemčiji. Uspehi »rdečega tedna« niso znani še iz vseh volilnih okrajev, temveč šele iz 100. Ali te številke so tako jak dokaz, da ima socialistični program še vedno enako privlačno silo kakor ob početkih gibanja, da so socialistične ideje še vedno tako veljavne kakor nekdaj, da vse »Slovenčevo« lajanje o gnilobi stranke izda toliko, kakor če ščene oblaja luno. V teku eiieea tedna je pridobila nemška socialna demokracija v 100 volilnih okrajih 66.300 novih članov svoii politični organizaciji in 53.100 novih naročnikov svojih listov. V tem ogromnem prirastku ni vštet uspeh v Hamburgu, kjer so dobili pri dan 10.000 novih članov!! Vemo, da bo poročal »Slovenec«, kljub tem našim dokazom, z mirno vestjo še vsako soboto o porazih socialne demokracjc, ker je pač načelo katoliškega časopisja — ne samo slovenskega — da se bori proti nasprotnikom 7. lažmi, natolcevanjem in obrekovanjem. Ali te številke smo navedli za to, da jih pomole naši strankini pristaši lehko pod nos zapeljanim »Slovenčevim« bralccm, ker jc znano, da ni bolj neumno prevzetnih in domišljavih ljudi od »Slovenčevih« bralcev. Kar bero v »Slovencu« to jim je svetejše od svetega pisma. Vredno je pa tudi, da izpregovorimo nekoliko o moralni vrednosti tega občudovanja vrednega napredovanja socialistične stranke v Nemčiji. Če pomislimo, kako »popravljajo- slovenski klerikalci volilno srečo, ker imajo v oblasti pač vse tiste inštance, ki so poklicane, da gledajo na čistost volitev, med tem ko nijna nemška socialna demokracija enakega vpliva tedaj moramo vsekakor ceniti 10 socialističnih glasov višje kakor 100 klerikalnih. In če bi postopali slovenski klerikalci pri agitaciji za volitev tako stvarno kakor postopajo nemški so-drugi, tedaj bi šla »politična slava« slovenskih klerikalcev kmalu rakom žvižgat. (Dalje prih.) Občinske volitve v Oorici.* Ljudsko štetje koncem leta 1910 je imelo na Primorskem prav znamenite posledice. Najprej se je konstatiralo, da so uradni organi mest Trsta in Gorice zlorabljali svojo moč, da bi izkazali večje število Italijanov in manjše število Slovencev, potem pa ko jc vlada revidirala štetje, se je dognalo da je v Gorici 10.000 Slovencev in 14.000 Italijanov. Italijanski značaj mesta je bil tedaj razdejan. Gorica ni torej italijansko mesto, kakor so kričali italijanski šovinisti! Posledica gromadenja voja- • Članek je bil napisan še pred volitvami 3. razreda v Gorici iu je bil namenjen za sobotno številko »Zarje*, a smo ga dobili prepozno. Prinašamo ga sedaj, čeprav po volitvah, in sicer za to, ker precizira stališče naše stranke pri teh volitvah. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestne hranilne vloge po čistih 4 0 brez odbitka rent-0 nega davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 K. štva ob mcH in prijateljsko razmerje s sosednjo Italijo je bilo centralni vladi povod, da je jela obračati več pažnje na Goriško ter v svojem interesu nastavljati po vseh uradih pretežno slovenske ali nemške uradnike. V zadnjih 10. letih je pri finančni oblasti, pri sodišču in pri glavarstvu vse izpretnenjeno. Z velikim državnim kolodvorom je naselilo železniško ministrstvo celo tropo nemških uslužbencev, tako je naraslo še močneje število Nemcev v Oorici. Že leta 1912 bi se bile morale vršiti občinske volitve. Pri sestavi volilnih imenikov ja pa mestni municipij zlorabljal svojo uradno oblast toliko časa, da je bila vlada prisiljena mu odvzeti vodstvo volitev ter jo izročiti glavarstvu. Sedaj šele, ko je bil volilni imenik pravilno sestavljen, se je pokazalo pravo Število volilcev v III, razreda od katerih |e polovica Slovencev. Dočim v II. razredu, ki ima nekoliko več volilcev. volijo uradniki in bi imeli združeni Nemci in Slovenci ali pa združeni Nemci in Italijani odločno večino, voli v III. razredu precej kmetov iz goriške okolice: Staragora, Ajševica, Rožna dolina. Pristava, Cingrpf ter okoli 5.60 železničarjev južnega in državnega kolodvora. Ti so skoraj izključno Slovenci in Nemci. Italijanov utegne biti med njimi komaj 5—6. Ko se je začelo prvič volilno gibanje, so se bile združile vse slovenske goriške stranke, nemško nacijonalna, laška klerikalna, slovenska liberalna in klerikalna, da bi vrgle politično liberalno šovinistično kliko Italijanov, katera je 50 let brez kontrole gospodarila na škodo vsega prebivalstva, ter mesto tako zadolžila, da je faktično insolventno. Davki so skrajno napeti, užitnina na vino znaša 180% poleg deželne 120%. Zaradi visokega davka se tudi privatniki več ne naseljujejo v Oorici. Splošno padata trgovina in obrt. Vsa skrb mestnega sveta gre na vzdrževanje italijanskega značaja mesta. Ob pričetku agitacije se je obrnil združeni odbor nameravane opozicije zaradi sodelovanja na vodstvo socialno demokratične stranke. Ponudil jej je velikodušno en cel mandat! Združeni odbor italijanske in slovenske socijalno demokratične stranke je odklonil vsak kompromis, pač pa je izrekel, da priporoči vsem svojim pristašem-volllcem, da glasujejo za opozicijo: Če se ista drži zgolj gospodarskega programa in če obljubi, da sc potegne za izprehiembo volilnega reda, najmanj, da se ustvari IV. razred s splošno kurijo. Jeseni 1913 se je izvršila precejšnja premeinba' v političnem položaju na Primorskem. Nemci, ki v Trstu in Oorici naraščajo, so prišli do spoznanja. da jim preti večja nevarnost od narod-no-slovenske nego od italijansko-na rodne strani, zato je politično vodstvo v Trstu sklenilo, da bodo odslej podpirali Nemci Italijane v boju proti Slovencem. Tako je tudi boj v Oorici postal zgolj nacionalen. Združeni odbor je razpadel, in Slovenska narodno-napredna in klerikalna stranka poideta sami v boj proti združenim Italijanom in Nemcem. , Vsled nove politične konstelacije je imel združeni odbor italijanske in slovenske socijai-ne demokracije dne 24. t. m. posvetovanje. Ponovil je stari svoj sklep, da odklanja vsako sodelovanje, obenem je izrekel, da se ob pre-tnenjenih razmerah splch ne bo mešal v volilni boj ter prepušča svojim pristašem svobodno roko. Ker so socialisti, ki imajo volilno pravico v III. razredu, skoraj izključno železničarji. In so ti Slovenci in Nemci, utegnejo voliti na obe strani. Vprašanje je le. ali je bilo bolj taktično skleniti obligatorično abstinenco ali pa vplivati na volilce naj volijo opozicionelno? Četudi bi dobro organizirana slovenska stranka sama lahko prodrla v III. razredu, je že danes izključeno, da zmaga proti združenim Italijanom in Nemcem. Kmetje iz goriške okolice so precej nezanesljivi in slovenski stranki, ali že narodna ali klerikalna, sta se mnogo premalo brigale za politično vzgojo svojih volilcev. Vrši se velika gonja za glasovi in gotovo je, da zmaga denar In boljša discipliniranost Italijanov in Nemcev, pa tudi opravičeni strah pred propadom. Socialno demokratična stranka nima pri teh volitvah posebnega interesa, utegne se pa pokazati, da so glasovi stranke odločilni v III. razredu in po rezultatu volitev bo morala stranka odslej zavzeti drugo in bolj precizirano stališče kakor doslej. oguljeno liberalno haljo in se preoblekel ofi-cijelno v klerikalno uniformo. Ljudje, ki vedo in ki poznajo Stemburja še iz časov, ko je nosil liberalnemu časopisju v Ljubljano kritike o klerikalcih, škofovim listom pa o liberalcih (honoriran ie bil od obeh strani), (i liudje torej pripovedujejo da je Stembur prišel do svoje posla-niške časti tudi s pomočjo stranke, ki se sicer na videz bori proti klerikalizmu, v rcsnici ga pa na vseh koncih in krajih naravnost ali po stranskih potih podpira. Naj imajo ti ljudje prav ali ne, gotovo je. da je Stembur ob času volitev bil sam prepričan, da je njegova kandidatura v rokah liberalcev. Zakaj in kako, to je vprašanje, ki bi zahtevalo predolgo pojasnilo. Pa računajmo samo s faktom: Zurc Je postal deželni poslanec na katoliški podlagi. Ce so nekateri računali, da bo ta preobrat Stembur-jevi gostilni kaj škodoval, je računal Stembur z doslednostjo in zavednostjo liberalcev, v prvi vrsti onih iz Novega mesta, ki svoj liberalizem prodajajo še cenejše kot svetopisemski Ezav svojo prvorojenstvo; le tem gre edinole za nekoliko večje porcije, kakor jih dobivajo v mestu, ker se z matematiko še niso toliko sprijaznili, kolikor jo razume vsak čevljar, ki dobro ve. koliko podplatov človek več raztega pri daljši hoji. AH če se liberalci tudi pri spremenjenem položaju dobro počutijo v družbi najbolj fanatičnih dolenjskih popov, |e to končno njihova stvar. Nas bolj zanima vprašanje, kako ie Zurc postal rarnvnosr revriuHonare-: v svoii klerikalni družbi. Ko so klerikalci v deželnem zboru prišli na dan s svojim evangelijem o novih davkih, tedaj je g. Zurc v svojem klubu začel revolucionirati. On je bi! proti povišanju davkov. Ta njegov upor je proslavljalo tudi liberalno časopisje, torej mora biti že res. Vsa| je tudi res. da ie g. 7"rc ?nsn t'c’ t gibanja, ko mu v »Kat. tiskarni« niso mogli točno postreči z natiskom tiskovin, svoje naročilo oddal tiskarni, ki jo vzor kristjani v deželnem dvorcu sicer naravnost preklinjajo, a v tem slučaju so mu dovolili v korist stranke; (v ravno tisti tiskarni bi bili namreč ravno takrat morali Stemburjevo pravo krščanstvo do nazega sleči; pa so ga oblekli z izjavo, ki je po njem razlila zgubljeno Čast in nedolžnost). V zbornici seveda je isti revolucionarec moral zadušiti svoj notranji upor in |e z vsemi častitimi tovariši vred glasoval za povišanje novega davka. Te časn^isJe ni v nobeni posebni notici proslavljalo. Ali ko je Zurc prišel domov, in je zakon o novih davkih stopil v veliavo. tedaj so ga njegovi volile! nahrulili, češ. lep naš poslanec si, ko si natn nove davke napravil namesto, da bi nam bjl stare odpravil. Tedaj je mož zopet postal revolucionarec in je pričel kmete tolažit: Možje, nič se ne bojte! Te nove davke bomo zopet spravili doli. kakor smo jih gori, prošnja za to je že vložena. — Pa recite, da oče Ster.ibur ni rt vohicijonarec — ki iz vsega sveta brije norce. — Manjšo svoto denarja v denarnici je našel pri Božjem grobu v nedeljo popoldne s. Hlebš Franc, mizar na Viču. Kdor Je izgubil denar, se naj zglasi v prostorih »Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev« na VKu. — Hrastnik. Dopisniku »Slov. Narodae ne dajo zadnje občinske volitve miru. Še vedno otepa okolo sebe s svojim podlim sumničenjem o podkupljenju. Hočemo torej javnosti povedati nekoliko resnice. Ko še volitve niso bile razpisane, so hodili okolu Nemcev gospodje liberalci (zadnji čas opuščajo to ime. menda se sramujejo svojih kranjskih bratcev liberalcev), prosjačiti pomoči proti socialistom v III. razredu, in to ravno gospodje iz Hrastnika, Ker se tiče prodajalne gospoda Wiltschnikp, smo pa mi že pred enim letom govorili ž njim in je tudi takoj (brez koncesije) obljubil, da dobimo prostor takoj, če prevzamemo blago od sedanjega najemnika. Ker smo pa odgovorili. da ne prevzamemo blaga, so se razbila pogajanja. Ta zadeva ni torej ni v nobeni zve-zi z obč. volitvami. Ce je pa ta ali oni Kovonl z gospodom Wiltschnikom, posebno sodrug Malovrh, ni to vendar nič čudnega, saj kot zaupnik mora vendar intervenirati pri raznih pri-tožbali od strani delavcev. Sodrug Malovrh vendar ne bo metal ljudi, ki prihajajo k njemu, iz pisarne. O kakem dogovoru pa ni bilo ne duha ne sluha. Kaj jc Wiltsclinik telefoniral nas nič ne briga, saj je to njegova stvar. Da bi pa bilo odločevalo napram dr. Marciusu rodbin-sk osovraštvo sodruga Malovrha. Je pač natolcevanje dqpisnifcovo, ker mora vendar vedeti, da je gospod dr. Mrcius že neštetokrat in ce je bilo le v njegovi moči* škodoval kons. društvu. Konflikti, ki so bili. so bili zaradi kons. društva. Nikdar pa ni bilo osebnega sovraštva. Dopisnik, roko na srce. in pišite rajše resnico, kakor pa tako neresnico. Najbolj smešne pa so trditve glede vožnje. Resnica je, da rudnik mogoče dvakrat na leto potegne vagon krompirja s postaje do rudnika, to pa ne zastonj, temveč plača društvo 10 K. Enake usluge pa naredi vsakomur. Ali mar gospod Roš Nem- Od velikonočne nedelje 12. do 17. aprila — O dni! Modra miška! KrtBalk Lessing! Največja in najkrasnejSa učinkovita veseloigra te sezijel Neprestan bučen smeh! Kinematograf Ideal. Politični pregled. = Obsodba avstrijske zunanje politike. V nemškem državnem zboru razpravljajo sedaj o proračunun zunanjega ministrstva. Pri tem so govorili tudi o nemškem konzulu Schliebnu, ki Je ob času balkanske vojne ostro nastopal proti Avstriji. Na prigovarjanje avstrijske vlade je bil prestavljen po končani vojni konzul Schlie-ben v Ouito v Ekvadorju. Schlieben je pa odklonil to imenovanje in se nastanil raje v Bel-gradu kot trgovec, kjer ima prav cvetočo trgovino z izdelki nemške trgovine in dela konkurenco avstrijski trgovini. V debati so st«lašali Lahko delo briljantno plačilo pri uporabi f-Erdal krm ta ttrije. cu ter občinskemu odborniku Riicklu zastonj vozi? On nc vpraša, si li Nemec ali ne, temveč vpraša, koliko boš plačal. Da se pa socialisti zavedajo svoje narodne dolžnosti, so pokazali pri volitvi župana, podžupana in starešinstva. Gospodič Roš in Kramer se naj zahvalijo ravno tem izdajalcem, da so zopet izvoljeni v starešinstvo. Vemo. če bi bilo to odvisno od liberalcev, bi pometali socialiste vun In bi rajši volili Ncince. kakor so že večkrat storili. Tudi ne bomo debatirali naialje. kajti ti ljudje bi se združili tudi s hudičem, samo če bi mogli ško-• dovti delavcem. — Smrtn? Izid dvoboja. Iz Ljubna poročalo: V OlanzRrabnu. pol ure od Brucka ob Muri, le bil v soboto zjutraj dvoboj med dvema visokošolcema montanistične visoke šole v Ljnhnu. Dvoboj se je končal s smrtjo. Ob 0. dopoldne sta pripeljala dva visokošolca Poljaka smrtnoranjeneRa visokošolca Karpinskvja v bolnišnico, kjer je ob 11. dopoldne umrl. Kar-pinskviev nasprotnik v dvoboju je bil Wicher-klewicz. ki študira drugo leto v Ljubnu. Vzrok dvoboja je neka ljubezenska zadeva. Ustreljeni Karpinskv je star 31 let in je študiral že deseto leto v Ljubnu. Zaročen je bil s kavarnerjevo hčerko Steinbiichler. V aprilu bi bil moral napraviti zadnji državni izpit. Njegov oče je ravnatelj železarske družbe v Dombrovi na ruskem Poljskem. Dijak Wicherkiewicz Je pobegnil. —; Iz Leš pri Prevalju nam poročajo: Tukajšnji rudarji so podali rudniškemu vodstvu zahteve glede minimalne plače. Grofovi priganjači pa uporabljajo sedaj vsa mogoča umazana sredstva, da bi oplašili manj zavedne rudarje in da bi razdrli edinstvo med rudarji. Vse srvp'’i 7a sveti profit grofov. Delavec naj pogine lakote, delavske družine naj se hranijo s sladkimi koreninicami, samo da bo grofova denarna malha vedno napeta. Ravnatelj Steln-bach Je odklonil zahteve rudarjev z utemeljitvijo. da rudnik nič ne nese. Ali res misli ravnatelj. da so delavci tako presneto zabiti, da bodo verjeli to pravljico in mislili, da vzdržuje grof rudnik nalašč v veselje delavce /? Obratni vodja Stanek je poklical dva rudarja v pisarna in jima natvezil, da je imel grof lansko leto od fudnika le 47 K 91 v čistega dobička. Da bo dobiček višji, zato naj rudarji še dalje delajo za beraške mezde. Seveda ostanejo take pravljice brez uspeha pri delavstvu. Zato so si izmislili gospodje novo zvijačo. Kjer le morejo, pa preprečijo delavcem zborovanja. Pred kratkim so imeli delavci sestanek v gostilni, ki jo ima soproga nekega preddelavca. Drugi dan so spodili tega delavca iz službe! Vodstvo bo s svojim nasiljem doseglo ravno nasprotno, kar zeli. Delavci spoznavajo bolj in bolj oderuštvo in umazanost podjetnika in to jih bo napotilo, da se bodo tesneje oklenili svoje strokovne organizacije. Rudarska oblast bi se tudi lehko že enkrat spomnila na svojo dolžnost in pregledala rudnik, kjer je vse polno nedostatkov. Skifi’ ^Ctna,,°b!ast bi irtlela ka! dela v rudni- ko č nvS n| ’ k\^° bolj podobnf h,evom ka' Kor človeškim prebivališčem. v*** volitev ,z 3- razreda v SSm . iiede,1° ,29- "J*«? 80 bi,e finske volitve iz 3. razreda, pri katerih so dobili kandidati združenih slovenskih liberalcev in klerikalcev 339 glasov, združeni Italijani in Nemci pa 512 glasov. Podlegli so torej Slovenci. >>Javne ,iudske kn«lž* 1 I v J ' bo„v "edeljo 19. aprila ob niim A dyoram g. Franca Grudna z nasledil jim dnevnim redom: 1. Predsednikovo porodi B,aKaJnikovo poročilo. 3. Tajnikovo po- ročilo. 4. Knjižničarjevo poročilo. 5. Kontrolnega odseka poročilo. 6. Volitev odbora. 7. Volitev nadziralnega odbora. 8. Slučajnosti. — Istrska socialno demokratična stranka iy»a 12. aprila strankin zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in kostituiranje konference; 2. poročilo političnega odbora, poročevalec sodrug Dozet; 3. politični položaj v Istri jn volitve v deželni zbor, poročevalec sodrug Leskovec; 4. taktika, poročevalec sodrug Ha-™™na; 5. volitve a) enega člana v glavni odbor stranke, b) v deželni odbor; 6. raznoterosti. IDRIJA. — Občni zbor idrijske podružnice »Unije avstrijskih rudarjev«. V nedeljo 22. marca smo imeli v naših društvenih prostorih redni občni zbor podružnice »Unije«, ki je bil zelo dobro obiskan. Načelnik podružnice, sodnig Alič, je otvoril ob 9. dopoldne zbor z lepim pozdrav- nim nagovorom. Spminjal se je v minolem letu umrlih članov. Dalje je tudi omenil, da je to prvi občni zbor. ki se vrši v lastnih prostorih ter izrekel zahvalo vodstvu »Obč. kons. društva«. Končno je pozival sodruge. da delujejo za povzdigo strokovne organizacije z vsemi močmi, kajti pritisk od strani delodajalcev se vedno bolj čuti. zato bo tudi boj v tekočem letu neizogiben. Nato poroča podružnični odbor in pregledniki računov. Iz teh poročil posnamemo sledeče: Društvo je imelo v minolem letu 210 rednih in 7 mani rednih članov. Odbor je imel 12 rednih mesečnih sej. Priredil je 16 društvenih diskuzij in predavani, 5 javnih in 2 zaupna shoda, na katerih se je sprejelo 5 resolucij in 2 peticiji, ki so se poslale na oristoina mesta. Dohodkov je imela podružnica v minolem letu 2182 K, izdatkov pa 2180 K 80 vin. in sicer: »Uniji« 867 K 70 vin., bolniške podpore 437 K 30 vin., pogrebščine 210 K, odjem podružnične uprave 517 K 30 vin., nisarniški stro-i ški 25 K. ostane v blagajni 1 K 20 vin. Pripom-; niti je pri tem. da se dele tu omenieni do'>ne! 1 Vestnik organizacij. Centrani odbor »Svobode« ima sejo v sredo 1. aprila ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Odborova seia nodrnžn!cc mizarjev bo v četrtek 2. aprila točno ob 6. popoldne v društvenem lokalu. Seja strokovne komisije bo v petek 3. aprila ob 8. zvečer v zvezinih prostorih. Polna udeležba potrebna. Poziv sod«-ugoin zaupnikom! Kakor vsako leto. bo tudi letos povodom praznovanja delavskega praznikal. malnika imel izvrševalni odbor iueoslov. soc. dem. stranke v zalogi malskl Hst in malske znake. Organizncile in zaupniki, ki jih žele. naj jih takoj in najkasneje do 15. aprila naroče. ker bi se na poznelša naročila ne moglo več ozirati. Cene se bodo naznanile pismenim potom. Pri večjemu odlemu primeren popust. Naročila in druge tozadevne donise ie noslavljati izključno le na Izvrševalni nflbor iugoslov. soc. rfem. strnake. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Naznanilo socialno demokratičnim organl-zacllm In zaupnikom! Glasom določb strankinega štatuta se vrši letošnio pomlad redni strankin zbor. Opozarjamo nanj s pripombo, da deželne in okrajne organizacij nrično takoj s potrehnimi predpripravami. Posebno naj ne pozabiio na one določbe, ki določalo pravico na udeležbo, ker se tozadevno ne bo dovoljevalo več izlem. Čas in krat strankinega zbora se bo pravočasno naznanil. Vse. strankin zbor z^e-vaioče donise. ie pošiMati na naslov: Jos. Petrič. I jubllana. Reslleva cesta 22. — Izvrševalni odbor lugoslovanske soc. dem. stranke. Raznoterosti. Pet rudarjev je zasulo. Iz Sargjeve poročajo: V petek se le pripetila v rovu premogovnika Zenica eksplozija treskajočih Hitiov. Skale, ki so se odtrgale, so zasule pet delavcev, naj-brže so vsi mrtvi. Fn delavec, ki se je še pravočasno rešil, le dobil težke poškodbe. Denar nremofi tudi svete Prior rim- skega samostana San Oiovanni e Paolo je ovadil brata Federika. ker le nonevenl visoko svoto. Denar, ki so ga prinašali verniki za maše, je deloma porabil za to. da si pridobi naklonjenost mlade žene. ki 'o le spoznal v samostanski cerkvi. Ta žena živi ločena od svolecra soproga in je bila z dvetna otrokoma v nalvečH bedi. Brat Fe^eriko le pričel razmere z nio na ta način. da ie podaril otrokom denar. Končno Je dajal tudi nlel denar, a žena mu le morala 7a /sako »darilo« izpostaviti menico za desetkrat večfo vsoto, kakor lo je dobila v »dar« Prerf preiskovalnim sodnikom le izpovedala žena. da le nre-iela 1200 lir. a menice le nairavila za 11 tisoč lir. Pred nekai dnevi le izcimi menih iz samostana. bale se skriva v Rimu. Pred osmimi me- Učitijsla tis! an a Ljubljana, Frančič kanska ul. 6 — reglstro*ana zadruga z omejeno zavt zo. — Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Naimoderneiša uredba za tiskanje listov, kniig, brošur, muzikali] itd. Stereotipija. bi Litografija. seci je izginil iz istega samostana menih, ki je vzel s seboj precejšnjo vsoto cerkvenega premoženja. Odgovorni urednik: Ivan Tok a n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska 1 ' ‘e|j«ka tis! arna* v I tubljani. r priiartebjmot, G:e ■ i> v^nko pot z menoH Ke se večkrat a n n m '**i om, Vedno zdrav želod’c imam! Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih! V Okrajna in^it.cKabia- Pi-jna v Ljubllani. Pisarna: Turjašk trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeliah *n pramlMh je hlspalna zaprla. f On Zdravnik blagaine | doiiii. mira | ot>oi. Stanovanjc Dr. Zajec Ivan splošno zdrvljen-e — 1-3 Frančiškinska m St 2 1! n-v.i: tr." Tur)«iki lit> . St. 4 Dr Košenina Ptler snlošno zdrnvlienie Val |rr. Robida Ivan 12 splofno zdtav!'cn e 2-3 Dalmatinova til. r. Dtmsat Jeri e L, ^ 10 J kožne in spolne bolezni | 3-5 ' Prešernova ul.. | ; St. 3. 111. na. 1 Clam. ki potiei u e o zdravniško lomrč, . e mora'« zglasiti v i isarni bolriSke b!avajne da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zg:;♦>>-rnco); brez te oriltnita o zdravniki le v mi ni h slut aj h Troškov, ki nastane jo, kadar zbolel r n v; m pozove drupe zdravnice, da ga lečiio, ne po* \ine boli iška blazina Od blagajtvškfga zdrav* n ka izpolnjeni boln ški list se mora takoi oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordmira e v nujnih s’uča>ih Za vstop v bo;n co ie treba nakazn ee. Zdiavila se dobe v vseh lub-lian Uh lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako S' boto, če je ta dan ( razmk, pa dan prej od 8. z utraj do 1. i opoldne. S pri ož> ami se je obračati do načelnika blagaine Načelstvo. Vsakemu pošljem zastonj! 2 Upi škatlji za sladkor in kavo ali 2 leni cedili z zlatom okrašeni ali 1 močno alumini evo zajemalko ali 1 lepo ogledalo ali proti doplačilu 50 vin»rjev 2‘/im lepega blaga za blu e ali 2 iepi močni b>i* sači in 1 brisalno ruto, kdor pri meni naroči 5 l«g moje Izvrstne ržene kave za 4 K franko po po povztlju, ker hočem dokazati, da je moja ržena kava najboljša. Josip llruš, JLuže, Češko, tvornica ržene kave. PF* I fflihlianA Mestni trg 22 LjUDijaiid, naspr lekarne. Vnanja naročila se točno izvršujejo. Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih čevljev je v zalogi lastne tovarne PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu. Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu. Cena za gospode dame . . . . dečke 86|39.....................K 10* otroke.................... K 14*-, 17-, 20—. K 12’-, 15*-, 18’-. K io--, 12--. Št. 22-25 29—28 29- -Sl 82 BS K 5 — 6*— r - 8-. ^Varstvena znamku.> Garantirana kakovost po teh cenah. -■ Cenejše vrste od kron 1*60 naprej. Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Jtrez konkurence! Solidna postrežba. ----------------- IVaJnižfe cene. --------------- Najboljši nakupni vir ugotovljenih postelj iz dot>)-«gn rcškega postelj* nega perja napolnjene v gostoniti rdeči nanking (inlct), 1 pcrnica J80x B' f-»L. cm' 2 dvcma zglavnicama, vsaka • 80x60 cm z novim belim trpežnim pefjem K 16*—, napol puh K 20—, ^ / '« JTslH puh K 24*—, pernica sama K 10 —, Ji M K 12-—, K 14-— in K 16—; zglav- y / nica sama K 3’—, K 3 50 in K 4-—. ■f V Dvojna pernica 200X140 cm K 13 —, / K 14-50, K 17 50 in K 2J-~, * ,.W< zglavnica 90X70 cm K 4'50, ca » j, - V- . yr perja K 9 40, boljšega K 12 — jy-il|v-L do 16*—, polbelega K 17-—, t-Jj* ’ 5 kg novega, dobrega, belega ^5* neprašnega posteljnega perja K 24-—, snežnobeleca K 30'—, boljšega K 36*—, najfinejšega, puljenega K 45 — ; 5 kg ncpuljenega perja od živih gosi K 26— in K 30; beli puh debelejši K 5, boljši K 6, najfinejši prsni puh K 6’50 za >/2 kg, sivi puh >/2 kg K 2 50 in K 3’—. Razpošilja se franko proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena. SIGMUND LEDERER, Janowitza Angel št. 156 bei Klattau in Bdhmen. Kupujte »Zarjo Za pomladno in poletno sezono priporoča tvrdka GRIČAR & MEJAČ Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9. svojo bogato zalogo == izgotovljenih oblek e= za gospode in dečke. ter mične novosti v konfekciji za dame in deklice. Ceniki za.stcnj in franko. sveže pivo najfinejše dvojno marčno belo in črno (Bock-bier), belo ih litra vrček po 20 vin., steklenice ’,2 lit. čez ulico ravno tako 20 vin. Crno pa v steklenicah po 24 vin. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. — Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah vozovi za vožnjo v mesto in okolico. ANTON MAVER, posestnik in restavrater hotel ,Vega‘ Sp. Šiška St. 26. s Zaloga pohi- : E Aitil/ \ Ljubljana, Ma-1 i štva in tapet- j tli m V^uLIllIl j rije Terezija 1 E niškega blaga i miKarstvo. [ c* ^ (Kolizej). s S _____________________________________ ■____________________________________! 9 g-----...----.-........................................ | Zaloga spalnih ter je- \ Zaloga otomanov, di-1 jj dilnih sob v različnih j: vanov, žimnic : | |: najnovejših slogih. : s in otroških vozičkov. | ■ S <% s *-------------------------------------------- ■■------------------------------------------■■-—s ■ . 3 | Spalnica v amerikanskem orehu f Edna posebnost likerja je Pripravljajte se na kolesar-sko sezono! ■ mmmm Vsak izveden kolesar kupi ■■■■ Zdravnik= = želodca najboljše kolo nio narhije ali KOLO je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsili prodajalnah konsum-nega društva za Ljubliano in okolico. Odlikovan v Pariza z zlato kolajno in ias, ktižecem. Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en :: umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. :: dobro, ceno ljudsko kolo. Osterr. Waffenfabriks - Gesellschaff, Steyr. Ceniki zasloni in franko od zastopnika Ivan Jax & sin, Ljubljana, Dunajska cesta St. 17. DPPPaonanDPODPPPPPPOOPPOPPBnBnnaBBPDDPDBaBPPBDPPncPBCPPPOPBBPPPDBPBPj^ C n Pri nakupu različnega n umu fakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko d A. & E. Skaberne | g Obstoji od 1.1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1. 1883. g g g Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. g aPpgpPPPPPPPPPBPPBPPBPPBPBBPBPBPBBBBPBBBPPPPPPPPPPPPBPPPPPPPPPPnOPPpBepI Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo šlTralirilli. strojem ~ —. jv in stroje za pletenje /\ (Strickmaschinen) «« pA za ro^'no i*1 °*>rt* Pisalni stroji Adler. -^7-osaxx«. 3cble»a,-||| Ceniki se dobe zastonj in franko. ===^tii Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana Denarnega prometa koncem leta 1913 . K 700,000.000* Vlog............................................. 48,500.000*— Rezervnega zaklada...........................„ 1,330.000*—- Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A. & E. Skaberne; Mestni trg 10. Velika izbira! Solidna postrežba! brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna m stoji pod kon-trolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI 1 Odhod parnikov: ———------------ v sev, Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesee. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ. Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica štev. 26.------------------ = Potniki ===== v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Trst-Ncttjork, lliicncs Aires-Kio de .laneiro najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinicaina, električno razsvetljavo, brczličnlnv brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domafe brane z vinom, svež Isruh, postelje, kopelj itd.