_ 136
umim
lllfs
(Dalje.)
„Kdor v Rusko putovati, tamošne običaje temeljno raziskavati, narodsko življenje nezapleteno motriti hoče, mora naj pred vse pozabiti, kar je u tudjini v tem čital. Pisatelj te knjige ni mnogo čez leto dni u Rus-koj bil, se tedaj nikakor ne baba, da je rusko narodsko živlenje, ruske obličaje popolnoma proučil.
Alj vest mu svedoči, da se je tega razis-kavanja prostodušno brez presodkov lotil; je tu, "kakor povsod na svojih putovanjih s ljubeznijo opazoval, ker od nekdaj vsako pravo nepopaceno naravno i narodsko živlenje najviše časti i ljubi! — Po več ko dvajsetletnem učenju i putovauju je v sgodopisnih zvedava-njih svoje oko sbistril, ter zaupa, da je u tej knjigi mnogo novega i koristnega podal."
„Med tem ko so ostale deržave v Europi u svojim izviru i svojem razvitku lenske, feu-dalne deržave, moramo Rusko imenovati pa-triarchalno deržavo. —
Ta ednojna beseda ima v sebi brez mere nasledkov, i razjasni u bitnosti skoro vse deržavne i družbinske razmere u Ruskoj. Ruska rodovina obitelj je na drobno to kar deržava ruskega ljudstva. U ruskej rodovini gospoduje popolna ravnopravnost; dokler pa rodovina nerazdeljena vkuper ostane, ji je oče glavar, ali, po njegovej smrti pervorodjeni brat, kteri sam neobmedjeno oblast ima do vsega premoženja, on vsakemu rodovincu po vlastnem svojem razsodku potrebno odmeri.
Taka razširjena rodovina je ruska občina (rusk.-mipl). Zemljišče je vlastnina rodovine ali občine, posamesen ima le pravico vživanja, i sicer tudi v občini vsak ki se narodi popolnama jednako pravico ze vsemi drugimi občani. Zemljišče se tedaj jednakomerno razdeli med vse živoče. Vsaka dedinska pravica do očetovega premoženja je po takem nemo
goča. Marveč tirjajo sinovi od občine vlastne pravice kakor občani svoj (vsem drugim jed-nak) del. Občina ima tudi svojega domišljenega očeta, starosta, kteremu je nepogodbeno pokorna. Ruska, tako je ljudstvo po izročilo prepričano, je vlastnina ruskega ljudstva) v (občine razdeljenega) kakor jedne edine rodovine so svojim glav arom, svojim očetom rusk. batjuška-oče), čarom, kteri tedaj tudi sam ima oblast čez vse i kteremu je vse poslušno, pokorno. Kako obmejenje cara se ruskemu ljudstvu clo nemogoče zdi, si ga ne more ne" misliti. „Ivako bi oče mogel drugač kot po božjih zapovedih obmejen biti?" govori pravo jedro ljudstva še sdaj ko pred 230 leti ob povišenju Romanova.
Vse takratno kakor pozdnejše poskušano ograničevanje polnomočne oblasti carove seje na tem globokem izročilnem prepričanju, na tej politiškej veri ljudstva brez sledu razka-kadilo ! — Deržavnopravna razmera ruskega samovladara (samodrržca) je po tem lakem clo drugnčna kot vsakega druzega samovladara, se ve razmera cara naproti ruskemu ljudstvu. Kakor cesar ruske samovlade pa je on v takej razmeri ko drugi samovladari.
„Vsak Rus spada u zvezo kake občine, kot občan ima on pravico na jednakomerni del zemljišča, u Ruskej tedaj rodjenih proleta-rov (siromakov) «ni!
„U vsih pokrajinah evropejskih rovljejo družbinske (socialne) prekucije proti bogastvu in knetku. — Dedinske pravice odpraviti, zem-jlišče jednakomerno razdeliti, to je geslo teh prekučij! U ruskej je takšna prekucija nemogoča, ker te sladke senje evropejskih pre-kucnežev so tam od nekdaj žc udomačene, so u narodskem življenju popolnama u t e m e 1 j e n e !
„Europejski svobodoljubi (liberalisti) si prizadevajo vsak znotrajni (organički) razloček med me s tj an i i krneti sbrisati, cehe, rokodelske sdružbe povsod vničiti, občo svobodo
obertništva razširiti. Ta družbinska razmera je od nekdaj v Ruskej že udomačena, ali skoz to se je vsako znolrajno napredovanje overalo. Vladarstvo temu pomagati, je mesta osnovalo, jih pooblastilo, cehe ukazalo, alj do seli dob še ni premoglo pravega mestjanstva vstvariti.
„Kar zadene plemstvo, kterega slavjanski narod od začetka menda ni poznal, bilo je testo pred Petrom I. (f 1725 u menjšem broju. U vsakej dobi zgodovine ima plemstvo svojo imenitnost svojo moč bolj vladarom kakor ljudstvo zahvaliti. Peter I. je zaslužno plemstvo osnoval, po kterem je dedinsko plemstvo clo potemnelo. *) Vsakemu je pot do tega plemstva odperta, vsaki iz med ljudstva zamore pod stanovitnimi dogodbami osebno i potem dedinsko plemstvo zadobiti."
(Dalje sledi.)
Slovstvo in umetnost.
Bukvica Jugoslavenska srpsko - laškim črkami, i z barjakom Slavena od A. Stojkoviča u Trstu. — Pretres svrhu prvenstva Apostola Š. Petra. Troškom mlade družbe jugoslavenske tiskano u Zagrebu. — Poslanica epistula S. Petra Biskupfna Pijemonta (Laške) od jugoslavenske družbe u Trstu, i tu tiskan. — Kula Gjurišiča i Čardak Aleksiča 1847 god. Od Vladike Črnogorskoga, jugoslavenskim srpskim črkami v Beču tiskano. — Lažni Car Ščepan Mali, Povjestno zbitije 18 vije k a. Pjesmo-tvorje u 5 činah. Od Vladike Črnogorskoga, sa izvornim pismom od Igumna Mrkojevica kamenopisano. U Jugoslaviji srpskim črkami izdan. A. Sfojkovič u Trstu.
*) LT vsih deržavah se plemstvo po vladarovoj milosti dobiva, tudi v ustavnih deržavah. U samovladnej Ruski ne deli car plemstva svojevoljno, temoč zasluga i zakon! Ino vendar ni lagošegft plemstva , kol je to zaslužno plemstvo (činovniško plemstvo).	Pis.
Odgovorni vrednik: Drayotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Vradni list št. 21.
Št. 2195.
Oznanilo.
(68.) C 3
V pondelik 28. t. m. zjutraj ob devetih se bodo travniki mestniga' poglavarstva na Malim grabnu, Rakovi Jevši in pri Lipah; 29. t. in. tudi ob devetih dopoldne pa mesarski travniki pod Rakovnikam in na dolgem grabnu in sicer na mestu po javni dražbi na 6 let posamezno v najem dali.
Kdor hoče kaj prevzeti, je povabljen na imenovane travnike priti.
Ljubljansko mestno poglavarstvo 17. aprila 1851.
Salomon, s. r.
št. 1237. Oznanilo. OO®«
Po odpertju c. k. poštniga vodstva v Gradcu 17. aprila t. 1. št. 1756 se bo s pervim majem v toplicah Neuhaus pri Celju c. k. poštna eksepedicia vstanovila, ki se bo pečala z pisemskimi in vozniškimi pošilatvi in se zvezala vsak dan s c. k. poštno vradnijo v Celju od mesca maja noter do mesca oktobra vsako leto po vožnji pošti, druge mesce pa po peš-nih potih na teden dvakrat.
Kar se s pristavkam sploh naznani, da se bo izročivni kraj te poštne ekspedicie, ki se ima še poiskati, pozneji naznanil.
Od c. k. poštniga vodstva
Ljubljana 25. aprila 1851.
St. 2S35.
Proglas.
03.) C 1
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani:
Da se je na prošnjo gospoda Antona Pod-krajška, opolnomočnika gospoda Venceslava Stedrei dovolila eksekutivna javna dražba posestev Antona Pleško iz Glince pri Viču., ki so se sodniško cenile na 2867 gold. 45 kr. Posostvo obstoji iz gojzdov, ki so v gruntnih bukvah mestniga ljubljanskiga poglavarstva pod št. 218a/4 zapisani in dveh odelkov travnika na Blati, ki je v gruntnih bukvah mesta Ljubljane pod št. 582 zapisan. Dovolila se je dražba, ker ima gospod Venceslav Stedrei 1000 gold. na posestvu sposojnih, kakor se
vidi iz razsodbe 1. marca 1850 in ker so 5% obresti od 18. novembra 1848 še za odrajtati. Dražba bo 31. maja, 1. julija in 31. julija, vsakbart dopolne ob devetih in sicer s pristavkam, de se bodo imenovane posestva pri pervi in drugi dražbi le za ali nad sodniško ceno, pri tretji dražbi pa tudi pod to ceno prodale.
Nar novejši izpise iz gruntnih bukev, ce-nitni zapisnik' in pogoje dražbe zamore vsak pri tukajšni vradnii pregledati.
Ljubljana 30. marca 1851.
C. k. okrajni sodnik. lleinricher s. r.
Št. 3725.
Proglas.
(75.) C 1
Ker se pri eksekucii gospoda Janeza Ogrin-ca iz Podslivnice zoper Franceta Strojana iz Dola zavolj 75 gold. 35 kr. po proglasu te sodnije od 31. januarja 1851, št. 871 razpisani pervi prodaji, posestvo ni prodalo, se bo tedaj 24. maja t. 1. v drugo prodajalo.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 24. aprila 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinriher s. r.
Št. 2560.
Proglas.
(71.) C i
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani Tomažu Turku in njegovim neznanim dednikam po tem proglasu, de je /.oper nje pri tukajšni sodnii Maria Pečnik iz Ješce tožbo vložila za spoznanje vlastnine njive v Brinju na Ješci, ki je zapisana v gruntnih bukvah nekdajnih deželnih okrožnih poglavarslev pod urb. št. 37y2, za to obravnanje se je dan na 1. augusta t. 1. zjutraj ob devetih odločil.
Ker ni znano, kje de zatoženi stanujejo, je bil zanje za kuratorja gospod France Stem-bov iz Tomačeviga postavljen, s kterim se bo ta pravna reč po avsfrijanskim sodniškim redu poravnala. Njim se tedaj naznani, de naj sami o pravim času pridejo ali de zastopniku o njih
pravni reči na roko gredo ali si pa drugiga zastopnika zvolijo in ga temu sodništvu naznanijo, ker si bodo sicer nasledke zamude sami sebi morali pripisati.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 31. marca 1851.
C. k, okrajni sodnik Heinriher s. r.
St» 3548.
P r o g 1 a s.
(70.) C 2
C. k. deželno sodništvo v Ljubljani je po ukazu od 8. t. hi. št. 1384 Heleno Garbajs, doraslo hčer Janeza Garbajsa, posestnika v Ponavi vasi zavolj gloposti pod varstvo postaviti za prav spoznalo.
To se s pristavkam naznani, de se ji je gospod Primož Erbežnik iz Ponave vasi za kuratorja dal.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 15. aprila 1851.
lleinricher. s. r.
Oznanilo.
(72.) C 2
Podpisani vlastnik si v čast šteje, s tem ponižno oznaniti svoj
nar novejši
M a gikon
zlo imenitnih kipov bitev in drugih reči, ki se tukaj še nikdar niso vidile in so celo na Nemškem perve te sorte in bodo visoko-spoštovano občinstvo, ki umetnijo ljubi, gotovo zadovolile; razpostavljene so le za kratek čas.
Vidijo se v velkiuti na tergu pred nunsko cerkvijo od 9 ure zjutraj do 9 ure zvečer.
Vstop 10 kr. v sr.—Otroci plačajo 6 kr. v srebru.
M. Hahn, IZ Bude.
linama cena 25. Mal. travna 1851.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 37 gld. Srebra	» » » » 32 »