K r HimiM TRGOVINA BALAŽIČ napredne tehnologije murska sobota d.o.o. Vegova 13, M.Sobota, tel./(ax.: (O69I 23-895, 31-954 • tekstil A l MvsiH Soboto, 28.iMoln im • Lelo nv • št. 43 • Cm 'I besedilo: S. Smej H H fotografija: N. Juhnov VREME Nadaljevalo .se bo in hladnejše Vestnikov koledar četrtek, oktober, 28. Simon OBVARO- POMURJE I ^maj ■ll novembra prodajalnah 1 IJ suho vreme. VANO - Gladina Mure se je v nedeljo okrog polnoči dvignila pri merilni postaji v Gornji Radgoni 460 centimetrov visoko, vendar se ni razlila zunaj nasipov. Ponekod (Lutverci, Hrastje--Mota, Vočja vas, Kot, Pe-tišovci, Benica...) je sicer bila nevarnost, da bo voda predrla nasipe ali pa se ra- ČBENSOVCl, fot.: 70796 UGODNO.- • Ženski, moški in otroški čev-Ijj e športna obutev fonz 31. oktober, nedelja, dan reformacije 1, november, ponedeljek, dan mrtvih 2. november, torek, Dušanka 3. november, sreda, Viktor Pregovor Vseh svetnikov mraz, o Martinju topel čas. PROFESIONALNA KOMUNIKACUSKA OPREMA: MOTOROLA UDS, RAD, RNO, TAOIRAN. ^1, IZDELKOV 9^do2S% Nič nas tako ne plemeniti, nič nas ne dela tako osamljene in nič nas tako ne pomnočuje kot smrt. Smrt ima svoj smisel. Da, to je to. Smrt ima svoj smisel. Motil se je Epikur, ki je rekel, da je bojazen pred smrtjo prazna. »Kaj pa je smrt?« se je spraševat. »Smrti ni,« si je odgovarjal. »Dokler smo, ni smrti, ko pride ona, ni nas.« Motit se je Feuerbach, nemški filozof, ki je rekel: »Smrt je nič, je privid, je prikazen. Njena resničnost je domišljijska, naslaja samo v naših mislih.« Moti se naš čas, ko zavrača vsako skovikanje o smrti in njen prihod imenuje z drugim imenom. Oditi k tihemu počitku, posloviti se, zaspati. - Smrt je, ker nam ves čas prihaja naproti, ie za živa. »Ce smrt nima smisla, potem ga tudi življenje nima,« pravi Sartre. »Pred iskanjem smisla življenja mora v vsakem primeru biti iskanje smisla smrti, pa naj se nam zdi še tako daleč.« Nič nas tako ne plemeniti kot smrt. Vse drugo je samo molk, pravi Hamlet. Kako si upamo biti v tistem molku tam onkraj? Si upamo biti samo kot nedrzni, brezkrvni ljudje ali pa si upamo dočakati molk tudi na odmevih življenjskega hrumenja. Merilo plemenitosti je preprosto: delati to, kar delamo tudi ob misli rut smrt. Čeprav je smrt črna kamela, ki poklekne pred vsakimi vrati, kol pravi turški pregovor. Pokleknila bo tudi pred mojimi, tvojimi in njihovimi vrati. Nihče ne more umreti namesto nas, v trenutku smrti smo najbolj osamljeni. Obenem pa smo v najštevilnejši in najpravičnejši družbi. Če Štejemo med svoje tudi svoje mrtve, nas je veliko veliko več. Kako krasna demografska zvijača! V« umrli so »na svoji pravici«, pravi prekmurska modrost. Kako čudovita družba! 29. oktober, petek, Linda 30. oktober, sobota, Al- zlila izpod njih, vendar so to preprečili z nekaj sto vre-čarni peska. Te pa so položili tudi Čez cesto pri Veržeju, kjer je nasip za en meter nižji. Obvarovali so naselje, promet pa seveda ni bil mogoč. Cesta je bila zaprta tudi med Bistrico in Razkrižjem (na fotografiji). Fotografija: N. Juhnov 5^ oktobra FFOiif I I^Ha gfj m > Jraiwi m stran 2 aktualno okoli nas PO SLOV^NUI '1 ■ LJUBLJANA - Veleposlanik Republike Ciper Petros Mihaelides je slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu izročil poverilnice, s katerimi ga je vlada v Nikoziji pooblastila, da v Sloveniji zastopa svojo državo na najvišji ravni. ' Srbija država kriminala V srbsko-črnogorski federaciji gredo vse stvari narobe; od politike do vsakdanjih reči, kot je nakup nekaj dekagramov ali decilitrov živeža in pijač. V začetku meseca je beograjska oblast ■ LJUBLJANA - Delegacija britanskega obrambnega ministr- stva je med obiskom v Sloveniji delegaciji slovenskega I denominirala jugoslovansko valuto, tako da so črtali šest ničel, obrambnega ministrstva predstavila angleško obrambno politiko I Toda po dveh tednih so psihološki učinki denominacije praktična in britanski parlamentarni nadzor nad oboroženimi silami. Govo- | izničeni. Vedno sveži bankovci vsekakor sodijo med najbolj očitne dokaze popolnega razkroja jugoslovanskega monetarnega okorišča tudi državno vodstvo. Njim se očitno ne splača spreminjati take Srbije, Tisti, ki bi to hoteli, pa v tem nojiju do™i| rili so tudi o vojaSkem izo braževanju in možnostih sodelovanja. LJUBLJANA-Slovenska vlada je sprejela zakon o razmerjih I ekonomskega sistema. Denominacija valute je samo tehnični .................... ' ukrep, pri katerem sicer ne gre zanemariti psiholoških učinkov, ■ plač v javnih zavodih in državnih organih. Z zakonom bodo tako uredili strukturo plač 130 tisoč zaposlenim v teh službah, pomeni pa prehodno rešitev do priprave zakona o javnih uslužbencih. ■ LJUBLJANA - Samostojna poslanska skupina, v kateri je pet poslancev, ima končno urejen pravni status, to pomeni, da ne bo več zapletov s financiranjem. Do zamenjave je prišlo tudi v vodstvu, saj SPS odslej vodi Irena Oman. toda oblast ni storila ničesar, da bi umirila inflacijo in okrepila finančno disciplino. O postopnem zmanjšanju inflacije do 50 odstotkov v decembru, ki jo je napovedoval jugoslovanski premier Kontič, ni niti govora. Nasprotno! Vlada ni storila ničesar, da bi zmanjšala vire skorajda popolnega razvrednotenja domače valute. Potemtakem inflacija v Srbiji ni več ekonomija, pač pa LJUBLJANA - Prihodnji dve leti bo ljubljansko Univerzo še , . .. - - naprej vodil dosedanji rektor akademik prof. dr. Miha Tišler. | psihologija. Tako so se oktobr-.* . . . . i I eLra ina »Ki pa/n Z javnim glasovanjem se je zanj izrekel novi univerzitetni svet, ■ DOBROVO - Na tem gradu v Goriških brdih sta se sešia slovenski zunanji minister Lojze Peterle in predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Pietro Ponta ni ni. Pogovarjala sta se o gospodarskem sodelovanju in manjšinski problematiki. ■ TOLMIN - Odkrili so doprsna kipa dveh slovenskih humanistov, pisatelja Ivana Preglja in pesnika Simona Gregorčiča. Predsednik SAZU dr. France Bernik je dejal, da sodi Pregelj med najveCje slovenske pisce 20, stoletja, ki pa je bil zaradi ideoloških zadreg v preteklosti po krivici zapostavljen. ske pokojnine povečale za, reci in piši, tisoč odstotkov, naslednji dan pa se je samo elektrika podražila tudi »samo« za tisoč odstotkov. Kot lahko na televizijskem zaslonu nenehno vidimo, so police državnih trgo- mogoče dobiti skoraj ničesar, po ilegalnih pa praktično vse. Zato je Srbija v mnogočem država kriminala, s katerim se CLINTON vin že nekaj mesecev prazne, Zaprosil sem L jega . 'i* prijatelja 'Jelcina, * ‘-m! in rf JI-*" ■ J uspein^^ : i da gre na Haiti v Somalijo 'JJ uredi zadeve. K h ? m Tajna diplomacija na pohodu __________ 13 Ifi^V J*:. 1 W' Čeprav v mednarodnih političnih krogih niso najbolj naklonjeni jejo največ zaslug skladišča pa so polna/ sFago tajnim političnim pogajanjem, si le-ta čedalje bolj utirajo pota, gre neposredno v roke špeku- Očitno so se v Evropi po sijajnem bližnje vzhodnem uspehu norve-lantom, kmetje prodajajo svoje ške diplomacije spel spomnili Čara in dosega lajne diplomacije, izdelke večinoma za devize, na Palestinsko-izraelski mirovni sporazum namreč daje velik^upa- JVJV liajTvv pogajanja med izra^ Fi K lestinsko diplomacijo^ .^Ka se skušajo Nemci ks jjjiitf državnih tržnicah pa so prav nja za morebitne podobne poskuse. Skrivni poleti čez Rdeče .. skušajo Nemci tančno seznaniti z ■ ATENE - Nova grška socialistična vlada je vnovič zavrnila priznanje sosednje republike Makedonije. Tiskovni predstavnik oblasti-v Atenah je namreč povedal, da Grčija ne bo priznala kmetje najbolj hvaležni kupci moije, hotelske sobe v Tel Avivu, Londonu in Parizu, gozdne deviz. poti in tajna sestajališča ter 32. nadstropje hotela Plaza v Oslu, ki Da se je treba čimprej zne- je bilo kot prizorišče celotne bližnjevzbodne operacije skoraj osemnajst mesecev skrito pred očmi javnosti, so šele pred kratkim biti ničvrednih jugoslovanskih postali teme najrazličnejših pogovorov in ugibanj. Ker je bilo vse sosednje države pod imenom Makedonija oziroma kakršnokoli I dinarjev, ni treba posebej orne- skupaj prikrito tudi medijem in nepoklicanim politikom, so od- izpeljavo iz omenjenega imena. izkušnjami, saj si v prvi vrsti zgladiti Jestinske odnose. Vudil" , lestinske osvobodiJffC zacije Jasetja Arafata y feč že povabili na t’ Bonn. Ne gre pczatiilf'.'™^ imela nemška država ' desetletjih zelo tesne sn’ dovsko državo, to v mnogočem izkoristil ? trejSi odpravi nerešena, med Izraelci iti Palesl'”*^*' JlL Pri vsem tem se merjava z reSevani^f** Balkanu, kjer bi tajna J cija lahko pripomogla odpravi gordijskega njati. Tudi novi bankovec za 50 padle marsikatere demonstracije, izpadi militantnih in pritiski tisoč dinarjev so najprej dobili političnil^skupm ter podobno. Slovenijo glede nameščanja beguncevv slovenske počitniške ‘1 ulični preprodajalci. Po drugi “ domove v Istri. Slovensko zunanje ministrstvo meni, da je to ^"mni pa stranke pred banč-v nasprotju z načeli mednarodnega prava in dogovorjeno prakso nimi in poštnimi okenci zaman med državama. Uradni Zagreb je zavzel precej milejše stališče, saj čakajo na svoje prejemke, je nujno predajo domov označil kot neveljaven ukrep in zaplet V Srbiji po uradnih poteh ni ZAGREB - Prišlo je do zapleta v odnosih med Hrvaško in Zato se že mnogokje sprašujejo, ali tega ne bi kazalo posnemati. Učinkovitost tajne diplomacije je navsezadnje priznal tudi nemški zunanji mini- ster Klaus Kitikel, ki je z velikim pričakovanjem sprejel svojega gosta, norveškega zunanjega ministra Johana Jorgena Holsta. Njemu namreč pripisu- obžaloval, ■ PRETORIA - Romunski predsednik Ion Iliescu se je mudil ; na dvodnevnem uradnem obisku v Južnoafriški republiki. Sestal se je s predsednikom de Klerkom, predsednikom Afriškega nacionalnega kongresa Mandelo in glavnim pogajalcem Inkathe Mdlalosejem, ■ NIKOZIJA - Britansko kraljico Elizabeto 11., ki je obiskala Ciper, so izžvižgale in zmerjale z »morilko« stotine demonstrantov, češ da je kriva za smrt devetih ciprskih gverilcev, ki so jih v petdesetih letih pobih njeni vojaki. ISLAMABAD - Pakistanski parlament je izvolil Benazir Papež diplomat in humanist V najmanjši evropski državi Vatikanu so proslavili ISdetnko Buto za ministrsko predsednico in jo s tem imenoval na položaj, ki gaje izgubila pred tremi leti. Spodnji dom parlamenta je [ izvolitve papeža Janeza Pavla 11. za poglavarja katoliške cerkve. Prvi neitalijanski poglavar katoliške cerkve, papež Wojtyla, ki s 121 proti 72 glasovom izbral karizmatično 40-letno političarko, katere ljudska stranka je dobila največ poslancev na volitvah 6. oktobra. TRAVEMUNDE - V tem nemškem mestu je potekal sesta- prihaja iz Poljske, je pustil neizbrisno sled v novejši svetovni zgodovini. Kot ena od največjih oseb- ■ nek obrambnih ministrov Nata, Ministri so se ubadali pred- I „^5^; nagega stoletja se je nam-vsem 2 vprašanjem, kako zbrati 150.000 vojakov, ki bi jih po ‘ ............- ■ - sklenitvi mirovnega sporazuma poslali v Bosno, in kdo bi jim poveljeval, ■ NAIROBI - V afriški državi Burundi so pripadniki padalskega bataljona izvedli državni udar in strmoglavili vlado reč v minulih 15 letih na čelu najmnožičnejše verske organizacije uveljavil tudi kot velik diplomat in humanist. predsednika Melehiorja Ndadayeja. Ndadaye je prišel na čelo I gIobSn?’°poMčn?'^uSt? države 1. jumja po prvih večstrankarskih volitvah v državi. | razpadih sistemov in držav je imel namreč ravno Janez Pavel Med prvimi je obsodil nasilje in vojno v Bosni in Hercegovini, pa tudi drugje po svetu. Zavzemal se je v prvi vrsti za socialno pravičnost, solidarnost, poštenost in etičnost v slehernem ravnanju ljudi. Navsezadnje so tudi številne okrožnice papeža Janeza Pavla IL, ki jih je naslavljal na voditelje posameznih držav, v mnogočem vplivale na njihovo ravnanje v konkretnih primerih. V njih je zajel vsa področja življenja in delovanja ljudi, od ekonomskega do moralnega. Ne gre pozabiti, da je doktrina pontifikata Janeza Pavla II. v marsičem del skupnega jezika verujočih in neverujočih. Zato je papež v današnjih razmerah razdeljenega sveta dokaj vplivna osebnost tudi v mednarodnih političnih krogih. Vzajemno spoštovanje med voditelji mnogih držav sveta in poglavarjem rimskokatoliške cerkve dokazuje, da so prizadevanja po pravičnosti, poštenosti in odprtosti skupni cilji- MILAN JERŠE se kaže v odnosih vojskujočimi v Bosni in J.,.. II.,, ari ml**?, med Srbi, Hrvati j" It ^3 IIICU JlUt *** - 14-^ č ■ bi namreč taktiko že modne tajne . v iodne tajne nekdanji Jngoslavir^/^Ki hi mnele vs ne bi mogle rA2,n6 javljati razne --resne skupine, ki resne Jip- ; drejo tisto, kar dosegli ,(£1 bi bilo prav, če »i .. odM politikov m ‘ menit bolj pf^ zultatih, ne Skem vtisu«. pa škem vtisu«, .i ustvariti na televi-^p ■ Mir-A'-' BEOGRAD - Srbski predsednik Slobodan Miloševič je razpustil skupščino, njen predsednik Zoran Arandelovič pa je l1 II, marsikdaj odločilno besedo, hkrati razpis&l nove volitve, ki naj bi bile 19. decembra letos. Srbski | Spomnimo se samo razpada predsednik je utemeljil svojo odločitev s trditvijo, da je nekaj političnih strank blokiralo mehanizem za odločanje v ljudski skupščini. ■ MOSKVA - Ameriški zunanji minister Christopher je začel s prihodom v Rusijo uradi obisk po državah nekdanje Sovjetske zveze. Ameriški zunanji minister je s tem vnovič izrazil komunizma v svetu, ko je skupaj z Američani in njihovimi zahodnimi zavezniki pripomogel k hitrejši preobrazbi monolitnih in enopartijskih politič- Iz Monoštra piše tekalo precej svečano in enotno- ,irt' nih sistemov v Vzhodni podporo ZDA ruskemu predsedniku Jelcinu. V sta namenila Evropi. Hkrati pa je sedanji največ pozornosti obisku ameriškega predsednika Billa Clintona papež uspel s pametnimi diplo- v Moskvi v začetku prihodnjega leta. -- ■ BEOGRAD - Vodja bosanskih Srbov dr. Radovan Karadžič in predsednik t. i. avtonomne pokrajine Zahodna Bosna Fikret Abdič sta podpisala deklaracijo o vzpostavitvi trajnega miru. Listino o miru je podpisal tudi srbski predsednik Slobodan Miloševič, ki je bil sicer pokrovitelj omenjenega srečanja, ■ TBILISI - Na prošnjo predsednika Gruzije Ševamadzeja so na gruzijsko ozemlje vstopile enote ruske armade, ki bodo branile prometne poti k Črnemu morju. Kljub temu pa je ruski obrambni minister Pavel Gračov zavrnil očitke, da se je ruska vojska vmešala v državljansko vojno v Gruziji. VESTNIK Izdela Podjetja za informlran|a Murska Sobota časopisni svat; dr. Jože Badamjak, Stefan Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uradniitvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (nafnestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peča k. Jani Dominko. Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec, Stefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija ŠOmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naelov urednlJtva lo uprave; Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni; novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1993 je 1.050.00 SIT, celoletna naročnina 3.S00 SIT, za naročnike v tujini 100 OEM letno. Tekoči račun pn SDK Murska Sobota; 51900-603-3OO0S. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se^plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. matskimi potezami vzpostaviti sodelovanje med Svetim sedežem in najpomembnejšo ateistično državo na svetu, takratno Sovjetsko zvezo. Pri tem je Šlo navsezadnje tudi za zadoščenje ob njegovih prizadevanjih za doslednejše spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter svobodo veroizpovedi v tem delu sveta. Da je bitpapež Janez Pavel II. zares človek, ki je zaznamoval naš čas, pričajo tudi njegova številna popotovanja po vseh celinah. Po tem je bil gotovo posebnost v katoliškem gibanju, saj si nihče od njegovih predhodnikov ni upal niti zamisliti česa podobnega. Nekoč je bilo kaj takega nasploh pregrešno v cerkvenih krogih, ki se zadnje čase očitno odpirajo navzven in poskušajo tudi na ta način uveljaviti katoliško vero v posvetnem svetu. Tako je papež spoznal resnično življenje, zlasti pa brezupno trp-Iljenje ljudi. Katoliška cerkev je v njegovem času postala spet cerkev, ki razume in pomaga revnim m neprivil^gir^nim množicam,ljudi od vsepovsod. 23. oktober i^uui, iLE jti nesirprto pričakovalt hi lahko primerjali z navdušenosti^ P' niiT/n/u/iJi Jiv.h frtrft te C ijudt, ki so nestrpno I* Pdj Jeffloftrajrčnfm preoimrm ju tpremernhi ^mrj .niiWO£fi[;jn dTifn f. - li ;rwt eJeu iPJTČr pr/jttiif/Jar/iiHt pncTffftr'’"''' >ili vajeni v prajSrtjem sis!etnt^<\^fi- ,9.^ tt namesto pionirjev stali v amotni pečat lanskemu Aul to topel eden sistema je bila ena prvih vidnih akcij novih jih bili vajeni v prajšnjetn strank in nove vlade, da so nas »rešili-« simbolov prejšnjega sistema. Drugega za drugim so tokrat namesto pionirjev ev odstranjevali kipe in spominske plošče do ta- škandal, ko skupina krat slavnih mož in ideologov, da o t.i. sporne- do besede predsedniku P mOi jpln'. jji nikih osvoboditve niti ne govorimo. Verjetno Gdnezu. Nekatere politične bi prišli ti predmeti na smetišče (zgodovine), če ristiti ta dan v svoje namene- " se nekdo ne bi spomnil, kaj če bi ustanovili 1989 ni bilo nikjer veČ. spominski park, kamor bi namestili omenjene — bi priSli ti predmeti na smetiiče (zgodovine), če ristiti (a dan v svoje namene- kipe. Enim v spomin, drugim v opomin. ivov m ono ntKjer vev. , puL. Tudi letos se je dogajalo> a U i kraju hkrati več proslav. k Zgodbe sem se spomnila ob 23. oktobru, zacije, ki naj bi prevzele madfarskem driavnem prazniku. Ta dan je čino revolucije, niso praznovaj^^ istočasno praznik revolucije in boja za svo- so mediji fe precej časa p-cz"’ 1--bodo l. 1956 ter razglasitve nove madžarske dostojanstvenemu peaznčfdm^^^ pb demokracije. Spopnnila sem se je prav gotovo vključil televizor zjutraj, f zaradi tega, ker je bilo v okviru tega praznika program je bil gotovo pov^^ 5 postavljenih precej novih spomenikov in od- 1956. .. 40 C-.-je začelo priblifno v na SO kritih novih spominskih plošč. To se , _ Čustva ljudi ob tem prazniku so precej proti- praznikom. S tem pa so j/ov«a, kajti praznovanje 23. oktobra se je nasprotno, kot so ieleli. začelo l. 19S9, v letu preobrata. Prejčnje vlade 'S _____________________ V zadnjem tednu 'Li metode ameriških teicvizijsfe ■ ■ ■ .-i^ (ti .... . . ■ ■ . _ „ 1 i*T t ■'* SO okrog tega dneva »posvečale precejšnjo po- .v_____ , zornost« uglednim osebnostim takratne opozi- diji vesoljcev, med katerintt p cije, da ne bi prišlo do kakšnih incidentov. tl listka«, učiteljica. Travmo Američanov so .... šo^elikokt^ r LJUUtmpent. LUJttffurt^i jc uu rriifiiacr prviCf aruglC, v revolucionarnem letu 1848 in so ga Avstrijci šestič se ti smilijo žrtve; ^^^^cela obsodili na smrt. Postal je simbol madžarske renten; dvajsetič pa se '' 0*''' , svobode, bla parceli št. 301 so pokopani Nekaj podobnega se je Y | v skupnem grobu tisti, ki so jih po l. 1956 »prazničnem« programu obsodili na smrt.) fn prav gotovo ne le z Kljub temu je v zadnjih letih ob 23. oktobru vedno gorelo nekaj sveč pri Batthanyijevemu gati s tem, da so kipu in na 301. parceli javnega pokopališča zavrtele film o i v Budimpešti. (Grof Batthdnyi je bil minister prvič, drugič, tretjič Pr.vo svobodno praznovanje (l. 1989) je po- ,44' 0»’ 'ij N X 6L. a EM®- oktobra 1993 stran 3 m ■ d! aktualno doma novi demokraciji stara fietoda imenovanja direktorja «b pravem trenutku zagrabiti vročo temo, nič ustanoviteljem. Zadevo so pri- gode tolmačiti na več načinov, peljali že tako daleč, da bodo je ubral skupaj z poslanskimi na prizorišče verjetno kmalu delegati, ki niso dali soglasja spolzi na opolzka tla igre, ki mora biti skoraj vedno ob stopili odvetniki. Žogico iz vrš- na svetu zavoda legalno izvo- Lt velika tema lendavske občine je gotovo nemu svetu ali ustanovitelju, Ijenemu direktorju, prav isto zdravstvenega doma. Kot kaže, nameravata pa kdorkoli iz občinskih struk- metodo, ki naj bi jo pokopala itonca in v tem medsebojnem ko nfr on tiranju bi tur bo nastopal v tem imenu, je demokracija in ki so jo obsojali , i^SKko pisanje kaj hitro izrabljeno. Na prizorišče pribo- namreč vrnil dan pred parla- ■■■■•■• ■ 'ec vedno novi akte tj i, ker bo zadeva najbrž dobila mentamim zasedanjem in ra- nastavljanja ali postavljanja vo- epilog in ker imajo od lega še najmanj koristi prav zrešitvijo dveh članov sveta, ko dilnih ljudi. Res da gre v tem H * ^1*1 prispevkom umikamo ali »končujemo« novinar- a*nii la polnjenje časopisnih strani kot šarenje po razgre- P^blemih. Ob vsem pa novinarsko pisanje lahko SUoJj.i na nnnlTLa tla tora Li mrtk-a Hiti eVnrai vaHnr, nh tudi ti isti ljudje, torej metodo je v tretje izglasoval direktorja primeru za javni zavod, v kate- P™biema. Vnaprej ga bomo spremljaTi zgolj zdravstvenega doma. Igra se rem ali v svetu ima pomembno ' “ torej nadaljuje in sledila bo besedo tudi ustanovitelj, toda ^;alsko. novinarji bolj knLbolj ali I problem po- I besedo prek ob-meja, pa ^dev o vlače- rfh ® po časopisih le novinarji pro- , "tim jrFui P^TCdili. četudi so novega jteja.avstven ’ vsakim dnem ob imenovanju nravstvenega doma zamotava čine, novo razsežnost in dinamiko zapletanja. Akterji iz občinskih vrst pa so se ob tem problemu sami ujeli v tiste znane oblastvene mreže, kdo je nad in kdo je pod, kdo ima več in kdo manj pristojnosti in nalog. Preprosto rečeno, komu gre več in komu manj oblasti, kdo si je vzel več, kot mu gre, kdo ima prvo in kdo drugo besedo ali katera je tista, ki mora obveljati. Je to izvršni svet ali najbrž poteza ustanovitelja. In to vendar ne upravičuje tega, katera stran bo zaigrala še na da so si za dosego cilja izbrali narodnostno karto ter si jo obr- »partijsko« metodo. Taka je nila sebi v prid? postala v tistem trenutku, ko izvršni svet ni razpravljal o pro-O lendavskem problemu pa, gramih kandidatov in viziji razpreden naredimo piko, mo- voja občinskega zdravstva, ki ramo povedati tudi to. Če ga, bi ji s svojim delom moral sle-in vse dogajanje okrog njega diti ali jo soustvarjati izbrani nekateri imenujejo kar fiasko, direktor, ampak je občinskim mi označujemo kot vprašanje članom v svetu govoril o imenu moči in oblasti in če je imela in priimku, torej o eni osebi. zadeva kal v domnevi in strahu z5M^[ kot vpraSa-nierrpiVP predsedstvo ali morda parla- o hkratnem delu izbrane osebe v javnem zavodu in zasebni or- Naenkrat so postala po- J Tema lendavskega skupščinskega zasedanja Kdo naj bo v odboru za lokalno samoupravo Na skupščinsko zasedanje lendavske občine je slednjič prišlo dovolj delegatov, da so imeli sedemnajsto skupno sejo. Preden so program dela skupščine do konca leta dopolnili Še z gospodarskimi temami, o njih bi naj govorili na decembetski seji, so razpravljali o slališčih, ugotovitvah in predlogih h predlogu zakona o lokalni samoupravi. Slednji namreč predvideva, da mora biti v občinskem svetil vsaj en član narodnosti, delegati pa so načeli vprašanje, kako zavarovati zastopanost večinskega naroda tam, kjer bodo v manjšini Slovenci. Menili so, da tudi slednji morajo imeti v svetu svojega predstavnika, romski predstavnik pa bi naj prišel v občinski svet le v primeru, ko število Romov presega določen odstotek v skupnem številu prebivalcev. Kolikšen delež naj bt to bil, niso rekli. Ker je še vedno zelo nedorečeno vprašanje finaDciranja prihodnjih občin, so predlagali, da se kol stalen vir financiranja predvidi del dohodnine glede na ugotovljeno stanje razvitosti posamezne občine. Sicer pa bi se naj vprašanj lokalne samouprave lotila posebna občinska komisija. In prav o tem. kdo bi naj bil v tej komisiji in koliko članov bi štela, so bili delegati različnega mnenja. Če so nekateri terjali, da v njej v vsakem primeru morajo biti predstavniki krajevnih skupnosti, saj vendar lokalna samouprava prizadeva prav slednje, so drugi menili, da je dovolj, če so v nji predstavniki predsedstva, izvršnega sveta, strank in narodnosti. Dogovora niso dosegli, razen v tem, da bo to odbor in ne komisija. Zato so predlagali, da naj komisija za volitve in imenovanja pripravi poimenske predloge članov obora. Toda zalomilo se Je tudi pri eni naslednjih točk dnevnega reda skupščinskega zasedanja, ko bi naj imenovali tudi nove člane komisije za volitve in imenovanja. Zaplet so rešili s sklepom, da mora do imenovanja novih članov komisije delo Še naprej opravljati komisija v stari sestavi. Največ razprave pa Je bilo seveda namenjeno spremembam odloka v občinskem proračunu. Začeli so z razpravo, ali morajo politične stranke predložiti finančni načrt oziroma s tem povedati, za kaj so porabile denar, ki ga prejemajo z občinskega proračuna. Če so nekateri menili, da je to vendar samoumevno in da se tistim, ki tega ne storijo, lahko dotačas odtegnejo občinska sredstva, so drugi temu rekli »megla za lepe nežne oči«, češ da ni organa, ki bi stranki lahko membna imena in izbira »pravega « človeka, ne njihovi pro-grami in zamisli, kako namera- " vajo organizirati takšno občinsko zdravstvo, kot si ga želijo in potrebujejo ljudje lendavske občine. mentarna komisija za volitve in imenovanja ali kar parlament. dinaciji, je potem prerasla v vprašanje nadoblasti. Četudi njegove vsebine svetom zdrav-in izvršnim ko je prin*«!:! pri-^^Ptedsedstvo skupš- .iK: čeprav J. H. 11 so občinski možje si je lendavski izvršni svet pri-ujeti v lastne mreže delitve dobil pisanje zakonodajnega oblastis se vendar problem za- ministra ali njegove Službe, katerega vsebina je vendar lahko pleta tudi na tisti prvi ravni odnosa med svetom zavoda in sporna, sploh pa si jo je mo- MAJDA HORVAT zakona o samoupravnih narodnih skupnostih [ prsta posesan zakon Xi ■M ®’V. je svoje pismo uredništvu Vestnika Nit r*6 drugi strani Mure, tam kjer ni avtohtone 'n Naslovil ga je Slovenija naj bo Slovenija, se mu je v 37. številki Vestnika »oko ustavilo tl. "^slovom Dvojezični dokumenti razvneli strasti.« Ste ■tBiueravul prebrati, ker ima »dovolj pritožb in •''^diarske nar, muiijšbrtt*., potem pa gaje preletel S “^Ofam povedati, da nisem nacionalist, sem le 'j n.* in da so tudi ljudje drugih narodnnosti zame i o J?”, anonimni gospod zapiše priliko o hiši, v katero » ®jetnnika, ki se čedalje bolj ščeperi in nazadnje dir.?® morajo izseliti stanodajalci. »No, in Is povedal, na koca ciliam: ciljam na prebivalce d Noben zakonodajelac si ne sme domišljati, da lahko s kakorkoli formuliranim zakonom odpravi nacionale pomisleke. V času konca ideologij, ki so skušale absorbirati etnične razlike, si sme to dovoljevati toliko manj. Univerzalizma kot svetovnega razsvetljenjskega eksperimenta je konec. Anonimnega gospoda ni mogoče dati v nič z nekaj pridevki da pri nacionalnem vptaSanju evropskost in kozmopolizizrm ne štejeta nič. Zaradi teh listin se ne bo nihče, ki je nacionalno napet potuhnil ali umaknil. Zato ker še vedno obstaja vprašanje, ki poganja točno iz srčike duha časa in se glasi: Zakaj manjšini dati neko ekskluzivno pravico? Logika členov, ki jih je napletel predlagatelj zakona in je povzetek logike mednarodnih listin, je druga- kot logika nacionalnega Čustvovanja. Če predlagatelj zakona zapiše, da so samou- pravne narodne skupnosti da'S povedal, na koga ciljam: ciljam na prebivalce o njegovi nacionalni omejeno- - - ” - - _j sti. Ni dovolj, če se spravimo SFJslia 7''‘’’"0Šti in rad bi ph Slovel '‘‘‘j "hniti^besedice *;■ >jo v Lentij« mhct «ni spravil tz nd« b^tce pa na vsakem so reSaZi j® zadnjih nat se nad i.i:~.................... nad njegovo za razsvetljensko i ie fiospodar SLOVENSKI pamet bogokletno formulacijo, ' - • — i da so Madžari zanj tudi ljudje. - CeS sama formulacija, da so “HHo Ks. i ‘ tazučaran. V post skript umu prosi, naj se '‘bjavj, čeprav se ni podpisal s polnim imenoni. tukaj, pisma, ki se po- [‘.»^uti ^stvovanje prav P'- rnt' liv nacinrmlRa 'r<5ai nihče ''acional no ne- r primer *K' ti''* ie Pnmer P^riebno osami go-po- •.'Hu'* osamljen, 1'•*»,£medSlove-1;- It postavljena Jugovzhodu li5 f.-.. ^'ovenskem naci- fi J / 'K’- -B. *hatii Madža- ZiJlrrliF ie zaledje je je na se- zaVo.T,^.j na- «,-« j' '■o zakonodaji > Podstavljati mad- živi av- . • « h* kon narod. lUt, je tako, " ''Sklamnih 'It ^kip sc od-'•■L'.'?"'’!?- je kriv, da je tam slovenska manjšina brez dobre prometne povezave s Slovenijo. Dražilo bi ga, ker se v obravnavanju manjšin tukaj in tam ni ravnalo po načelu recipročnosti. In tako naprej. drugi ljudje zanj tudi ljudje, govori o implicitnem prepričanju, da to vendarle niso. Zakaj bi sicer to samoumevnost poudarjal? TakSne predsodke sicer lahko označimo kot atavizme, toda ne smemo pozabiti, da so takšni atavizmi nezavedni temelj vsake etnospiJiologije, Ali si narodi niso od vekomaj dajali imen, ki njih same označu- osebe javnega prava, da imajo te in te naloge, da, na primer, »spodbujajo in organizirajo kulturne, raziskovalne, informativne, založniške in gospodarske dejavnosti pomembne za ohranjanje identitete«, da pripadniki »italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki avtohtono živijo na narod- nostno meSanih območjih, reciprocnosu. ... ..-r-.- j?!«?® b««*!- P« ne- Nazadnje bi ga, to je mogoče ljudi? Slovenci smo Slovenci, - ----------------------------. ker imamo skupno slovenjenje. predpostaviti z veliko gotovostjo. zanimalo, zakaj se države sploh gredo zaščite manjšin. Kakor hitro namreč nekoga ščitiš, mu predpisuješ ekskluzivno bivanjsko pravico. Da. dobesedno predpisuješ mu jo, kot da bi mu hotel vzeti možnost, da odmre, se asimilira ali odseli. Urad za narodnosti pri slovenski vladi je pred kratkim vladi poslal Predlog zakona o samoupravnih narodnih skupnostih. V njem predpisuje, kako se naj organizira narodna skupnost, da ne bo izginila. Takšen je lahko prvi vtis. Predpisati, da naj ostanejo. Vendar pa je po drugi strani rnogoče na zakon oziroma njegov predlog, saj ga mora obravnavati Se Državni zbor, gledati tudi drugače. Zakaj neka nacionalna oblast narodni skupnosti, ki ni njena, sploh predpisuje oblike organzira-nja? Ali ne zato, da bi jo spravila pod kontrolo? Zakaj je, če že hoče veljati za tako zelo pozorno, raje ne prepusti njenim lastnim organizacijskim sposobnostim? skupen jezik, skupna »sJova« in slovnico, Nemci pa so tisti drugi, ki so nemi? Kdo pa je nem, prosim vas? Nema je žival. torej neljudje. Ker mimo tega ne moremo, je največja pomanjkljivost Predloga zakona o samoupravi narodnih skupnosti ta da je brez nekega predgovora, ki bi pojasnjeval, kaj si država obeta od zaščite tujerodne narodne skupnosti. Ni dovolj, če predlagatelj našteva, kaj so podlage za izdajo zakona, pa naj so te podlage še tako evropsko dehteče. Splošna deklaracija o člo-vekopvih pravicah, D ekl a ra -cija generalne skupščine Združenih narodov o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim in etničnim, verskim ali jezikovnim manjšinam. Pakt o državljanskih in političnih pravicah. Helsinška sklepna listina. Konvencija Sveta Evrope o regionalnih in manjšinskih jezikih in kar je še tega. Vse to tam, kjer obstajajo nastavki za nacionalno napetost, te nacionalne napetosti ne zmanjšuje niti za dlako. Menda je zdaj že jasno. ustanovijo občinske narodne skupnosti«, da se te skupnosti povezujejo, da dajejo predloge organom lokalne samouprave, da se njihovo delovanje plačuje iz državnega in lokalnega proračuna. če vse to zapiše v 16 členih, še vedno ni odgovoril na vprašanje, zakaj vse to. Niti za las ni zmanjšal potencialno obstoječe nacionalne nestrpnosti. Predlagatelj zakona oziroma zakonodajalec mora namreč povedati, da se ekskluzivna pravica tujerodnemu narodu daje zato, ker a) da njega čudi dolg in krivdo, ki so mu je bila povzročena s vključitvijo v nema lično driavo; b) ker se boji sosednje driave in svetovne javnosti, Če mu teh pravic ne bi dal; c) ker te tujerodni zanimajo kot genetski potencial; d) ker računaš na koristi, ki prihajajo iz mešanje kultur; e) ker računaš na pariteto, na to da bo sosednja država s tvojo manj- Sino v njenem nacianalnem r^rvno/a enako. Zakon mora urejati. Vzpostavljati red, razumevanje, preprečevati trčenja. Ta Predlog zakona tega ne dela. To je njegova naglavna slabost. Izhaja iz neke dandanes neobstoječe samoumevnosti, da tako mOra biti. Danes je potrebno zakon opremiti s tako rekoč izvenza-konskim pojasnilom, zakaj je dobro, da je tako. Časi se spreminjajo in zakonodajalci bi se morali tudi. ŠTEFAN SMEJ zapovedal, kaj pa s tem denarjem ne sme kupiti. V tej razpravi so prišli celo tako daleč, da so glasovali o predlogu, da se proračunska povišiea strankam odvzame in se denar nameni za krajevne skupnosti. Predlog ni bil izglasovan- delegati pa so sprejeli odlok o spremenjenem občinskem proračunu. Manj razprave pa je bilo o porabi in razdelitvi sredstev stalne proračunske rezerve. Za popravilo cest na območju goric, poškodovanih zaradi dežja, so odobrili krajevni skupnosti Dobrovnik milijon 400 tisoč , Gorici pri Lendavi 800. Čentibi 400 in kraje.vni skupnosti Orešje-Dolina 400 tisoč tolarjev. Aktualna tema skupščinskega zasedanja je bila tudi imenovanje direktorja zdravstvenega doma. Delegati so na mizo dobili odstopni izjavi dveh članov sveta zdravstvenega zavoda, Franca Žaiiga in Daniela Kolenka, predsenik izvršnega sveta pa jim je predstavil predlagana nova člana v svet, Marjana Žerdina in Janosa Bukovca. O predlaganih imenih je povedal, da je to skupni predlog izvršnega sveta kot predsedstva. Čeprav je predsednik komisije za volitva in imenovanja od delegatov pričakoval, da bodo razpravljali o pristojnostih komisije, ki si jih je po njegovem v primeru imenovanja direktorja zdravstvenega doma prilastil izvršni svet, in povedali, ali potem komisijo sploh še potrebujejo, so delegati z večino glasov razrešili člana sveta ter potrdili nova dva. Prav tako so sprejeli sklep, da v imenu ustanovitelja občinskih javnih zavodov odslej nastopa izvršni svet, ki bo člane sveta seznanjal tudi s predhodnimi stališči, mnenji in predlogi. in v MAJDA HORVAT Komemoracije v Pomurju se bo ob 1. novembru - dnevumrtvih zvrstilo več žalnih slovesnosti. Osrednja občinska komemoracija v Murski Soboti bo v petek, 29. oktobra, ob 13. uri pri piramidi na mestnem pokopališču. Delegacija borcev bo ob tej priložnosti položila vence na vsa spominska znamenja padlih za svobodo. Delegacija lendavske občine in borcev pa je že danes obiskala taborišče v Sarvarju na Madžarskem, Iger so po-tožili venec. Spominske slovesnosti se je udeležil tudi naš veleposlanik Ferenc Hajos, ki je prav tako položil venec ob spominskem obeležju umrlim med 2. svetovno vojno. V Ljutomeru bo osrednja žalna slovesnost jutri ob 13. uri na Glavnem trgu, kjer bo delegacija občinske borčevske organizacije pokata venec k apominski ploSČi. Navzoči bodo tudi predstavniki f»-dj«tji ki skrbijo za ohranjanje spominskih znamenj, la lot Podobne slovesnosti pripravljajo tudi v vseh večjih krajevnih središčih. Tudi V Gornji Radgoni bodo pri- jsreivili {»reetejo občinsko komemoracijo v petek t3, uri, in sicRT pri spomeniku NOB v središču mesta. Organizira jo obČutski odbor ZZB, za priložnostni program pa bodo poskrbeli zveza kulturnih organizacij in mladi z Osnovne šole Gornja Radgona. MJ stran 4 vestnik, 28. oktobra! gospodarstvo Slovenski sadjarji v nezavidljivem položaju Slovenci pojemo premalo sadja Slovenske kmetijce je med letom pestila suša, ki je ponekod pobrala dobršen del pridelka, zdaj ko je ves letošnji pridelek tako rekoč posprav|jeD, pa se mnogi srečujejo še z dodatnimi težavami. Glave si zdaj belijo s tem, kako prodati tisto, kar jim je uspelo pridelati, in za to dobiti vsaj toliko, da ne bodo imeli izgube. Če smo se nedolgo od tega zatrjevali, da ima Slovenija v nekaterih dejavnostih kmetijstva še veliko neizkoriščenih možnosti in da je prav na njih potrebno graditi razvoj .slovenskega kmetijstva, kaže, da smo se pri tem ušteli. Takšnih dejavnosti je seveda več, v lem prispevku pa se bomo omejiti le na sadjarstvo, ki mu zadnja leta ne gre ravno ngjbolje. Pomurje, še posebno nekatera njegova hribovita območja, kot sta Goričko in Slovenske gorice, ima izredne naravne možnosti za razvoj sadjarstva, V Slovenskih goricah dajejo sicer prednost vinogradništvu pred sadjarstvom, so pa dali zato pred leti snovalci razvoja kmetijstva v Prekmurju poseben poudarek razvoju sadjarstva na Goričkem. Bila je celo izdelana Študija o razvoju sadjarstva na Goričkem do leta 2000, nosilec tega pa naj bi bila takratna kmetijska zadruga Panonka. V začetku osemdesetih let smo že lahko zasledili prve rezultate, z obnovo nasadov v družbeni lasti so začeli v kmetijski zadrugi, že kmalu pa so se Jim pridružili tudi kmetje kooperanti. Pri tem velja zapisati, da so bile za obnovo nasadov takrat dokaj ugodne možnosti, ki pa so se v zadnjem času zaostrile, zato je cdtnova nekoliko zastala. V Pomurski banki v devetih mesecih uspešno poslovanje 'S. Skrb za gospodarstvo in občane V Pomurju praznujemo letos llft-letnico bančništva, Pomurska banka pa je edina pravna oseba na tem območju, ki nadaljuje tradicijo bančništva. Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili sredi minulega tedna, so predstavili rezultate poslovanja te banoie ustanove v letošnjem letu in nekatere novosti, ki jih pri tem imajo kratkoročna posojila do enega leta, večina pa jih odpade na kmetijstvo, saj je banka v to gospodarsko panogo usmerila blizu 1,3 milijarde tolarjev. Zanimanje za tudi PAN-AGRA, ki '^ 3 kreditojemalec in htrJJJjJT, uvajajo za varčevalce, hkrati pa se je prvič predstavila tudi nova , , vodilna ekipa, ki jo od 1. julija letos vodi Viktor Šbiil. Za to ekipo kreditiranje kmetijstva je prerije zdaj že prvih sto dni »vladanja«, z rezultati v lem času pa so „ lahko zadovoljni. S 23 milijardami tolarjev bilančne vsote zavzema Pomurska banka 8. mesto med 23 slovenskimi bankami, , „ v devetih mesecih pa so v lej banki uresničili tudi vse cilje. Čeprav oniranje obrestnih mer za poje tudi v bančništvu konkurenca v zadnjem času zelo močna, sojila v pomurskem kmetijstvu v Pomurski banki skušajo obdržati položaj in vlt^o, ki ju imajo na že 54 milijonov tolarjev. Ob tem obmoqu, in ne opažajo, da bi bili ogroženi. tem velja Se zapisati, da 90 od- stotkov potreb pomurskega kmetijstva kreditira Pomurska banka. Čeprav investicijska dejavnost v Pomurju ni ravno v razcvetu, so letos v banki obravnavali naložbe v predračunski Skrb za varčevalce je ena pomembnih nalog banke, saj sredstva varčevalcev z več kot 9 milijardami tolarjev predstavljajo kar 40 odstotkov vseh bančnih sredstev in so se povečala za 30 odstotkov, v teh sredstvih pa je kar 75-odstotni delež deviz. Sicer pa znašajo tolarska sredstva v skupni bilančni vsoti banke nekaj manj kot 14 in pol milijarde tolarjev, devizna sredstva pa so konec nih sredstev, za katera bodo morali rešitev še poiskati. Kot smo že zapisali, pa se zaupanje v devizno varčevanje ponovno povečuje, saj so nove devizne vloge že presegle vrednost 51,5 milijona nemških mark. V Po- vsem zaradi subvencioniranja obrestne mere, saj je država doslej zagotovila za subvenci- . vrednosti skoraj 1,2 milijarde murski banki zatrjujejo, da je tolarjev, delež posojil Pomur- varnost teh vlog zajamčena, saj imajo več kot 60 odstotkov teh sredstev deponiranih v tujini, ske banke pa je znašal 377 milijonov tolarjev. Banka pa pod- se . - pira tudi razvoj drobnega go- pa ob tem seveda postavlja spodarstva, kamor je letos izgubar. izguba v tem pa je tako rekoč unična ^, kapital. Z novimi Pomurska banka ’ , i AGRI ne bo več sod^ jaSl I pa že podpisala Jll i ^plačilo dolgov v milijonov tolarjev _ p |. njeno premoženje. so mnenja, da tudi s ' j J so mnenja djetju Se\ne. bo krid^ ' UJCIJU bC lic. KV I—' t bodo prej ali slej niof J bodo prej ali slej nioi^U Sijati o zmanjševanju poslenih. Pomurska je tudi v celoti d dice stečaja ljuto ■ , t TiiBDf INA čepra*'’ J* J dice TURRI INA, Čeprav Dve težki leti za sadjarje v zadružnem podjetju Sadjarstvo v Puconcih, ki je nosilec razvoja sadjarstva v soboški občini, imajo okoli 70 hektarjev vseh nasadov, od tega največ jablanovih, saj je 45 hektarjev rodnih, na preostalih S hektarjih pa rod pričakujejo že prihodnje teto. Ob jablanah imajo še hektar hruškovega nasada in 2 hektarja breskev ter 16 hektarjev višenj. Slednjih so imeli več, vendar jih intenzivno krčijo, saj pridelkava višenj gospodarsko ni zanimiva. Z višnjami se zdaj dogaja podobno kot z ribezom, ki so ga v celoti izkrčili. Zal pa tudi pri preostalih sadnih vrstah izračun ne kaže najbolje, in če se bo ponovilo še nekaj takšnih let, bo doletela podobna usoda kot ribez in višnje kaj tudi jablanove nasade. Martin Puhan, direktor Sadjarstva, zaenkrat sicer Se ni tako črnogled, saj upa, da se bodo razmere vendarle izboljšale. Najbolj kritično je bilo zanje prav gotovo lansko leto, krivdo za to pa pripisujejo vladni politiki, ki je dovolila uvoz jabolk in s tem nastavila nož na vrat slovenskim sadjarjem. Slovenija že zdaj pridela več konzumnega sadja, kot ga porabimo doma, če ga ob tem še uvozimo, je katastrofa za sadjarje neizbežna, saj s ceno Se zdaleč ne morejo pokriti vseh stroškov. Na račun lanskoletnega pridelka jabolk je podjetje Sadjarstvo letošnje prvo polletje tudi sklenilo z 12,6 milijona tolarjev izgube. Da je bila izguba neizbežna, zgovorno pove podatek, da so spomladi za kilogram jabolk, ki so Jih izvozili na Hrvaško, iztržili le 32 tolarjev, vsi stroški pa so skupaj z odkupno ceno znesli kar 60 tolarjev. Tudi letos ne kaže najboljše in pridelava sadja se ne bi izšla, več iztržka pa si obetajo od drevesničarstva in napovedujejo, da bo pdSlovno leto pozitivno. septembra znašala 8 in pol milijarde tolarjev. Čeprav imajo devizni varčevalci slabe izkušnje iz preteklosti, se zaupanje v tovrstno varčevanje v zadnjem času krepi, saj se je le-to povečalo za 18,6 odstotka, kar je ob 16,7- odstotni devalvaciji skoraj 2-odstotni realni porast, V Pomurski banki so si še po- sebno prizadevali, da bi ustrezno rešili problem deviznih vlog, in doslej jim je to uspelo za polovico starih deviznih vlog. S posebno bančno akcijo so avtomatsko prenesli na nove hranilne knjižice vse stare vpogledne devizne vloge, ki so bile manjše od 2.000 mark, zdaj pa prenašajo stare devizne vloge v znesku od 2.000 do 4.000 mark, s Čimer bodo uredili staro devizno varčevanje v skupni vrednosti 2 milijona mark. V Pomurski banki je ostalo tako še okoli 50 milijonov mark deviznih vlog, od tega okoli 8 milijonov vpogled- vprašanje, če so takšne devizne rezerve v tujini umestne. Povečanje posojila gospodarstvi] Odsev stanja v pomurskem gospodarstvu so sredstva pravnih oseb v Pomurski banki, saj znašajo le 5 milijard 760 milijo- usmerila veČ kot 900 milijonov tolarjev posojil, od tega 485 milijonov v obrtništvo in 427 milijonov v podjetništvo. Ob tem pa seveda ne zanemarja tudi posojil občanom, saj so se naložbe na tem področju povečale kar za 117 odstotkov. odgovorna za J tve v preteklosti, pitala se je namreč stopilo zelo naivno. til; j dala jamstvo opreme, na račun PJ. 73 milijonov j - nimi težavami so s« ' ' v soboškem i prav tako izgubili tJ ■ opreme, na račun pa so morali v banKi v J prav mark V 1 Pomurski baiilu P’ .j. , tivno vi omursKi pf>- privatizacije, saj - . , . . , . predvsem na račun gotovinskih nov tolarjev in predstavljajo le posojil, za katere je namenila četrtino vseh bančnih sredstev. 953 milijonov tolarjev. v njihovem okviru pa imajo _ , sredstva gospodarstva 16-od- Vključevanje stotni delež. Politika Pomurske v privatizacijske procese banke je naravnana tako, da sredstva vlaga nazaj v realni O tem, zakaj Pomurska banka ni vključena v sanacijo sektor, torej v gospodarstvo, slovenskega bančništva, v no- zato nima medbančnih plasma' vem vodstvu ne govorijo, zatr- jev. Takšna politika je sicer jujejo pa, da je banka dovolj tvegana, vendar se zavedajo. uspešna in učinkovita, da sama da krepitev gospodarstva po- prebrodi morebitne težave. meni tudi krepitev banke. Naložbena dejavnost je v tem letu usmerjena na vsa področja gospodarske dejavnosti, to pa do- Bremena, ki tako ostajajo Po- murski banki. niso ravno majhna, saj je denimo Mesna industrija Pomurka naj večji kazuje tudi porast posojil za kreditojemalec in prav zdaj iŠ- različne namene, ki so v devetih mesecih presegla 3,5 mili- Čejo najustreznejše rešitve za sanacijo teh dolgov. Precejšnje jarde tolarjev. Največji delež breme za Pomursko banko je vili družbo za kapital v višini 50 : larjev je »goiotj^' vanju pa želijo vanju pa r c . varovalnico Tng'^^^ j, je f ski banki pravijo. _ J. * dcF* .iiV' ski banki pravijo.;^,, r odločitve vodilo d tom vrcdnosinili voljo imajo ustre^ । njake in tudi hovih napovedih F , okoli 30 lastninskih vlaganje le-teh^. skušali pritegnit* družbo, ki jo liiijt družba za up* se že do vrednostnih majo neposri družb. . iSJ*' Nizke cene, suša in toča Ob nizkih cenah sadja sadjarje že drugo leto pesti suša, ki je pobrala dobršen del pridelka in tudi kakovosti,letos pa je svoje dodala še toča. V podjetju Sadjarstvo je ta letos prizadela nasade na 24 hektarjih, od teh pa je bilo 16 hektarjev prizadetih tako močno, da jim je celo zavarovalnica priznala, daje ostalo nepoškodovanega sadja le 15 odstotkov. Od 1.000 ton jabolk, ki sojih letos nabrali,v Sadjarstvu, je prvorazrednih le 350 ton, drugorazrednih 250 ton, .okoli 400 ton jabolk pa so morali oddati predelovalni industriji.'Poleg sadja, ki so ga pridelali v lastnih nasadih, so v Sadjarstvu letos odkupili še 180 ton jabolk zasebnih prideloval- I cev, zdaj pa Je pred njimi najzahtevnejša naloga - trženje. Na tem področju so slovenski sadjarji najslabše organizirani, nepovezani in si celo med seboj konkurirajo. Zaradi slabih izkušenj z lanskim pridelkom in v strahu, da sadja ne bodo mogli prodati, so ga mnogi ponujali pod ceno, tudi po 25 tolarjev kilogram. Tudi v Sadjarstvu so zato pohiteli z izvozom in v Nemčijo so že izvozili 120 ton Jabolk, na nemškem trgu pa so dosegli celo boljšo ceno kot doma, Martin Puhan pravi, da bi morali doma za kilogram Jabolk dobiti 57 tolarjev, če bi hoteli doseči enako ceno, kot so jo iztržili v Nemčiji. Jim Je pa v hladilnicah Se vedno ostalo okoli 580 ton jabolk in ujrajo, da bo prodaja spomladi ugodnejša. Tudi na izvoz Se računajo, saj je bil letošnji pridelek Jabolk v nekaterih evropskih državah slabši od lanskega. V Sloveniji pridelamo letno okoli 36 tisoč ton jabolk, od tega jih približno 30.000 ton porabimo doma, ostalo moramo izvoziti. Slovenska poraba sadja je Se vedno zelo nizka, saj Slovenec poje povprečno le 8 kilogramov konzumnih jabolk letno, s tem pa porabi zdaleč zaostajamo za nekaterimi evropskimi državami S bi se poraba Jabolk vsaj podvojila, bi za samoskrbo v Sloveniji morali zasaditi vsaj Se tisoč novih Jablanovih nasadov. Žal pa so navade Slovencev takšne in mnogi še vedno raje posegajo po Južnem in drugem sadju, to pa kaže, da smo naredili pri reklamiranju in osveščanju veliko manj kot v drugih evropskih državah. Po vsem lem se prave možnosti za nadaljnji razvoj sadjarstva v tem trenutku ne kažejo, saj Je akumulacija v sadjarstvu nizka ali Je sploh ni. Tudi v podjetju Sadjarstvu ni na voljo potrebnih investicijskih sredstev in obnova bo tako nekoliko zastala. Zaenkrat načrtujejo le nekaj manjših hruškovih nasadov, nujno pa se bodo morali tehnološko posodobiti. Zasebni sadjarji imajo okoli 50 hektarjev plantažnih nasadov, nekateri pa kažejo tudi zanimanje za obnove. Praksa v kmetijstvu namreč kaže, da Je pridelavo treba širiti takrat, ko Je v naJslabSem položaju, saj bodo morali prej ali slej priti boljši časi. Ali se bo to uresničilo tudi tokrat, bo pokazal čas. resnica pa Je. da je sadjarstvo zahtevno, da zahteva velika vlaganja, in če država zanj ne bo imela posluha, bo vse breme ostalo na sadjarjih. LUDVIK KOVAČ Prodana družbena stanovanj Minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek po dveh letih veljavnosti stanovanjskega zakona in prodajanja družbenih stanovanj zadovoljen ugotavlja, da so rezultati skladni s pričakovanji, torej da se je prodaja izšla. Čeprav uradnih podatkov o, prodaji družbenih stanovanj še ni, pa gotovo drži, da so stanovalci pokupili več kot polovico nekdaj družbenih stanovanj. Stanovanja so se najbolje prodajala v primorskih, ljubljanskih in kranjskih občinah, sedaj pa že lahko rečemo, da dobro tudi v pomurskih. O zadovoljstvu in ocenah ob lastninjenju tega dela družbenega premoženja, torej prodni stanovanj, bo govor še nekaj časa, za zdaj pa smo zbrali podatke o prodaji tako imenovanih občinskih stanovanj. V gomjeradgonski občini so jeli sprememb stanovanjskega imeli pred sprejemom stanovanjskega zakona 534 občinskih stanovanj in v dveh letih so jih prodali 287. 121 stanovalcev je stanovanje odplačalo zakona, ki naj bi rešile prav vprašanje odkupa stanovanj za stanovalce, ki živijo v denacionaliziranih hišah. V celoti ali s 60-odstotnim po- Lendavski občinski stano- pustom, 166 pa se je odločilo vanjski fond je Stel pred spre' ■ • " ■ ■ jetjem stanovanjskega zakona 422 stanovanj, prodali so jih 174 ali 98 od teh na obročno odplačevanje. Pred koncem veljavnosti ugodnega stanovanjskega odkupa so prejeti še 35 vlog za odkup. Imajo tudi pet vlog stanovalcev, ki želijo odkupiti družbeno stanovanje, vendar živijo v denacionalizi-nani hiši. Do konca junija so izplačali tudi 55 odpravnin. V Ljutomeru so od 357 stanovanj prodali 161. na podpis prodajne pogodbe pa Čaka Se deset stanovalcev, ki so svojo vlogo oddali tik pred iztekom odkupnega roka. Pet vlog so dali tudi stanovalci v denacionaliziranih stanovanjih. Tudi pravnine stanov^ praznili bili deset stanovar? 725 .10« s Za enl^«*’ JJ odločilo ' V dveh leuh so pravnin, . K« enega stanov^jjj, nacionaliziral* ivaii^- š. J ' SALOH CVETJA CIT?! za obročno odplačevanje, največ od teh za dobo dvajset let. V Gornji Radgoni so izplačali tudi 13 odpravnin, trije stanovalci, ki so izpraznili občinsko stanovanje, pa nanje še Čakajo. Stanovanjske strokovne službe so prejele tudi dvajset vlog stanovalcev, ki živijo v denacionaliziranih hišah. Z reševanjem le-teh pa morajo počakati, dokler v skupščini ne bodo spre- v Ljutomeru so izplačevali od- L__________- 4 ll.f u.* I i-' 3 11 Na LAB v 21. oktobra) j?'?;?-;] ijak. ludi COP iz Miir^ is “inp**.* ' 2, mednsr' . I dicinske ’** opreme ganfziran .1 S l! ■1 .h J % % 5 S Vsak četrtek Vestnik ■t h + ■' irf LJ n 1- rrrr^ r' 't-A-' 1 A- I i| I I ! H ■ i ganizHO" -v Jurčku z domačo op^.. n*- , r s področja lov. Najv^ . gotovo _____ nje število t* f..^ rom prav niko In boratorijev ■ hbp r.... . d • odločilo r* •.) S s $ •b' ’1 1 ^strnk, 28. oktobra 1993 stran 5 gospodarstvo JI rt i-F rt Pomurski in Radgonski sejem se dogovarjata Za sejemsko hnučali $mu že, da sta bili septembra na remeljnem sodišču v Murski ™ti registrirani dve sejemski družbi: Radgonski sejem, ki je lastnik glavnih prvstoruv in ima priznani ustanovni kapital čez 4(H) milijunuv . . ter Pomurski sejem, hi jc izvajalec oziroma urganizalur sejem-It^ditev, I dosedanjimi za|M>s(enimi in ustanovnim kapitalom 3 raili-'"•Itejn, mesto! Gtof. dela, zaguuskeut kapitalu, medse- r bujnih pugudhah, « delitvi dela in inužnustih za nadaljnji razvuj, Mužnusti za delu imata uhe Eirmi, tudi načrtov in dela je za obe firmi dovolj. Gospodarsko razstavišče Ljubljana pa bo vctjclno vsaj na začetku tisti solastnik Radgonskega sejma, ki bo pomagal taku pri [inančnem zagonu kot tudi z izkušnjami v dejavnosti, ki ju oprav-Ija v Ljubljani. Za sudelovanje in di^ruvatjanje o vseh problemih v dobro čim boljših prireditev sc bomu vsekakor vedno in povsod zavzemali.« Janez Erjavec in sodelavci si želijo, da bi tudi v občini končno prišli do enotnega mnenja in si prizadevali ne le za razvoj sejemskih dejavnosti, ampak tudi za razvoj vsega mesta. Janez Erjavec je na koncu 13 strani dolgega jKijasnila [p V občini Gornja Radgona si želijo strogega sodnika za prekrške V« Pri kletvah v blagovnem prometu prvi ' Vse kaže, da gurnjeradgonska vlada ni ničkaj zaduvirijna z uprav- 1 Ijenim dclum sodnika za prekrške. Predlogi za obravnavanje in I izrekanje kazni )ired«lg« čakajo v predalih; kazili so prenizke in I premalo učinkovite, veliko premalo predlogov pa pride do pisarne I sodnika za prekrške iz urada inšpektorjev. Čudno pa je, da noben | in drugih delavcev (temu verjetno nasprotuje marsikateri domačin, saj so v minulih letih dobili zaposlitev študentje in službe iz lenarške, mariborske m soboške občine). Kakorkoli - Gornja Radgona je bila že od nekdaj na stičišču različnih držav, narodov, jezikov in kulture. »Uhodišie je samostojna delniška druiba Pomurski sejem, d.d., ki organizira sejemske prireditve, in samostojna delniška družba Radgonski sejem, d.d., ki je lastnik in član izvršnega sveta ni spregovoril o podatku, da je občina Gornja Radgona po številu vloženih predlogov s področja kršitve predpisov o blagovnem prometu na prvem mestu v Sloveniji in po številu predivguv zaradi kršitev predpisov « orožju na drugem mestu. In če bi inšpektorji postali bolj »prizadevni« in poSiljaJi toliko predlogov sodnici Pižmohtovi kot policisti (torej trikrat več), le kdaj bi potem bili vsi ti predlogi obravnavani? V skladu z republiškimi določili so v okviru organa Občinski sodnik za prekrške Gornja Radgona zajmsleni dve sodnici za prekrške in dve administrativno--lehnični delavki; z novo računalniško opremo in plačilom iz občinskega proračuna so zadovoljne. Glavni razlog, da v Gornji Radgoni nekoliko počasneje obravnavajo zadeve kot drugod, pa je, da mora sodnica Marjana Kosi od 15. Julija 1992 tri dni v tednu obravnavati denacionalizacijske zadeve. Se pred tem sta bila dva porodniška dopusta in ob tako majhnem številu zaposlenih se vsaka odsotnost Se kako pozna pri delu. Če bi občinski organi zares želeli sprotno in nemoteno opravljanje dela sodnika za prekrške, bi pač morali primakniti nekaj več denarja iz občinskega proračuna in zaposliti dodatno pomoč. Ga. Mira Pižmoht je povedala, da so v letu 1992 prejeli 70 odstotkov več zadev kot leto prej -1991, so prejeli 1666, 1992, leta pa 2726 predlogov. Skupno bi morali opraviti 3337 zadev, vendar so jih uspeli rešiti 2104, torej Je moralo počakati na letošnje leto 1233 zadev, pri tem jih je 26 zastaralo. Do 15. oktobra 1993 so prejeli že 2S67 zadev. Večino predlogov (2176) pošljejo policisti in so torej s področja kršitve predpisov o vanostni cestnega prometa, od tega 274 predlogov zaradi prometnih nezgod in kar 450 zaradi vinjenosti voznika; 210 predlogov Je bilo zaradi kršitve Javnega reda in mira, 52 kršilcev Je prijavila davkarija, 43 kršitev Je s področja finančno-materialnih predpisov m 13 predlogov zaradi kršitve predpisov O orožju. Zanimiv je podatek, da se zadnje čase pojavljajo tudi predlogi kršilcev, ki onesnažujejo okolje ali ne upoštevajo pravilnika o obratovalnem času. Sodniki za prekiške opravljajo tudi »nujne zadeve«, to so zadeve, v katerih so kršilci tuji državljani. Doslej so imeli 29 takih zadev, ki so bile v glavnem zunaj rednega delovnega časa, največji problem pri tem pa je zagotoviti primernega uradnega prevajalca, V letošnjem letu Je bilo izrečenih 6.057,571,00 tolarjev denarnih kazni in 3.060.831.()0 tolarjev stroškov postopka. Drugače je s plačili; plačanih Je bilo le 1,861.768,00 tolarjev kazni. Medtem ko si gornjeradgonski izvrSniki želijo, da bi več zadev prijavljala tudi tržni in sanitarni inšpektor, da bi bilo delo sodnika za prekrške učinkovitejše in postopki hitrejši, pa si sodniki želijo večjega sodelovanja poštarjev. Pošta Jim prepogosto vrača nevro-čene pošiljke z navedbo, da Jih pač naslovnik ni prišel iskat (s tem se naslovnik začasno izogne sodnemu postopku). Pravzaprav pa Je s sodniki za prekrške podobno kot z inšpektorji in »financarji«; čakajoč na reorganizacijo ne vedo, komu bodo v prihodnje pripadali. Govori se o treh možnih načinih organiziranja, in sicer bi del predlogov prenesli na redna sodniSča, del v upravne organe, možno pa Je tudi ustanoviti v okviru rednih sodišč Grof je sodelavcem Pomurskega sejma predlagal, da pripravijo svoj koncept sejemske dejavnosti, zahteva lastnika razstavnih prostorov Radgonskega sejma pa je. da se sejemski prostor izkoristi bolj kot doslej, torej da bi bili sejmi in prireditve vse leto m da se v razvoj sejmišča bolj vključita celotno mesto in okolica Janez Erjavec je prvi pravi direktor družbe Pomurskega sejma, saj se je tako prej imenovala poslovna enota, ki pa uradno to sploh predsednik uprav- 'M odbora Radgonski sejem, rt^ * 'tlerega je poleg Gospodarskega '^tavišia in občine Gornja Rad- *"''avključenih 17 rlriloih nnHič'- L odbora Snn I vouiiie ijornja isau-p Sključenih še 17 drugih podje- j ''1. L pvujv- ■ .'n- 1"-''^“' v Upravni odbor nf 'tli problema- Nala te- It !• ad vsega začetka, da je sejem ' i^adgoni samostojno podjetje, f^itrem je potrebno ugotoviti de-p lastnine vseh, ki so v ta sejem 'lenn , 3 .H" razvijati... Zaposleni Al naimani krivi, čeorav i/r It '•■ni .----Ri najmanj krivi, čeprav da so preveč lahkoverno in •J- ' , ;l I.' 4 vodstvu Ljubljanskega nasedali takšnim in dru- doJtu; re' 1,^ "čftToii zgodovino nastanka •'.Ura. iiT f, jij fužiAo po zaihi- rt W h2i, ■ "S " fflfflflo /K/ ^orlir-vt* '^‘^loUali, kdo in kako i ieimih t-: P ilH* V tPlij ifi i Sejmih sodeloval, bi bilo 10 itsrt pomursko ginpodar-radgonska občina, po-kmetijstvo kol celota potem Ljubljanski sejem.i Na zadnji seji Skupščine občine Gornja Radgona so sprejeli sklep, da se ustanovi komi.sija ta proučitev deleža občine Gornja Radgona v delniški družbi Radgonski sejem. Komisija se je sestala na prvem sestanku 11. oktobra. Člani Alojz Vogrinčič (žapan in predsednik komisije), Miha Vodenik (predsednik Izvršnega sveta), Ivan Bork« in Herbert Sefer so sprejeli naslednje sklepe: »Organizira se pogovor s predstavniki Gospodarskega razstavišča Ljubljana o ponovnem vrednotenju in razdelitvi deležev v d.d. Radgonski sejem; vsi Člani komisije naj dtdtij« pogodbo o ustanovitvi d.d. Radgonski sejem; pripravi se pisno poročilo o do sedaj opravljenem delu; poiskati je potrebno dokument o prenosu premoženja Pomurskega sejma Gospodarskemu razstavišču, s lem pa tudi delež Pomurskega sejma v času združitve z Gospodarskim razstaviščem. Predlaga se, da občina pristopi k d.d. Pomurski sejem, s tem da se obračuna kot delež, ki bi ga Ljubljanski sejem moral plačati občini ud vstopnine za letu 1992. Delež iz leta 1993 pa naj Ljubljanski sejem plača v proračun.« _______________________________________________________ Gornji Radgoni ni bila. Sejem ima 31-letno tradicijo, po Gospo- v darskih novicah iz leta 1876 pa je bil že takrat v tem mestu uspešen tridnevni kmetijski sejem. Po mnenju Janeza Erjavca omogoča organiziranje sejmov dobro promocijo mesta in pokrajine, hkrati pa lahko imata mesto in okolica velike posredne finančne koristi z opravlja- njem tehničnih storitev, turističnega servisa, zaposlitvijo študentov J i^fUOtjansKi sejem.nega servisa, zap< E*«pf1i Mavsld po^etnSki (£#> K Jl' v » J Vf i [V center Cectra tt« lacvt^ pm^etHStva 1 leadaviikf trirAiti je vunra tt« lacvt^ INM^enHHva v ■eBoava« mjcmi jo tiiMeiek, dl kot je na Meoritvl povedal jMedaedttdt ^jj7.^_Steii AaiiFteir^ J kk na irttK*#w1 Udi H D* a rinal. Po^ie^tk JU p* jt kfiMnr tiKivtar vi« AdABkU#* w F'Ai>tfAv In iirlrAiriietllfk nlffirikV« v €ent«r bi ™ Atofhre. ^Šuihi*’''’*'*' ptedvsein pa možnostih delovanja J« ho Center postal mesto ali stičišče pc^ov- V ® bazn podatkov in inJormacij ns^j bi bil podjetnikom z leve in desne strani meje, ali kot je L ,jj/* proiedftiea vpirtvniegA odbora Centra Helena Kramar, možnost izmenjave snrokovnjakov, širino delovanja Centra na tem prostoru so na zaznamovali Se s podpisom pogodbe ali listino »vanju med izvrSnlro svetom, pomursko madžarsko skup-ipvpoihLnko zbornico, fVa'V slednja bo novoustonovlje-,™^v»keniu podjetniškeniu centru v ptMiiOč s posjovnim Ta 'Rini ''j I prostorov podjetniškega centra, Iti so; ga s pristan- j f sku^^ne pteitnenovali ia Cetjtra aa razvoj tnalega I , i v Center za nu^oj podjetništva, je obTina, aslaitovp J namemb 3 milijone ter 2,6 milijona ustanovi- 1 ' **P*‘^® raCnnatatkdv. MH I upravl/alee ter najemodajalec sejemskih prostorov, objektov in opreme ler izvajalec tehničnih storitev.,. Družba je 21. 9. začela samostojno delo. Sklenjeno ima najemno pogodbo z Ljubljanskim sejmom, d.d., za tiste prostore m objekte Gospodarskega razstavišia, ki jih ima LS v najemu. Po razpletu zaradi najemne pogodbe in dokončnem oblikovanju Radgonskega sejma, d.d., ter lastninjenja premoženja pa bo pogodbo o najemu prostorov in objektov sklenila Z lastniki oziroma Radgonskim sejmom. Ljubljanski sejem bo dal tudi oh naslednjih prireditvah v G. Radgoni potrebna finančna jamstva za nemoteno poslovanje ter poravnal vse stroške, ki so nastati do ustanovitve nove samostojne delniške družbe. Poguvur, ki se bu kmalu nuda-IjeraJ med Pomurskim sejmom, Rudgonskini sejn>»n>, ubčinu in ljubljanskimi podjetji, bo moral prinesti Še dogovor >1 začetku dela Radgonskega sejma, o vsebini zapisak »V ta namen napovedujem sestanek vseh konec oktobra v Gornji Radgoni, na katerem želim, da pride do dogovora med vsemi tistimi, ki so v dogajanje vpleteni in ki želijo tej dejavnosti v tem prostoru dobro. V nasprotnem pa bomo delavci poiskali druge rešitve.« Miha Vodenik, ki sodeluje v upravnem odboru Radgonskega sejma, se zaveda nujnosti sodelovanja občine v obeh družbah, vendar o konkretnih odločitvah ne more Se ničesar povedati; »Najprej se mora o tem pismu Ljubljanskega sejma (ponudba občini, da sodeluje v družbi Pomurski sejem, op. a.) pogovoriti izvršni svet, ki bo priravil stališča in predlog, o katerem bo razpravljala skupščina. Postopek je tak. da material za skupščino pripravalja izvršni svet, saj Je izvršni organ skupščine. Najprej obravnava to kolegij, potem izvrSni .svet, ki pripravi predlog za predsedstvo, nato pa to obravnava še skupSčina. Takšen Jc postopek.« BERNARDA B.PEČEK poseben oddelek za prekrške ali pa celo posebno sodišče za prekrške, kamor bi prenesli tudi obravnavanje carinskih in deviznih prekrškov. Vsekakor bodo morali biti predlogi V prihodnje natančneje pripravljeni, pa če jih bodo poslali policisti ali inšpektorji. Kazni pa bodo (prav gotovo) iz leta v leto višje. BERNARDA B.PEČEK_J Zgraditve avtocest v Republiki Sloveniji se začne uresničevati prihodnje leto ' slovenski gospodarski projekt: CESTE s so zaliTBeli in pirgurdi zaplelem, MnaMneriju- »ajvečjega slovenskega gospodarskega projckla: *’lnh«...-............... .. r ** • ............1.. L-I. ho k onem* realizirano: stvan so ze lako daleč, da so •■i zfiiH-neli an potfniut zapieivmi -----------„ . „ , „ « 4 Sr emrerja. Kar se k- n^rlovaln nekaj (el. bo ktmeno rcal.z.mB«; stvan so ze (akt. dmet, so ' J tiab Likirrp kisitaiMkvif^Uiicd Renuhlika S* iJ.d, DARS (Drožbo za avtoceste Republike Slovenije), katere ustanoviteljka jc Republika _ -------,—28 piavucasnu uresničitev tanili. pJ'”’ "anten pa jc zagotovili dodatna pirirebna neproračunska sredstva «2^* "'''lirni o pfHCKH aV«pUMf*l«tV in* VA-m«-- .....-j--rr- b . . » Tl kc*. k 7”*'' morajo veliko bolj kol v preteklosti upoštevati zahteve m pogoje niintM^va la okolje m ' fc k ^'liiiii ceste sc bodo gradile, v Sloveniji b<» ie prihodnje let« devet velikih gradbišč, na katerih bodo J "»jbtiljSi ponudniki (riomači ali tuji), in vsaj do leta 2(HHI bo v Sloveniji tudi nekaj vet dela m zasluzita 1 d0llk«rav„ h dcluvcc. Pl«. Rpr,..u,:., lE**Pti23'^P‘'bliške uprave za ceste Anton Šajna 4 r v r l D' f j r f I: i‘ r i v I bodo cestni strokovnjaki kos J?!®'' i® res, da tako velikega za lot (114? prebivalci Se ni imela pred sabo. Ure ' pojavljajo dvomi, ali smo sploh 'Inib veliJt projekt, smo sposobni ^"9™, da ne bomo propadli in sc imamo možnost izbirati med zares ■,?^i "V^vijalci? sistem Slovenije (slovenski A **'■ Od f^'^'’J^nio že dobrih dvajset let) je dolg npoa tA ('Irt Ca><-loi ?(* ^DFAIČ^nih 198 vsem , da tako velikega zaloga dr- - nu’"«’ i® sedaj ie zgrajenih 198 I® potrebno še 465 km štiripasovnic in IiK*" ■'Ha - Cestna povezava med pri- ■ s - Per in Lendavo na meji z Madžarsko Je Podprojekti in namensko zbiranje denaija DARS m RUC oziroma Republiška uprava za ceste. Res pa Je, da bodo prav strokovnjaki RUC-a med najbolj angažiranimi, V družbi bo 15 do 20 AVTOCESTNI SISTEM REPUBLIKE SLOVENIJE MOTORWAY SVSTEM OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA < , ’ , 1 ■! ' zaposlenih, pri uresničevanju projektov pa bo sodelovalo okrog 30 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov RUC-a. Doslej je bil najbolj odgovorna oseba Lado Prah z ministrstva za promet in zveze, ki je bil vodja projektne skupine za ustanovitev DARS-a - Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Anton Šajna, direktor RUC-a, je povedal, da v preteklosti RUC ni bil dimenzioniran niti organiziran tako, da bi bil sposoben izpeljati tako velike projekte, zato bo potrebno kadrovsko okrepiti upravo, predvsem pa zaposliti mlajše ljudi. Danes je Cestni inženiring izključen iz RUC-a in bo po besedah Metoda Di Batiste nosil največjo težo pri izvajanju - prav od teh cestnih strokovnjakov je največ odvisno, če bo projekt zgraditve avtoceste uspel ali ne, kajti načrti so lahko nesprejemljivo dragi in škodljivi za okolje ali pa usklajeni z vsemi zahtevami in s sprejemljivimi cenami. Prav gotovo bo velik del ljudi, ki $o v RUC-ij odgo- [■ ( ss ^8rai^^*" povezovalna os Slovenije (dolga jc ij'p■isii;"?'*'fitadnji pa je le 132 km), na "l^hil n vse preostale regije v Slove- VSt / *’* hitrejšo’ povezavo oddaljenih A.''biri|jJ’''6i središčem. Zaradi tega, pa tudi |jri3''jtl sj.!®" pomena je Državni zbor .spomladi rt?' ba smer prednost pri grad-urZr**'"'' f’ohiurci smo zainteresirani za ''svjja ,avtoceste, saj bi se s dnevno vozijo skozi tem znebili Kia, MuTskti Sobota. Beh >-ti)''0he -.'‘^h^nsTzi in L'..........- . del."!*' ^ptememb; na .štajerskem koncu l^i(, 6a odseku Šentilj-Pesnica. '■<"■1»?% Slovenije, pa tudi zaradi vcli- Hrvaške je potrebno urediti tudi savski smeri, prav lako pa Hrvaško. Nc glede jih IJV^'™' stanje je ostalo ucposodobljc-'^dunietrov cest, uradnia Stiripasov- Lcndavft. Prihodnje leto ■; na Štajerskem koncu s '^tlunietrov cest, gradnja Stiripasov-1' ni opredeljena. J y -i Pl/NNEO-- lour-kane rood iwi>larte r-lire road - bvo-lan« r«ed LEGEND V ‘‘'■užIm DAR.S zgratlila 31« km I I IrsP"tic-i *■ priključnimi kraki Sc-” '’'i'ili! 'smtilj v vrednosti 119 milijard I Ibnov ameriških dolarjev l.endavii s prikl|učiiinii kraki Sc Krak avtoceste od Slovenske Bistrice prek Pluia In Ormoža mt««. ■ i,.., • z rumen« skoraj nevidn« barvo, Tnkšmr je tudi realno stanje načrtovanja krak? kmalu začela graditi cesta ml Italije do Hrva.ske prek Črnega Krda P” “ IV- nga Kata, čeprav jc m ne na zemljevidu in ne sc ho —- . drugih uradnih nucrtih. v vorni za novogradnje, v prihodnjih desetih letih delalo za družbo DARS, prav tako pa tudi strokovne službe, ki odgovorajajo za področje načrtovanja, tehnike, gradnje objektov, pravne in splošne zadeve, informiranje in podobno. Med najodgovornejšimi RUC-ovimi delavci, ki bodo v prihodnje skrbeli za gradnjo avtocest, je namestnik direktorja RUC-a in odgovoren za novogradnje Metod Di Batista. Gn tudi odgovarja za oblikovanje in delovanje štirih podprojektnih skupin. Zaenkrat so imenovani le vodje; Vlado Breščak (za štajerski del avtoceste, ki se konča_ pri Arji vasi), Vili Žavrlan (celjski del), Slavko Žličar (gorenjsko-do-lenjski del z Ljubljano) m Slane Hribar (primorski del). In zakaj so cestarji optimistični? Kol razlog bi lahko našteli naslednje zakonske osnove; zakon o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja Republike Slovenije (sprejet julija 1993). Transportni sporazum z Evrojrsko skupnostjo (juhja 1993), Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (oktober 1993) in Zakon o dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, s katerim bo omogočeno hitrejše pridobivanje vseh potrebnih dokumentov. Zaplete se lahko le zaradi nesposobnosti in nesodelovanja občinskih organov, ali če nikakor nočejo sprejeti določene trase, V takem primeru bo vprašljiv celoten projekt oziroma (če bo Slo 1e za krak ali odsek) del avtoceste. Vprašanje, komu bi takšno nagajanje koristilo? Najodogovornejši se zavedajo, da je potrebno družbo DARS strogo nadzorovati, zato so jo tudi namerno ločili od drugih vladnih prometnih služb; v preteklosti se je veliko govorilo o cestnem lobiju - nekaj velikih slovenskih gradbenih podjetij naj bi pobiralo večino proračunskega denarja za delo, ki bi ga tuje firme večkrat opravile ceneje in bolje. Ze sedaj, preden jb družba DARS sploh začela delati, so se razširile govorice o »tihem sporazumu« med vodstvom RUC-a in največjo slovensko gradbeno firmo SCT; prav gotovo ne bt bilo prav, če bi bili pogoji za pridobitev del napisani na kožo največjemu »cestnemu monopolistu«. Tokrat ne bo šlo le za proračunski denar. Skupno bo potrebno zbrati 1.207 milijonov ameriških dolarjev. Lastnih sredstev bi Slovenija premogla 758 milijonov, in sicer bi 600 milijonov zbrala z bencinskim tolarjem, 158 pa s cestninami. 449 milijonov dolarjev bi potrebovali posojil in obveznic, in sicer od Evropske investicijske banke 250 milijonov, 150 milijonov bi ix)sodila Evropska banka za obnovo in razvoj. 49 milijonov pa bi bilo izvoznih posojil. BERNARDA B PECeK stran 6 vestnik, 28. oktobra 1 nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Sprava živih o mrtvih? Cen na to temo. Menil je, nekateri to zadevo prikn''’r Milan Seršen pa je menil, ■ zemlje I 1 Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo tedensko poročanje o dogajanjih na trgu vTeduustnih papirjev zajemal« obdobje med torkom 19. 10. in ponedeljkuin 25. 10. 1993. V tem tednu Je bil zmanjšan promet s vsemi vrednostnimi papirji, saj je bila večina borznih posrednikov na tradicionalnem borznem se- 95,6 (96 lotov aplikacijskih poslov), v ponedeljek pa 95,7 (26 lotov prometa). V ponedeljek je bil prijavljen aplikacijski posel tudi z I lotom obveznice MLJ z davčno olajšavo po tečaju 85,5. je bilo za 28 lotov prometa, v petek Ker se j« na dnevnem redu predvčerajšnjega zasedanja zborov je bil ponovno prijavljen aplikacij- občinske skupščine v Ljutomeru znašlo tudi poročilo o povojnih tnLrar 1j= f t^rtirn Intnm _ i_ . * •• * ■ > . . . * . ski posel, tokrat le z enim lotom, minaiju V Portorožu, proti koncu tedna pa Je trgovanje oživelo. Ta teden Je bil v znamenju redne delnice SKB, njen tečaj Je namreč v tem tednu porasel za več kot 24 odstotkov. 26. 10. pričnejo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev kotirati prednostne delnice Univerzalne banke (UBK), katere dopolnjeno zahtevo za kotacijo v prostem trgu Je odbor za sprejem vrednostnih papirjev in Članov na Ljubljansko borzo obravnaval 4, 10. in sprejel sklep o uvrstitvi tega papirja v prosti trg. V drugi izdaji Je bilo izdanih 12400 prednostnih delnic te banke, zaradi izenačitve s prvo izdajo je njena nominalna vrednost 6.000,00 tolarjev. Cena delnic v primerni emisiji Je v prvem krogu znašala Uvrščena kotacija II -delnice Enotni tečaj delnice LEK Je 19. 10 sicer še zadržat tečaj predhodnega dne (17045), ko Je bil s 3 loti prijavljen aplikacijski posel, vendar Je naslednjega dne padel na 16367 pri 133 lotih prometa, v ponedeljek pa rahlo porasel na 16479 (380 lotov prometa). Prosti trg - obveznice z obveznico Gorenje Je bil 20. 10. sklenjen aplikacijski posel z 1 lotom te obveznice po nespremenjenem tečaju 100,0, naslednjega dne Je njen enotni tečaj neznatno padel na 99,9, prometa pa je bilo za 1033 lotov. Tudi v petek je enotni tečaj te obveznice padel, tokrat na 99,7, ko Je bilo za 257 lotov - - . , - prometa, v ponedeljek pa so bili 25.(XX),00 tolarjev, določena pa Je prijavljeni aplikacijski posli s 53 bila na osnovi knjigovodske vred- nosii, zmao)iane: za 10 odstotkov. ioti po tečaju 99,9. Za 1,9 odstotne točke je 21. 10, V primarni emisiji Je sodelovalo poskočil enotni tečaj obveznice več borznih hiš, kar naj bi zagotav- ----- • --- -------• - prav tako kot v sredo po tečaju 103,(1, v ponedeljek pa Se s 7 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 102,6. Enotni tečaj obveznice PTT Gorica Je 22. 10. porasel iz 101.1 na 102,3, ko so bili s 60 loti prijavljeni aplikacijski posli, naslednjega dne na 103,6 ( + 1.3 odstotne točke) pri 280 lotih prometa. V petek je bil prijavljen aplikacijski pose! s 6 loti po tečaju 102,3, v ponedeljek pa Se z 1 lotom po tečaju 103.0. Z obveznico PTT Ljubljana so bili v tem tednu sklenjeni aplikacijski posli skupno S 26 loti po tečaju 102,3, kar predstavlja takorekoč nespremenjen tečaj, če odmislimo petkovo aplikacijo z le 1 lotom, po tečaju 100,9. Z obveznico Rogaška 1 je bil 20. 10. prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma po nespremenjenem tečaju 82,7, v petek Je njen enotni tečaj poskočil na 83,0, ko je bilo za 120 lotov prometa, v ponedeljek pa je bil sklenjen aplikacijski posel 5 5 loti po tečaju 82,7. Po dobrem mesecu dni je 20. 10. zamenjal lastnika tudi 1 lot obveznice Rogaška 2 in sicer po nespremenjenem tečaju 31.0. v petek pa je bilo za 20 lotov prometa s to obveznico, njen pobojih, v zvezi z njim pa je bilo predvideno tudi sklepanje o spravi, ki naj Ih jo dosegli na ta način, da bi na spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v Ljutomeru pritrdili tudi ploščo padlim žrtvam povojnih pobojev, je bilo pričakovati, da bo v skupščinskih klopeh kar precej ,pokalo’. Pa je in ni. Začetek je bil za vse zbrane dokaj prijeten, saj so najprej prisluhnili dramski skupini ?rej os v zvezi z oddajanjem Ijalo čira večjo razpršenost delnic. V naslednjih fazah prodaje se je njena cena postopoma zviševala, tako, da se je njena cena pred kota- LEK 1 in sicer iz 98,0 na 99,9 glede enotni tečaj pa je padel za kar 3.0 na tečaj 24. 9,, ko se je nazadnje trgalo s to obveznico. Promet s to obveznico je namreč zelo skromen. odstotne točke na 28,0. V ponedeljek je bil ponovno sklenjen apJika- 6jo na borzi gibala 34.000,00 tolarjev. Uvrščena kotacija 1 - obveznice cijski posel z 1 lotom po tečaju saj je bilo v celem letu le za nekaj 31,0. okrog sto lotov prometa. Nekoliko bolj živahen je promet z obveznico LEK 2. Z 2 lotoma te obveznice je bil prijavljen aplikacijski posel 20. 10. po tečaju 103,0, kar je za 2.9 odstotne točke nižji Enotni tečaj obveznice RSL 1 je 20. 10. ostal na ponedeljkovem ni- tečaj od zadnjega sklenjenega povoju 98,0, ko je bilo za 7178 lotov sla (12. 10,), vendar Je že nasled-prometa, naslednjega dne poskočil njega dne njen enotni tečaj posko-na 98,4 pri 4322 lotih prometa in se čil na 106,6, prometa pa Je bilo za na tem nivoju zadržala tudi v pe- ' tek. pa tudi v ponedeljek, prometa pa je bilo v petek za 6311, v pone- Prosti ti^ - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je 19. 10. porasel za dovoljenih 10 odstotkov iz 125874 na 137519. ko je bilo Mala Nedelja, ki je uprizorila namišljeni in humoristični prizor o otvoritvi nove osnovne Sole v njihovem kraju 29. 9. 1999. Glede na to. da je skoraj vse pripravljeno za začetek gradbenih del. bo skoraj gotovo ta dogodek veliko prej. Toliko bolje za tamkajšnje šolarje, njihove učitelje, vzgojitelje in starše, saj že res nujno potrebujejo boljše prostore za vzgojno- izobraževalno delo (Solo in vrtec). Odkar so delegatska vprašanja, odgovori, predlogi, pobude in opozorila delegatov na dnevnem redu takoj po uvodnih formalnostih, je v ljutomerski skupščini Se posebno živahno. Tokrat je zavrtel delegatsko (poslansko) kolo Jožko Slavič, ki je pogrešal odgovor, kaj je z njemu Čudno razpredajo imetja kmetijske zadruge v Križevcih, Na odogovor bo moral še naprej čakati. Alojz Ganza se je spraševal, kdo bo toliko kupoval, ker v občini odpirajo toliko novih trgovin. za 12 lotov prometa, naslednjega | Prav (ako ga je zanimalo, kaj dne se zaradi zahtevane objave po- točila za javnost s to delnico ni trgovalo, v četrtek pa je njen enotni tečaj rahlo padel na 137484 posli z 12 loti po tečaju 107,0, deljek pa za 7018 lotov. 21. 10, Je enotni tečaj obveznice 19. 10. Je enotni tečaj obveznice Občine Laško neznatno padel iz ■ " ■ ■ 70,0 na 69,9, ko je bilo za 620 lotov RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo padel za 0,4 odstotne točke od 95,2 na 94,8 pri 42 lotih aplikacij- 238 lotov. V ponedeljek so bili s to , , obveznico prijavljeni aplikacijski pd prometu 462 lotov. V petek je njen enotni tečaj rahlo poskočil na 137541, ko Jc bilo za 550 lotov prometa, v ponedeljek pa na 138833 pri 278 lotih prometa. bo storil kdo s praznimi piščančjimi farmami. Tudi njemu ni bilo konkretno odgovorjeno. »Imamo pa odgovor za to. da ni odgovora.« se je duhovito izrazil predsednik SO Mirku Prelog na ponovno prometa s to obveznico, v petek na 69,8 pri 360 lotih prometa, v pone- ' vprašanje Viljema Kučana, ali Padajoč tre n Je imela v začetku jg jg dokazano, da hotel Jeru-rlnči Cinmnzita L-t rkri- . skih poslov, naslednjega dne po- deljek pa na 69,4 (308 lotov), skočil na 95,0, ko Je bilo za 139 Enotni tečaj obveznice OKine Zagorje Je 20. 10. padel iz 71,2 na tedna delnica Finmedia, ki je pri- lotov prometa, v četrtek pa kar na , . . 96,5 (162 lotov prometa). V petek 70,9, ko je bilo za 207 lotov proso bili s to obveznico prijavljeni meta, naslednjega dne na 69,0 pri aplikacijski posli s 17 loti po tečaju 21(M lotih prometa, v petek sicer 95,0, v ponedeljek pa z 257 loti, porasel na 69,1, ko Je bilo za 116 enotni tečaj pa se je izoblikoval na lotov prometa, v ponedeljek pa pa- - - - j_(__e i_*__ 95,5. Obveznica RSL 2 Je 19. 10 nez- del na 68,5 (668 lotov). Posamezni posli so bili sklenjeni tudi po mini- natno padla za 0,1 odstotno točko malnem tečaju 62,2, vzrok za pada-in sicer Iz 96,1 na 96,0, ko je bilo za nje tečaja pa Je v izjavi odgovornih, 200 lotov prometa, naslednjega da bo imela občina Zagorje težave dne na 95,9 pri 746 lotih prometa, pri izplačilu kupona, ki zapade pr-V četrtek pa poskočila na 96,4 (768 vega Januarja. lotov prometa). Tudi naslednjega Z obveznico PTT Celje Je bil 20. dne Je njen enotni tečaj porasel, iO. sklenjen aplikacijski posel s 25 vendar le za 0,1 odstotne točke loti po nespremenjenem tečaju (96,5), ko Je bilo za 2080 lotov 103,0, naslednjega dne Je njen prometa, v ponedeljek pa ostal na enotni tečaj poskofil na 105,8, ko istem nivoju pri 761 lotih prometa. Po nespremenjenem tečaju (93,0) je bil prijavijen aplikacijski posel 20. 10. z 2-lotoma obveznice RSL 2 z iskoriščeno davčno olajšavo, naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil za 2.0 odstotni točki na 95,0, prometa pa Je bilo za 8 lotov. ■ o M O 3 wMaoim1 zaleni v Ljutomeru ni odvajal turistične takse. Julka Bezjak je kritizirala tiste, ki so dali posekali vse ciprese na ljutomerskem pokopališču, tako da je zdaj videti, kot da bi bili nekje na cesti. Anton Hvalec, član izvršnega sveta in tajnik krajevne skupnosti, je pojasnil, da so to morali storiti, ker so bile ciprese prestare, in da bodo kmalu posadili nove. Tudi Ljub« Jakelj Se vedno čaka na odgovor, kdo vse je dobil nepovratna sredstva za razvoj kmetijske dejavnosti in za katere namene so ta sredstva uporabljena. Andrej Škerget je izrazil nezadovoljstvo, ker KS Cven ni dobila denarja za noben program, ki so ga letos predlagali. Predlagal je tudi, naj bi se pošle začele odpirali ob 7., in ne ob 8. uri. Jelka Rostaher je .dregnila’ v sklad za razvoj malega gospodarstva Emil Stojko se je čudil, zakaj kmetje Še vedno niso dobili od kmetijske zadruge plačane polne cene (Se 24%) za oddano pšenico. Tomi Nemec je med drugim izrazil ogorčenje, ker po njegovem mnenju nikogar ni dovolj zaskrbelo dejstvo, da je šlo po zlu čez 106 milijonov tolarjev za podjetje Turi-fn. Blaž Zajnkuvič mu je pritegnil in predlaga), da je treba zahtevati vrnitev deleža občine iz zasebnega podjetja INPO. Pavel Sere pa je predlagal, da naj to zadevo prevzame javni pravobranilec, in to je bilo kasneje sprejeto. Tudi Drago Škrlec je bil dokaj krili- v zakup spet diši po sociali^"’."' Kot že zapisano, pa je bi' najbolj občutljiva tema olo o povojnih pobojih Ija'*"’ ljutomerske občine, Pr^sed' nik komisije Janko Sitar je 'I''' kaj podrobno navedel (tudi poimensko) več Rot žrtev, ki so jih večino taRajP'’ koncu vojne leta 1945 aret^*'; češ da so bili okupatorje''!^' delavci, in jih kasneje odpeljali neznano kam, 9^ bi imeli možnost žago' ,vo«: tud' Najbrž so bili nekateri res'J"" krivi, toda to je treba Še zali. Poročilo pa »je kot spomin na žrtve, 1 iem niihoveea živlienjai tif+ ^priive I' J®m njihovega življeitjii “ja in smrti, v dufni -Strpnosti ter spomin in upv' •*a nasilje. Iti se vei ut' ponoviti’.,, v razpravi o poročilu in Se posebej predloga za nameslitev minske plošče so se ■ . —(.•■'ni r razvnele s*f ii k b h -d k X Pl 'k Ul 4 in tt »P h k le 11 .lošče so se r l^, strasti na SO Siu^ ! n. gledi), nazadnje /tu HncpHanipnill naP'5U jj- da dosedanjemu napisu tneniku padlim borcem tvam fašizma in nacizitis^ torne rti, ki so ga postaji* 1950, dodajo še slednjim napisom: tvam 11. svetovne ( ' i 1941 194.5 in žrtvam nizma v povojnih Prav tako so sklenili. treba premestiti ^i,šče. z mestne hiše na nanjo pa poleg imen v NOB-ju pripisali lotli v di tl dai dl »I M h Uvrščena kotacija n - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana se je 20. 10. obdržal na ponedeljkovem nivoju (96,0) pri 20 lotih aplikacijskih poslov, naslednjega dne padel na 95,8, ko Je bilo za 420 lotov prometa, v petek na Cast» prvth borcav H. er«llca £0250 «oeo0 «.230 oec« ca-ftse AOStCVAlJMLi« UMLMNA StD^rafMlca O VOH TriafakB Od ai-147 banke je v tem tednu nihala. Tako je 19. lO. njen enotni tečaj porasel iz 3494 na 3500. ko so bili prijavljeni aplikacijski posli z 20 loti, naslednjega dne na 3589 pri 64 lotih prometa. v petek je bil prijavljen eammMtmo« uumon PartlzBil«lc» enta 1-S £2000 o«e e»-<6o Creditanstalt - Nova banka d.d, 7. namf do uspeha Smo sodobna slovensko-avstrijska bančna družba, ki opravlja vse vrste bančnih storitev občanom, obrtnikom, podjetnikom in drugim pravnim osebam. 2. novembra mineva eno leto našega poslovanja v M, Soboti. Naši partnerji so zadovoljni z nami. Prepričajte se še vi, da sta naša ponudba in poslovanje vredni vašega zaupanja. Obiščite nas v Lendavski 11 ali pokličite po telefonu 21 780. aplikacijski posel s 13 loti, njen enotni tečaj pa Je padel na 3300. V ponedeljek so bili prijavljeni apliakcijski posli s 115 loti, njen enotni tečaj pa se Je izoblikoval na 3599. Enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice Je 20. 10. rahlo porasel iz 3368 na 3371, ko Je bilo za SI lotov aplikacijskih poslov, naslednjega dne na 3570 pri 60 lotih prometa, v petek pa padel na 3371 (82 lotov prometa). V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli s 83 loti po tečaju 3594. Prednostna delnica KBT je v tem tednu rahlo naraščala. Tako Je 20. 10. porasla iz 41734 na 41767 pri 46 lotih prometa, naslednjega dne na 41868, ko je bilo za 96 lotov prometa, v petek na 420(X) (25 lotov prometa), v ponedeljek pa na 42231 pri 70 lotih prometa. 21. 10. Je enotni tečaj delnice MK Založba rahlo porasel iz 5700 na 5748. prometa pa Je bilo za 430 lotov, v petek pa na 5900 pri 360 lotih prometa. V tem tednu je enotni tečaj delnice NIKA naraščal. Tako je 20. 10- porasel iz 78721 na 78918, ko Jc bilo za 73 lotov prometa, naslednjega dne na 80348 pri 393 lotih prometa, v petek na 80446 (172 j lotov prometa). V ponedeljek pa I rahlo padel na'80417 (109 lotov). J TONČKA BOŽINOVIČ 4 ih pobojev in ‘Mbiliziranib v Je to naposleJ L iivih o mrtvih^ le ■ ^bf-. 1!^ povojnih pobojev^ silno mobiliziran^ vojno. sprava živih o i"'**” \,pf. že bil za pokop JOŽE V Lastnina in politika tl boR^;; —J. kakovsti in izdelovalcu blaga, ki ga začela z lastninjenjem, pravijo politiki. Neka- svojega proračuna. V primeru teri bodo rekli, da smo prestopili prag začetka tako kakovstne informacije, če paranj zgodbe o uspehu. Toda ali smo ga res, seveda kot je cena, da ne govorim o druge ■ če lemeKimo na tem, da jc lastninski proces boniteta podjetja (razen tistega, v kaif stekel. Ce sledimo logiki lastninske zakondaje : Zgodba o gospodarskem preobratu se je in odprtim možnostim za vlaganje svojih lastniških certifikatov, je morda res tako. Gledano tako, imamo na prvi pogled vetje tno opravka s precej pravičnim modelom lastninjenja. Navsezadnje se z odprto možnostjo vlaganja v investicijske sklade približujemo kot je cena, da ne govorim boniteta podjetja (razen tistega, v pr zaposlen) ali kakovost sklada, P>'^P”qj()ih' bo imel na voljo. Če ostanemo pn ali v tem trenutku ni pomembno samo bomo imeli pogojno rečeno regionalt*^^pO ali ga ne bomo imeli, ampak na.s zanima njegova uspešnost, l''ofioj^’ ^Ini' imeli na to uspešnost kot vlagatelji pja čarji Vpliv s sprejemanjem odloiid'\^j^- tcij“ evropskemu in ameriškemu modelu nosred- c..... .. nega delavskega solastništva podjetij, hi je slepo na lo kljub vsemu ne kaž^ kljub svoji navidezni razpršenosti kapitala in v prvi vrsti bo njegova uspešnost množici delnicaijev učinkovit upravljalec svo- njegove kadrovske zasedbe, torej t” jega premoženja. Navsezadnje kljub dokajšnji strokovnega kadra, ki bo vodil ta črnogledosti in nezaupanju v investicijske smo v položaju, ko se upravičeno sklade ne kaže prezreli pomembne vloge de- vprašanje, kam in kako vložiti -e lavskih skladov pri odkupu nekaterih bankro- kat in na kakšen način priti do dovOJ Kranih podjetij v Španiji takoj po zlomu fran- vostnih informacij, da naša naložba kizma. Vse to nam lahko vliva nekaj opti- zgrešena. Bojazen jc toliko večja. mizma, da certifikati kljub vsemu niso tako infrastrukture (recimo institucij, '' 'v mevredni papiiji, ki bi jih kazalo v tem tre- bile na voljo informacije o bonitet' nutku za bagatel« prodati na črni borzi. Ne podjetja) nimamo razvile. , Hf, per, “ -■ ■ ■ ■ Zgodbi o prihodnjem uspehuJ"-[/s*l^ kaže prezreti še možnosti vlaganja v dobra podje^a, nikakor pa ne v slaba, na to pa nas dati zobe še' z ene plati, na: opozaijajo strokovnjaki in vladni uslužbenci. 3n)re^ el«^ XI. ,l| s: s K vjdii zouc sp z ciic piaii, no."- .f v-posredno ne pomenijo ponovne *ju 'J. nomije s politiko. Ce sledimo Mencingerja, ki je v reviji se prek ^ladov politika vedno z ekonomijo, ker so po njegovi institucije, katerih naravna vanje politike z ekonomijo, mu * ’ ... ____________________ Imamo sicer dovolj časa in možnosti za nomije s politiko. Če sledimo pametno odločitev, da iz pripadajočega nam Mencingerja, ki je v reviji družbenega kapitala kljub vsemu nekaj iztržimo. Zato so razmišljanja o povsem brez- vrednostnem papirju nesmiselna in kaže institucije, katerih naravna slepo nasedati takšnim ali drugačnimprogno- ,_______________________[,p„. .. zam o padcu vrednosti tega, kar nam je bilo Navsezadnje je ta povezava dodeljeno. Bolj smiselno si je zasiavfti vpraša- že v osnutku zakona o mveslicijsK' nje, ali bomo imeli na voljo dovojf kakovost- Ta predvideva, da skladi lahko de jj. za.« er'-invesiicijsk b , ..J.,---------------------,------„---------- . „ -------------------„di lahko del nih informacij za pametno odločitev in kje pridobijo soglasje ustrezne P-j- priti do teh informacij. Tu pa stf naša zgodba (agencije). Posredno to pomeni .(.Jpe 1^ JZ Z ZjZZ vseh mehanizmov za uspešno izvedbo tega para vladne institucije kljub takSrti^ difijp procesa se bomo prej ^i sljsj srečali z dej- definiciji njihove vloge niso na bi ^j.-je' o odprtih možnostih konča. Kjjub solidnemu tike nad kapitalskimi tokovi m paketu lastniške zakonodaje in vzpostavitvijo drejanjc ekonomije politiki. Kapi' stvom, da nimamo dovolj razvite spremije- gega kot politične institucije valne infrastrukture, ki bi nam bila v pomoč morda umestneje zagotoviti pri naših odločitvahVTu je teza ministra Kra- nomsko infrastrukturo, ki bi čuna, da bo vsak posameznik s ceriifiktom niCarjem pomagala pri njihovih ' ind'j.^,c ravnal vestno kot s svojim družinskim prora- mesto delitve soglasij paradrža'' hic Čunom, vprašljiva. Pri ravnanju s svojim pro- prihodnjim investicijskim družba^ post® |i-računom ima vsak posameznik »poleg dolžine namreč prezreli, Ja so ta isf'*-’’ odeje«, ki mu jc na voljo za pokrivanje. Se [»leg strokovne verifikacije t dovolj kakovostnih informacij, da si izbere tične volje, ali bo posamezna ih flf' i« ^1 V s 1*1 J 1 (i. S fr & 3i 'il uovorj iš.dK.uvu;>iiiMi riiioiiucivij, ua iitne voije, aii tH? posarncAi««"'' lp r sebi in svojemu proračunu primerno dolžino pridobil soglasje ali ne, in če bo K' Prt^riTrtctt^iA r\rbVArlitnrs im« rio nri^tl P odeje. Preprosteje povedano, ima možnost, ponovno tja, kjer smo preti da gre od trgovine do trgovine, primerja cene končali, in si navsezadnje ogleda deklacijo o izvoru. J 1 I t ^nik, 28. oktobra 1993 'itj ^pendije spet ^vznemirjajo^ sociala, šolstvo, zdravstvo Zv; stran 7 Veliko negativnih odločb I Tj. u , [te **»' ^1 je Itibk pričakovati, je letos precej več hude krvi zaradi 1 ibsti zavrnjenih, pa tudi odobrenih v tistih primerih, ' ii daje to neupravičeno. Pravilnik o štipendiranju, *>'tl**o f. letošnjun šolskim letom, je namreč še ) ) T veljavo z letošnjim šolskim letom,Je n^reČ še 7^*1 možniMti /a pridobitev republiških štipendij, hi jim jeziku pravimo tudi socialne. pravimo tudi socialne. V po- I I I I I 1 I ko so prosilci iz podjetniško- če so jih starši prosilca dolžni obrtniških družin, Ker pa cen- preživljati po zakonu o družin-tri za socialno delo niso imeli I Lastnost za psihologe ■ Slovenski psihologi, zbrani na 22. posvetovanju v R; i J . na '' morajo vsi prosilci, starši so podjetniki ali ,,________________ —- e.---------e- r-. kiibH, dejavnosti, ložaja družine in štipendija bi ikln'™*’ <®iRtu za socialno šla po zlu. So pa tudi primeri, •er materialnih raz- ko se v takšnih družna h težko •km ' Pomurju je takšnih preživljajo, pa otroci ne mo-- (med srednješolci) rejo dobiti štipendije. Podobno vrtnin, gob idr.). To bi kajpak .pokvarilo' sliko gmotnega po- šla po zlu. So pa tudi primeri. ko se v takšnih družna h težko skih razmerjih. To morajo seveda tudi dokazati z ustreznim terije naj uporabljajo pri izda- potrdilom. Med vzdrževane janju omenjenih ocen, seje vse člane pa se ne štejejo brezpo-skupaj zavleklo. Pravzprav so selne osebe, ki nimajo urejene dobili z minisrstva za delo spo- socialne varnosti, razen iskalci ročilo, naj do nadaljnjega ocen prve zaposlitve. Tega ne bi ko-ne izdajajo, ker stvari še niso mendrala, ker je tako zapisano razčiščene. Tako so lahko na v našem oravilniku.« natančnih navodil, kakšne kri- socialne varnosti, razen iskalci prve Mposlitve, Tega ne bi ko- , __________________________na 22. posvetovanju v Radencih, so govorili o številnih lemah z radičnih področij njihovega delovanja. Obravnavali so teme iz klinične in šolske psihologije, psihologije dela ter teoretskega področja. Posebej izbrani pa sla biH predavanji gostje Cividi-nijeve z na^ovom Psibosomatika v diagnostiki in psihoterapiji ter provokativna sklepna tema Nasilje, nasilje kot fenomen vsega, kar vsiljuje kultura dražbe, od vzgoje dalje, ko so Številne omejitve in prepovedi namenjene to majhnemu otroku. Okoli dvesto udeležencev posveta te gostje iz Avslt^e, Ibvaške ter Trsta pa so si lahko prebr^ še 40 referatov v Absiraktih. I '“.“Ki podlagi novega pravilnika doslej ugodno rešili le 40,1 od- v našem pravilniku.« ktvlugc [,j5Q rešene, znani krite-n 7" Dose- tflo ,1'^., “ P3 je bila, da je davčne j- . ...-g..-................. '^ini ■ dkih, ki pa so bili sečju letos presegal 20.000 nerealni. Po- (družina v kraju šolanja) ozi-VrJ” ®'“’7niki si namreč roma 27.500 tolatjev bruto (zu-in finančno poslova- naj kraja šolanja) na družin- je tudi v .čistih’ delavskih družinah, kjer je natančno znan zaslužek staršev. Če je le-ta v drugem trime- v Pritazujijjo čiin manjše skega člana, cla imaio nnlftn InHi cliivh* nfl Rt*«! so strokovne imajo potem tudi službe na Republiškem zavodu . Pnspevfce. Glede na ■ bi nekaterim ■' odobriti L tbsrrt.... i so- ■ r. . « VVVOIIU bJV- za zaposlovanje njihove prosile rešile negativno. Nekoliko več možnosti za pozitiven od- ! r ( r E D I t f (nh,u "r-"- J"- "JI- govor so imeli,stari’štipendisti dokaj (24-001) oziroma 33.000 SIT .'^.i-;i. ' papirju je dru- bruto) ter tisti, ki so uspešno 'O-Lc •ta papiiju je dru- ft^^no.CTnirjena -iiisi, . -----------js "tl opravili testiranje (posebej na- 'tiši av I ® SO lastniki stari daijeni) za Zoisove štipendije . (71.629,00 SIT bruto). v| g'.' I s "•ada’ t • 1- prosilčeva družina nobenih katastr-Isi^^idkov, (p Itiinajo (pri- imi«-« ri.tpuL’"® gospo- zaposlo^nje ~ '>j nihče pa ni to- n. di bi pripisal ka- hove službe prejele le os.483 dohodek, če so lastniki vlog tiovih prosilcev (srednje Kot nam je povedala direk- torica Republiškega zavoda za enota Murska Sobota Cvetka Mandič, so nji- »jii ■ kut' imel) ka- * ^ugc dohodke iz in i^^fosti (reja dnlirik ( '1 pe-' arugih živali, ribo Školjk, trsničar-^tiičarstvo, gojenje Školjk, trsničar- hi Po mnenju avtorja članka je to določilo dokaj krivično, saj stotka (okrog 600) prošenj no- je v takih primerih, ko je vih prosilcev. Vloge je obno- nekdo brezposeln in za name-vilo 2.099 (159 Zoisovih) sred- ček niti ne dobi socialne po-njeSolcev, ki so bili upravičenci moči, lahko gmotno stanje po-do štipendije v minulem šol- samezne družine Se bolj ogro-skem letu. Odstotek pozitivno ženo. vih prosilcev. Vloge je obno- rešenih vlog je pri njih ugodnejši, in sicer znaša 66,6. s tem da je 173 prošenj še v postopku. In pritožbe? »Te že začnejo prihajati. Tudi naš zavod je že naslovil »Med občinami je najbolj ministrstvu za delo in republi-. ..............- - -i - Škemu izvršnemu svetu predlog, naj bi spremenili cenzus kritično v Murski Soboti, saj je pozitivno rešenih le 29 odstoto- , tov vlog. Razlogov Sc nismo ^iroma povišali zne^k ^jain-analizirali in težko jih bo prav- osebnega dohodka ki zaprav sploh odkiifi. Tu pa je bi potem ^nova za .zmčun, tudi najveiji delež iskalcev Upoštevat, b. kazalo tud. s^re-prve zaposlitve. Na tako veliko socialnega stanja, kr so število Zvrnjenih prošenj pa je P« trimesei^u . - - Nekateri so medlem izgubili službo. Vsi. ki so prejeli negativen odgovor, se lahko torej v predpisanem roku, ki je naveden na odločbah, pritožijo, če menijo, da so res upravičeni do štipendije. Če bodo naše O aktualnih vprašanjih ter položaju psihologov v družbi pa so govorili na občnem zboru. Če so psihologi pred časom spadali pod okrilje zdravstvenega ministrstva, pa sedaj spadajo k ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Bolj kot ministrsko okrilje pa jih v tem času zaposluje vprašanje položaja ali statusa ijsihologov na različnih področjih njihovega delovanja. Ce je status psihologa najbolje urejen v zdravstvu, kjer so dorekli pripravništvo. specializacijo in drugo, pa je nedorečen na drugih področjih, v šolstvu, sociali in podjetjih. Strokovni svet društva psihologov zato pripravlja zakon o psihološki dejavnosti. v katerem bodo določili status ali mesto psihologov na različnih področjih delovanja. Pri pripravi zakona se zgledujejo po zahodnih vzorcih in v tem intenzivnem ‘iskanju lastne identitete bodo ustanovili tudi zbornico psihologov. Pomembno je tudi vprašanje podeljevanja licence, ki je Še kako potrebna v času pojavljanja Številnih »strokovnjakov«, ki ljudem ponujajo psihološko pomoč, vendar so brez minimalne strokovne izobrazbe, ter začetkov zasebni-štva tudi na tem področju. Ob spoznanju, da je psihologija Še kako potrebna na različnih področjih, slovenski psihologi ugotavljajo, daje Se vedno neučinkovita in neizkoriščena. MH vplival predvsem nizek cenzus v povezavi z zajamčenim osebnim dohodkom, to je 2O.(XX) oz. 27.500 tolaijev bruto na družinskega člana, poleg tega pa tudi določilo v pravilniku o štipendiranju, po katerem je skrčeno število družinskih Članov, ki se pri tem cenzusu IDSEF^ « nedela se r Begn$o*i£b »i^iB nove Solcev) iz vseh Štirih pomurskih občin; od tega je bilo 65 vlog za lahko upoštevajo. Gre samo za Risove štipendije. Vseh vlog ožje družinske družine, to se očeta ter brate in službe ugotovile, da bi bilo njihovo šolanje brez denarne pomoči ogroženo, lahko v takih Se niso rešili, ampak so v po- stopku, ker čakajo na mnenje centra za socialno delo, To je prevsem v vseh tistih primerih. sestre prosilca. Izjemoma se lahko upoštevajo tudi stari starši, vnuki, nečaki in drugi. primerih ugodno rešimo nji- ,1 hovo prošnjo. Pri tem si prido- bimo tudi mnenje občinskih centrov za socialno delo.« JOŽE GRAJ pu^u, 'ri^BČunia Rogatovd te BO B&ai»a Ba»o pciMrtera, v iraram mesooi pu ureddl to leluttol pravzem te k »dravoitto opranno. stod^ev za lidtorrittuMM b» itodf s ramo- fiAspevkom, p9«ilo«a||hn trn* prontoum. K tonu 90 ludl vu^ pdhpevall lxa^ s prostov^dm dehMa. doma ^pet rešuje kadrovski problem 'ta” ‘ed-,- u J® soboŠk^a zdravstvenega doma ZdravGlvene stodtve bodo o|p»v^ ^^jtosoi »bs«9i(, z«4iazA»vHlk, pabmntdme rastre bt po pofr^i dra^ zdravniki. Kn|al M ibid) baeti pasveto^bdee. vmutar loga zaradi prem^mega Wevaa otrok še ne mo^o uzeraši^, |e imvedal A.\R j® krmilo soboškega zdravstvenega doma Q K ^Dra** P™l«st» zapustil Nace Gerič. Nanj se je spet ? *”■ <><1 takrat v zdravstvenem domu zamenjali V^i, j?"* Se od takrat v zdravstvenem domu zamenjali , 'l*t»šanje kadrov še vedno zelo aktualno. Zaradi "“"iteč Nace Gerič pred leti odšel z vodilnega V doma in bil. kol pravi, politično diskvalilid- Njegova osnovnošolska pot Veliko uspehov drovske kot organizacijske, nego na domu, nujno medicinsko pomoč, domačega zdravnika.« Oprema in naložbe v zdravstvenem domu je drugo nič manj pomembno vprašanje delovanja in o tem se zdravstveni dom lahko pogovarja z ustano- Opremi kar stalnice v zdrav- stvenih hišah, pa je novo vprašanje oddajanje prostorov zdravstvenega doma zdravni- kom, ki bi želeli opravljati zasebno prakso. O tem se dogo-vaijajo z občino, saj je tu kup nerešenih vprašanj, najbolj J “viiiace sinueme na me«iicms*i uuuhvui ■■■ w- uoiii laiiKo pogovarja z ustano- sveže pa je razmišljanje o raz-fe mlade zdravnike ne bo več delovnih mest, ker viteljem, torej občino. pišu o najemni oddaji neo- ' ^®Sd{' ^^rniki od drugod. Bolje kot problem opremlje- premljenih prostorov nove mtektor soboškega zdravstvenega doma zopet ugotav- nosti je v zdravstvenem domu zdravstvene postaje v Roga-rešeno vprašanje prostorov. Sovcih, Vprdvb politično C* čas zaposlovanja zdravnikov iz dru I ^i''«t U Lj, "........... I----’ r------ zaposlovanja zdravnikov iz drugih jugoslo-I' ®***®®*''® Pomurskega zdravstvenega centra, da domače študente na medicinski fakulteti, in bo- ne bo več delovnih mest, ker viteljem, torej občino. zasedba v splošni in Šolski medicini je hudo po-**® je tudi v zobozdravstvu.« splošne medi- 'Kh zdrav- V^CJi“'^,^ij'’'ponor-' 11*1^-'’ p^' ^/tj Stiji. dejansko ^'''l '■■Pra\^ .Nerešeno je K J odsotnosti pripravni- ,P*^ novčin \'9id;,^iJndariiiia Si ^>ja| Hi predvi- »Rekel sem, da če imamo v slovenskem načrtu zdravstve- Sest, na pa- nega varstva minimalne in : fe’' H ' Ptcavi- pij da len, to po-r''!k,^’Se| ,1 zdravnik ? L.‘teh i'^V^^vstveni dom •nora, preden mesto in ( ’ opravit« V ^favljanju frri- ’ Kcvl_r<-.. ■ . * se- SC’ se 'rp ojlt' mlademu f ti specializa- ' J ta- In ,,i Tudi za MATJAŽA TITANA iz Murske Sobote je nastopilo zadnje leto v osnvnošolskih kltq>eh (na OŠ I), Čeprav je le dni praznoval komaj 13. rojstni dan. Vsekakor se uvi$^ med neobičajne učence. &e bolj jteobičajni’ so nj^vi uspehi, nagnjenja... ciljne normative, potem se* slednjim z vsakim letom moramo približati. Vsaj za 20 odstotkov bi morali biti nad minimalnimi. to pomeni, da smo Še vedno daleč od tega, da bi dosegli ciljne,« Brez denarja približevanje ciljnemu normativu zaposlenosti ne bo mogoče ah' kako se bodo o tem pogovarjali s financerjem, Zavodom za zdravstveno zavarovanje? »Pogodba, ki je bila z Zavodom za zdravstveno zavamva- nje podpisana za letošnje let«, je hudo hudo slaba, to če bi mene .silili v podpis, bi vztrajal pri arbitraži. Pogodba bi lahko bila ugod- ■(Al "'i rešitev, bugiHjuti v> -o Čakajo nejSa za nujno medicinsko po- daljšim delov- moč, pri ptiznavanju^kadrov^ Plitek kotnik J reševalnih prevozih. Pri zavarovalnici bomo poskušali uveljaviti elemente, ki sploh niso tako togo zastavljeni, kot se citira zavarovainičaije. Bojim se, da bomo imeli letošnje leto velike težave, morda izgubo. prihodnje leto pa bomo vztra- jali pri takih elementih, ki bodo pokrivali izpade, tako ka- »Imamo seznam potreb, ki pa jih nočemo niti javno predstavljali, ker vemo, da za to ni sredstev. Z občino se dogovarjamo, da bi plačala vsaj nujne naložbe, in to v zdravstveni postaji v RogaSovcih, za računalniško mrežo, opremo za reSe- Močni lokalni interesi niso obšli tudi zdravstva, to pomeni, da se odpirajo vprašanja delovanja tako imenovanih re- gijskih zdravstvenih dejavnosti in tistih, ki bi jih bilo smotrno organizirati za širše območje kot le občinsko. Gre za dejavnost reševalne službe in službe valno vozilo, saj imamo vozilo nujne medicinske pomoči, ki bi za nujno medicinsko pomoč, ki lahko bila organizirana za veČ pa ie neopremljeno.« občin. Če so teme o kadrih in M AJD A HORVAT Novo za tivojezl&ie šote Dvoj^čoe osnovne tole v leadavski U sobc^' phčim so te dni napt^ed le nove delovne sve^e za madišin^ črkopis za utonil madžai^ narodnosti v 1, raz^u (A BEAk VILAGA «1 SMET CRK) in za učence slovenske nmottoosti v 2. razredu (mVNK BS OfcVASGNK = BEREM IN PIŠEM). Gre za pomembni ddi, ki sta plod doij^IetruJi izkušenj u^tdjk na dvcjeiačni osemletld v Lendavi Magde Bažika in Marije Feber. z ilustiacomni pa prav tako sodelt^e učiteQ lendavske Prša. Oba delovna zvezka je izdalo hEfiistmTO RepuMike Slovenije za ^tvo in toort, ki je tudH prhoaknilo precejšem ddež za sognand-ranje. Kot nam je povedala Draženka Kulovec, samostojaa svetovalka za utoo tehnologijo v omenjenem minisristvn, so k pripravi utoenBiov la detovnih zveškov za dvojezične osemletke v Frekmuiju^tegnintudi stiokovi^ake iz Madžarske. Od tam pa naj bi uvodli tiste ud^enike, ki so sodobni m primenu tudi :qi naše tole. J, G. Najprej je presenetil z znanjem, ki ga je prinesel v 1. razred,, zato je ob polletju kar .preskočil’ v 2, razred in ga končal z odličnim uspehom. Odličnjak je bil potem tudi vse do 8. razreda, ki ga obiskuje sedaj. Njegova druga .neobičajnost’ je branje knjig. Začel jih je prebirati, še preden je sedel v tolske klopi. Zdaj pa je bolj redek med fanti, ki so ves čas sodelovali na tekmovanjih za bralno značko; poleg tega je šlo skozi njegove roke Se veliko drugih knjig. Prebral jih je že blizu 500, V zadnjem času se še posebej navdušuje nad kriminalkami. potopisi in zgodovinskimi knjigami. Seveda si je tako zelo obogatil tudi svoj besedni zaklad. za V tretjem razredu si je zaželel, da bi igral klavir, tako kot je včasih videl kakšne mojstre v filmih. Starša (oba sta profesorja) sta mu to željo rade volje izpolnila in ga vpisala v glasbeno Šolo, kjer je prav tako ves čas odličnjak. H klavirju sede skoraj vsak dan tudi doma. Prav tako v 3. razredu je začel tekmovati v Veseli šoli, kjer je bil ves čas med najbolj uspešnimi, saj je kar trikrat postal razredni in občinski prvak, dokaj blizu najboljšim pa je bil tudi na republiških tekmovanjih, V petem razredu ga je posebno .prevzela’ matemat&a, še zlasti potem, ko je na občinskem tekmovanju zasedel 1, mesto in osvojil bronasto Vegovo priznanje. Bronasto in srebrno Vegovo priznanje iz matematike je potem osvojil tudi v 6. in 7, razredu. V začetku tega šolskega leta pa se je udeležil državnega tekmovanja iz razvedrilne matematike in zasedel 1. mesto. Prvi je bil tudi na občinskem tekmovanju osnovnošolcev in srednješolcev v logiki. Lani se je preizkusil tudi v fiziki in kemiji ter bil po zbranih točkah najboljši tako na občinskem kot regijskem tekmovanju. Matjaž pa je aktiven in uspešen tudi pri nekaterih drugih dejavnostih. Le pri športu se ne more meriti s svojimi sošolci. ker so pač vsi starejši in v glavnem tudi močnejši od njega. Ampak to lahko Se pride, zlasti če bo Sel po očetovih stopinjah. J. G. stran 8 vestnik, 28. oktobra L reformacija !*! Vrnitev k Svetemu pismu Dan reformaijt, 31. oktober je eden naj večji h evangeličanskih praznikov. Praznik, ko so v 16. stoletju učenje iz VVittenburga prenesli v nase kraje. Ob tej priložnosti bo v vseh trinajstih cerkvah v Pretmuijo in v treh, ki stojijo za teko Muro, v Ljubljani, Mariboru in ApaČ^, slovesen program. Osrednja slovestnost bo letos v križevski cerkvi. V soboški evageličanski cerkvi pa bodo med dragim nastopili tudi ljubljanski raadrtgalisli. Več o lem, kaj ta ptaznik pomeni evangeličanom, je povedal duhovnik v puconski cerkvi Evgen Balažič. Kakšen pomen ima reformacija danes? Praznik reformacije razumemo kot duhovni proces, ki se ni začel samo v Wittenbergu 1511., temveč proces, ki traja do danes in ki se bo nadaljeval, dokler bodo ljudje usmerjali svojo pozornost k Bibliji in bodo primerjali v njej obsežene misli sočasno s teorijo in prakso Cerkve. Božja beseda je v njej zabeležena, torej se tudi reformacija veže na Sveto pismo, kajti tudi Sveto pismo je resnica življenja, ki je z njo prežeto. Čim bolj se Cerkev in njeno učenje oddaljuje od resnice Svetega pisma, toliko bolj prihaja v ospredje sama reformacija, ki sili posameznika in samo Cerkev k iskanju resnice in vračanju k temelju, k Svetemu pismo. Kakšna vlogo imajo reformatoiji? Čejtomislimo na naše reformatorje Dalmatina, Trubarja, Kuzmiča, Kreka, in še nekatere, so si vedno želeli in prizadevali, da bi ostali na liniji Luthra. Luther ni odkril nove resnice, temveč je odkril resnico Svetega pisma. Med drugim je Trubar povedal, da je hfoogi men^. H ^brmac^a naredila mzkol V Ceritri, Olj reftatmarije je bil vnritev k Svetemu pismu, svemeti učenja m vndtev h Kristus. Vendm se to v praksi pokazalo drag^. Priao je do cerkvene reforme. potrebno več vlagati v družine. Kajti veliko kmetov in družin je bilo izredno izkoriščanih in siromašnih. Trubar je bil tako proti gradnji! dragih Cerkva. Zato so ga obsodili, da je krivoverec, in proti Cerkvi. V čem seje odnos do reformacije v 20. stoletju spremenil? Ne moremo govorih o reformaciji kot o množičnem gibanju, kot je to bilo v 16. stoletju, temveč moramo govoriti o posamezniku, ki si po svojo rešuje religiozne probleme. Recimo, Ce govorimo o evangeličanih, nekateri sploh niso člani Cerkve, pa so kljub temu religiozni. Gre za globoko individualno odločitev in dejanje posameznika. S tem da prihajajo nova spoznanja in nova odkritja, s katerimi se mora Cerkev srečevati. Na podlagi tega je Cerkev prisiljena iskati novo resnico. Cerkev ne sme ravnati, kot da ima ključe nebeškega kraljestva v svojh rokah. Posameznik se sam mora odločiti, če bo hodil po tej poti, ki jo cerkev določi, ali ne. Najpomembnejše je. da se drži učenja svetega pisma. Če posamezniku organiziranost Cerkve ustreza ali ne. je individualna stvar. Kaj je bistvo reformacije? Luther je bi! nekoč zelo osamljen proti moči, ki je takrat vladala. Ni vedel, kaj ga čaka, ali bo zmagovalec ali poraženec. Videl je probleme in jih je hotel rešiti. To je bistvo reformacije tudi danes. To nam govori, da se moramo z vsemi stvarmi, ki jih vidimo in so nerešene, spoprijeti in jih odpravljati. Reformacija je za reševanje vseh nakopičenih težav. Od reformacije dalje je bil zelo občuten racionalizem. To pomeni. da mora biti podajanje resnice, božje resnice, v čim bolj strnjeni obliki. Tudi današnji človek je bolj izobražen, zato mora bili tudi nivo božje službe višji. Bvangeličasska Cerkev ima 12 tisoč članov. Pri zadnjem popisu prebivalstva v Slovenj pa se ph je za evaageličiuie čtj^ilo 20 tisoč, predvsem iatetektualccv. Kaj pomeni za Evangeličansko cerkev, da je reformacija postala državni praznik? Vsi naši reformatorji, od Trubarja naprej, so dobili priznanje za ' slovenski jezik. V naš prostor so vpeljali tudi neko kultura. Vse to je ovrednoteno. Reformacija pa mora biti še naprej. In cerkev mora spremljati, kaj se dogaja v sodobni družbi, in zavzeti svoje ' stališče do vseh življenjskih vprašanj. Eden največjiti prispevkov reformacije je prav gotovo v šolstvu Kajti Luthrova reformacija je zahtevala ob Cerkvi tudi šolstvo. Vendar je bilo Šolstvo zelo težko uresničevati. Nekateri otroci so hodil) v Solo samo pozimi. Še posebej tisti, ki so bili hlapci. Časa za Solo je bilo zelo malo, ampak kljub temu smo imeli prekmursko šolstvo. Prisila reformacije je bila, opismenjevati ljudi. Načelo protestantizma: Čim pametnejši si. bolj lahko koristiš. Kajti potrebujemo pametnega človeka. To so pozneje zamerili v Času kumu-nizma, daje Luther zahteval, da morajo ljudje delati. Mislili so, da s tem zatira Človeka, Bistvo je: »Moli in delaj.« Ne pa, da človek živi meniško življenje, nekje v odmaknjenosti. Kajti človek mora delati, le tako mu bo v življenju boljše. Evangeličani imajo neposredni odnos do Boga. Adi potem priznavate, da je človek religiozen, če v skladu s tem ' živi, in da je to vredno več, kot Če samo hodi v Cerkev in tam sedi? Vsekakor, vernost se v življenju dokazuje. Vernost ni to, da • prideš v Cerkev. Vernost je v prizadevanju, da se socialne krivice '!i rešijo. Pri sami božji službi duhovnik v to ne more posegati. Duhovnik samo poziva ljudi na podlagi Svetega pisma in uresničuje svojo božjo besedo. Vernost se pokaže v odnosu, poštenosti, vztrajnosti, odrekanju.,, Tu gre za duhovne dobrine. Praktično krščanstvo, vsakdanje krščanstvo, odnos človek do človeka, to dejansko kaže religioznost, ne pa obisk. Če gledamo reformacijo pri evangeličanih ni tako velkega obiska v Cerkvi kot je pri katoličanih. V čem se kaže protestantska etika? Pokazalo se je, da protestantizem veliko pozornost posveča Človeku, ki je v tem svetu. Če primerjamo srednjeveško miselnost, je katoličan bil nekje v samostanu, protestant pa je v tem svetu. In če je bil na tem svetu, je moral dobljene talente razvijati, To se je pokazalo tudi v gospodarstvu. Kalvini so imeli malo otrok. Bistvo je bilo, da imajo veliko premoženja. Otroci so bogatstvo pri katoličanih. Protestantizem je povedal, da naj vsak vernik bere Sveto pismo. Svetemu pismu so dodali razlago, ki je bila velikokrat učenje cerkve. V protestantizmu ni bilo hierarhije. Vernik in duhovnik sta isto v odnosu do Boga, Duhovnik ne odloča o zveličanju, to je stvar vsakega posameznika. In Boga. n ALEKSANDRA NANA RITUPER ii| •I Goreči katoliški vernik - Luther Če bi me kdo vprašal, kdo so zame najbolj verni ljudje v zgodovini krščanstva, med tistimi, ki bi jih naštel, ne bi bilo nobenega svetnika. Vprašanje se pač nanaša na najbolj verne, med najbolj vernimi pa svetnikov ni. Pa s tem nočem reči, daje imela katoliška Cerkev pri beatifikaciji neprava merila. Nikakor ne, ona kot institucija je morala izbrati tiste zares svetniške ljudi. Toda moja sodba se razlikuje od Cerkvene. Razlikuje se zato, ker ne meri po poslušnosti, marveč po uporu. Ne zgolj po uporu proti instituciji, marveč tudi po uporu proti svoji mirni vesti. Krščanski svetniki so umirali mirne vesti, v načinu, kako so umirali, je bil še zadnji dokaz njihove svetniSkosti. Obenem pa tudi izraz premalo globoke vere. Vere, ki si ni upala poškiliti čez rob, kaj šele, da bi tja na ono stran stopila. V negotovost, oprta samo na samo sebe. Samo kdor globoko globoko veruje, si upa toliko tvegati. Upa si tvegati več, kot mu dopušča vsak razumski preudarek. ■ Med najbolj krščansko verne ljudi, morda celo med najbolj verne med najbolj vernimi, štejem Kopernika in Luthra. Poglejmo najprej - zato, da bi Luthra, ki je glavni predmet naše obravnave, bolje razumeli - Kopernika. Kopernik je torej tisti, ki je namesto geocentričnega sistema postavil heliocentrič- še tako oporeka mojemu vsakdanjemu izkustvu - kajti vsako jutro vendar lahko opazujem, kako je Zemlja, na kateri stojim, pri miru, dviga pa se Sonce - moram zaradi velike vere v božjo popolnost zanikati to svoje izkustvo, zanikati to. niče, dobro pijačo, kdor utif v ženski družbi - vse to je v "i^’ govih poznejših letih veljajo^ Luthra - tak se ne bo hoou cmarit na vroče sonce zasliši' j vanj, ne bo se odrekal dobičl’*' tim, ki jih prinaša njegov staO' meniški stan pa je to prinaša* - ne bo se, skratka, trapil- R*' Hi av, i>i\i tmv** J »»-.f zen če je tako globoko veren ,ffi kot Luther, ju Tako kot je Kopernik veijtl ih v popolnost Boga, je verjel v popolno resnico Sveto pismo je bilo za Lailri j močnejše kot trdna tla pod ill^ govimi nogami, trdna tla, kip' jo zagotavljala katoliška zlaga svetega pisma. Sveta F smo, to je za Luthra Bog. l®" isti Bog, ki seje Mojzesup”*’' črte. K it * 'i « h tl k 1E Luthrov nauk grešnik. Kljub temu pa je lahko V središču Luthrove teolopje je prepriča- bo po zaslugi božje milosti zveUCan. Kajo w niCi da se grešnik lahko opraviči samo z vero. da l*l Človekovo mesto pred Bogom til zasnovano ne ■&£« fUKvii^ika, t^veČ gte&aOu« na moralnem obnašanju, ampak samo na li vdanosti v pravično sodbo. verni vdanosti v pravično sodbo, ki jo nad njim taeče Bog, še človek spozna, da je grešnik, omahljivec, nesposobnež, is v tem spoznanju kliče po božjeiu usnriljeiijt!, potem je lahko prepričan, da ga pravična bo^a milost ne bo obšla, da bo pred Bogom o^avičen. Temejjne elemente Luthrove^ imt/iAa fAaliaAh UibMu mogoče poviti Ukole: suii^ vera, samo milost, samo pismo. Od sedmih zakramentov, ki jih fe takratna Cerkev, je Luther obdržal saflw *■ in i^pomin na zadnjo večerjo, ker je sas^’ dva našel dovolj utemeljitve v Svetem f"’® Vera se vzdržuje, ohranja z dejavno ni jo, področje oziroma mesto tega ... ---------------- ___________ pa je poHfo Ljubezen do sočlovek* « Pctiirt.««.-!, izpolnjevanjem dolžnosti, ki ji’ ki aovek v svojem stanu. Duhovniški stan P Kristusovim^ tem ni nič bližje Bmu kot posvetni- «1 ntč Prispevati. Prav tako ms mo« ubežati svoji Opravičenje ga doseže samo s posredovanjem Jezusa Kristusa, ker je Bo^jn človek obenem in ker je za Človekove grehe umrl na križu. Kopernik namreč videl, kako zapleteno je, če kroženje nebesnih teles razlagamo vztrajajoč na predpostavki, da zemlja miruje v sredni kroženja, je spoznal, da Bog tega ne bi naredil tako zapleteno. Krožnice zvezd, ki so jih risali nad miru-nega. Govoreč poenostav- jočo Zemljo, so bile tako zme- Ijeno, je začel učiti, da Zemlja deno prepletene in tako nema- * • «----. J ... Ž o čemer sem takorekoč najbolj gotov, in pristati na vratolomno trditev, da se na okrogli zemljim vrtim okrog Sonca. V resnici si ni mogoče misliti globje vere v Boga, kot je tista, ki zanika vsakdanje Čutno izkustvo. ki s®** zal v gorečem grmu, razodeval mistikom nogokuaj ki so mnogokdaj nei oziroma je razodel kol Sveto ni tudi to pohojSljivo’' ■ K Ih Govorec poenostav- ni središče vesolja, temveč Sonce. Ko se za Šolsko uporabo dandanes to pripoveduje, se za pedagoški postopek napačno izhaja iz v našem Času večkrat potrjenega dejstva, da se Sonce v resnici ne vrti okrog Zemlje, ampak Zemlja okrog Sonca. Za pedagoški postopek je to napačno, ker se združuje sodobno tehnično izkustvo z rezultatom sklepanja, katerega predpostavka je globoka vera. Kopernik ni svojega trdil zato, ker bi poznal sodobne dokaze za okroglost Zemlje. Da velja heliocentrični si- i stem, se je mogoče danes dati prepričljivo prepričati na več tematiCne, da je to oporekalo božji eleganci. O tem, da je vse Kopernikova zgodba je Luthrova zgodba. Tudi Luther je nastopil proti vsakdanjemu iz- pismo kot Bog? , - Merilo vsega je P'‘ Bog. človek nima s* it volje, je učil Luther nima vsaj malo, J® ” *-toliko, da bi se lahko 1 IV'' o’? vsaj malo, ali je ” ujo; , 7, Ki c,, lahko scKti h š til >1 b >1 '4 Si tl Sl »3 Al I ( ** M, J b ki I v L* »V I načinov. Imamo fotografije na- j šega planeta, posnete daleč zu- j 'I a naj V vesolju, tako da je mati Zemlja na njih videti lepo okrogla, poznamo astronom- j ske račune, ki se skladajo in je po njih mogoče napovedati lunine in sončne mrke, s sateliti obkrožamo Zemljo in tako naprej. Kopernik vsega tega ni imel na voljo in se na to ni skliceval. Ni tudi izpričano, tudi to je en tak postfestumski dokaz za ko-pernikovski obrat, da bi kdaj gledal ladje na moqu in pri tem opazil, da se najprej pojavijo jadra, Sele potem trup, v dokaz, da je zemlja okrogla, dokaz po katerega ni potrebno iti v fizične višine. Mimogrede, pisec tega članka ne pozna nikogar. ki bi trdil, da je o okro-glosti zemlje prepričan na os- novi opazovanja ladij na morju. Kopernik je bil astronom, matematik in filozof. Kot tak se je zanimal za kroženje nebesnih teles. Da zvezde kro- S X ? i <7! -Jr božji milosti ali pa jo Ne, niti toliko je ninta, j bi je imel samo toliko, ' ..........................vol^ -------------- imel dovolj ia njegov? bila svobodna. A!’ človek suženj, je podvržen? Če bi bilo vedno hoteli tisto, Bog. Prav v tem je vehlt^ milost, ob pomoči 1^ milost, ob poiroci lahko tako neznansk^i^ .jl^ Žarno Bogu, Tako s . približamo, da je t® .■ škandal, kot bi i** ^i--Jv Kirkegaard. Lothe da se človek ves ptep -nič ga ne sme »Ce človeka ne gsf. bilo ničnosti? Bog ustvaril, -J* ’ Jo bro* in je lafc* . lahko tako v F F f r _■ M njega dne.« - > ..r-j, Bog le tam. kjn ^ji srce, in človek se P rem, predaja kot je tudi sainnjjfniifj tudi tukaj m ‘'iV* j;.; ..„»-ohnn 16 S*”' IC ' diti, potrebno je t » 1 . *■ i: +ei hn h4 n ■A, skupaj ustvaril Bog, pa seveda ni nobenega dvoma. Poleg astronoma je -tukaj spregovoril tudi matematik in filozof. Vse velike rešitve so namreč preproste. Ker je Bog žijo, da SO V prvem delu noči na najpopolnejši reševalec nalog, tej strani neba in v drugem na če se sme tako reči, se mu ni drugi, to je tako gotovo, kot je potrebno zatekati v zapleteno za vsakdanjo pamet gotovo, da reševanje problemov, v navaja-sonce vzhaja in zahaja. Kdo bi nje dodatnih korakov in poti naokrog. Vsa nebesna kolobocija, tako je sklepal Kopernik, se razplete, če se predpostavi, da se ne vrti Sonce okrog Zemlje. temveč obratno. lahko bil na osnovi vsakdanjega opazovanja tako neumen, da bi trdil drugače, da zvezde ne krožijo in da ne vzhaja Sonce temveč Zemlja? I ii Samo globoko veren človek 'lahk^o naredi kaj takega. Ko je Torej se Zemlja vrti okrog ''-A; '1 It čakati, če bo .jji caKaii, ce samozavesti, Jf.oJ' . rfi samozjtvcau, — ■ r mojemu vendar lahko k^ vendar o samehi v duhu gledam. vendar o se v in Ul nič v primerja** božjo veličino. Ne smemo| her ni bil ( ni užil tako reko*. . ... u lart kaka sveta kustvu, ki ga je s svojim p ra k- Asiški, Ni l*'. It Sc lik- I fei, _T il* wi njim itt zuuntijil'^, 'i 'i i -J.--.-______,i.l tični m delovanje m zagotavlja I a staja lo po u Jj jp j ’ Cerkev. To je lahko storil on se ni pomp*!^ samo zato, ker je bil globoko budistični '’®^5ain. * veren. Ko beremo Luthrov življenjepis, na mnogih mestih vidimo, kako zelo si je želel, da si to dvoje, njegova vera v svetost Črke Svetega pisma in nauk Cerkve, ki ji je pripadal, ne bi nasprotovalo. -• I u it’*'., J on se ni poiap'!® uti Lspr Ti način- Bogom kot O" ^1“^ “15^ U' nansko globoka ' / je bo mord/d vp.rilfim/rm ' ho več ne bo lui j Po podatkih, ki jih imamo cerAve. Potem isr., ’ - I......... J"' -- ------- t • .(Sr 'r / o Luthrovem življenju, je bil /jte irj dokaj telesen in telesno rado- ,, (gj g^,nt živ človek. K taki življenjski 7), drži spada konformizem alt Skupaj J Kop^^ ' gimi ■ I Torej se Zemlja vrti okrog vsaj opurtunizem. Kdor ima Sonca! Tukaj ni pomoči. Naj to" "pad debele sence in mehke per- I ,i' r' ,«28. oktobra 1993 stran 9 l kmetijska panorama frvi pretok vina Po zadnjem deževju kmetijci nadaljujejo jesenska dela " pretok vina je eden najvažnejših ukrepov, s katerim ' r^vioR Vina je eaen najvaznejsm uKrepvv, a I ii™ zorenje in kakovost vina- Čas prvega 1 je odvisen od letnika, posebej pa še od poteka polnega vrenja. Nekdaj je veljalo, da prvič pretakamo ko se po vrenju vin« »čisti, danes pa velja, da mlado vino čimprej odtočiti «d droži, posebej še, •■osla nismo razsluzili. Pred prvim pretokom je tudi poleg preskusa okusa in vonja preskusiti ob-zraku. Ugotavljam«, da se lel«s nagiba k poijavitvi, posebej še gnilega grozdja, katerih nismo ali smo jih slab« 1^-—J,-,, IHMCK _ mladega vina na mlado vino ^1 u Se nekaj dni časa za setev Gospodarnost reje prašičev lo J '®**ko nastopi že takoj po vrenju kajti tvori se premalo plina COj, ki bi ščitil v nepolnem sodu pred dostopom zraka. Tako j, ^^^plamo ali pa brezzračno pretočimo v drug sod. 'j|i’j*"to * 1,5-2,5 listoma žvepla na hi, odvisno pač od ■Ki f">5“vilve- Če lak« stanje traja dalj časa, vint* oklic oLiie cnziinmro na fiVnrin kruha ali premalo plina CO2, ki bi ščitil okus, tako da ta okus spominja na skoijo kruha ali Deževje v zadnjih dneh je za krajši čas ustavilo deia tudi na pomurskih poljih- Kmetijci se zaradi lega ne jezijo preveč, saj je bila zemlja že preveč izsušena in je bil dež zelo potreben- Sicer pa $0 pomurski kmetijci jesenska dela na poljih v glavnem opravili, pospraviti morajo le še preostalo sladkorno peso is zasejati še nekaj površin, ki sojih namenili ozimnim žitom- *^Lp'‘etok lahko opra-zraka ali z rahlim močno pa zra-ki imajo vonj po 5^ jajcih (HiS-boekser). jo način pretoka od-tudi od opreme ^'■.količine vina in po-9® vino izpostavimo 1^' .1^ všna uhaja CO2, 'Zgubimo na svežini Jdjj ^30 nam hitreje tudi -"tik v zraku je glavni dozorevanju in Vina, vino v pol-^^onem sodu ga tudi skozi luknjice soda imajo vonj po rabimo eno od drugih oblik žvepla, in sicer: 10 20g kalijevega metabisulfita (ti> kobran, pirovin, vinobran), pri vinih z več kisline, 60-140ml 5% žveplaste kisline na hi. Rdeča vina žveplamo manj, in to do enega lista na hi ob prvem pretoku. Kmetijska svetovalna h spreminjanja deluje i F'>liaii I .------ijsavrv i r* • sortah, ki se pri '‘Jajo. Pačenju vina iz- '®*oSnjem j 1^ ''““jcoi prvei ! I'^ F^Poročamo. ' IlL^ Vlita__ prvem pre- da ! l***s\i bolj ž’*e- služba in društva vinogradnikov organizirajo tudi letos tečaje za stekleničenje vina, kjer si lahko vinogradniki pridobijo in poglobijo kletarsko znanje, V Ljutomeru bo ta tečaj decembra (prijave do 15. 11., inž, M. Torič), v Murski Soboti pa od 17, do 28. januarja 1994 (prijave do 5. 1. na ŽVZ Murska Sobota). Približuje se ma rti novo, ko bomo lahko ocenili, kakšen bo vinski letnik, zato Po podatkih kmetijske svetovalne službe pomurski kmetijci namenjajo ozimnim žitom v zadnjih letih okoli 20 tisoč hektarjev polj in toliko jih bodo zasejali tudi to jesen. Med njimi prevladuje pšenica, ki bo rasla na 16 tisoč hektarjih, 2 tisoč hektarjev bo rži, prav toliko pa tudi ječmena. Opaziti je, da se zlasti med živinorejci povečuje zanimanje za setev krmnih žit, kljub temu pa se površine pšenice ne zmanjšujejo, saj je to poljšina, s katero vsaj doslej niso imeli težav pri prodaji, pa tudi cena je razmeroma ugodna. Letošnja setev je tekla nemoteno, saj ni bilo težav z re- produkcijskim materialom, država je poskrbela za regresiranje semena, delež k regresu pa so primaknili tudi v nekaterih občinah. Strokovnjaki pravijo, da se posevki, ki so bili zasejani pravočasno, dobro razraščajo, zadnje padavine ugodno vplivajo na rast in posevki bodo pripravljeni za pre-zimitev. Tudi tisti, ki Še niso zasejali vseh načrtovanih površin, to Se lahko storijo v prvih dneh novembra, saj se bo ob ugodnem vremenu pšenica Se lahko razvila tako, da bo imela tri liste, to pa je že dovolj za dobro prezimi te v. L. KOVAČ Ofcem silaže 1 I ! ! l’tjl ’ sicer 1,5-2 lista h::i KI _ ■> vabimo vinogradnike na 1 I v “ lil, to pa zaradi V večini vin in la v VI- 1 IZ močno slad-Poleg Žvepla Jv'hr ki je marsikdaj Novosti, lahko upo- strokovni posvet, ki bo 12. 11. ob deveti’ uri v salonu bolela Diana v Murski Soboti. Strokovni posvet bo vodil mag. Anton "Vodovnik, ERNEST NOVAK, dipl, inž, agr. I 73 zadružna trgovina ' Je Ikri i ■'te*'’« i '"•'"■lega ledna bogatejša se za eno pridobitev, ^fca zadruga Panonka Cankova je namreč v sodelo-s r.t"? Merkuijem v lem-kraju odprla zadružni center ^^nifnim blagom. Odvisen je od velikosti silosa in števila živine v hlevu-Čim veqi je stalež živine, večji je lahko silos. Predvsem pa je dnevni odvzem problematičen pri majhnem staležu živine, zato za majhne črede silosa ne priporočamo. Pri pravilnem dnevnem odvzemu upoštevamo: 1, dnevno zauživanje silaže posamezne kategorije goveje živine 2, velikost silosa 3, optimalna debelina odvzema 10 cm 4, silos ni nikoli 100% poln; ampak okrog 80% 5. vrsta silaže, ki jo imamo v silosu. Primer izračuna dnevnega odvzema: V hlevu imamo 8 krav molznic, 3 breje plemenske telice, 2 plemenski telici po 300 kg, 4 pitance po 500 kg in 4 pitance po 300 kg, 1. Dnevno zauživanje silaže posamezne kategorije živine: P' Oj KFRA ri,A 1 ( "»kn ub Sir i-M.' .^1 V m 'SkL Bil 8 krav po 25 kg 3 breje plem. telice po 2 plemenski telici po 4 pitanci 4 pitana' Skupaj 21 glav govedi = 200 kg silaže 20 kg = 60 kg silaže 8 kg = 16 kg silaže 15 kg = 60 kg silaže 8 kg = 32 kg silaže 368 kg silaže ■t So odkupili in tanje prostore ki . postopku pre-^Ittieh' cankovski ' ®it:cT ic doslej za- Vendar so po-l apilzA,,„ *- 1 b v ,^®nkove in I 5>d možno- trgo-t^dločih za od- .Cankove in It v. 5 ' bt K > *•< 1 prtje večje trgovine, s tem pa so tudi močno obogatili ponudbo. V novem zadružnem centru na Cankovi je tako mo- centru na CanKovi jc rac.« ..... goče dobiti vse od reprodukcijskega materiala za kmetijstvo — —ritAnala in materiala in do gradbenega ... bele tehnike. V cankovski zadrugi pa nai‘rtuKio tudi je načrtujejo I J ! I 2. "Velikost silosa, upoštevajoč 10cm dnevnega odvzema V = 4.0 m * 2.0 * 0,1 = 0.8 mO 3. Upoštevamo 80% zasedenost silosa: 0.8 m/3 * 80% = 0.64 in/3 4. Upoštevamo vrsto silaže v silosu in težo. Na primer: Travna silaža s 33% SS tehta 500-550 kg/m^ Koruzna silaža v voščeni zrelosti tehta 650-700 kg/m’ travna silaža 33% SS koruzna sil. vošč. zrelost optimalni dnevi teža silaže odvzem (m^) 0.64 0.64 v kg 336 432 21 glav goveje živine pa zaužije 368kg silaže. Pri naštetem staležu 21 glav živine je možno doseči optimalen dnevni odvzem z ustrezno tehnologijo siliranja in prehrane. Priporočamo kombinirano silažo (travno in koruzno), pri prehrani pa pazimo, da polagamo kravam in plemenskim telicam več travne silaže, pitancem pa večje količine koruzne silaže. Reja prašičev v Pomurja dobiva vedno večji pomen. Zato je zanimivo sprem(jai(je njegove gospodarnosti. V tem sestavku bomo predstavili modelne kalkulacije za mesec oktober, tako da lahko rejci okvirno izračunajo, kakšne proizvodne stroške imajo in s tem tudi trenutno gospodarnost reje prašičev. Izdelali smo modelne kalkulacije za rejo pujskov in pitanje prašičev. Predvideli smo srednje intenzivno tehnologijo reje prašičev, ki se nanaša na velikost obrata s 15 plemenskimi svinjami ali 72 stojišči za prašiče pitance (povprečni podatki iz Analize prašičerejskih kmetij v občini Murska Sobota) V predstavljenih kalkulacijah smo porabo točnega dela sestavili iz ankete na štirih nadpovprečno velikih kmetijah in iz literature. Pri reji plemenskih svinj smo upoštevali porabo ročnega dela 49,5 ur/leto. Za pitanje prašičev pa smo predvideli 2,5 ur ročnega dela na čas pitanja. Proizvodne lastnosti, uporabljene v modelih, so; 16 prodanih pujskov na plemensko svinjo, 1.9 prasitve na leto, pitanje prašičev od 25 do 165 kg in dnevni prirast pitancev 530g/dan. Modelne kalkulacije so izračunane po trenutnih cenah v oktobru. Stroški dela, vrednosti gnoja in gnojevke ter indirektni stroški SO delno ali v celoti povzeti po modelnih kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije. Za lastno ceno siliranega koruznega zrnja smo izračunali modelno kalkulacijo na našem zavodu in znaša 16,63 SITAg. •Cene kupljene krme smo zbirali v več mešalnicah v Pomurju in izračunali povprečje. Zavarovanje smo izračunali po enaki metodi, kot ga izračunava Zavarovalnica Triglav v Murski Soboti. Amortizacija je izračunana na podlagi ocenjene vrednosti zgradb in 3 % amortizacijske stopnje. V naših modelnih kalkulacijah smo predvideli krmljenje s kupljenim beljakovinskim koncentratom BEK 35 in doma pridelanim siliranim koruznim zrnjem. Kot rezultat izdelave modelnih kalkulacij smo dobili stroške na enoto proizvoda. Pri prireji pujskov smo ugotovili, da nas stane en kilogram 25kg težkega pujska 246 SIT, Kilogram prirasta pitanca pa nas stane 144 SIT. Če hočemo ugotoviti, koliko nas stane en kilogram žive teže pitanca, moramo še dodati vrednost pujska Tako stane en kilogram pitanca 160 SIT. Ko smo primerjali izračunane lastne cene in cene prašičev na trgu, smo ugotovili, da imamo pri prireji pujskov več stroškov, kot je cena na trgu, pri pitanju prašičev pa je položaj ugodnejši, stroški proizvodnje so nižji, kot je tržna cena. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Damjan JERIČ, dipl. inž. kmet. Modelna kalkulacija stroškov nje SESNIH PUJSKOV na kmetjjah (srednje intenziviia tehnoh^Ja) - 16 pujskov na leto; sitirano koruzno zrnje in nakup BEK 35 Vrsta stroškov__________ BEK 35 Silirano koruzno zrno Siarter KRMA SKUPAJ Osemenjevanje Drugi mateti^ni stroški Zavarovanje Amortizacija Delo Neposredni stroški Posredni stroški Skupaj stroški - Gnojevka -Gnoj Poraba kg, ur/pl. svinjo 242,8 1,389,0 592,0 (jena SITAg. uro 45,80 16,63 36,30 49,5 301,so 4.200,00 600,00 0,75 1,11 LASTNA CENA žive teže tekata SIT/kg Vrednost SIT^l, svinjo n. 117,95 23.099,07 21.489,60 55.706,62 4,200,0 1.726,08 5.727,65 7.574,18 14.930,28 89.864,80 4.370,14 94.234,94 3,150,(» 666,00 90-418,94 245,70 Struktura v % 11,8 24,5 22.8 59.1 4.5 1.8 6.1 8,0 15,8 95,4 4,6 100,0 Modelna kalkulacija stroškov PITANJA PRAŠIČEV na kmetijah (srednje intendmi te)uiol<^ja> - dnevni prirast 530 g/dnn; silirano koruzno tri(it in nakup BEK 35 Vrsta strc^kov_________ Kupljena krma BEK 35 Domača krma Silirano koruzno zrno KRMA SKUPAJ Drugi materialni stroški Zavarovanje Amortizacija Delo Neposredni stroški Posredni stroški Skupaj stroški - Gnejevka ______ Poraba kg. ut/kg prirasta Cena SITAg. uro Vrednost SlTAg prirasta Struktura v % O,® 4.45 0,030 10,5 pkSTNA CENA prirasta SlTAg 45,80 40,76 26.9 16,63 301,52 3,00 0,75 74,00 114,77 5,74 8.26 10.78 9.05 148,59 2.0 151.59 7,88 143,71 48,8 75,7 3.8 5.5 7.1 6,0 98,0 100,0 Tečaj za vstekleničenje vina v sodelovanju s Kmetijskim zavodom iz Maribora organizira Kmetijska svetovalna služba iz Ljutomera in Murske Sobote tečaj za vinogradnike vinarje, ki želijo pridobiti strokovno znanje in s tem možnosti za stekleničenje vina (na podlagi 9. d- Pravilnika o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina Uri. 1. SRS Št. 16/78). Predavanja se bodo pričela predvidoma v začetku decembra v Ljutomeru in v začetku januarja v M. Soboti, Trajala bodo od štiri do Sest šolskih ur. Urnik in predmetnik bo sestavljen kasneje, ko bo znano število prijavljenih. Skupno število ur je pribl. 42. Predavali bodo priznani predavatelji enologi z dolgoletnimi izkušnjami v vinarstvu. Tečaja se lahko udeležijo vsi občani, ki to Želijo. Vsi, ki opravijo preizkus znanja, dobijo ustrezno potrdilo. Tisti vinogradniki, ki imajo vinograd registriran pri občini, dobijo potrdilo, ki ustreza pogojem za stekleničenje vina. Drugi, ki nimajo registriranega vinograda (so brez reg. številke), pa bodo dobili enako potrdilo, vendar brez registrske Številke, ki bo pripisana kasneje. Prijave zbira Kmetijska svetovalna služba v Ljutomeru vsak delovnik od 7. do 9. ure na sedežu (KZ Kmetovalec) ali po telefonu 82537, kjer dobite tudi nadaljne informacije o tečaju. Rok za prijave je 15. november 1993. V M. Soboti pa se prijavite do 5.- L 1994 na ŽVZ, telefon 31430. kmetijska svetovalna služba Miran Torič, dipl, inž. agr Sestavil: Janez Lebar, dipl, inž, kmet, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA pri ŽUZ ZA POMURJE bencinske Črpalke '"i; Na- zgraditev L—-kraju. Fotografija v tem taSa Juhnov CiLT.bA mioco AAiAhiMO £ aw)V«3Atd, IV iJ// 'L BeRoČ ftAM at Bit V MOJEM SAbcV.iJlAKk, ta SEMI žbA? I r/v L’ 'Sl 5hvjt'O 'i W j ' 'j! ,• v, t ‘'Jv 1 'JJl' t : . I' = 81T» AUI Mt tITI . . r.., J pj «L«-fc I h - ll stran 10 vestnik, 28. oktobraj !1 ir A li veste? Zadnjič smo vas spraševali za najtoplejSi kraj na svetu. ■Vaši odgovori so dokaj različni. Eni omenjate kar ekvator, drugi Aliče Springs. tretji Tropi, četrti... Naš podatek iz leksikona je, da je to Dallb«! v Etiopiji, kjer je. letno povpre^e 34,4 stopinje Celzija, i KUPON št. 8 AJi veste, kateri kraj ,slovi’ kot najhladnejši na svetu? Odgovore pošljite najkasneje do 3. novembra (lahko na dopisnici ali v pismu) in k naslovu pripišite »ALI VESTE«. Obiskali smo begunce V petek smo člani kluba OZN, mladi Člani Redečega križa in dopisniškega krožka obiskali begunsko Šolo v Murski Soboti. Ko smo stopili na dvorišče Ljudske univerze, kjer deluje ta šola, so skozi okno že kukale radovedne glavice otrok beguncev. Sprejele so nas učiteljice in nam razkazale prostore, v katerih se učijo. Povedale so nam, da obiskuje Šolo 35 učencev. Nato smo odšli po stopnicah navzgor in se zbrali v sobi, kjer je bilo že vse pripravljeno za naše srečanje. Na mizah so bili sokovi, keksi in bonboni. Za prvo mizo smo sedeli učenci naše Sole, za drugima dvema pa begunski otroci. Vodja Šole nas je še enkrat pozdravila in dejala, da so zelo srečni, da smo jih obiskali, saj takega srečanja še niso imeli. Ko je končala, se je začel naš program. Prebrali smo nekaj sestavkov in misli o miru, zdeklamirili smo nekaj pesmic in dve zaigrali na harmoniko. Tudi šolarji begunci so pripravili krajši program. Zapeli so nekaj bosanskih pesmi, prebrali sestavek o Sarajevu in zdeklamirali nekaj pesmi. Na koncu so prišli vsi na oder in zapeli znano bosansko pesem. Po končanem programu je spregovorila še naša ravnateljica, jim predala paket, ki ga je darovala naša šola, in izrekla tople želje, V paketu so bila različna darila (zvezki, barvice, svinčniki, risalni bloki...), ki so se jih begunci'zelo razveselili. Podarili smo jim tudi bonbone, da bi se lahko posladkali. Potem je prišlo na vrsto medsebojno spoznavanje, med pogovorom pa smo poslušali glasbo in nekateri so celo zaplesali. Ko smo odhajali, smo jim zaželeli, da bi se vojna čimprej končala, da bi se lahko vrnili v svojo domovino in jo obnovili. Begunci so se nam zahvalili za obisk in darila. Bili smo srečni, da smo jih lahko razveselili. SANDRA VOGRINČIČ, 7. c OŠ Tišina Varno na cesti Oktobra imamo vsako leto tudi teden prometne varnosti. Takrat nas starejši Še posebno opozaijajo na nevarnosti, ki nam pretijo v prometu. Najbolj ogroženi smo pri nepravilnem prečkanju ceste. Zato jo moramo prečkati na označenem prehodu in tam, kjer je semafor. V šolo in domov moramo hoditi ob robu ceste ali po pločniku. Na cesti se ne smemo igrati in divjati. Tudi vozniki se morajo zavedati, da na cesti niso sami in še posebno paziti na otroke. KARLA KARNET, 2.a OŠ "Videm ob Ščavnici '4. Kar ni uspelo Puckom.. J odsevi mladosti Kako je v Gornji Radgoni živim v Gornji Radgoni, kjer stanujemo v bloku. Skozi mesto teče reka Mura, ki nas ločuje z državo Avstrijo. Imamo tri večje tovarne. To so Elrad. Avtoradgona in Mura, kjer si ljudje služijo vsakdanji kruh. Vsako leto je pri nas mednarodni kmetijsko-živiiski sejem, ki ga obišče veliko ljudi. V Radgoni imamo tudi klet, kjer vsako leto ob trgatvi sode napolnijo z moštom. Naše mesto pa ima tudi slabe strani. Vsak dan smo otroci v nevarnosti, kajti skozenj pelje cesta, po kateri se valijo kolone avtomobilov. Iz Podgrada pa se Siri srmdeČ zrak, ki me velikokrat moti. Vseeno pa sem srečen, da sem doma v Gornji Radgoni, saj so večja mesta še bolj onesnažena. SAŠO RAUTER, 5. a OŠ Gor. Radgona Sladki med mladih čebelarjev \ občini Murska Sobota je le malo šol, kjer delujejo čebelarski krožki. Pri nas ima ta dejavnost že večletno tradicijo. Pri krožku nas sodeluje 10 učencev. Čebelnjak z desetimi panji stoji za Solo. Skrbimo za čebele in jih opazujemo pri njihovem delu. Naš trud poplačajo s sladkim medom. Letos smo ga točili že dvakrat - cvetličnega in akacijevega. Pri tem delu smo mladi čebelarji prav radi pomagali. Odkrivali smo satje ter poganjali točilnik, vmes pa si namakali prste in lizali sladki čebelji pridelek. Ker ga je bilo kar precej, ga bomo tudi prodajali. Za malico pa nam kuharica namaže med na kruh ali pa skuha čaj z medom. Letos smo se udeležili tudi tekmovanja v Žirovnici na Gorenjskem, od koder smo se vrnili z dobrimi rezultati. Veliko zaslug za to ima tudi naš mentor Koloman Kozic, Tudi drugo leto bomo skrbeli za Čebele in se učili o čebelarstvu, saj bi bili Se naprej radi tako uspešni. BARBARA POCAK, 6,r. Dvojezična OŠ Prosenjakovci I f. r Zabavali smo se i »i 1I Iz Sole smo se odpravili k železniški progi, .^1'^ ■ čakali na vlak. Kmalu je pripeljal in vstopili smo. »H gneča, ker so na vlaku že bili učenci iz drugih Šol-- 1 a: plitva, fiVi ov iia vjaRU viii -- ,«■ vožnjo se mi je zdelo, kot da vse hiti mimo nas. J prispeli v Ljutomer, kjer je bilo Se več drugih izstopili smo in 'UJCI, fkjc-i jc- uiiu vcv 141 čez čas je prisopihal tudi vlak »čiha^^ in godbo. Začela se ie zabava. 2 živalmi, pevci in godbo. Začela seje zabava. . in pomočniki iz živalskega vrta so razstavili igre in Tudi pevci so imeli svoj prostor na ladji, kije bila pri''^^ k vlaku. Prišli so konji, papagaji in mladinski ans^JJi Peter Pan, ki je vodil ves program. Lahko si sropd^Jt v kemični, športni ali damski kotiček. Videli smo r6S .W kaj zanimivega, Godba na pihala je igrala čudovite dije. Vrstila so se tekmovanja za lepe nagrade. ponije, spuščali smo se po toboganu, pili, jedli, jali.., DARKO “'Siliči I’ Kakšen ne bi želel biti Bilo je v Izoli, Pri sosednji mizi je sedela družina v kateri so bili oče, mati in sin mojih let. Fantu je bilo Zdel se mi je precej drugačen od mene. Na vsako mamino besedo je imel pripombo. Ko je jedel, je usti, okrog krožnika pa je vse popacal. Tudi na po svoji volji, predvsem tisto, kar sta mu starša p Druge kopalce je škropil z morsko vodo. Kričal je takoe , je odmevalo po vsej plaži. j Spoznal sem, daje David zelo neolikan. Mislim, □poznal sem, □aje uavio žeto neoJiKaii. ivumuim i uYi“ ni bilo prave ljubezni in vzgoje. Takšen že ne bi družini je več ljubezni. Drug drugemu prisluhneniUi J v težavah. BOŠTJAN^>j^i ['ih T - M a , < RLNaTo » N 'I Za konec drama z Borisom Beraal je predmestno naselje Buenos Airesa, sodi v občino Quillme$, ki šteje 700 tisoč prebivalcev. Andrej Gerenčer, Oskar Molek, Edouatdo Kovačič in podpisani smo pri občinskem županu doživeli sprejem, ki se ga ne da pozabiti. Že dejstvo, da setn predstavljal na pogovoru zgolj osem odstotkov dovinarstva, je dovolj zgovorno. Soboški župan pa je bit sploh glavna zvezda, saj so novinarji skušali zvedeti čim več o deželi, iz katere prihajamo, o naši odcepitvi od Jugoslavije in o tem, ali smo zdaj vama država. Seveda je treba del prijaznosti quillmeŠkega župana pripisati dejstvu, da so se v Argentini nezadržno bližale volitve, pa vendar. Petkovo jutro sva z Andrejem nadaljevala na lokalnem radiu, kjer sva bila gosta oddaje za izseljence, prvič pa sva tudi poskušala čaj mate, ki je argentinska nacionalna pijača. Zvečer se je z otvoritvijo razstave o Prekmurju, avtorja sta naša znana fotoreporterja Nataša Juhnov in Jože Pojbič, razstave argentinskih likovnikov slovenskega rodu in kulturno prireditvijo, vse je potekalo v quillme-škem kulturnem centru., začel obsežen program proslavljanja 50-letnice ^3' L - sw . • >• I Trg v Bemalu, ki je dobil ime po republiki Sloveniji. Boris na pol ieži na pol sedi v postelji, ne more se pt® stran ima negibno. Kličem receptorja. »Govoriš v večini primerov po Argentini. Pojasnim mu v neki n ki je seveda neponovljiva, da potrebujemo ^tavnika^ ______________r.-- -------- Medico urgento?« Ja, - J možno, tulim v telefon in vmes že razmišljam, imamo na prvem programu, ki smo ga dobili v j številke vseh aktivistov. Stavek, imaš program? Išči j Dvigne Amalija, akademska slikarka, Španka P® slovensko naučila skoraj bolje od moža. Oskar mi cudp®.',jLLVi je bil prepričan, da kje popivamo in da smo se sp®'’’''* kličemo navsezgodaj. Seveda sem dovolj dramatičen, (P vrag vzel Salo, Pokliče Tomšičeve, alarmira ri pokliče še Edouarda Kovačiča, Ta pride hkrati z rešn peljemo v bolnišnico. Pregledi. Boris ostane. Zdaj, j po dveh tednih bivanja v bolnišnici v Buenos Airesu zaspani receptor dahne: ^h:'' ■Sit. »I l*i I Boris Žalig je spoznal tudi argeutinski sistem zdravstvenega zavarovanja. ustanovitve slovenskega prekmurskega društva v Bemalu. Marko banda je ta večer nastopala skupaj z mešanim pevskim zborom in kvartetom slovenskega društva Triglav, z Oskarjem Mol e kom pa sva tokrat prvič nastopila v vlogi povezovalcev programa. Jaz v slovenščini, Oskar pa v španščini. Stvar je lepo uspela, so rekli tisti, ki so bili zraven. Seveda ne bi bilo normalno, ako ne bi prvič na turneji pri.šlb do’zaplbih. Banda je prišla iz ^^OTltevldpa^ v^petek .popplpne, odpeljali sp joj v hotel , i obraz, a se mi je tokrat zdelo, da je za spoznanje Se bolj zaskrbljen. »Marjan, tam ne bomo spali,« je bil odločen in pojasnil, da so prišli v neko mSevino, v kateri se tuširaš na straniščni Školjki, kjer ima gospodar v sobah skladišče za svojo ropotijo, umazano je. da se to ne dd opisati, poleg tega pa se v dvigalu, oziroma na njegovem pokrovu ves čas prevaža pasja mrcina, ki presunljivo laja. Alarmiram Gerenčerja, ta gostitelje, oni se opravičujejo, in fante prosim, naj eno noč prespijo, zjutraj bomo našli kaj spodobnega. Ko le ne bi. Ko sva zjutraj z Gerenčerjem odšla pogledat, kaj je narobe, naju je iz tiste katastrofe, ki ji tam pravijo hotel, kar odneslo. Apetita v Argentini že tako nisem imel, po tem, kar sem videl, pa mi je nepreklicno jninil za vsaj en mesec naprej in nazaj. Edouatdo Kovačič nas namerava peljati na ogled Mar del Plata, znanega letovišča južno od prestolnice. Vztrajamo, da moramo prej videti drug hotel, tako da potovanje odpade. Nov hotel je v mestu in veliko boljši od prejšnjega. Pa nam ni dano, da bi se bogve naspali... Sobotni večeri maša za Slovence v bemalski cerkvi, na maši poje pevski zbor Gallus, nato nadaljevanje proslave v kletni dvorani cerkve. Ob Gallusu še hrvaški folklorni ansambel in Marko banda, Boris Žalig na koncu koncerta vstopi v dvorano in igra-na harmoniko, fantje na odru pritegnejo z inštrumenti, dvorana pa poje z njimi. Zvečer gremo v slovenski klub. Boris je v elementu, igra s Hrvati, z nami, ponoči, ko nas pelje v hotel Oskar Molek, Boris celo pot poje zbadljivko, ki se sliši kot molitev. Ura je pol štiri zjutraj. Jaz spim v petem nadstropju z Boštjanom in Andijem, v sedmem so skupaj Slavek, Samo in Boris. Okoli pol Šestih zjutrai Samo panično ropota po vratih na.se sobe. Mstanem. odprerh ..BuriMl je^ikOfjiA Mali Samo je vznemirjen. Bosa in v pižamah vstopiva rt-’ l v.^dvigajpt,ki j^a.pelj^ najprej v pritlič|e, se odpcei, leoepiOr paju čudnd -kjer naj-bhpcenpč^ala, in z Andrejem sva prišla dcsnje šele pozno zVe^Čfr. .. ............ , tik' pred začetkom prireditve. Slavko Fefek' kaze vedno''rahlo zaskfbljeh ' gleda, nato dvigalo petje v sedmo nadstropje. e«—— Marku banda med nastopom v C e tnalu okreva, V bolnišnici ni bil sam niti en njegovi postelji in Boris je zaradi nesreče str Ff h I s A dan. * /J It ■eče.kijoje in'. ip i novih, pravih prijateljev. , '.tri Ker sem v bolnišnici do dveh popoldne, niseni slovenskem domu v Trg republike Slovenije j ' ‘ župan z rokami nanašata zemljo, v katero sta tK ’ Popoldne igra banda na osrednji zabavi v slovefs brez Borisa seveda, vsi pa mu želijo okrevanje- sHe'" ir o ,J

|jnljLoma Lziričena tektonika jjipn Novakovo idejno pred-pnthčij. Čez fasade sc vlečejo siavo o razvoju in Širjenju bo-mzi parapetnih oken ui dajejo dočega mesta ter predvideno vtis obešenih fasad ali zidu ‘ ’ - - ■ Dvajseta leta ' L □- ; 11* jagoslo - zavese. Pri tem velja pouda- 11 f .21 !> f ■no omrežje *|pinčj’'''f'kacijo (1926) 'llit**^ti i(' Nekaj '' ’*^danjc Prek- ' -sojin, hila li- riti, da je taka predstava le na- videzna, saj načrti izdajajo tra- gostoto prebivalstva. Površino mesta je načrtovat na pribl. 200 ha. Mesto naj bi imelo 6(XX) nakazal prvi stanovaiijsko- j' dicionalno opečno tedanje Prek- Kljub temu te stavbe Se zmeraj sodijo pod okrilje intcrnaci-onainega stika, saj Hitchock in . ■ preb., to je 33 ljudi na ha. zidavo. Tako po njegovih izračunih na osebo odpade 330 m me.stne povrSinc. Razvoj mesta (kot je . .. . napisni na skici) bo dosegel Johnson nista izključila opečne niaksimalno 12.(X)0 preb,, tc- i> i/pJivala nit zidove. Opozorila pa sta na tpJ Solx)te kot JL. lxv . . težje izvajanje stilnih načel, saj JI, upravni kare. Letnico 1938 smo že označili kot prelomno za njegovo arhitekturo, podobno pa lahko trdimo tudi za njegov urbanizem. Novak se je v Parizu dodobra spoznal z Le Čorb us i-eroviin načrtom za regulacijo Alžira, pri katerem je sam neposredno sodeloval (v Parizu je delal na oddelku za regulacijo) in pa z gradnjo nebotičnikov, Pejsažna plastičnost in upoštevanje krajinske slike, ki sta glavni značilnost) Le Corbusi-erovega načrta za Alžir, sta vplivali tudi na Novakove poglede, Tudi sarn je hotel ohraniti tipično silhueto mesta, ki sta jo določala zvonika obeh cerkva. Še večji vtis pa so nanj naredile La Corbusicrove zamisli, ki jih je le-ta nazuačil v planu Voisin. V skladu s tem je Novak hotel nadgradili tudi svoj prvi urbanistični načrt iz leta 1934. Tako jc nameraval (po pričevanju R. Čačinoviča) porušiti vsako drugo hišo v strnjenem nizu na severni strani ulice Štefana Kovača, preostale pa dvignit! na stebre. Prvo uresničitev te ideje predstavlja Šerbčeva hiša (1938). S temi prehodi bi odstranil oviro, ki mestni park ločuje od načrtovanega stanovanjskega predela (prosto razporejenih stanovanjskih stolpičev, ki so jih dokončali Selc po njegovi smrti 1957/61). Tako bi park dobil novo funkcijo, njegova povezava s stanovanjskim delom pa hi bila racionalnejša. METKA HARI (Nadaljevanje prihodnjič) Lujo Vodopivec, si lahko ogledate v paviljonu sejmišča med 10. in 12. ter popoldan med 16. do 18 uro. PRIREDITVE RADGONA: V soboto, 30. oktobra, bo nastopila v Radgonski kkd oh 22, uri skupina Frec Blues Band daj ho pri isti površini na prebivalca prišlo pribl. 165in mestne površine, gostota zazidave pa bo 60 oseb na ha, (Ob Ntiva-kovi smrti 1959 jc imela M. Sobota okrog 6(MX) prebival-•ccv.) Eno od štirih funkcij predstavlja tudi promet. Med Novakovimi načrti najdemo tudi KINO PARK M. Sobota 4. Mednarodni festival avtorskega filma FILMartFEST, izbor filmov v soboSkem kinu! Začetek v četrtek, 28. oktobra, ob 2D.00. Govornica Brigita Bavčar. 29. in 39. oktobra Napihnjenci 2. zahteva takSna zidava od arhi- tekta pravo virtuoznost. No, . vaku jc torej uspelo z izredno težnje po skopimi sredstvi ustvarili mo-)č poslalo rc- demo voluminozno arhitek- b.''Stai t. poniembno Han .t-r, Sib L., ...1.. ■ . . I.SJI1 razpis za it'it načrta r Pa 'Oglasi Se žal v Jutru) I rta ni prijavil I^>bote je hi |o let« občina «d-iL^li graščin« in K'*!. 19321, i- |e v park. '■ Sb a vrnil dunajske pjiPVhi. arhitekt m po- demo luro hkrati pa jc ostnial zvest tradicionaittemu gradbenemu materialu - opeki. Novak je svojo arhitekturo ieiih ustvarjal v tridesetih skico, ki označuje cestno so- k V skladu z modernimi tokovi in dokaj ločeno od ljubljanske arhitekturne Sole, podobno pa mrežo. Novak je upošteval že ■ obstoječe ceste in ulice, te tranzitne ceste je umaknil iz rajona pozidave. Glavno tranzitno ce- veha ludi za njegov urbanizem. [ i c že na Duna u se je spoznal st« je .speljal južno od M. So- 'f •' I __ Rr-si-A mlzrt d-1 CA rtiAOfii s takrai izredno popularno hote, tako da se le-ta mestu Atensko konvencijo in cianiov skim urbanizmom, ki Je v tem času veljal za najbolj napredno in humano urejanje človekovega življenjskega procesa m ailiitcki okolja. Prvi urbanistični načrt za M. Soboto jc začel izdelovati in popolnoma izogne. Edina prometna cesta, ki vodi do centra, je sedanja ulica Stefana Kovača. Pa je speljana po že obstoječi trasi, ob centralnem trgu pa zavije na jug (se združi s Titovo). Pri tem nastane osrednje mestno križišče. pozor- ' tiastale I na vila vJl," l^^iisiruk uresničevati že leta 1932, Iz delno ohranjenega načrta kot V tem križišču (kol tudi v vseh ostalih) je Novak uredil cestne i;'"obsioj.^c pozidave otoke, ki so sicer tradicionalni , , ' , ie Novak e cine Ut prekmurskih lahko razberemo, da je Novak .iunviieni d . poskušal dokaj razkropljeno soboško naselje urediti s pomočjo coniranja. Določil je ob vezne štiri cone, ki zajemajo vasi, Otoki so sestavljeni iz obdaja- ABONMA v Lutkovnem abonmaju, primernem za otroke od 4 do 8 let, se bo od novembra do aprila zvrstilo Sest predstav. Za otroke od I. do 5. razreda pa so pripravili gledaliSko-lutkovni festival, kjer si bodo lahko ogledali dve gledališki in eno lutkovno predstavo. Vse podrobnejše informacije dobite na ZKO po tel. St. 21 957. Nr: 2 nervoze in ihte, kot da ne bi bilo Jutršnjega dne; žena nas nekam kliče, sodelavka in njen mož v celoti zamenjujeta Po vrtu se psi naganjajo, mačke na skednju stare lonce prevračajo, petelin kuro lovi, žena pa v naglici pozabi kuhinjsko bombo zapreti, vendar južno od nas mečejo bombe po ljudeh, Šestletni pri-frfola v stanovanje, zvrne kozarec cede vite, zamenja copate, brž v klel po žogo in k stari mami na improvizirano igrišče - cesta proti mestu je naložena s kovinskimi škatlami, na nasprotnem voznem pasu se še najde kaj prostega, cerkev le enkrat tedensko napolnijo, tudi mravlje nekam drvijo - zbezljani svet, si mislim - drobcene živalce so se nalezle človeške stanovanjsko opremo; lestenec na stropu, slike na stenah in še v celoti parket, sosedovi skočijo čez mejo, ker soseda pravi, da je tam vse cenejše, na hodniku zazvoni telefon, ob vhodnih vratih nekdo pritiska na zvonec, mama pa kar skoz okno sporoča žena dvigne telefonsko slušalko. Desetletna gre odpirat vhodna vrata, jaz pa mami odgovorim. jočega traku žive meje, ki ga v sredini zapolnjujejo grmi vrtnic. Obe glavni ulici (S. Kovača in Titova) imata široke pttločnikc. Tudi ti so od cestišča ločeni s široko zeleno cezuro (kol to določa Atenska listina) rz dveh pasov zelene da pridem čez deset minut - ob enajstih zvečer si končno oddahnemo in ženi pravim: edina sreča na tem svetu je, da še imamo noči. TINE MLINARIČ mesta Sirjenje obstoječega ... -.. ... predvsem proti vzhodu m proti *^*imungo« jugu. (Popolnoma je izpustil >oš z lahkoto premagoval vse težave. In nikar ne zavrni denarne pomoči! RAK Ona: Vse preveč si zaskrbljena s tem, kako ustreči drugim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomirila ludi nase. Svoja zanimanja boš razširila na povsem nova področja, kjer te Čaka še marsikatero neprijetno presenečenje. On: Nekaj te sicer močno skrbi, se bo izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot sl si domišljal. Sodelavčevo pomoč pa pričakuješ zaman, zato si raje zavihaj rokave in se čimprej loti resnega dela. V"* Pn strogih, elegantnih, asket* sko čistih linijah včerajšnjih in predvčerajšnjih telefonov je zdaj na vrsti drugi skrajnost, nekak telefon^’^ ---------------- fO tem bolj so zvezde vam kažejo LEV OEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Nepričakovan pripetljaj bo povzročil, da boš na nekatere ljubezenske zadeve gledala povsem drugače kot doslej Nad to spremembo bodo začudeni tudi tvoji prijatelji, predvsem pa oseba, ki ji bo vse to tudi namenjeno. On: Zaradi višje sile boš moral prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se boš predal delu, kar ti bo na neki način celo škodovalo. Pazi, da se ne boš preveč oddaljil od svojega partnerjaI Ona; Dolgo si bila prepričana, da si neobčutljiva za ljubezenske težave, sedaj pa bo popolnoma nasprotno. V trenutku, ko bo tvoje hrepeneneje največje, se ti bo vse skupaj kar naenkrat porušilo. On: Obnašaš se, kot da ne veš, kaj bi rad, zato sl se že marsikomu prav pošteno zameril. V bistvu pa je to le površinska maska, s katero boš poskušal skriti svojo ranljivo naravo. Še preveč ti bo uspelo... Ona: Mislila si že. da je vse skupaj pozabljeno, pa se bo kar naenkrat v tebi ponovno prebudilo čustvo, ki ga boš le stežka krotila. In da bo vse skupaj še zanimivejše, bo podobno tudi na nasprotni strani. On: Nihče ti ne bo pomagal, to pa bo le posledica tvojih prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkrat plača, pa naj bo to ugodno ati pa ravno nasprotno. Pa še v ljubezni se bodo pojavile težave. Ona: Je pač tako, da je prepovedano sadje najslajše. Vendar te lahko tvoj vroč temperament zapelje precej dlje, kol si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakaj na nekaj, kar morda sploh ne bo prišlo. On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boš še presneto dobro kaznovan - vprašanje pa je, ali se boš iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, Če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. STRELEC premislila? ,iiie'"’iri On: Vse kaže, da boš šei iz ene skrajno^ W Mogoče pa je to tudi prav, saj imaš t’®'® dsA ti malce več zabave ne bo škodovalo. Toda h Ona: Poskusi še enkrat in skoraj si imela prav, Z odločitvijo, ki si jo f'®*® ® grda 5* partnerju, pa raje malce počakaj. Kdo ve, n KOZOROG VODNAR RIBI prehitro ujel... Sl 5’ Ona: Če boš predolgo odlašala, ti bo zato se raje odloči in si vzemi tisto, kar» Ne pričakuj preveč od prehitro dane obljt«^-vse skupaj malo realneje,., On; Z ostro pripombo boš užalil časa prizadeva, da bi postala tudi kaj veC. " to res tisto, kar si želiš, ali pa je nagovarjanja tvojih znancev? vse sl Z/ Ona: Zadnje čase poslušaš le gl®® a® ne bilo slabo, če bi vključila tudi svoj ' iC da sl tudi ti omogočiš vsaj manjši pb®i® , koristil... On: Prišel bo odločilen trenutek v tv^'ig lu* i-ga kar najbolje izkoristi. Položaj bo nič ni tako stabilno, da bi se ne uspelo tuo se bo z malce sreče vse dobro izteklo. Ona: Presenečena bcS. ko boš P*"f »I sodelavcem popolnoma ujemaš v « * nje. predvsem v ljubezni. Izkoristi priloih imaš presnelo lepe možnosti za uspeh. On: Tvoji namigi so več kot prorerni, prepričevati ljudi o nasprotnem. ti' želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi- J potrebno še kaj več kot le aroganlnoS'- jaf* J .LzdUir hj^r .ai I I I a » Vestnik, 28. oktobra 1993 stran 13 t! B, lil I '■j. k I* <1 5‘ za vsakogar nekaj Glasbene lestvice EESTVICA MAJBOUŠIH Sei>EM SKLAUB NA MURSKEM VALU NSTSNMV * IT KEEPS RAINlN’ - Billy McLean HERE WE go - Slakka Bo ITIIERIVEROF DREAMS-BillyJoel * SPaCEMAN -4 Non Blondes 5 RUNAWAY TRAIN - Soul Asyli PEACH - Prince ’■ SHAPE OF MY HEART -Sting lum NlEbLOGI: I. LIVING on MY OWN - Ereddre Mcrairj - I’M GONNA BE -The Pruclumcrs J- KEEP ON OANCIN’ O. J. Bub« Burski val l*SrviCA slovenske ZABAVNE GLASBE ’ veličastnih L KO SI NA TLEH - Pop design divje mačke - AgrofKip * avantura - Chateau L Hiša NASPROTSONCA - Peter Lovjin ? Na vrh TRIGLAVA ČOLNIČ PLAVA - New swing Ouarlet “• SINJI Galeb - Zlatko Oobrie T naj stvari so t RI - Jan Plestenjak - SiWdH* Wci5S "nrrnuB« sedem liber -A NAROIJNOZABAVNE GLjw»; ^KRŠCakON, CEKKON pa Z MARELOF ' NAJLEPSa leta - Jože Skubic in Slapovi SLOVENIJA NAJ BO JUTRI LEPŠA -Ans. Lojzeta Slaka 1 Dl, OB LA DA - Aos. Vesna 4 ARSK A - Igor in Zlati zvoki “■ J^UBUENA LJUBEZEN - SlovenskogoriSki kvintet T J' A EN EC SI - Štajerskih 7 ■ HU. DEKLE - Štirje kovači 5‘8E|>LOGI: i fJJJMlN na prvo ljubezen -Saklki hnO* studenček - Aru. KadUa Baidorfctja Nami vsi na ples- Am. Mak kupone pušOi«; do eetrlt., 4, noTerabra 1993, »nslov Mareki val, Kupone pomite oocemKaT^v ■oTcinm« ’"*'nskB 41,69(HHI Murska Sobola. za glasbene kstvki. I z pia) Kupon št. 43--- •snjem za skladbo; i I * tuja . _________ j * domača___ < • '•Brodnozabavna i" priimek ter naslov i! I A V 'plast h»> MESTO V RRAŽILUl nrofliM- TIVNI Sl- f (F F it 3 1 I I I ki * 5 s!st Ij Sjg. 1 fina ’*anina i! ' i< 'KKFIJ ■ 24 ( i' V f f 19 13 p K I J F J ■■ a -rio Parite in pelerine so še zmeraj priljubljene, materiali pa prav tak Zmotno je poročilo Slavka Kre-menSka v knjigi Slovensko Študentovsko gibanje, da je v oktobru 1932 nastal popoln prevrat, Ta podatek mu je dal očitno takrat izvoljeni predsednik Arno Svetlin. V resnici so bili v odbor izvo-Ijeni tudi liberalci. Kolikor se spciuinjam. lakrai Konte še ni bil diplomirani inženir ru- darstva; zanesljivega podatka nisem mogel dobiti niti na tehniški fakulieti (Nadaljevanje) (1755-1756), IZ Horvatzsidanya kev ter se podpisali Jože Benkovič kroniko. (1757-1762), Matjaš Cipot iz Mart-janec (1762-1780), Mihael Gaber iz Dolnjih Slaveč (1799-1815), Mi- gost te cerkve hael Mes iz Metnjaka (■ .5-1816), Sl 'velemerska ne bi kazila, župnija, 1815-1816), Štefan Solar (administrator 1817), JanoS Ter-plan iz Ivanovec (1817-1836), Jo- žef Horvat iz Aimonda (1836-1874), Jožef Bagari iz Murske Sobote (1875- 1912), Jožef Horvat iz Nagynardija na Gradiščanskem (1912-1931), Andrej Berden IZ Bogojine (1932-1963), Janez Erjavec iz Satahovec (1963-1985), dovinski pomen. Zainteresirani Alojz Antolin iz Odranec bralec si o tem lahko prebere v omenjeni knjigi, o freskah ozi- šala ,belo golobico’ skem hribčku.» je marijanski župnik nitev te. treb bo poskrbel Sl Hajdinjak. Gre za i veroučnih prostorov imajo sicer' nekaj let. V v kateri so čez (1985-1988). Leta 1988 sta prišla v Marriance kapucina Štefan Balažič in Stefan Paskal Prša, oba rojena v Mali Po- roma njihovem stvaritelju pa je umetnostni zgodovinar Janez Balažič obširno pisal v razpravi o Ja- i tveni oltar v skladu z ' turgičnimi predpisi (P^ ■rntl U , nezu Atjuili, ki je v letu 1992- 1993 obniif oltar J ■ , izhajala v Vestniku. Sicer pa sem STEF ll/'*' y_estnik 28. oktobra 1993 stran 15 i kronika H I I I Biči 92, a ne vselej! I Dileme pri razvoju Telefonska številka 92 je J »taerriraaa za poeitostar- 1 Oeno Idteanje poUcgsIuh j *ttot. Če smo jo zavrteli. J 'teo dobili na oi>- j gasilstva v Pomurju Mura je grozila Zaradi daljšega deževja je močno narasla tudi gladina ' HM f^h^ncVi čtahf nvtind ■>nfAS»A _k___ i ! I VnJliB svoje Viičt^. Od 15. I tddbbre d^e pa se ob kBrti , •* to itovIUto ogbisl^ z obmoi^ FO' wo^) delavci operativiio' |M«nnil(»cyskega ceatta v Mnrtiki S^tl, U so teičB Md«, števca 92 je med ljudmi itelo znana In večkrai jo za-'«1jo. 'Velikokrat pa ne za I ® katere je predli noena. Tako ugotavljajo. « velika večina trttčanov itevilko 92 ^nlko 92 uporaf^ia za ■ a*^i^j8fcc -------- pO-komunidraTija » pofe-djo. Torej za tiste obHke, ki jih po nobenem kriteriju ni kat^oče uvrstiti v Sc tako jMkptio oceno INTER-*ENTM1H zadev, S (em po *“^nebaera zasedaj® to ^vilko in onemogočajo ^anje onim, ki morda tevjio v tistem času nujno l^rebujejo intervencijo {»• ^je. Želja policistov in in- v - » JU Ul t^res občanov sta, da šte-'tlko 92 pokličemo res v izjenmih, intervent-razmerah, ko je posre-^vanje policije neobhodno j.ineru je 14, oklobrn ..."r raTh.i ___-i.-,. 'azbil steklo na oknu nez-za- H trgovine na Prešernovi cesti * Mani v notranjost, kjer je last'"'* ® otroških hlač iz džinsa in oškodoval za 16,000 tolarji „‘“tega dne pa je bilo vlomljeno di]!. ^^^dovanjsko hišo v Mali Ne-tjv' ■ Sc je nebodigatreba prav k, oplazil v notranjost skozi raz-fik-n.. • • i '10 iJv/Li nii pczai aA.vz..i in Iz omare v spalnici l !®U|: Inn ruin '1^': lOO.fJOO tolarjev. oktobrom je 'okrade! iz pisarne gostišča 300.000 tolarjev, 12.250 tk^idtiFi tibnjov jtt l.dOb nem-Med raziskavo so krirai-da je storilec pre-tej ’’ leseno pregrado in lako pii-V (J 'kladiJčf in pisarno, kjer je iij*y**klenjenein predalu naletel ti ^'Vir predalu naletel okrog 1K,3O je S par- lit^.^^tttpeevaLnice Mura v Do- ‘^Sinil osebni avto R4 (ka uscoiii avio ts** tita- * Uregistrska Številka .^33 , drap barve, njegov fck_ DPi Tl_1 ' - . je Branimir R. iz Ljuto 6!t,7,''.“'*''lilhki iHt pa je bil na ' Ridcorih. kjer je v noči ' domačinu M. K. ''•'oziljj avto Jugo Skala 55. V",, Pozneje iiiišii iuz'oii.o. Nil Radenec, v smčri proti j’ namreč treščil v drevo, potem pustil na kraju ne- It v ..Prost, petkovi noči vlomil ^11, L '■‘''r kokošje farme v Bore-lastnik je kmetijska za-.->1 rifl pri Ljutomeru? Je '''trii kurji tat? Ne. kajti "‘^kovalec je ukradel več J in razno oTodie. iil in razno orodje. tu P<^''2ročil za 400.000 to- V h * uedcijo j c ^Ptcd'^'' ' osebni avto, parki-l .Srček v Raden- S" diskoteki je tatič jOp ** moških m fantov- lastnik vozila v diskoteki je tatič švi 104.000 tolarjev, nekdo vlomil v osebni 5, : n :ga turista, kije pustil P3rkiz'šii, gostišča Ku- 'ir., ''11 e ■ i‘. d-i.irJieaii. jiAirsju; 'I ni n:iSch'Vzo4neji'l: K) ■■■' d 'drobnarij. । raviikov cigaret. Še en avlo je ime! nepovabljenega obi.skovalca, V noči s 23 na 24. avgust je nekdo vdrl v vozilo Franca F,, parkirano v Stari ulici v Murski Soboti, in iz njega »demontiral« avtoradio, vreden 50.000 tolarjev. V soboto ob 2. uri je zagorelo v ladi It. Xi, s katero se je lastnik V. F. peljal od gostišča Pindža proti Gornjim Petrovcem. Do požara je prišlo zaradi okvare na napeljavi za dovod goriva. Kljub posredovanju gasilcev je škode na avtu za 100.000 tolarjev, 'Med ŠFetjm in ko.ntnilo denarja so v I' podružnici službe družbne nega knJigovodsOi« nrlkrili ponare- jenen (kopiran? bankovec za 5^000 tolarjev. Gre pravzaprav za bon, Saj za 5.Otu Tolarjev 4f nimamo pravega denarja. Ponaredek je prišel iz ene od prodajaln. Preiskovalci skušajo ugotoviti, iz katere. Ob vsfupu v Slovenijo so cariniki na mednarodnem mejnem prehodu Gornji Radgoni odkrili v osebnem avtu Franca T, iz Vitomarec 150 nabojev za lovsko puško, ki jih . prijavil. Njega so predlagali postopek pri sodniku, naboje pa V ni V ' zasegli. Lendavski policisti so 24. oktobra ob 14 uri odviedli in priiližah do 22. ure Jožeta K. iz Gaberja, ki je doma razgrajaj in tako kršil javni red in mir. Franc Č. iz Murske Sobote se je v petek peljal z osebnim avtom skozi Zenkovce in tesno prehiteval Belo L., zato ga je zadel. domačina Belo L., zato ga jc zjucj . Pe.šec se je pri tem hudo poškodoval in so ga prepe/jah v bolnico. Uprava la notranje zadeve Murska Sobota nam je posredovala podatke o tako imenovanih operativnih oprasnil v devetih mesecih le-!cta V tem ea.su se je zgo-unurji) 2611 prometnih ne- tognjet; dilo •’ . '.nuij..___ sreč, v katerih je umriu M ljudi. 84 jih j'c utrpelo hiid.~ p-;t.pdb;. zi*? pa lažje. V tem tednu je na našem območju zaradi bližnjih praznitm- ■- u.wi] in V tem tednu Je na nadeni Bcio gwi artmif. , Jf seC V(ni] in acB gijBi Ul.,...,., .. potnikov pa bo na cesti jutri, poju-triSniem. v nedeljcmi v ponedeljek, fcp if dvi. isnomina nti mrtve. nni,. . KBr-lAhlto'.' da‘bodo‘n!t- ti n iv. . Kar- 'sl,:d)lji' ■' i.;Vi mitillbv miru • ’ ________J— --------- g• • • ■■ konjička, delovni stroj ali tovorni avtomobil. Odvzeto vozilo se proda v občini, kjer je bil opravljen fizični odvzem na dražbi, sredstva se zaprejo, ozn^čyo i.n ^ape- ■- *un. te -k t I . J U . 5 t I' > pa gredo v občinski prora- '. <■ V □ v d. K.-b 1 1 lendavskc občine. V vseh štirih pomurskih občinah so storili vse. da voda ne bi predrla nasipov ali pa bi pljusnila izpod njih. V Lu-tvercih, kjer so v nedeljo okrog 11. ure opazili, da voda pronica izpod nasipa, so utrdili zemljišče v dolžini 200 metrov, za kar so porabili 4,0(X) vreč peska, V Hrastje-Moti pa je močno narasla reka ogrožala dve stanovanjski ’ poslopji, od katerih je eno nenaseljeno, iz drugega pa so se stanovalci samoiniciativno umaknili. Tudi tu so nevarno mesto utrdili z vrečami peska. V bližnji Vučji vasi so položili pred nasip v dolžini 500 metrov 800 vreč peska. k V ki l^?i liff I II I I I ■■■ J; m Nedaleč od murskega mosta pa so zavarovali pred poplavo Veržej s tem, da so dah na tistem mestu nasipa, Čez , katerega pelje cesta (le-ta pa je za 1 meter niže od nasipa), j i/dvAirk Vrvi7-- --■ — - - , --------------------------- večjo količino vreč, napolnjenih s peskom. Budno pa so f bdeli tudi nad dogajanjem pri Razkrižju, kjer je narasla reka zalila cesto, ki pelje proti Bistrici. Ta cesta, kakor ona. ki povezuje Dokležovje in Veržej, sta bili skoraj tri dni zaprti za promet. Še sreča, da je bil možen obvoz Čez most na Petanjcih in čez most pri Petišovcih oziroma Murskem Središču, ki je sicer na hrvaški strani, saj so tod speljali začasno avtobusno progo proti Ljutomeru, kamor se voz' v tamkajšnjo gimnazijo več dijakov iz lendavske občine. V soboški občini, kjer narasla Mura prav tako ni prestopila nasipov, so enako kot drugod spremljali dogajanje ob nasipih, vendar so ti, kot kaže, na tem območju dokaj trdni, zato posredovanje ni bilo potrebno. Je pa voda zalila objekte, ki so znotraj nasipov, denimo pri kroškem brodu. Enako je bilo tudi pri brodu na Horizi. Nekoliko nižje - pri Kotu - pa je voda presenetila dežurne, saj je začela pronicati na petih točkah v dolžini 200 metrov, ki so jih seveda potem utrdili z vrečami peska. Vzrok za nevarnost; ta del nasipa menda ni bil utrjen z ilovnatim slojem. Še večja nevarnost je pretila pri Petišovcih, kjer je popuščal starejši nasip in spravljal v nevarnost 88 gospodinjstev v »koloniji«, oddaljeni 150 metrov. Kakih 300 vreč peska je pomagalo, da se ni zgodila nesreča. Še huje je bilo v Benici, kjer je vse kazalo, da bo voda podrla nasip, k sreči pa se to ni zgodilo. Tudi zato ne, ker so na ogrožena mesta položili 450 vreč peska. z S Prleki in Prekmurci smo torej tudi tokrat-storili vse, da sicer nemirna reka ni predrla nasipov ali pa bi se razlila ' izpod njih. Prostor žal ne dopušča, da bi omenjali vse, ki so i bdeli ob narasli reki in ji onemogočali, da bi se razlila zunaj nPcifAnv AVtivjnrtcr; e« « nasipov. .Aktivnosti pa so bile tudi dobra praktična vaja za II 1 --------r- piarvLiv ' vse, ki so poklicno dolžni skrbeti za reko, seveda pa tudi za vse druge, saj se dobro zavedamo, koliko Škode (da omenjanjo, življenj) lahko povzroči nesreča. tie J1L I u ■ t .S, SOBOČAN U X Foto; N. JUHOV i J; J- stran 16 vestnik, 28. oktobra 1^» Prva državna moška odbojkarska liga Težka zmaga Vigrosa Pomuija V drugem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Vi groš Pomurje gostil ekipo TAD Europe iz Kamnika. Zmagali so Sobočani s 3:2 (6:15, 14:16, 15:12, 15.7, 16:14), vendar težje, kot je bilo pričakovati. Gostje so namreč že vodili z 2:0. Vigros Pomuije: J Mari«, Žalik, Prša, Gobec, Kem pa, Kerec, Bačvič. Novak, Vnuk, TopovSek. Poredoš in Fujs. Sodila sta Frane in Šteharnik z Raven. Tekma med Topolšico in Ljutomerom je bila preložena. V naslednjem kolu se v soboto igra v Ljutomeru pomurski derbi med Vigrosom Pomurjem in Ljutomerom. • »i “ ' - w i’-' r Bogdan Maric (Ljutomer) Druga državna odbojkarska liga _ Poraza Oaudije shopa in Pomurskih mlekarn v drugem kolu prvenstva v drugi državni odbojkarski ligi sta pomurski ekipi izgubili, Odbojkarji Claudije shopa Beltinci so gostili ekipo Mikro Črnuče in izgubili z 1:3. Claudia shop Beltinci: Hochsteter, Krajcar, Prelog, Mitja Janža, Horvat, Levačič, Marko Janža, Gabor, Čeh, Balažek in Balažič. Odbojkarice Poraurkih mlekarn pa so gostovale pri Alpini Triglav in izgubile z 0:3. Pinnurske mlekanK: Tanšek, Zver, Forjan, Slebinger, Drevenšek, Kuhar. Flisar, Čemela, Posavec, Cipot, Časar in Perša. V naslednjem kolu Bell inča ni gostujejo pri Salonitu II, Pomurske mlekarne pa igrajo doma s Prevaljami. Tretja državna odbojkarska liga Radenci in Žibrat zmagali v tretjem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi so Radenci premagali Ptuj v gosteh s 3:6, Poinurje 11. je doma izgubilo s Fužinarjem 11, Vuzenica pa je premagala RTC Kranjc s 3:0. V ženski konkurenci je ekipa Žibrat Ljutomer premagala Celje 11 s 3:1, Elekto Šport I. SOL VIGROS P. Olimpija LJUTOMER Kamnik Bled Žirovnica Granit Fužinar Topolšica Pionir 11. SOL-M Šempeter Kovinar Olimpija II Izola Črnuče Braslovče Pionir II Vileda 11 CLAUDIA SHOP Mežica Salonit II Mislinja II, SOL-Ž ŠOK Vital Prevalje Triglav Kropa Cimos II Branik R. II Mežica ŠD Tabor II Ptuj Topolšica POM. MLEKARNE 2 2 0 6:2 4 2 2 0 6:2 4 1 1 0 3:0 2 2 1 1 5:4 2 2 1 1 3:3 2 2 1 1 3:3 2 2 1 1 4:5 2 2 0 2 2:6 0 1 0 1 1:3 0 2 0 2 1:6 0 3 3 0 9:1 6 3 3 0 9:2 6 3 3 0 9:2 6 3 2 1 7:3 4 3 2 1 6:4 4 3 2 1 6:3 4 3 2 1 6:3 4 3 1 2 3:7 2 3 0 3 2:9 0 3 0 3 2:9 0 3 0 3 2:9 0 3 0 3 0:9 0 3 3 0 9:0 6 3 3 0 9:1 6 3 3 0 9:1 6 2206:1 4 2 1 1 3:3 2 21 14:5 2 3 1 2 4:7 2 3 1 2 3:7 2 3 0 3 4:9 0 3 0 3 1:9 0 3 0 3 0:9 0 Hokej na travi Rezultati - 3. kolo Železničar Lek Pomurje : Lipovci 0:0 : Predanovci 5:3 : Triglav 1;5 ■ Odbojkarski klub Claudia shop Beltinci Uvrstitev v sredino lestvice Potem ko 50 zasedli odbojkarji Beltince prvo leto tekmovanja v tretji državni ligi prvo mesto in se uvrstili v drugo državno ligo, so se lotili priprav za tekmovanje v novi ligi. Pokroviteljstvo je prevzela trgovina Claudia shop iz Beltince, finančno pa so klubu pomagali tudi beltinska krajevna skupnost, trgovina Ledina Beltinci, okrepčevalnica Čeh Beltinci in Se nekateri drugi. Priprave za novo tekmovalno sezono so začeti pod strokovnim vodstvom trenerja Ludvika Janže. priznanega odbojkarskega delavca z bogatimi izkušnjami. V prestopnem roku se je v klub ) i j F^r 7 vrnilo nekaj igralcev, ki so nastopali za druge pomurske klub^ Prišli so: Karel Krajcar (Lju)’’" mer), Darko Horvat, Aleš 0)1' bor, Marko Janža, Bojan Balažič in Stefan Klement (vsi Vigf"* Pomurje). Tako je na voljo H igralcev. Vadijo štirikrat (ede"' sko, žal pa imajo težave z obr skom treningov, saj je polovica igralcev študentov, dva pa v vojski. Odigrali so tudi nekaj pfij^ Vh Isi 4 b' 'M*«? ''11 r 'i I ( |I J f i,,:#, I Odbojkarji Claudia shopa Beltinci. Stojijo od leve: Robi Gruškov-njak (pum, Irenerja), Bojan Balažek, Aleš Gabor, Šlefan Kleineot, Karel Krajcar, Tomas Čeh, Darko Horvat in Ludvik Janža (trener); čepijo: Bojan Balažič, Marko Janža, Sabi Lenarčič, Janko Hoclisteter in Mitja Janža. Manjka Borut Prelt^. (Fotografija: N. Juhnov). Triglav Lek Železničar Lipovci Predanovci Pomurje 3 2 10 10:2 3 2 1 0 9:3 4 2 11 5:6 10 10 0:0 2 0 0 2 4:0 5 5 5 1 0 Vitanc pa 3:0 Pomurje 11. V naslednjem kolu se pri moških igra pomurski derbi RTC Kranjc Ljutomer : Pomuije II_, Radend pa gostijo Vuzenico. Judo Pri ženskah Pomurje IL gostuje v Črni, Žibrat Ljutomer pa pri Braniku 3 0 0 3 1:10 0 Rogozi IV. Druga državna moška košarkarska liga Lendava pred Turniščem Elektra premagala Radgono V osmem kolu prvenstva v drugi državni moški košarkarski ligi je Na občinskem prvenstvu len-dave v judu je sodelovalo 39 tekmovalcev. Ekipno je zmagala len-dava s 30 točkami pred Turniščem, Tompova med deklicami do 12 let s 5 točkami zasedla deveto mesto. Med dečki do 12 let je bil Gomboc s 6 točkami deseti. Pri dečkih do 14 let pa je Tom pa zasedel štirinajsto mesto. Športni ribolov Srečanje zvez Na Ptuju je bilo tradicionalno srečanje predstavnikov Zvez ribiških družin Ptuja, Maribora, Ljutomera iz Slovenije ter Koprivnice, Varaždina in Čakovce iz Hrvaške. Poleg pogovora o problematiki ribištva so se udeleženci pomerili v športnem tekmovanju. Zmagata je ekipa Varaždina pred Ptujem, Ljutomerom, Čakovcem in Mari- Nambsni tenis v osmem koju prvensrva v anigi orzavni mosRi RosarKai^Ki ngi je is in VrzeliVn pAlanz> 11 »a Šoštanja premagala Radgono s 101:85 (52:48). V prvem polč^u J ^^^znihkatego- SO tali Radgončani enakovj^eden tekmec gostom, medtem ko so v nadalje- >• vanju popustili. Radgona: Pisac 2B, Ulaga 22, Gomboc 15, Ozmec 10, Cacar H f- paI ko' Rali/ /i j* VMah nogomet Bratkovič 6 in Banič 4. Sodila sta Gselman (Miklavž) in Špendl (Maribor). Horvat (Tur)- 55 kg- Denša » ■ • (VP) in nad 55 kg;’Balažič (Tur.). (JK) Bakovci prvi Druga državna ženska košarkarska liga Poraz Sobočank v Ljubljani v četrtem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski ligi je ŽKK Šentvid v Ljubljani premagal Pomurje iz Murske Sobote s 78:57 (40:24). Po petih urah vožnje (prometna nesreča) so Sobočanke morale takoj na tekmo, saj jim sodnika nista dovolila ogrevanja. To so izkoristile domačinke in si v prvem,polčasu zagotovile prednost 16 točk. V nadaljevanju je Pomurje razliko zriižalo na S točk, vendar pa je ekipa ostala brez prve peterke, to pa je bilo usodno. Pomuije: Pušenjak 1 (1:2), Drožina 18 (8:14) Lang 8, Horvat 2 (0:1) in Zadražnik 28 (10:13). (ZT) Šah----------------- Prvi poraz Radgone v četrtem kolu prvenstva v drugi državni šahovski ligi je Fužinar na v Monoštru v Porabju je bil turnir v malem nogometu treh dežel. Med 5 ekipami sta sodelovali tudi ekipi Bakovec in Pertoče. Največ uspeha so imeli nogometaši iz Bakovec, ki so brez poraza zasedli prvo mesto. Premagali so Neuhaus s 3:0, Pertočo s 4:6, Monošter s 3:0 in Slovensko ves s 3:0, Pertoča je bila četrta. Ravnah premagal Radgono Tretja državna košarkarska liga Pomurje še brez zmage v četrtem kolu tretje državne moške košarkarske lige je TAM BUS B iz Maribora premagal Pomurje z 81:73. Strelci za Pomurje: Juteršnik 35, Turza 9, Tušar 8, Žižek 6, Kuzmič in Tinev po 4, Ivanc, PolaniČ in GaŠpariČ po 2 ter Pavlovič 1. (SD) s 3,5:2,5 točke. To je prvi poraz Radgone. Za Radgono sta zmagala Pukl in Hrelja, remiziral pa je Gerenčer. (JG) Štumbergegeva druga v Postojni je bilo državno prvenstvo v pospešenem Sabu za deklice do 14 let, ki je Stelo tudi kol kvalifiacija za svetovno prvenstvo. Atletika______________ Grabar tretji v Gradcu je bil prvi graški tekaški maraton. Med 480 udeleženci iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije je dosegel lep uspeh Geza Grabar, Član TS Radenske. V svoji skupini je zasedel drugo, v absolutni pa tretje mesto. (GG) Badminton Horvat prvi na teljskih tekem z mariborsko ledo, Pomurjem in ČakovM"’-Prve tekme, ki so jih odigrali, sf pokazale, da moštvo Se ni po’'; sem uigrano, a je kdaj pa ko^J zaigralo zelo dobro in bi z Športne sreče lahko kdaj zmagalo. Čeprav so novinec i" ne poznajo svojih nasprotnike^ so optimisti. Upajo, da v nadaljevanju prvenstva ljubit®' Ije odbojke v Beltincih raz*®^' Ijevali tudi z zmagami. Med kas didate za prvo mesto v ligi “ft čajo Črnuče, Šempeter in Olif' pij o II. Sami pa načrtujejo, bodo zasedli mesto v sredini stvice. Ker pa zaradi reorgan«*' a>vj J,* dobri igri uigubil v dveh a«ih izkušenemu Horvatu, Tekma Olimpija : Aroont je bila PobtoSnlt! Novidehim St2 (Utiger ; KoČcvm 2:6, Benko : ■ bar 2:0, Benkovič : Horvat 2:0, tlnger-Bonko ; HHbar-Horvat b Ui^r ; Hribar 2:0, Strašek ; Horvat 0:2, Benkovič ; Miklič VV V l^i^ljfmi je tal prvi tomir TOP 12 za mladince, Ju je bil pr^ selekčaja za sestavo državne reprezentance. Potrošnik je '•'"'LL) dolgem času v prvi jakostm skupini tri igralce, vsi pa so se V 1rnMlriiri*net med niimi ie bH ki IC v tej konkurenci. Najboljši med njimi je bil Strašek, tet je Šesto mesto. Pctar in Horvat, ki ata prvič igrala v tej konkuif®*^ sta zasedla sedmo in osmo mesto, to pa je solidna uvrstitev. M- Druga državna ženska rokometna liga Zmaga Bakovec v Račah v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v drugi državtu^^jjp. rokometni ligi so Bakovci premagali Rače z 32:16 (17:6). ■ ^i||f SreS3, M. Buzeti 4. Perkič 1. Hozjan 11, Kolbl 3, Gjerek, JakSič4. 6, Papič, T. Buzeti, Kuhar. Sodila sta Kumer (Radizelj) in bor). Tekma Polana : Žalec je bila zaradi slabega vremena prelc®" Tretja državna moška rokometna liga Prvi poraz Mladinca v sedmem kotu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligU® oprema B iz Slovenj Gradca premagala Mladinca iz Murskih (15:10), To je bil prvi poraz Mladinca v letošnjem prvenstvu. -strelci pri Mladincu: Gomboc 7,,.GregorlnČič 5 in Titan 4. Prva državna strelska liga 1 Sl n C ] J I 0 I Tl Tl l lt tl i! I I 51» Lep uspeh sta dosegli pomurski Sa-hisiki. Tanja Štumberger iz Čren- I^Irk/lTOI^Irpm Sovec je zasedla drugo mesto HlOU*(Ui5»kVlll s 5 točkami, Martina Marič iz Kroga pa je bila tretja s 4 točkami. (JG) Tompova deveta Na šahovskem tekmovanju za državno prvenstvo v Postojni je Karate bilo v Szegedu na Madžarskem je mednarodno tekmovanje v badmintonu za mlajše pionirje. Sodelovali so tudi mladi tekmovalci Mladosti iz Lendave in dose- Zmaga Tišine in poraz Tumisc^^^ v prvem kolu prve državne strelske lige je ekipa S D Koloniat^ Tišina v Rušah premagala SD Prvi pohorski bataljon s Koloman Flisar Tišina: Pertoci 579, Bukovec 571 in Šiško 56o Ekipa S D Štefana Kovača Turnišče pa je gostovala v Ljubljani l^jf i".; in izgubila (1723:1754 krogov). Štefan Kovač Turnišče; Markoja 576 in DraSkovič 562 krogov. V drugem kolu v Tusm*-Kamnik, na Tišini pa A. Hohkraut. gli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Miha Horvat, ki je zasedet prvo Druga (Iržavna Strelska liga mesto, Danijel Novak pa je bil drutt. Tekmovali pn le Novak. Keller in Skledar pri dečkih let Koncutova pri deklicah. Dober start Jova Jurkoviča in ’ i Marko Slavič mlajši v domači negi. V prometni nesreči, ki se je zgodila to. septembra na poti v Varšavo, ko je dobil tekmovalec in podjetnik Marku Slavič mlajši iz Ključarovec hude telesne po-škudbe, zlasti glave, in več kot mesec dni bolniške postelje v Katovicah in Maribora, je Marko od 12. oktobra v domači negi. Posebno pozornost sta mu minuli teden namenila IJntomerski župan Mirko Prelog in predsednik ŠZ Ljutomer Andrej Škerget. Ob obisku sta mu zaželela čimprejšnje popolno okrevanje in vrnitev na kasaške steze. Marko se odlično počuti, v glavnem more mirovati, zdravil ne jemlje, vidna je še oteklina desne ličnice in očesa, to pa naj bi se pozdravilo v treh mesecih. Zdravniško kontrolo v Maribora ima vsakih 14 dni, s treningi pa naj bi začel spomladi. (N.Š., fotogralrja: U.T. ) j Prvi pokal Tromejnika Shotokan karate do klub Tromejnik iz Kuzme je pripravil odprto tekmovanje za prvi pokal Tromejnika. Sodelovalo je 118 tekmovalcev v katah in 48 v borbah iz 10 klubov. Tekmovanje je ob odlični organizaciji lepo uspelo. Rezultati - kate - ml. dečki: 1-2, Sticl in Škandali, 5. Šajt (vsi ■ ....................... ‘ 2. škrbič (Kuzma), 4. Kovač (MS); st. MS); ral. deklice: 1, Recek O^S), Slefai dečki: I. Zrim, 2. Vrečič, 3. šlefanec (vsi MS); st. deklice, 1, Zadravec, 2. Gaber, 3. Husar, 4. KaStrun (vse MS); ml. mladinci: 2. Pivec, 6, Klemen- čič (oba MS); st. mladinci: 2. Voli (MS), 3. Grah (Kuzma), 6. Kerčmar Ljutomera v prvem kolu druge državne strelske lige je ekipa SD Jovo J j. _ _ ___ _ I _ rt J!L 'IT_;i_„ IZ I..__ liaffU* ’ « 'J ■ u J T ■ b ■ -W.| I.rix w J J* Vidma premagala Rud ih iz Hrastnika s 1647:1602 krogov. Ju’" A. Kocbek 561, G. Kocbek 554 in Stergar 532 krogov. SD Lj"*' premagala Večer iz Maribora s 1635:1619 krogi. Šl) Ljutun«**' Rudolf 560, Darko Horvat 543 krogov. Kokoborba Zmagi Kuzme in Zeca I I J^!l Čič (oba MS); st. mladinci: 2. Voli (MS), 3. Grah (Kuzma), 6. Kerčmar , ' I (MS);Članice: 2. Jakovljevič (MS), 6 Godec (GR); Borbe - st. mladinci: V Zagrebu je bilo rokoborsko tekmovanje pionirjev in ‘ । 2. Grah (Kuzma), 3. Vori (MS); ml. mladinci: 1. Husar (MS), Ekipno 256 tekmovalci so sodelovali tudi soboški rokoborci in doseg'' e«« j I - kate: 1. Murska Sobota 156, 2. Ruše 65. 3, Branik 26 točk; borbe: I. Med pionirji v kat, 66 kg je zmagal Goran Kuzma, v kat. ' Branik 5,(JI,' 2- A. Besednjak 30, 3'.| Murska Sobota 28 točk. Skupni Matej Gomboc četrti. Pri kadetih je v kat. 75 kg zmagal zmagovalec je postala Murska Sobota 175 toCkarni ter prejela prehodni Dejatv Kov^it pa je,lul drugi, .V, kac^.tip^g /e Dotninik*^^*' I zmagovalec je postala Murska Sobota 175 toCkarni ter prejela prehodni pokal in pokal v trajno last. (D-S.) četno mesto. Kristjan Štrtak pa se ni uvrstil. (EV) gnik, 28. oktobra 1993 stran 17 /. i šport I I ^0 državna nogometna liga----------------------- Mura: Koper 1:1 (0:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 4000. Sodnik: Jakopi Ček ■™'™r). Strelca: 0:1 Čačič (52), 1:1 Bakula (71). j BoSkovič 7, Cifer 7, Krančič 6, (Gutalj 6), Slavic 7, Ilič 7, Cener ’ hnanis 7, Belec 6, Gliha 6, Baranja 6, (Kokol 6), Bakula 7. I. SNL Olimpija Živila Koper MURA Publikum Maribor Gorica Izola 10 8 2 0 31:4 18 10 8 1 1 19:9 17 10 6 4 0 18:7 16 10 6 3 1 23:7 15 10 5 4 1 19:10 14 10 4 4 2 13:9 12 10 5 2 3 14:12 12 10 4 3 3 19:16 11 POTROŠNIK 10 4 2 4 13:17 10 Nogometni komentar Zamujeni priložnosti Mure in Potrošnika Jadran : Potrošnik 1:1 (0:1) - Stadion Ivana Gregorčiča, gledalcev 500, Sodnik: Žunič ' Stankovič 8, Tratnjek 7, Godina 7, Kosič 7, Jančič 7, Šarkezi (Gabor -), Črnko 6, Džafič 6, (Hartman 6), Baranja 6, /)| “'l?« državna nogometna liga ^*imišče : Finali 2:1 (0:1) Optimizem Cosmos Rudar (V.) Primorje Istragas Mavrica Krka ll. SNL Avto bum Korotan NAFTA TURNIŠČE Finali 10 3 3 4 8:15 9 10 3 1 6 9:18 7 10 2 2 6 10:23 6 10 1 2 7 12:22 4 10 0 4 6 6:16 4 10 1 2 7 10:22 4 10 0 1 9 3:20 1 10 7 2 1 21:1 10 7 2 1 13:8 10 5 3 2 18:6 16 16 13 10 6 1 3 17:12 13 10 5 3 2 12:9 13 V desetem kolu prvenstva kama. Potrošnik je povedel S^av z golom Zorana Osterca. ........... ■' ■ Veržejčani so zlasti dobro V prvi državni nogometni ligi v prvem polčasu s prostim Sta pomurska Ugaša iztržila strelom Škapera, žoga je opla- _ polovico točk. Oba sta nam- zUa Toškana, spremenila tekme. Lendavska Flafta je reč igrala neodločeno L L So- smer in se znašla v mreži- večjih težav osvojila igrati na začetku in koncu Toškana, bočani so gostiti doslej če ne poraženi Koper in številni gle- Beltinčani dve lepi priložnosti dalci so pričakovali, da bodo za gol, ki pa ju Miloševič in gostom zadali prvi poraz. Džafič nista izkoristila. Toda ponovila se je stara slabost soboškega Ugaša - ne- V nadaljevanju igre so imeli točko v Mariboru na srečanju .............. Štajersko pivovarno. Za J učinkovitost napadalcev. “ Igrišče Turnišča, gledalcev 300. Sodnik: lozič (Velenje). Tilni’ P3), 1:1 Dominko (47), 2:1 Ternar (89). W 17'^' ^^^htenkovič, Ternar, Lebar, Časar, Koveš, Vori, Dominko, ' ILacko), Lackovič, Novak, KokaS, - IgriSče Turnišča, gledalcev 300. Sodnik: Jozič (Velenje). Merske pivovarne : Nafta 0:0 Igrišče Železničarja, gledalcev 150, Sodnik: Žitnik (Ptuj), b tZ' (‘iuiam. Hozjan, Bukovec, Novak, Žalik, Pal, Hranilovič, Ulru-Novak, (Balantič), Rob. 'H. Triglav; Beltrans 0:1 (0:1) ^t^bion v Športnem parku, gledalcev 200, Sodnik: Medved . E^- Strelec: 0:1 Z. Osterc (35). B-AiK. Radikovič, Modlic, Berendijaš, HoŠpel, Slana, M. ’ Stojko, 2. Osterc, Kutuš. J _ nogometna liga : Trgotrans Ižakovci 0:1 (0:0) llS^" Igrišče Žfilca gledalcev: 50. Sodnik: Vivod (Dolič). Strelec: 0:1 Ižakovci; Maučec, Jaklin, (D. Vučko), Vori, Nedelko, J ■'vredos. 7rim Vinlrnvič IKiistecL Kerčmar, SmodiŠ, Sebjaii. ■ 'T>redoS, 2rim, Vinkovič, (Kustec), Kerčmar, SmodiS, Sebj; ženska nogometna liga ' l^ovcl: Koper 16:0 (11:0) (J31 Igrišče Ižakovec, gledalcev 100. Sodnik: Lepoša (Petanjci), 2:0 Korpič (10), 3:0 Korpič (11), 4:0 Korpič (14), 6:0 Semen (19), 7:0 Lebar (23), 8:0 Korpič (25), 9:0 ■ lO.O Koprič (33), 11:0 Semen (39), 12:0 Korpič (53), 13:0 ' u Korpič (70), 15:0 Kotjič (74), 16:0 Semen (79). Bčtša, Kazth, Verner. DenSa, KuCko, Horvat, Gyofi, Balek, I I Sit /!'; * nuu'... ------------ ^®6ar, Semen. brez nagrade ‘ ■ tn ''^povedi St. 10 naši reševalci---- nalil listka z 8 pravilnimi rešitvami. Sr , ' *l>Onr*c napovedi St. 10; Istragas : Potrošnik 1:1, Mura ffjvr' ’*■ 1 lELgl “ ' - - JS ’ ____ A-A TiirTliW(» I ' ^IJ niso imeli sreče Zaradi Številnih J^Lglav . Beltrans 0:1, št. pivovarna : Nafta 0:0, TurniSče IV . OClLJdLO U.A^ iJl. x - Trgotrans 1:0, Gančani : Tigop I h Carda : Dokle- i&trica : Odranci 2:1, Dobrovnik : Mostje 1:2. ► ^urdiici 1, uvJiJn. - * HAPO^ I Era Šmartno 10 4 3 3 21:14 11 Set Vevče steklar Dom kaffe Dravinja Elektroel. Rudar (T.) BELTRANS St. pivovar. Triglav Medvode III. SNL Kovinar Žalec Drava Aluminij Papirničar Sl, Gradec S KS Dover Pohorje Svoboda Kob Ford Impol Dravograd Pobrežje TRGOTRANS napovedi Št, 11. sodeluje Stanko Ficko iz Rakičana, ■'‘■taiu '*®iavec pri NK Rakičan in velik ljubitelj nogometa, rrog-^'^‘akole: 1 l Pati __ 1. Olimpija : MURA 2, POTROŠNIK : Cosm^os 3, Medvode : TURNIŠČE 4, NAFTA : Set Vevče 5. BELTRANS ; St. pivovarne 6. TRGOTRANS : Sl. Gradec 7. Bakovci: Ljutomer 8. Cankova: Goričanka 9. Odranci: Črenšovci 10. Dobrovnik : Renkovci ŠT. 11 Tip I IIK : Cosmos TURNIŠČE : Set Vevče pivovarne ,2'rRANS : Sl. Gradec : Goričan k a : Renkovci 10 3 5 2 15:14 11 10 3 5 2 11:12 11 10 2 6 2 10:9 10 10 4 15 14:12 9 10 3 3 4 15:20 9 10 3 2 5 14:19 8 10 3 1 6 14:17 7 10 3 1 6 7:12 7 10 0 5 5 9:18 5 10 0 1 9 7:35 1 9 4 4 1 13:8 12 9 4 4 1 11:6 12 9 4 3 2 22:13 11 9 5 1 3 21:16 11 9 4 2 3 14:9 10 9 4 2 3 13:11 10 9 4 2 3 17:16 10 9 4 2 3 15:17 10 9 3 3 3 13:13 9 9 3 2 4 15:16 8 9 2 3 4 10:11 7 9 2 3 4 12:17 7 9 2 1 6 8:23 6 9 1 2 6 9:17 4 I. MNL MS Rezultati - 9. kolo Serdica Čarda Gančani Rakičan Grad Remet Goričanka Bakovci Remet Goričanka Ljutomer Serdica Tigop Rakičan Bogojina Čarda Cankova Dokležovje Gančani Tišina Grad : Bakovci 0:1 : Dokležovje 1:2 : Tigop : Tišina : Bogojina : Cankova : Ljutomer 1:1 9:2 0:4 3:1 3:1 9 7 11 19:8 16 9 5 3 1 13:6 13 9 5 13 15:12 11 9 4 3 2 13:7 11 9 4 2 3 14:11 10 9 3 4 2 10:11 10 9 4 1 4 21:17 9 9 3 3 3 14:12 6 9 3 3 3 12:11 9 9 4 0 5 18:15 8 9 3 2 4 10:12 6 9 1 4 4 7:15 6 9 2 2 5 12:24 6 9 0 1 8 4:31 1 I. ONL Lendava RazultatI - 9. kolo Mura je bila sicer boljši nasprotnik, večji del napadala ter si tudi ustvarila lepe priložnosti za gol, ki pa jih Gliha in Cener nista izkoristila. Gostje, ki so se osredotočili na obrambo, so z enim redkih napadov prišli v vodstvo. Obramba Mure je pustila, da se je Tomas sprehodil do roba kazenskega prostora, močno streljal, žoga pa se je od vratnice odbila do prostega Čačiča, ki jo je z glavo porinil . mimo nemočnega Baškoviča. Po tem hladnem tušu so Sobočani sicer močno napadali. Marjan Bakula (Mura) osvojitev druge točke pa bi se Lendavčani morali bolj potruditi. Gostitelji namreč razen na začetku tekme Nafti niso bili dorasel nasprotnik. Sicer pa so imeli Lendavčani lepe priložnosti za zmago, ki pa jih Hranilovič, Herceg in T. Novak niso izkoristili. V tretji državni nogometni ligi je Trgotrans iz Ižakovec gostoval v Žalcu in zopet nesrečno izgubil. Ižakovčani so že imeli točko v žepu, a so tik pred koncem dobili zadetek in se tako zopet znašli na zadnjem mestu lestvice. Ljubiteljem nogometa pa so pripravite prijetno presenečenje nogometašice Ižakovec, saj so v prvenstveni tekmi Ze/o uspeSni so bili tokrat prve driavne lige prepričljivo a jim je uspelo rezultat le ize- pomurski drugoligaši, saj so premagale Koper. Zopet sta načiti. Bakola je mojstrsko »s osvojili kar pet točk od šestih se izkazali državni reprezen-Škarjami« presenetil vrataija možnih. V derbi tekmi je Tur- tantki Korpičeva, kije dose-gostov in žoga se je znašla nišče doma premagalo no- gla 9, in Semnova s 5 goli. v mreži. Tudi zatem je imela vinca ekipo Finali iz Pirana. Dva zadsetka pa je dosegla . Po vodstvu gostov Mura priložnosti za zmago. Po vodstvu gostov v prvem Lebarjeva. Ižakovčanke so vendar jih ni izkoristil. Tako polčasu je v začetku drugega brez izgubljene točke na vrhu je Mura po nepotrebnem izgu- polčasa Dominko najprej re- lestvice. Danes v Četrtek bo bila Še eno točko. Beltinski zultat izenačil, tik pred kon- u Ižakoveih zanimiva prija- Potrošnik je gostoval pri cem tekme pa je Ternar dose- teljska nogometna tekma. Sre-Istragasu Jadranu in iztržil gel zmagoviti gol. Prijetno so čali se bosta ženski nogometni točko. Po prikazani igri in tokrat presenetili nogometaši reprezentanci Hrvaške in Slo- Beltransa iz Verieja, saj so venije. priložnostih pa bi se Beltin- . . Čani lahko vrnili z obema toČ- v Kranju premagali Jelen Tri- Strelci I. SNL 6 golov: Gliha (Mura), 5 golov: Cener (Mura), Miloševič (Potrošnik), S kaper (Potrošnik), 3 gole: Džafič (Potrošnik), Ilič (Mura), 2 gola: Belec (Mura), Bakula (Mura), 1 gol: Cifer (Mura), Emeršič (Mura), Krančič (Mura), Gutalj (Mura). 21E o 1 2 1 1 1 2 0 2 I I I zz: I I ----I LZZ3I -—■—■ II I pošljite J K do sobote, 30. oktobra 1993. Fr. ireoa j . ■''Mi g pravilnih tipov. . . ■ Priimek in ime ter naslov I I Dobrovnik Renkovci Mladost Polana Bistrica črenšovci Renkovci Kobilje črenšovci Mladost Odranci Doborvnik Polana Mostje Nedelica Bistrica Hotiza Olimpija : Mostje : Nedelica : Hotiza : Kobilje : Odranci : Olimpija 1:2 3:0 7:3 1:1 2:1 5:0 9 7 11 16:3 15 9 6 2 1 12:5 14 9 5 3 1 14:3 13 9 5 1 3 20:16 11 9 4 14 15:9 9 9 3 3 3 10:10 9 9 2 3 4 16:20 7 9.3 1 5 12:15 7 9 3 1 5 8:16 7 9 2 2 5 11:17 6 9 2 2 5 10:18 6 9 1 2 6 6:22 4 II. MNL MS Rezultati - 9. kolo Hodoš Apače 11 plavih Salovci Tromej ni k । Bratonci Puconci Tromejnik Prosenjak. Hodoš Apače Šalovci Križevci Tešanovci 11 plavih Filovci : Puconci ; Križevci : Filovci : Sratonci 2:0 5:3 2:2 2:3 prost 9 7 0 2 21:10 14 8 7 0 1 19:11 14 8 6 0 2 12:7 12 7 4 12 12:7 8 4 13 10:8 g 9 8 4 0 4 19:17 8 9 3 0 6 12:18 6 8 2 1 5 11:14 5 7 2 0 5 9:14 4 8 1 2 5 7:16 4 8 116 11:20 3 Mali nogomet Regija Apače Komontex A. Bulis Lokavec Mi sat A. PDrkys ■ Veterani A. ■ Lutverci J j Plitvica 7 7 0 0 45:11 14 7 5 1 1 26:13 11 7 4 12 13:16 9 7 3 2 2 22:16 8 7 3'1'3: 16:26 7 7 2 0 5 24:20 4" '7115 12:31 3 . .7)0:0 7.16:47 0 Strele! II. SNL 6 golov; Lebar (Turnišče), M, Osterc (Beltrans), 5 golov: Rob (Nafta), 4 gole: Rous (Turnišče), Herceg (Nafta), 3 gole: Hranilovič (Nafta), 2 gola: šabjan (Nafta), Koveš (Turnišče). R. Berendijaš (Beltrans), Stojko (Beltrans), Z, Osterc (Beltrans), Dominko (Turnišče), II. SKL ~ Ženske ŽKK Šentvid POMURJE Sežana Domžale IVEC wertok ŠD Šentvid Jesenice 3 2 1 246:162 5 3 2 1 183:147 5 2 2 0 167:140 4 2 2 0 154:143 4 2 1 1 97:92 3 3 0 3 182:237 3 3 0 3 119:220 3 Košarka St. pionirke POMURJE Comet Domžale Litija (-1) 6 6,0 209:152 12 6 3 3 168:187 6 2 4 218:229 6 1 5 132:159 II. DRL - moški Dobova Krško POMURKA Celje Sevnica Zagorje Ormož Hrastnik Radeče KROG POLET RADGONA 9 8 6 4 4 0 0 102:7.3 8 4 3 0 1 89:78 6 4 2 0 2 83:78 4 4 2 0 2 96:93 4 4 2 0 2 75:73 4 4 2 0 2 81:82 4 4 2 0 2 76:78 4 4 2 0 2 78:85 4 4 2 0 2 61:71 4 4 1 1 2 78:84 3 4 0 2 2 76:85 2 4 0 1 3 80:95 1 Rokometna šola Feri Maučec Nogometaši Lakoša - jesenski prvak v lE. ONL Lendava. Stojijo od leve: Koša (predsednik), Gerenčer, Horvat, Novak, Imre, Dragorič, Pucko, Szep (teb. vodja); čepijo: Sabo, Daraboš, Kepe, Predanovič, Šabjan, Gaberšček in Požgat. Fotografija F. Bobovec Spominski tek Borisa Keršbaumerja Večino prvih mest TS Radenske TekaSka sekcija in Turistično društvo Mežica sla bila organizator tradicionalnega spominskega teka Borisa KerSbaumerja, Med okrog 250 tekači je bilo 60 članov TS Radenske, od tega 40 otrok. Najbolje so se izkazali Radenčani, saj so poleg množičnosti zasedli večino prvih mest, v moški konkurenci pa zmagali v absolutnih kategorijah, to pa je enkratni uspeh. Škoda, da organizacija prireditve ni bila na primerni ravni. V malem maratonu je v kat. do 29 let zmagal Jože Čeh pred Janezom Sužnikom, v kat, do 49 let je zasedel prvo mesto Karel Vrbnjak. V malem maratonu za ženske je bila v kat. do 39 let Sonja Virag druga, Jožica Šiftar pa je bila druga v kat. nad 48 let. V trim teku na 10 km je v kat, do 29 let zmagal Geza Grabar pred Ivanom Zu-pcem, Peter Brunec je bil sedmi, Aleš Zalig deveti, Srečko Ošlaj deseti, Marjan Rautar enajsti in Andrej Virag dvanajsti, v kat. do 39 let je Slavko Kumek zasedel tretje mesto, Zdravko Mauko četrto in Branko Meglič peto, v kat, do 49 let je bil Maks Klemen četrti, Ro- man Klančnik peti, Martin Virag deseti, v kat, nad 50 let je Rudi BaboSek zasedel osmo mesto. Med pionirji je v svoji starostni kat, zmagal Danilo Huber pred Dušanom Breznikom in Damijanom Kranerjem, Damjan Kavčič pa je bil v svoji kat, tretji, Marko Valh pa peti. Med pionirkami je v svoji kat. zmagala Mojca Meglič, Valerija Mulec je bila tretja, Karmen Ravter pa peta, v svoji starostni kat. je Melita Vamberger zasedla drugo mesto. (RB) Kegljanje „ Zmaga Lendave v drugem kolu medregijske Ženske kegljaške lige je lendavska Nafta premagala Impol s 6:2 (2.210:2.170) in prvič zmagala. Za Nafto so zmagale: Vargova 396, Žalikova 345, Sčapova 370 iti Utro-Ševa 400 kegljev. Moličeva je podrla 343, Guidova pa 356 kegljev. V naslednjem kolu gostujejo Len-davčanke v Celju. V Šestem kolu medregijske moške kegljaške lige je Elektra iz Dravograda premagala Nafto s 5:3 (4.975:4.965). Za Nafto so zmagali: Radakovič 851, Kerman 793 in Levačič 824. Preostali pa so po- Rokometni klub Pomurka iz Bakovec organizira v šolskih počitnicah od 2. do 5. novembra 1993 drugo rokometno šolo za učence višjih razredov osnovnih šol. Od 2. do 3. novembra bo Sola na OS Beltinci, od 4. do 5. novembra pa na OŠ v Puconcih. Namen Sole je, učencem predstaviti vešfint rokometne igre in odkrivanje talentov. Solo bo vodil trener Atpton __________________________ . ,,. .Buzeti. Po končanem šolanju bodo organizirali občinsko, šolsko prven- . vat 834,.Ko"pinia 845 itt^aslik 818. stvo. Rokometne šole nameravo organizirali tudi na OŠ Bistrica. Tišina '' ' BOgbjiha.j'] ‘ ■ ■ I -I ■ v _ drli naslednje število kegljev: Hor- in V .naslednjem kolu gostuje Nafta v H^aštniku. (MŽ) stran 18 vestnik, 28. oktobra 19^ • iz naših krajev ■ MURSKA SOBOTA - Upokojenci poštnega podjetja smo tudi letošnji september izrabili za izlet. Ogledali smo si Savinjsko in Logarsko dolino in njune naravne znamenitosti, obiskali smo Savinjski gaj... Vračali smo se skozi Velenje, Slovenj Gradec in Dravograd. Ves Čas izleta smo bili dobro razpoloženi in domov smo se vrnili z lepimi spomini. Želim, da bi se nam na prihodnjem izletu pridružili Se tisti upokojnci poštnega podjetja, ki so doslej oklevali. Vseh upokojencev je sicer 104, (L, Horvat) ■ LENDAVA - Kegljaški klub Lendava šteje 30 kegljavcev in 14 kegljavk, deluje pa že 55 let. V tem Času obnavljajo kegljišče, ki ga bodo tudi razširili z novo stezo. Pri obnavljanju oziroma razširjanju sodelujejo s prostovoljnim delom številni kegljavci, pokrovitelj kluba pa je Nafta. (J. Ž,)' Beltinci Nepredvideni zastoji pri gradnji magistrale Bel ti tiča n om že nekaj časa povzroča precej sivih las odsek _ _ . , Zdaj si lahko vsaj malce od- magistalne ceste skozi njihovo naselje. Gre za zadnji del po- dahnejo, saj je potegnjen prvi membne prometne povezave med Mursko Soboto in Hotizo, ki je sloj asfalta na odseku magi-bila sicer načrtovana v takem zaporedju. »V začetku je bilo nekaj stralne ceste skozi Beltince ra- zavlačevanja zaradi zamude pri nakazovanju denaija, kajti med ; ' ’ ; j podjetjem Slovenijaceste-Tehnika in republiko financiranje ni še urejajo ovinke. Denar za vsa zen 200 metrov ob kapeli, kjer I I RUC zadržuje gradnjo bencinskega servisa v Gornji Radgoni Najprej cesta! čeprav je PETROL že pred skoraj enim letom plačal zahtevani znesek Skladu stavbnih zemljišč občine Gornja Radgona za spremembo namembnosti zemljišča v industrijski coni na Meleh, pa še vedno niso zaceli graditi novega bencinskega servisa. Vzrok ni v tem, da PETROL servisa ne bi želel graditi, saj se zavedajo, da jim zaradi slabih razmer na starem bencinskem servisu skorajda v središču mesta Gornja Radgona denar odteka h konkurenčnim firmam. Vzrok za zamudo začetka gradnje je pogoj, ki ga je postavila Republiška uprava za ceste, in brez katerega ne morejo dobiti ne lokacijskega in ne gradbenega dovoljenja. Kakor je povedal vodja naložb pri PETROL-u, RUC oziroma Andrej Berčič zahteva, da investitor novega bencinskega servisa financira tudi premestitev ceste. PETROL je že naročil izdelavo projektov z dvema različicama dostopa pri podjetju LINEAL Maribor. Projekt bi moral biti narejen do minulega petka, nato pa se bodo na skupnem sestanku odločili za najboljši predlog. PETROL je pripravljen vložiti v gradnjo ceste milijon mark, saj je čim prejšnja zgraditev novega bencinskega servisa ob tako prometni cesti zelo pomembna. Vsekakor pa bi moral svoj dolg poravnati tudi RUC, saj v središču mesta še vedno ni semaforjev, zaradi česar prihaja do nenormalne gneče ob prometnih konicah. BBP bilo dogovoijeno. Medtem ko je bil odcep med Rakičanom in dela je zagotovljen iz republi-Beltinci dograjen z mednarodnim blagovnim posojilom, pa je šlo V Beltincih za kombinacijo mednarodnega blagovnega posojila in proračunskih sredstev države- Zato se je tudi zavlačevalo, ker ni bilo dovolj proračunskih sredstev. Zdaj sicer dela potekajo normalno, je pa v Beltincih dosti nepredvidenih del. »Tako so bile prestavitve krajevnega vodovoda v dolžim okrog 500 metrov zaradi širitve ceste. Poleg tega smo morali prestaviti električno omrežje in ulično razsvetljavo, saj se načrtuje postavitev kar 18 kandela-brov na druga mesta, za kar je predračunska vrednost 5 milijonov tolarjev. Velja omeniti, da bo ob cesti proti Murski Soboti povsem nova ulična razsvetljava, Treba pa je bilo napeljati tudi telefonsko omrežje od Petrola do osnovne šole v dolžini 900 metrov. To je stalo 24 milijonov tolarjev. Pred obnovo tega cestnega od- seka pa smo morali zgraditi še fekalno kanalizacijo v dolžini 1.600 metrov, katere vrednost je 22 milijonov tolarjev. Prvi rok za dokončanje magistralne ceste skozi Beltince je bil 30. oktober, vendar je SCT že zaprosil Republiško upravo za ceste za podaljšanje tega roka do 20. novembra. To utemeljujejo z odvozom večjih količin materiala. Sprva je bilo predvideno, da bo potrebno odstraniti asfalt, zaradi slabe podlage pa so morali ponekod zamenjati material do globine 1,2 metra,« pojasnjuje predsednik sveta KS Beltinci Jože Kavaš. Skih virov. Edino premestitev nekaterih priključkov za vodovod je morala financirati KS Beltinci, sofinanciranje pa je bilo tudi pri gradnji kanalizacije, in sicer iz republiških virov, občinskega proračuna in KAVAŠ L JOŽE predsed- nik sveta KS z dokajšnjim optimizmom napoveduje razcvet kraja, ki naj bi z novo lokalno samoupravo postal središče občine. Foto: M. JERŠE i K 48 ; • ■ . * •• • Franc Toplak poslednji kupinar J •■17^ krajevne skupnosti. »GtC, 6,8 milijona tolarjev, ki sfOj"' dobili ob obnovi magisj^^"^ ceste, 10 milijonov tolaU^* primaknili iz občinskega ptoi čuna, preostali delež pa .. r__ _ Beitipci Polovil tavlja KS. Sicer pa v obnavljajo grad. 1-ostrešja je bilo obnovlja^S ■ lani, polovica pa sedaj gradu in obnove ulice bomo asfaltirali po Ravenski ulici od lišča do cerkve. Večino smo zagotovili s krajevniri^^j moprispevkom. Pote kaja dogovori o asfaltiranju o nih pločnikov, pri čemer]. sredi«’ kraje*“^ lež cestarjev približno dve tretjini potrebnih pa bosta zagotovila - ■ , skupnost in občina. I t j I tl j 1 h k tt •I n b t C > k k !. bomo začeli 5e z obnovo i f (d na krajevnem uradu v cih in nadaljevali gradnjo * “It lil iiaudijcvan 51 lizacije od Finžgatj^^^^ « iizacije oa ruizga-j-. Kmečki in Gubčevi čive ulice v vrednosti 1* nov tolarjev. Ta dela sa začela novembra,« pravi K a vaš. MILAN Prleški’fučkec Predrage Prlečkč, žldhtni moji Prtečkil bPitcuE^-J-)-tdtnkčmre pa br$tife pa svoje dilše pa sdside no pi’^^’ « pred dvermi je deti mrtvih! Še pret pa jč dčn Fkiip se spdkajte, se človik nigdor ne vČ, gč ga Mali Lidjč že pjč tak mlddi vmiirajo, ka človčka spdjila. prdh, iz prdha jČ prCša, pa v prdh dč odiša... Hčgda čna ie ^urjnik ra (se svčtnikč nrčdva. Pa ie mčia tdko navoa - i je župnik za fse sv^tnik^ pr^dga. Pa je m^ja toka na l.yM Lu.vv - d: 9) i)e .rv ■ Jfv’ V predvojni Jugoslaviji je bilo v Renkovcih kakih 5o kupinar-jev, ljudi, ki so po naših vaseh odkupovali perutnino in jajčka. Vse to je bilo namenjeno v večja mesta od Dunaja do Budimpešte. Eden od njih je bil tudi Franc Toplak, danes 83-letni možakar, ki smo ga lahko videli na zadnji prireditvi Lendavska trgatev, ko je skupina Renkovčanov to že pozabljeno dejavnost pokazala obiskovalcem, V Toplakovi družini so bili vsi kupinarji, Francev oče in ded. Sredi petdesetih let je kupinarstvo propadlo in danes je to le folklorna tradicija. Franca Toplaka poznajo predvsem starejši prebivalci Številnih vasi Prekmurja. jani ENO SAMO GRADBIŠČE - To bi za Beltince, kjer poteka obsežna obnova magistralne ceste, lahko trdili. Poleg tega pa potekajo še druga dela, ki bodo v marsičem spremenila podobo tega kraja. CESTA SMRTI - Tako imenujejo del vijugastega cestnega odseka med Mursko Soboto in motelom Čarda v Nemčavcih, kjer je bilo doslej že več prometnih nesreč s smrtnim izidom. Tudi tale posnetek dovolj zgovorno priča o gostoti prometa, saj so na cesti številni tovornjaki, avtobusi, osebnimi avtomobili in kolesarji. Zato so razmišljanja o gradnji kolesarske steze upravičena. Besedilo in fotografija: MILAN JERŠE CJ ■ /-.i in; ■3?. J 1 Ji lih ■ L I <1 A?.: RIBIŠKA SREČA - Jože Benko iz Lendave ni le odličen kuhar v hotelu Lipa, ampak v prostem času tudi ribič. V teh dneh je v Bukovniškem jezeru ujel 7,850-kilogramske ga amuija, ki je meril v dolžino 92 centimetrov, To so mu nekateri zavidali 1 (J. Ž.) Spor za zemljišče ob mejnem prehodu Kdaj bodo začeli obnavljati in širiti mejni prehod v Dolgi vasi? To seveda najbolj zanima ljudi v hišah tik pri mejnem prehodu, saj so včasih, še zlasti takrat, ko pride do zastoja v prometu, povsem odrezani od sveta, na cesto namreč ne morejo, ker jo zasedajo kamioni. Prostorski in urbanistični planje nared, zapletlo pa seje okoli zemljišča, ki so ga domačini prodali, a se okrog njega prepirata Kompas in Quik. Stvar je menda na sodišču in dokler leto ne bo razsodilo med dvema špediteijema, se dela ne morejo začeti. Ker pa vemo, pravijo vaščani, da sodišče ne dela ravno hitro, se lahko zgodi, da bo potrebno na ureditev čakali še dolgo. Sicer pa so Dolgovaščani letos uresničili eno od svojih želja. Urejeni so namreč magistralna cesta, ki pelje skozi vas do mejnega prehoda, in pločniki, vse to pa že sedaj daje vasi novo podobo. Vaščani so se, tisti ki stanujejo ob magistralni cesti, lotili še popravljanja in obnavljanja ograj. Želja vaščanov je, da bi se spor okoli zemljišča kar najhitreje rešil, da bi bil na mejem prehodu večji red in manj zastojev. jani je med prčdgoj šlaia po prčdgajnci, te pa jčmi jč meinat P inešoj prčdganco namaza z drčkon. Župnik jč začčjaš _ , pa jč reka: t>Kaj je človik na totčn svčb^-r Te pa pogledna pešice, pa se je začiidja.' vDrek, pri ntoj gta Clovik jč tč ali prdh pa drek fkupčr. nasip okdEi dn ok/iSnokdli ali prčk pa drek fkup^r. Pret kak so v Bdletinečicih narčdili------------ jč po včsi voda tekla, pa je bita, pa jč bila okdSrtokdb i' drčkartja. Cidila sč je kak ti cmčr. Zaj, gda mdjo na •j'/* '.as(p^ I I I ur C-ri.C4r i.yw. viuitu je je fiHfv v* univ- - i / jt flH ” SUŠO, pa sč je letos tan od stihe zčmtč pjč kadilo, voglejč žgali. Pa tildi indi po Prlekiji' sč jč od stiŠČ * a Zatd so sč v Ldtomerki odldčili, k a bi pre bild - zdaj, gda so Ščavnico zaprli, ka ttemre vČČ sdma na ka bi umčtno namakali 3400 hčktdrof zčmlč. Za r bodo zrihtali takšen sistčm pri Jezeri Gdjšofci, Tč pa tan razvili turizem, ka do IČ turisti namesto špilaja len trimaja z jezera vodd nosili na sušno podrdčjč. Pčnčz nega za tot't namakalni sistčm. J- Nčf bdjše je mčfi rastdvo ftičof, van rčččn! JC Itdij tu kak v krujČHof v fttčč naseltti, či nega ka{ driigčga. FtiČi do skdro rit , pomdč fjmprofora, ka jč prč zima tii, pa do crkov .. . Ftičisčnč včjo zahvdlitiza hrdno. V JiiršincHt paj tote dni pod vtizdami-krščdjnskih demokrdtof volili gospe Jčseni za dardve, čiglih je dosti pridčt ddj vničila. Mčli so včki svčtčk, gda jČ precčdnica def^^ tof, Toplakova Martika,. pjČ vun ž'j ‘i2 y - Toplakovo Eriko. Lčhko bi ŠČ tnalo počbstil't ! vega Ludvika, pa je kak ti rektor prlčškč univerze J F I I ii' ! ;,i fe preLeuriti^** ■^- hb ■ iegnala tatf if|, i/r/rt nz>/*(55rt7i ftt I mesiji Prlekije, v Map rogi, m^ja pr^v^i deta S P"P \ j tistčga, ka je Križmanof Lujzek kak ti riktor zafiB^/ pt fii j od Lujzeka nč smčn rčči nič prčveč slabčga, ka ; starega KriižofČara pri Lotmirki, svčti pa so pjA LI dro sč orč Vfoca- Jiaff N Eni pač častijo Jisčn - nčgda na j v c j- - telč, pa Sč pitno drugi Bogdf. Ese sidro sč prč ne bi čattfli zldtčga tejaca, pač pa tistega, keri v tčjacč pa za vino pa grdzdjč več čldča, kak jin Eni bi pjČ IČhko častili kak Bdgč tudi Picikf. pa Sč dalč, bardbč, rčpajo banke s peclkli. Tak so krotkin ordpali Štacuno Ml P v Podvlitctli. iii/i urupuii tudi pes, se so podeap ^ujkuii. ■ bardba tatinska zajebnila, ka je btja v blagajni ■ ordpali tudi pdi, se so policaji št ra j kali. He, Vl/U '*** J'- r ..mi Pecikle pa prč pdlčk tdga / Prlčkiji oddvlčjo s pt^ Cda de en6k eden padria, ka dč /noga prčhitro j! i ji pa do krmine. , Predrdgi Prleki. AhiSjte fsdki svojo živlčj^- ■‘'X rAcufC^gt rneAL jnrnu/ic /jCfAr pa se ne meite opla kak u lintvorti, či mdjo kurcšluse f tikvah! Rajši si eno zapdjte - pt^ siVužgi, vuigi, vužgi ga Blaž!« Se je fsečno, Et tč “ 5 Hrvaškega. Srbi tudi v Herceguovčn popčvlej^^^ii<*^ rdn: sside Mile leskovačkont pragom...« Tista pb gre tia briitif. , Tudi vi, priliibi Prleki, zaavič vuigite najver^ prn^sti rta cintor najvdkše pa najdrdtUe ptišla^- ' J St«' rt 1 gdo ŠČ mo kaj pod pdlconl Esi pa zaičlmo večni mir citnbalisii Miški - - j bande. Panda /nd zaj namčsto cimbal Lujz^ka 4 r mrhami. Mrtvin mir - pa BOg Živi nalčga la prvega pal ie! j s S i- J L g i jSstnik, 28. oktobra 1993 stran 19 Ha > t iz naših krajev ^finimivosti iz naših krajev Spet balon nad Zenavljami P IH. avgusata 1934. leta sta iz okolice belgijskega mesta Namur Wela z balonom v nebesne višave profesor Mas Cosyns in 5'*’' pomočnik Van der Elst. Balon Je bil napihnjen s tremi 9 I te s» ji d Jt d It lil ]> f i. n-f ij. (( 01 p* )■ r jc t' hiP' Tali UVl LLISl. UillVUI MII er * Ij*"! litrov in pol vodika. Imel je okroglo črno-belo gondolo dva metra in pol, ki jc imela dve okenci, skozi kateri sta ^**»ovalca opazovala smer leta in opravljala raziskavo ozračja. V •hrat kr je bkJu težka SSO kilogramev, je bilo še toliko ! ut lahko dali vanjo »I bombi« za zrak in kisik ter I* obnavljanje izdihanega zraka. Najvišja višina, ki sta jo . kssijlA^ *^***‘’8^®i j*t bila 17,700 metrov. Cilj poleta je bil (kot Kfls zapisal inž. Feri Mikola, kije pogovarjal z raziskoval- ' več zvedeti o tem, kako je v teh višinah, zato sta '1 merila meteorološke pojave, pritisk, temperaturo, žeirove, oblačnost in drugo... Najbolj pa so ju kozmični č'’ pristal - in ultravijollifni žarki.. »tavanja« je Ženavljah na Zenavlja f^led ljudmi je za-zračnega pio-"jc videli. Še sreča, da znašlo tudi ;vo;xp*J "izseljencev, ki Se v t '' Lranciji, zato ''*l »O;- m d ■^1 ■On ^■‘nima« obiskovalcema. m Te dni spet kroži balon nad Ženavljami in drugimi goričkimi vasmi, Ta se precej razlikuje o tistega, ki je pristal pred več kot 59 leti. Gre za sodoben balon, katerega prostornina je j 2.200 kubičnih metrov; lebdi. J« Jt (j/?. gondolo so' pozneje (tlj'?!' s konjsko vprego postajo v Petrovče, i® kompozicija odpe-Belgijo, sama znanstve-'TiZ" potem, ko sta si ■■^cih odpočila in opomo-biviH....-' se premika... zaradi toplega zraka .Tega segrevajo plameni, ki občasno bruhajo iz plinskega i na 1 ’il;s Ljubljano, v Ljubljf ‘deležna velike po- gorilnika. Balon je last balo- j narskega kluba Zmajček iz ; Ljubljane, ima tudi drugačno »gondolo« - pleteno košaro, V njej tudi nista raziskovalca Max Cosyns in Van der Elst, ampak čisto navaden balonarski pilot, televizijski, snemalec, Snemajo namreč televi- I« zijski film, tako imenovani do- -k t 'I se bomo ogrevali? fekoča goriva postajajo hit i)i J '^y’'okih s čeki. Ti po-celo nekolifti ^lo doslej je bilo pla- liviniL obroke. Pri obeh pa ostaja cena obresti ne zara-V,. Zanimivo je, da lahko stranka plača iztočene količine kurilnega olja kar šoferju cisterne, s čimer ji je prihranjena pot do skladišča, pošte ali banke, da ne govorimo posebej o višjih stroških takega načina plačevanja. Koristno pa je, da šofer celo svetuje stranki, kako naj pravilno uskladišči kurilno olje. Sicer pa se pri nas že pripravljajo novi standardi za naftne derivate, pri čemer ima vodilno vlogo pri oblikovanju take politike ravno Petrol. Po tem predlogu, s katerim naj bi se približali razviti Evropi, naj bi bil novi standard v Škodo tistih kupcev, ki imajo kurilno olje uskladiš- čeno v neprimernem pro- V Pomurju se v večjih količinah uporablja tudi tekoči naftni plin, vendar večinoma v industriji, To pa v mnogočem vpliva na prodajo mazuta, ki so ga v preteklih letih v povprečju porabili okrog 25 tisoč ton, zdaj pa ga prodajo le 2 tisoč ton. Tako je celotna pomurska industrija prešla na tekoči naftni plin, to pa Je iz ekološkega vidika spodbudno. Zaenkrat še ni študije, po kateri bi ta plin zagotavljali tudi zasebnikom in večjim urbanim središčem. Zato lahko pričakujemo, da se bo to zgodilo šele čez nekaj let. Dotlej pa bodo Pomurci Še naprej uporabljali kurilno olje. Zdaj ni več sezonskih nihanj pri nakupu kurilnega olja in kurilne sezone skorajda ne poznajo veČ, ker je prodaja enakomerno razporejena na vseh dvanajst mesecev, To Je vsekakor ugodnejše tudi zaradi razvažanja tega naftnega derivata, MILAN JERŠE kumentarec o poletu stratosferskega balona izpred 59 let, katerega scenarist je Marko Radmilovič, kamerman Andrej Lupine, režiser pa Filip Robar. Tega balona pa v filmu ne bo videti, ampak model balona, s kakršnim sta se vozila raziskovalca. Čeprav gre za dokumentarni film, bo nekaj pri- iV vas P”d rinorodnimi griči, le nekaj kilome-”«1)0 ''p ** Postale znane takoj po vojni, saj so v bližini ie prišlo do tragedije, saj seje meja zaprla b železno zaveso. Sele s spremembo Slovenjjc so pri.Šli za vas in krajane novi i-tr ^'la j'' sicer in x''7’''^cnn. Ljtni sta sc v lej »'i“' r , , , : h SririJr^džarstc in svetu naznanila, da bo tod nekoč « -- u-x.-ixx nir'! 7« -------- peljala tod mimo in 1} '"enn. Ljtni sta sc v lej vitsi r—--‘"i- na Madžar- srečala predsednika t't,('m svetu nazncijjiiciH thevP? do morja in da se bodo po njej (li »Sf-^^lita , liudje in ideje. Kakih 190 prebivalcev v(id2"’faiA *■ urejeni vasi, zato so se lotili številnih del. Te ,lij-; lega')’'^«e oc.ste. rnzgiriU pa bodo tudi vaški dom. P™* gotovo ureditev telefonije. Prihodnji LVJihft... ,ua referendumu odločili, kako zastaviti razvoj za ■“ H« JC prat guiuvu u, -- Pet ’'eferendumu odločili, kako zastaviti razvoj za skrbno pripravljajo. Krajani Pinc, ’™’io letos velike težave. Težko namreč bolj starega vina imajo veliko. Želijo si, da bi 'bo J •^'■ganiziraiio in da bi lahko prodali svoje kako-iani ■ MOTA - Občinska gasilska zveza Ljutomer je skupaj s sektorjem na Cvenu izvedla gasilsko vajo. Gasili so z opremo vozil T AM 5500, 170 in 190 in prevoznega vozila S-250. Gasilski društvi C ven in Mota pa sta vodo dovajali »z verigo« iz 600 metrov oddaljenega črpališča. Vaja je pokazala, da so gasilci dokaj dobro usposobljeni za posege, pojavljale pa so se napake pri tlačnih ceveh. Vajo so posneli na videofilm in jo bodo predvajali po kabelski televiziji, Med drugimi gosti si jo Je ogledal tudi predsednik skupščine občine Ljutomer Mirko Prelog, (D. K.) ZGORNJE KONJIŠČE - Enota gornjeradgonske ribiške družine iz Apač je priredila v konjiških gramoznicah ribiško tekmovanje za ribiškega carja. Najuspešnejši ribiči so tokrat bili gostje: 1, Jože Breznik iz ribiške družine Sladki Vrh, 2, Vlado Sluga iz RD Maribor, 3, Jože Vidergar iz RD Sladki Vrh, 4, Branko Hajdinjak iz RD Radgona, enota Radenci, in 5, Mišo Lindtner iz RD Sladki Vrh, Za ribiškega carja pa so izbrali Draga Kovača, člana RD Gornja Radgona, enota Tišina, Prejel je krono, žezlo in plašč, (B, M,) Temeljni kamen za novo pošto v Beltincih v Beltincih so minuli teden položili temeljni kamen za gradnjo nove pošte, poslovnih prostorov Kmetijske zadruge Panonka, trgovine in lokala. Investicijska vrednost celotnega objekta, katerega investitorja sta PTT-podjetje Murska Sobota in KZ Panonka, je 73 milijonov tolarjev. Gradnjo so zaupali podjetju POM-GRAD iz Murske Sobote, ki se je obvezalo, da bo gradbena dela opravilo v 150 dneh. Tako bi lahko objekt predali namenu že sredi marca prihodnje leto. Zgradba z etažo, pritličjem in mansardo bo delno podkletena, skupna površina pa bo nekaj Čez tisoč kvadrat- nih metrov. MJ Iz Ljutomera I Seminar za prihodnost Pred kratkim je Zveza kulturnih organizacij občine Lju- ' tomer organizirala gledališki seminar, predvsem za potrebe pomlajevanja gledališke skupine pri KlD-u Ljutomer. KUD Ljutomer - gledališka sekcija namreč ustanavlja mladinsko, v načrtu pa ima tudi pionirsko gledališko skupino. Posebno razveseljivo je, da je seminar vodil domačin, absolvent AGRFTV Ljubljana Ljubomir Kralj. Seminar je potekal ob koncih tedna, pretekli teden pa so se slušatelji $ produkcijo predstavili ožjemu občinstvu. Ema Tibaut, predsednica ZKO Ljutomer, je po uspešni predstavitvi mladim poleg iskrenih čestitk izrekla tudi svojo podporo pri njihovih naslednjih projektih. Domala vsi slušatelji bodo nadaljevali z igranjem v mladinski skupini, ki je že pričela vaje za predstavo z naslovom PRINCESKIN TOTEM. Premiera bo prihodnje leto na odru ljutomerskega kulturnega doma. zorov tudi igranih. Znanstve- j nik% Cosynsa in Elsta bosta I upodobila znana slovenska igralca. Film, ki ga bodo posvetili 60-letnici prvega pristanka balona v Sloveniji, bo nared do aprila prihodnjega leta, časa predvajanja pa še niso določili. Prav gotovo bo predvajanje marsikoga spodbudilo, da se bo včlanil v kak balonarski klub, kajti letenje s sedanjimi modernimi baloni je dokaj varno, užitek pa Čudovit, Prihodnje leto pa je »odločilno« tudi zato, ker bo med 11. in 18, septembrom na letališču v Rakičanu startale predvidoma 55 balonov iz različnih držav. Prirejajo namreč evropsko srečanje in tudi tekmova- »Delo s slušatelji je bilo seveda izrazito praktično. Spoznali so dihalne, relaksacijske ter vaje iz govorne tehnike. Svojo kreativnost so preizkusili v individualnih io skupinskih improvizacijah, interpretaciji prizora antične Evripidove tragedije BAKHANTKE in študiju monologov iz radijske igre Milana Jesiha GLOBOKO JESENI, Slušatelji so se poleg tega seznanili tudi z izvorom in zgodovino gledališke umetnosti,« je o seminarju povedal Ljubomir Kralj, Kaj so pa menili slušate- I Iji? Branka Bogdan, dijakinja ljutomerske gimnazije, ki je na produkciji navzoče osvojila s svojim nastopom, je dejala:' »V Ljutomeru je bil to prvi tečaj takšne ■vrste, Skoda, da ga niso organizirali že prej. Gledališče in igra me zanimata že od osnovne Sole, Razmišljam pa tudi, da bi po srednji Soli poskusila na akademiji za gledališče. Pri tečaju so mi bile najbolj všeč vaje za relaksacijo, saj obstaja prava metoda, ki je tudi zares učinkovita. Vloga Cice, ki jo bom igrala v predstavi PRINCESKIN TOTEM, se ml zdi prav »fina«. Zame je velik izziv in preizkusni kamen obenem,« Za ljutomersko gledališko Življenje, ki ima 70-letno tradicijo, je to samo dodatni izziv, na rezultat le- j tega pa bo potrebno poča- i' kati vsaj Še nekaj mesecev. Takrat bo občinstvo videlo kar dve premieri. VIKTORIJA KLEMEN- ČIČ nje balonarjev. š. SOBOČAN '+ Kut je znano^ su bili v davni i predvujni Jugoslaviji zelo pri-! *• .v S'. 't _Sl?:_X.? .^1* ljubljeni »pušlsank^ ali, , jim danes pravimo, vinotoči. Ti so sodili v vinorodna področja, kjer so prodajali pristno domačo vinsko kapljico. Pogosto pa SO prodajali tudi jabolčnik, ki ga je bilo v listih časih mnogo več kot danes. In kut kaže, se časi vračajo. Po vinorodnih gričih, kjer vodijo skoraj povsod asfalte ceste, se že pojavljajo vinotoči, ki tudi že privabljajo narave in dobrega vina željne goste. Eden takih je tudi vinotoč Valentina (Zdravka) Ploja v Zbi-guveih. Kot kaže slika, je goste povabil r ličnim znamenjem v obliki majolikc, ali kol rečemo v Slovenskih goricah, »ročke«. Besedilu in fotografija; Ludvik Kramberger I I rt •> v mesecu varstva pred požari bi morali kaj več storiti, kot to napravimo v preostalem obdobju, za večjo varnost svojega premoženja. Tudi zato, ker jc oktober mesec, ko začnemo kuriti zaradi ogrevanja stanovanj. Torej; so naši dimniki dovolj trdni, neprepustni, je med njimi in ostrešjem negorljiva snov ali pa vsaj ustrezen varnostni razmik? So »alte«, ki se jim v kmečkih gospodinj sirih ne morejo odpovedati (za žganjekuho pa so tako in tako nenadomestljive), na takem mestu, da ogenj iz kurišča ne ogroža premoženja? Na sliki je prizor z gašenja skednja na Petanjcui. Fotografija: Franc Kuhar stran 20 vestnik, 28. okto^aj^ Anketa Občine naj ne bodo revne kot cerkvene miši o preobrazbi lokalne samouprave, zlasti še u nastajanju novih občin, je zadnje čase veliko govora tudi PoiDiiiju. Ljudje se sprašujejo, kaj jim bo prinesla reorganizacija lokalnih skupnosti, v kakšnih občinah bodo poslej živeli, kje bo sedež novooblikova-nih občin, kako se bodo financirale in podobno. Da bi zaznali utrip na terenu, smo za mnenje povprašali nekatere krajevne funkcionarje iz vseh štirih pomurskih občin, kjer so med drugim predvideni tudi sedeži novih občin. Slavko Lovrenčič, predsednik sveta KS Križevci pri Ljutomeru in Član občinske komisije za lokalno samoupravo; »Načelno se na preobrazbo občine pripravljamo že od lanskega decembra. Pri tem smo ugotovili, da nam daje osnutek zakona o lokalni samoupravi realno možnost za ustanovitev sedeža nove občine v Križevcih pri Ljutomeru. Menimo namreč, da za to izpolnjujemo vse potrebne pogoje. Mednje štejem vaški dom, cerkev, lekarno, enoto Petrola, banko, osnovno Šolo, vrtec in trgovske lokale, ki so urejeni v vseh desetih vaseh naše krajevne skupnosti. Omenim naj, da smo imeli v našem kraju sedež občine že nekdaj, nova občina pa bi Štela okrog 3.500 prebivalcev. Če se bodo ljudje na referendumu odločili, bi se nam priključila tudi celotna Krajevna skupnost Logarovci, morda pa tudi Grlava iz KS Veržej, medtem ko računamo na Šalince in Krištance, ki sta vezani na naše cerkveno območje. Mislim, da bo nova občina.za naš kraj in okoliške vasi velika pridobitev, vendar se sprašujemo, kako se bodo v prihodnje delih pnhodki za nemoteno delovanje novih upravnih enot.« Jože Ferenčak, predsednik sveta KS Čren-Šovci: »Moje mnenje, tako pa je tudi stališče odbornikov, je, da je treba najprej urediti financiranje, kajti drugače je tiem^oče normalno delovati. Sicer pa je na CretiŠovce vezano veliko krajev, kjer premorejo kar tri osnovne Šole, delno pa so urejene tudi komunalne zadeve. Naša zamisel je, da bi dobršen del sredstev, ki se zbirajo s proračunom in dohodnino, morale dobiti nove občine, ker bi s tem omogočili njihovo uspešno delovanje. Vsi skupaj si želimo, da ne bi nazadovali, saj so občani prispevali veliko denarja s samoprispevkom. V krajevni skupnosti Crenšovci je približno 2,500 prebivalcev, računamo pa tudi na krmevni skupnosti Bistrica in Odranci, ki naj bi se združili z občino Crenšovci. K tako oblikovani upravni enoti pa bi se lahko priključili še krajevni skupnosti Velika Polana in Hotiza, če se bodo tako odločili na referendumu. V Črenšovcih so namreč zdravstvena postaja. lekarna, Sola, pošta, banka, cerkev, trgovski in gostinski lokali itd Sicer pa pričakujemo, da se bodo z novo lokalno samoupravo naši kraji hitreje razvijali.« Zdenka Gidcr, tajnica KS Radenci; »Po sedanjem konceptu naj bi krajevni skupnosti Radenci in Kapela tvorili novo občino. Že v preteklosti, ko ni bilo ustrezne zakonodaje, so se pojavljale želje, pa tudi zahteve po občini. Organi krajevne skupnosti so že večkrat razpravljali o možnostih za ustanovitev nove občine. Pri tem so ugotovili, da obstajajo utemeljeni razlogi in možnosti za oblikovanje občine. Radenci izpolnjujejo možnosti za samostojno občino tako po številu prebivalcev kot tudi po enotnem Šol- skem, matičnem in cerkvenem okolišu. Prav tako so gospodarske možnosti, saj bo v novi občini sedež močnega podjetja Radenska in drugih firm. Mislimo, da se bo lahko občina v prihodnje hitreje razvijala tako na komunalnem kot infrastrukturnem področju, to pa je navsezadnje smisel in namen novih občin. Zato organi krajevne skupnosti po proučitvi vseh argumentov podpirajo ustanovitev samostojne občine, vendar bodo o tem odločali krajani na referendumu.« Edvard Mihalič, član sveta KS RogaSovci in poslanec zbora KS soboške občinske skupščine; »Na sejah sveta smo se večkrat pogovarjali in se spraševali, kaj nam bo prinesla nova lokalna samouprava. Načelno se strinjamo, da je treba občine preoblikovati, pri čemer pa bi morali ohraniti vse dobre strani sedanjih krajevnih skupnosti. Žal pa nihče ne ve, od kod bodo dobivali denar za nujno delovanje novih ob6n. Pri tem mislim zlasti na krajevni samoprispevek, s katerim smo tudi pri nas veliko naredili. Nihče pa nam ni vedel natančno povedati, kateri bodo dohodki te občine, pa tudi ne o razdelitvi davkov in dohodnine. Ce tega ne bo, bo prihajalo še do večjih razlik v razvitosti posameznih krajevnih skupnosti na našem območju. Pri tem se bojim, da bomo preslabi sogovorniki z državnimi uradniki, ki bodo imeli v rokah državno blagajno. Sicer pa imajo RogaŠovci vse možnosti za ustanovitev občine - od vrtca. Sole, do zdravstvene postaje, osnovne preskrbe, cerkve itd. Ne razmišljamo o kaki večji občini, zato bosta dve pisarni kar dovolj za njeno delovanje. Ker imamo krajevni urad skupaj s Krajevno skupnostjo Perto^, pričakujemo, da se bodo priključili naši občini. S tem bi zaokrožili zgomjeledavsko dolino v upravno središče RogaŠovci.« Bojan Žunič, predsednik mestnega sveta KS Murska Sobota; »O preoblikovanju lokalnih skupnosti resno razmišljamo, saj smo ustanovili tudi posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov vseh Šestih mestnih krajevnih skupnosti in zunanjih članov. 9-Članska komisija je obravnavna tri različice glede prihodnjega statusa mesta Murska Sobota. Po eni od njih bi ustanovili mestno občino v okviru sedanjih mestnih krajevnih skupnosti, po drugi bi se mestni občini lahko priključila bližnja naselja, kot so MarkiSavci, Nem- čavci, Čemelavci, Krog in Rakičan, po tretji pa bi lahko ustanovili večjo mestno občino s Širšim okolišem Murske Sobote, kot so Bakovci in Krajevna skupnost Čemelavci. Razprave so pokazale, da se ljudje bolj nagibajo k ustanovitvi mestne občine z ožjim okolišem. Seveda se bomo morali o tem podrobneje pogovoriti s predstavniki okoliških krajevnih skupnosti, v mestu pa bomo izvedli anketo. Na zborih občanov naj bi dobili jasnejšo podobo želja in potreb občanov v novooblikovani mestni občini. Seveda pa se bomo morali pogovoriti tudi o lasti objektov in premoženja mesta Murska Sobota, ki jih imajo zdaj v rokah drugi. Razmi- Sljatno tudi o ustanavljanju mestnih četrti « MILAN JERŠE Črne gradnje V Pomurju je črnih gradenj precej več, kot so jih prijavili do 11. oktobra Kdo bo rušil in kdo zidal? Ministrstvo za okolje in prostor se je odločilo, da bo naredilo najprej red pri državljanih: vsaka gradnja in poseg v prostor morata biti nadzorovana in po predpisih. Lotiti se starih katastrov, neažurnih geodetskih evidenc, načina dela urbanistov in arhitektov bi bil pretrd oreh tudi za Miho Jazbinška. Zato takšna »medijska hajka« zaradi črnih gradenj, Čeprav je potrebno že takoj na začetku zapisati, da so pomurske občine po zbranih prijavah črnih gradenj na repu. Ali to pomeni, da so naši državljani zavednejŠi in so pridno gradili po predpisih? Tudi to, kajti iz prakse vemo, da pomurski človek spoštuje predpisano bolj kot drugi (npr. odstotek udeležbe na volitvah). Res pa je tudi, da vse črne gradnje niso prijavljene; v gornje radgonski občini naj bi bilo prijavljenih le okrog 40 odstotkov nedovoljenih gradenj, še manj pa v lendavski, kjer je veliko črnograditeljev Medžimurcev in hrvaških državljanov, ki se dobesedno požvižgajo predpise. Od 10. aprila letos velja za črne gradnje prepoved za priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja, dodelitev hišne Številke, vpisovanje in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah, uporaba ali opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti, promet z nedovoljenimi objekti ali zemljiščem na katerem je ter vsakršno sklepanje kreditnih, zavarovalnih. najemnih, zakupnih, delo-vršnih in drugih pravnih poslov. Z oddajo vloge za odlog morebitne- izvršbe rušitve oziroma odstranitve Črne gradnje in plačilom depozita so se torej črnograditelji izognili rušenju in si omogočili morebitno legalizacijo, to pomeni pridobitev vseh potrebnih soglasij in dovoljenj, ki bi jih moral imeti vsak graditelj. Še preden začne gradnjo. Delo inšpekcijskih služb bo poslej učinkovitejše, tu ne bodo zalegle nobene grožnje in nadle govanje inšpektorjev - s pomočjo policije in drugih bodo po 11. oktobru lahko odredili takojšnje rušenje Črne gradnje, ki ni bila prijavljena. Ker je do 3. oktobra po mnenju ministra JazbinSka večina Črnograditeljev vložila čitniški objekti, komunalni in infrastrukturni, stanovanjski in drugi objekti). Vrednost nadomestila se izračuna tako, da sc stopnja degradacije in uzurpacije v točkah pomnoži z vrednostjo točke v tolarjih. Vrednost točke je 500,00 tolarjev. Denar se bo zbiral na posebnem občinskem žiroračunu. enkrat mesečno pa se bo odvedlo 30 odstotkov zbranega občine M. Sobota, Izvajalec bo šel na teren in vsako zgradbo posebej ocenil, in ko bo sprejet določen načrt, bo to pomenilo tudi spremembo prostorsko-izvedbenih aktov oziroma zakonsko podlago za pridobitev vseh drugih soglasij in dovoljenj, Doslej so zbrali skupno 10.194.681,00 tolarjev, nekaj denarja pa bo nakazanega šele v prihodnjih mesecih zaradi možnosti obročnega odplačevanja. V glavnem gre za lope, prizidke in gospodarske objekte. V občini Gornja Radgona so prejeli skupno 67 vlog, po 9. juliju 33. od tega po pošti dve. Skupna vrednost plačanih de- tov, poslovnega P™)"'!. 5 vinskih kleti in 2 tov k stanovanjskim objektof' teh dva Črnograditelja Jj plačala depozita. V Času lija do 11, oktobra so p«F'. 26 zahtevkov, in sicet prizidkov stanovanjskih 4 gospodarska poslopja. skih kleti in za streliSče tibi sekretariata ra ie na račun Stanovanjskega sklada republike Slovenije in 30 odstotkov na račun Ekološko-razvoj nega sklada. V Mariboru imajo evidentiranih okrog 2500 črnih gradenj, vendar računajo, da bo fasČen plačila aadomcstila za szur-pacjjo ie degradacijo okolja as nc-zazidijitem zmijišču: tiezazidljira zemljišče nerekvantno 1. obm. kmet, zeftlj., vodni vir novogradnja objekt dokončan trajen neusklajen z Tl = IbOtaJk Tl = lHotk T2 = tsotta (60+128) Fl = 1,8 P2 = 1,2 F3 = lij« F4 = 1,0 FS i:; 1,8 no” obrambo. Gradbenik vlogo, ni pa plačal preostalih pa so na žuu prejeli 2.557.831,00 to* Zdenka Tadina. odgo''0^‘.. varstvo okolja in urejauFf štora v občini Lendava, Jaz mislim, vedala: ». gradenj še več. Zdaj se Vlado Domaa^o (in^ktor, tidgovcrfen za obSni Radgona ia Ljutomer): »Kat je na terenu prijavljeno, Sedsg delamo naprej. Vse kar bo odslej ■ da je zgrajeno brez dovoljenja, boodstranjeno. ! bodo to verjetno kakšne lesene ate, v naslednji pa । objekti. Doslej so biH predpisi dn^ačni in je in^cktoija po navadi ostala na občini. V Ljutomeru j^^^ črnih gradenj prav zato, ker so bili občinski organi y j klosti manj strogi kot drugod, V pomurskih TOliko gradenj aa neza^dljivem zemljiSCn. Odslej se । rušilo, kar bo zgrajeno na nezazJ^jivem zomlJiŠČU' > | je, da'takih primerov, kakršni so pri Ljubljani, fcjct«" j cela naselja, pri nas ni.« pozitov je 7.370,019.00 tolarjev, V Murščaku in ČreSnjev-cih sta brez ustreznih dovoljenj Jt zgrajeni stanovanjski hiši, V Lokavcih zasebni skladiščni prostor, v Hrastju-Moti veliko skladišče lesa (črnograditelj je delo, kaj bo. je večji det lastnikov Ijerdh črnih gradenj d ki imajo tukaj ; videvam, da je primerno več, saj že sedaj moral plačati marec pri nas ni .■P'’ zahteve v (5319 skupni depozitov vrednosti 964.287.507,50 tolarjev), bodo morali dosledneje in ostreje ukrepati proti vsem pritajenim Črnograditeljem, torej tistim, ki niso oddali vloge. Vendar pa se zadeva za vse prijavljene z oddajo vloge ni končala - oddaja vloge za odložitev rušenja in plačilo depozita ne pomenita, da bodo njihove gradnje, prizidki, adapta- cije in drugo tudi legalizirani, če so gradili ' ' na nezazidljivem zemljišču, za kaj takega sploh ni možnosti. Tudi vsi tisti, ki so že plačili depozit, bodo morali plačati se odškodnino naravi (proračunu!), in sicer za »uzur- pačijo in degradacijo pro- štora«. Kogar zanima, kako se bodo izračunavale višine odškodnin, naj pogleda Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list Republike Slovenije,St. 52, 10.9,1993), poleg tega pa so občinski organi že prejeli kriterije in predstavljene konkretne primere, ki jim bodo pomagali natančno izračunati težo posamezne »uzurpacije«. Pri tem je pomembno pravilno klasificiranje in vrednotenje prostora, v katerem je nedovoljeni poseg, na primer kakšna je namenska raba prostora (nezazidljivo ali zazidljivo zemljišče, stavbno zemljišče in podobno), kakšna je izraba zmogljivosti prostora in kakšna je stopnja varovanja vrednot in varstvenega režima (kmetijsko območje, območje varovalnega gozda ali območje varovalnega vodnega vira, pridobivanja rudnin ali območje naravne in kulturne dediščine.,.) Pri dokončnem izračunu plačila pa bo potrebno tudi klasificirati in vrednotiti poseg glede na njegove značilnosti oziroma vrsto (novogradnja. nadzidava, adaptacija) in namen posega (poslovni, gospodarski ali športni objekti so ocenjeni najviSje. nato so po- namensko rabo FS =1,3 neosklajens pogoji FIA FT U Pa izračoBti naj bi bila vrednost plačila 2X3.233,00 iiil^ Izračta o Bedovoljeno gradnja po* čitE^e hišict' na tazidtjivem zem- zazidljivo Tl = 40tcii!k avišige {. izrabe niai^kot100% T2 = 10tock ni tsa varovanem dbmo^a novogradaja 13 - OtoČk Fi = 1.0 poStniški objekt F3 = 1,2 ■ ■ n = 0,84 ohtegSOF' dokončan objekt F4 trajen poseg x; 1.8 F5 = 1,0.. usklajen z ftatneteko rabo F6 = 1,0 usklajen s pogoji PIA F? - 1,0 depozit plačalo le okrog 500 črnograditeljev. V Kopru so prejeli 333 zahtevkov za legalizacijo črnih gradenj, v Piranu, kjer imajo 600 črnih gradenj, jih je oddalo vloge okrog 330. In kako je s pomurskimi občinami. Tudi v teh občinah bosta imela inšpektorja Venčeslav Smodiš in Vlado Domanjko Se veliko deta. V občini Murska Sobota so do 1 L oktobra zbrali 80 popolnih zahtev in plačil depozita, skupno pa 96; 32 so jih prejeli po 9.juliju, torej v podaljšanem obdobju možnosti plačila. Od tega so v prejšnjem obdobju prejeli 9, tokrat pa 7 nepopolnih vlog brez plačila depozita, »Ti so oddali viogo, niso pa plačali depozita, poklicali jih bomo, naj plačajo, saj imajo sedaj možnost obročnega plačevanja, torej da plačajo le 25 odstotkov zneska, preostalo pa 1.250.000. 00 tolarjev depozita), na seznamu prijavljenih nedovoljenih gradenj pa je tudi ARCONT zaradi skladišča za reprodukcijski material, prašičja hleva v Vratji vasi in na Novem Vrhu ter slačilnica v Apačah. »Po mojem mnenju je do sedaj prijavljenih 40 odstotkov vseh črnih gradenj. Tisti, ki imajo možnost pridobiti uradna dovoljenja, naj Čim prej vložijo vlogo za pridobitev dokumentacije, preden jih bo odkril inšpektor. Kar 65 odstotkov od tistih, ki so oddali vlogo in plačali depozit, je odkril inšpektor. Vse gradnje sem si tudi ogledal in večina teh, ki so že plačali depozite, bo lahko dobila tudi uradno dokumentacijo; kriterije smo že sprejeli, tako da lahko kar zunaj na terenu pred stranko naredim izračune potrebnega plačila nadomestila za uzurpacijo. Le trije primeri so takšni, da jih bomo morali reševati S pomočjo sanacijskega PUP-a,« je povedal Zvonko Petek, odgovorni referent v občini Gornja Radgona. V Lendavi so do julija prejeli le 11 vlog, in sicer za legalizacijo treh gospodarskih objek- delamo po upravni , .it inšpektorja pa je, -o- -■ .af'" Najmanj zahtevkov jeli v občini Ljuto^|^i« agirat. eif vinorodno najbolj kjer so lastniki viii K.JP1 aU JaotH'"' . počitniških hišic jjjf krajev Slovenije, pa i'’ ijj) sednje Avstrije. v šestih obrokih. Zdaj bomo naredili evidenco vseh nedovoljenih gradenj ter jo poslali republiškim organom m občinski inšpekciji. Po zakonu bi morali v 25 mesecih opraviti vse naloge, vendar nam zdaj ostane le še 9 mesecev. V tem času moramo izbrati izvajalca za sanacijski PUP (prostorsko- ureditveni pogoji),« je povedal Anton Štihec, odgovorni referent prejeli sedem ■ ” lastniki ».Lfohra sv so le trije 1 zit. Do 11. oktobra prejeli 28 vlog. za primere pa bo pL'P ■ izvajalce za sanacijsk; fp Izvajalci za , bodo izbrani v vsaki .eni.* sebej med „ javni razpis, ■ strstvo je občinskih poslalo seznam cev, ki bi ustrezal' / strokovno usposob 1 cev Učil lo UUk»lli >obs';’^ ifl<. ne bi odločile za cC' jij-rebiti kakovostnejše izvajalce. Vendar P" velika ovira (vsaj' čini); vsi načrti m etja (ki so bili jem vseh državi] a, dar to občin ne cija (ki so boškem Zavodu BERNARn-* di p- .d j Kakšne naložbe let^ 1994? ^,5 v Lendavi so pred kratkim izdelali načrt strukturo za prihodnje leto. Iz njega je |ij|P dali glavni poudarek urejevanju cest in mostov, naj bi naddjevati posodobitev magistralne Kapce do Lendave. Ta odsek ceste je sedaj najb'-njen in prometna varnost se je zelo poslabsma. ureditev tega 7-kilometrskega odseka naj bi . v proračunu Slovenije že za letošnje leto, "" 1. 1 I I I I I I f I I ll začetek del zavlekel. Drugi najptomembnejši naložbeni zalogaj pa bo ureditev gospodarskega dela mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi. Naložba, vredna nekaj nad 200 milijonov tolarjev, naj bi omogočila gradnjo objektov za špediterje, restavracijo, bencinsko črpalko in Se kaj. S to naložbo naj bi dobil mejni prehod končno podobo, odpravljena pa bi bila velika gneča. Končno naj bi uredili tudi Kranjčevo ulico v Lendavi, ki je najbolj neurejena in zapuščena. Tako bi bile vse lendavske jene. Se pred kratkim Ja- vorško ulico- . [lisO -j. prihodnjih vlaga zabili tudi naee^lf Ija do državne^ začasni medd fr.pi. prehod, ki jL/f v prihodnjem i Uredili naj bi -re stražnice carine in meJ iif^ Naposled J« t^^^ fJ'" vnesel v svoj f ditev dveh ..... TrimJif^ ** 'I 1 v Stare ,v P' delici in I gfl ve^ik. 28. oktobra 1993 ■ stran 21 IT). ;[»■ OJ sS iir iii 11 tiL 'ii' ^Oj (J M (<■ H " 1» r ' i«p’ > ttf ' I JI' *(■ .^1 1'i' It- ii ii if sf 1^ -r i; } r t P 4 if ? liJ = f D- (f d [ I I* & •A vestnili vela tapete vevče k._ vela tapete vevče vela tapete vevče TAPETE V VAŠE STANOVANJE ti iN si r t. ■ RA7I nfti- 1. S tapetami vnesemo v okoNe RMemmnbo, živahirosl 2. Na voljo je mnogo vzorcev In barvnih komblmiol > Mi mm svoj aiMlekt 3. Polaganje tapet je pnmiiMo m M iieio A. Delo opiavite po načein >nanull sam« 5. Tapete so dober toplotni in smM izolator 6. Tapete VETA so okolju prVmnm 1. Če kadite, boste Imeli imud t^v z obnovo sten J 8. S tapetami piekrUefflo urnami ta mzpokaiie steae 9. Tapete na steni so mani oličirtliive za umazanijo in počkodiie, so trajnejše in je žeto CENA ZELO UGODNA ’ 10. Vziiiževaiile je pnmrosto in učlnhoilto 111. Od^njevaeie tapet je pnpn^ pogoj DPBM iHm STENA & e nHarinMammmm fruTroilAonfi ImvtBInl s predpremazom (razredčeno Imilo) r vela 'Zvozi 80% svoje proizvodnje in je Posebno znana po svojih ekološko •Neoporečnih Papirnatih tapetah duplex in simplex se •-'s b f J i Ankete kažejo, da je 85 % sten v zahodni Evropi pokritih s tapetami in da delo v 85 % P^inierov opravijo ljudje sami. Ankete so tudi pokazale, da 60% žena izbira tapete ^■^upaj z možem. 0 preprostosti lepljenja govori tudi podatek, da v nekaterih , ®'^ropskiri državah, pa tudi v Sloveniji, to opravijo gospodinje. I g? r 1. tovarna tapet Veta, d.o.o. Vevška c. 52 ^1260 Ljubljana Polje 061/483331 'eleiaks 061/485903 PRODAJALNE: \/E.yČE, Papirniški trg, tel.: (061) 485454 DRAVLJE, Celovška 291, teh: (061) 1592089 TPC MURGLE, C. v Mestni log, tel.: (061) 265297 i” L 1 3 A ' L'\ s a <3^ 9 tapete je mogoče kupiti v vseh SPECIALlZIRANiH trgovinah v SLOVENtJt. '9 tapete vevče vela tapete vevče vola tapete vevče stran 22 vestnik, 28. oktobra 19g3 reportaže Ogrožene in zaščitene živali Bomo nekatere živali poznali samo se S fotografij človek je s svojimi vplivi aa naravo ogrozil in iztrebil marsikatero živalsko vrsto. In da bi zavarovaB mnoge živali, katerih števila seje precej zmanjšalo, je ministrstvo za varstvo okolja sprejela sklep, da zavarujemo ogrožene in redke živalske vrste. Mnoge med njimi živijo tudi in predvsem v Prekmurju, zmanjšuje število rib v pomurskih tekočih in stčječih vodah. Zaščitenih je kar 32 sladkovodnih rib. To so kečige, velika senčnica, divji krap, zvezdogled, ki živi v manjših : AS; ■ ■ 'i Vplivi na živalstvo so zelo različni. od neposrednega do posrednega uničevanja. Živali so izpostavljene številnim škodljivim vplivom okolice. Vsako živalsko vrsto pa najbolj prizadenemo, če ji uničimo ali spremenimo življenjski prostor. Človek ogroža favno in okolje z onesanževanjem in zastrupljanjem zraka, tal in vode, z melioracijami in regulacijami, širjenjem urbanih naselij in gradbenimi posegi, infrastrukturni objekti (ceste, železnice, električni daljnovodi. ..), množičnim turizmom, rekreacijo in podobno. Najbolj ogrožene so dvoživke, ki so med drugim zaradi osebnega razvoja vezane na vodo. Zaradi suše se je precej zmanjšalo število različnih vrst žab: zelenih reg, krastač in drugih. Med posebno ogro- Mcd žuželkami so ogroženi kačij pastir, kobilice, navadni paličnjak, čebele in čmrlji, mravlje, rogač, nosorožec, veliki nočni pav IJ inče k in druge. Zelo ogožen Je rogač, ti leže jajčeca na trhla hrastova debla, Velikokrat potem ta drevesa posekajo, tako da v gozdovih ostaja vedno manj razpadajočega lesa, štori pa so ponavadi olupljeni. In s tem uničijo rogača in ličinke žuželk, ki ležejo jajčeca v razpadajoča drevesa. Na rdečem seznamu so tudi številni ptiči. Med vsemi so pri nas in tudi v Evropi najbolj ogrožene ujede. Ker do sedaj niso bile zašite ne vse. Je velikokrat prihajalo do pomote in so streljaj! ludi tiste najbolj ogrožene in redke. Še posebno zanimiv in redek del ptičjega sveta je pozimi v akumulacijskih jezerih. pritokih reke Mure v zgornjem toku na meji z Avstrijo, belica, ko-salj. pisanka, smrkež, okun, čep, nežica in druge. Izredno redki ribi sta črnooka in sabijarka, v zadnjih desetih letih su ujeli v reki Muri samo po en primerek vsake. Domnevajo, da pegunica zahaja v spodnji lok reke Save, Drave in Mure, vendar nahajališča še niso našli. Za naravno znamenitost mo- ramo šteti žive in mrtve živali v vseh razvojnih oblikah 0ajca, bube, ličinke , mladiči) in odrasle živali ter deli mrtvih živali (lobanje, kože, kosti, suhi preparati in podobno). Živali zavarovanih vrst je prepovedano loviti, ubijati, preparirati. prodajati, kupovati ali darovati, prenašati njihova gnezda in ■ f* k: ^.l Številne dvoživke so žrtve čedalje gostejšega prometa na naših cestah. Na slike je česnovka, ena izmed najbolj redkih žab, ki živi samo ob reki Muri. jih mothi v njihovem naravnem okolja. Živali, ki so zavarovane, ni dovoljeno zadrževati v ujetništvu. Z razglasitvijo ogroženih živalskih vrst za naravno znamenitost, določitvijo-varstvenega režima in t ureditvijo zakona o naravni in k«!' turni dediščini iMdo vzpostavljene razmere za učinkovito za ogroženih živalskih vrst. Po no«* so zaščitene še sladkovodne rit* j' morska favna. (Tu obravnavank’'^ živali, ki sc vežejo na naše N dročje.) Uredba Jc namenjena zašči« ' zavarovanju ogroženih ŽJval^ vrst, nc pa njihovih habitatov," IJenjskih prostorov. Pa vendar v Sloveniji številna območja' M živijo zelo redke živalske vrsiOj Med drugim Je takšno 01”«« f v okolici reke Mure. Verjetno ne zavedajo dovolj, da sc bo t* skrčil živalski ekosistem, S le«' bomo izgubili samo določene Iff ske vrste, ampak tudi druge, k> od nje odvisne. Porušili ravno ravnovesje. In tako ho . v« Sl? IK izgubili tudi našo naravno čino. dedi^ ALEKSANDRA RITUFE’* I cf : •> Vidra je med sesalci najbolj ogrožena žival v Evropi. ženimi Je tudi navadna česnovka, žaba, ki živi pri nas samo v porečju Mure. Številne žabe ob deževnih dneh, in ko iščejo primerna mesta za odlaganje, končajo pod kolesi avtomobilov. Takoj za dvoživkami so najbolj ogroženi plazilci. Sem spadajo vse vrste kuščaric, na primer martinček. Ogrožene so tudi kače, ki Jih pri nas najpogosteje srečamo, in to slepca, belouško in druge. Se najbolj Jih pesti neposredno uničenje zaradi predsodkov in bojazni. H I Na jezera pridejo s severa kormorani. gosi in labodi, rečni galebi, zlatorepke in vodomci. Sc posebno pogosti so kormorani in zlatorepke na Ormoškem jezeru. Vsi li ptiči so precej redki in ogroženi. Med ogrožene ptiče spada tudi za Prekmurje najbolj značilna ptica štorklja. Zaščiteni sta obe vrsti, bela in Črna štorklja,' še posebno slednja je pri nas zelo redka. Zaščitene so tudi vse vrste čapelj. predvsem siva. Zelo sc jc zmanjšalo tudi Slevilo prepelic. Kajti to jc ff I il I I i >7 ..•■'k Ir ■ i, Zelo opazno je zmanjševanje števila žuželk, ki ležejo svoja jajčeca v razpadjoč les. Med najbolj ogroženimi je prav gotovo rogač. Tudi sesalci spadajo med najbolj ogrožene vrste, posebno spomladi. Zelo sc je zmanjšalo tudi število ježev, bcloprsega in rjavoprsega Ježa. Potrebno je opozoriti voznike, saj so Ježi pogoste žrtve Čedalje gostejšega prometa na naših cestah. Zaščitena je tudi vidra, ki je pri nas precej redka in Je ena naj: bolj ogroženih živali v Evropi. Ogroženi so tudi veverica, podle-sek hrček ter mala in velika podlasica. Vedno manj pa Je tudi krtov in netopiijev. Na seznam ogroženih so uvrstili tudi mehkužce, predvsem velikega vrtnega polža, ki so ga včasih množično nabirali in jedli. Ogrožene so ludi vse sladkovodne vrste školjk, ki Jih najdemo v potokih in reki Muri. Še posebno veliko število školjk pa je v rokavih reke Mure. Med ogrožene Živali spada tudi inediciiiska pijavka, ki jo najdemo v Sloveniji, in sicer samo v Pomurju. Tudi deseleroBožnih rakov, ki so zelo občutljivi in jih zato najdemo samo v čisti vodi, je vedno manj. Zaradi onesnaženosti naših voda se je njihovo število precej zmanjšalo, še posebno navadnega koščaka in potočnega raka. ptica, ki gnezdi na polju, in zato se jo ob košnji med gnezdenjem velikokrat zamenja. Zaščititi jc potrebno tudi Čigre, golobe in grlice, kukavice, vse vrste sov, predvsem lesno, in čuka ter smrdokavro. Zmanjšalo sc je tudi število žoln, detlov in vije-glavk. Zaščititi je potrebno vse vr- Čeprav Številne živali, pred wem dvoživke in ježi, končajo pod kotetti avtomobilov, tudi tt-»e najbolj redke in ogrožene, niso ceste nikjer zaščitene, VE kka Horvat, Cestno podjetje, je povedala, da ni nobenih zahtev za zaščito. Pred štirinti teti je bila pobuda, da bi s prometniim znakom opozorili na veverice. ■Vendar je tudi lo zamrto. Poleg tega pa ni nobenih standardiziranih znakov. ste ptic pevk, razen Soje, srake in sive vrane. Zaradi onesnaženosti naših voda ter zaradi spremembe struge in vo- Tam, kjer je dovoljena različnost Bližala sem se Metelkovi. Že s ceste so se videle rumene stvabe. Tik za vhodom je stala železna konstrukcija, pod njo pa stara vojaška sprejemnica. Na desni strani je bila škatla, na njej pa je pisalo; Pošta za Metelkovo, Pred dvema mesecema je Mreža za Metelkovo zavzela in zaščitila prostore stare vojšanice pred nadaljnjim rušenjem. Mesina oblast jih hoče od tu izseliti. Odklopili so jim vodo in elektriko. Pa vendar se mladi ustvarjalci in različno misleči ne dajo. Sprehodila sem se po asfaltni cesti, polni luž. Kajti še pred kakšno uro je lilo kot iz škafa, sedfij pa je izza oblakov že kukaklo sonce. Ustavila sem se pred prvo zgradbom. na kateri je pisalo Youth Hostel, mladinsko prenočišče. Počasi sem vstopila v stavbo, kjer je bil včasih zapor. Prav tisti, v katerem so pred leti zaprli Janeza Janšo. .Ogledovala sem st panoje ob strani, ko je k meni pristopil mlad fant otroškega obraza. »Živijo,« me je pozdravil. »Tu so mladinska prenočišča,* mi je začel razlagati in že odprl vrata v sobo. V svetli sobi sta bila dva stara siva ležalnika. Okna z rešetkami so bila odprta. »Poglej, tule imamo Še družinsko sobo,« me je popeljal v sosednjo, ki je bila res večja. Vendar razen štirih ležalnikov in zamreženih oken ni imela ničesar. Fant otroškega obraza se je usedel na najsvetlejšega in razlagal, da tu kdaj pa kdaj že kdo prespi. Med drugim si je tu poiskalo prenočitev pet tujcev. Zgodi se tudi, da kašen študent zamudi vlak ali avtobus in se potem obrne na nas. »Ampak nihče ne ostane dolgo, ker ni vode in elektrike,« je Se zavpil za mano, ko sem Sla v zgornje nadstropje, da si ogledam raz- delo pet motoristov, oblečenih v usnje s kovicami. Notranji prostori so bili glede na to, da jc bila stavba precej porušena. Se kar dobrega videza. Stene so bile porisane z mrtvaškimi glavami in med njimi je bil parkiran Harlcy Davidson, Zunaj me je ustavil mlajši moški s steklenimi očmi in me povprašal, kje imajo motoristi klub. Pokazala sem mu proti porušeni stavbi. Ni mu bilo povsem jasno, ko je stopal proti »gostilnici.« Pojasnil mi je Sc. da se je postrigel in da gre na obisk k prijateljem. Sicer pa je bilo Še precej mirno in kar pusto. Kajti pravo življenje se na Metelkovi začne Sele proti večeru, ko imajo program. In program je res pester, vsak večer se zvrsti kar nekaj kulturnih prireditev: gledališke prestave, videoprojekcije, lutkovne igrice, razstave, predavanja in še kaj. Vsakdo z najrazličnejšimi okusi in zahtevami lahko najdejo kaj zase.. Metelkova je namenjena mladi neištitucionalni in alternativni umetnosti, Tu spoštu- stavo fotografij. narejenih v slovenski vojni. Pred mano je bil hodnik, na vsaki strani pa so bile majhne celice, kjer so bili pred leti še zaporniki. Na belih stenah so visele fotografije, med njimi jc bila tudi fotografija, posneta nekje pri Radencih. Na koncu hodnika je bila luknja, ki so jo naredili buldožerji. Ne preveč velika, ampak dovolj, da je bila poškodovana še precej dobro ohranjena stavba. Pogledala sem skozi luknjo in pogled se mi je ustavil na porušeni stavbi, ki ji po moji oceni ni več pomoči. Ob njej je ustvarjalo nekaj mladih nadobudnih umetnikov. Okrog njih so se motovilili najrazličnejši psi. Kasneje sem izvedela, da jih je tu kar nekaj, psov namreč. V stavbi nasproti podrtije si je skupina ljubiteljev motorjev EISEN KREUZ omislila improviziran točilni pult. Za njim je sedela zdolgočasena mlada dotokov ob gradnjah se vedno bolj točajka. Za eno od miz je se- i'"- I I čl fli h' Tr s ___ ' I “r V nekdanjih zaporih, kjer so sedaj mladinska prenocise®’ tudi prespijo. Mlada umetnica skuša narisati umetnino, ki str jo ustvarili buldožeiji. jejo pestrost in različnost. Tudi drugačnost. Saj so v Mrežo za Metelkovo vključene različne skupine, klubi in organizacije. Tukaj imajo svoje prostore Rosa klub, Lilet, makedonski umetniki in Se vrsta podobno in različno mislečih ljudi. Mir so zmotili le reki rado- obiskovalcev, vse nared. Ura pa se je počasi bližala 16,, ko sva bila zmenjena z Borutom Brumnom, Sobočanom m vedneži in nekateri člani mreže, ki tu Se živijo. Hiteli so pripravljat in popravljat, da bo do večera, ko pride množica enim glavnih protagonistov, da bi prostore na Metelkovi res dobili. Mreža ze Metelkovo ni samo gibanje, da bi dobili prostore stare vojašnice, ampak je boj za prostore, kjer bi mladi lahko ustvarjali. Se pravi, da to ni »skvot«, kjer bi ljudje živeli. Namen tega je, da se ipoljnjuje s tfllf'” Vti pr«' štor n a p,, .J.. J-J- - p, . udarek je na tem. ^„,1)^! .... J ... . J.,cent ijj. JI žijo umetniki, predvse^ umetniki, in ustvarjal«'^. jc želeli ustvarjati, a z« možnosti. Kdaj umetniki, denar, da bi si to se itlS' _____, . „|l#i'' še cHHrbno bi si najeli m' lajvH '^i kje je bil prostor. Js- " Jjjrtf-, koncerte in druge Koncerte in uiugv k-In da bi sc tia zbirali samo tisti, k' .j jii!« ustvarjali, so uvedli , red. Kajti tic bi želel’-tukaj zbirali brezdoth' alni problemi. Zato tudi hiSni red. In trike, je vstop v l*' telkove dovoljen sam« o zvečer. Zato iianiest' večerih gorijo Ko sva z Borutoni k (h pogovor o življenju i ji( n:» na M/>f»lV0Vi, I .riti L ■ Mb« It. I** li s- o nju na Metelkovi, se nju na iviciciklj"- v nilo. In ko sem mio. tn KO sem a-stopnicah navzdol. F ............< sija'^.^K- liski dvorani« lučka. Gledališke otroke pripravilo igrico. Naslednji dan sin I stTiint priklopil*'® _ji Tekst in foto: ki A Kf A t* da soLjim priklopil’ NANA jgstnik, 28. oktobra 1993 stran 23 vestnik Republiško odličje ~ plaketa ZSSS Marinemu sindikatu Odlige v pravih rokah Novo sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko — proizvodnja paprike , Med letošnjimi sedmimi dobitniki odličij Zveze svobodnih sin-^lov Slovenije je tudi sindikat podjetja Mura iz Murske So-Plaketo ZSSS so prejeli za posebne dosežke pri uveljavlja-luzvnju in krepitvi vloge svobodnih sindikatov v svojem ^Iju, Kot piše v obrazložitvi, je sindikat podjetja Mura vzor ?*tega sindikalnega dela in v ponos pomurskim sindikatom, sindikat vključuje okrog 5.500 članov zveze svobodnih ^dlkatov, to je 92 odstotkov vseh zaposlenih v tem velikem ‘"lektivu. Povezujejo se v devet sindikalnih podružnic s sedežem ' ''Ssh štirih pomurskih občinah. Posebno skrb uamenjajao varo-socialne in pravne varnosti zaposlenih, delovnim razmeram ' "li^seganju enakega partnerstva v pogajanjih z vodstvom Mure, J’ l^t usklajevanju sindikalnih interesov. V tem smislu je Murin “'®kat prispeval pomemben delež k_ humanemu in zdravemu Plovnemu okolju, organiziranju prevozov na delo, zdravstve-varstvu v podjetju, organiziranju letnih dopustov, aktiv-odmoru med delom, reševanju stanovanjskih problemov, .'’'*šken,ii varstvu, vključevanju delavcev v lastno kulturno de-in športni dejavnosti zaposlenih. Poleg tega so omogočili '^•'^nost kreditiranja članov sindikata prek Delavske hranilnice, ^9®*ni poslovni rezultati, ki jih dosegajo na svetovnih trgih, pa ^K««avljaju uresničevanje posameznih določil kolektivne po-sOltle. v I ®tK«ibMda za nadaljnje delo to je bil dovolj tehten 'azlog za pogovor z vodilnima dstavnikoma Murinega sia-»te sem čisto odkrita, Phznam, da nas je to priznanje '^^'^aprav presenetilo, obe-pa je to tudi spodbuda za ’?^aljitje delo sindikata v po-dlPI^. Iv Oipp J ucju i^iiiujKiaLa v pv J i'’ Mura. To je gotovo priz- "anje ,za ves vloženi trud ter i^^šadevanja vseh sindikalnih ^^'^ptiikov in poverjenikov, ki 1'*' 'tnamo v sindikalnih po-^ilnicah v minulem obdobju. *erio*—- in poverjenikov, ki pa je to tudi spod-« ® ''sem za Še aktivnejše in ./Jnejše delo ter uresničeva- .1^ pravic delavcev,« pravi fl^dsednica sindikata podjetja Erika Vngrinčič-Barba- pravic delavcev. « 5j»«kpriizplaai„ k ® Sovorijo o Članstvu v sin-b_ nrtTCbFiJirv z-ifrtZSrtitl /H d viti nekatera odstopanja, ki so se pojavila pri njeni izvedbi. Tako smo pri pokojninsko-in-validskem zavarovanju, kjer so bili delavci uvrščeni v 3. kategorijo invalidnosti, naredili ponovne izračune. Ker je bila nova odmera negativna, je do- '1 ERIKA BARBARIČ 1 VOGRIN ClČ-- predsednica .sindikata v podjetju Mura bilo okrog 90 odstotkov teh de- kideiT pozabijo omeniti, da Sikat' \'^ljučcni ne le v sin- ampak tudi ............ ihdejavnosti tekstilne domestila pa se niso revalorizi- i^’^^^opredelovalne indu- rala z rastjo plač v gospodar- ‘,\'”hi’ja in na republiški stvu. To bi seveda pomenilo, uji — , L- -- če.? ne- lavcev manjše zneske, stara na- rala z rastjo plač v gospodar- I ic v okviru Zveze sindikatov Slove- sindikatov Slove-posebnih dosežkih si čast, da smo pri spre-uveljavljanju nove ‘.^[j'^/’'ene in pokojninsko-in-tij zakonodaje poskušali ^'^lanskih primerih popra- J. da bi se ta nadomestila iez ne- kaj let izničila, S tem smo ho- teli dokazati, da je teh prinie- Sloveniji Še več. Zato rov v Sloveniji sc vcc. £,0™ smo s pomočjo sindikata skušali zadeve spremeniti na republiški ravni. Po enoletnem dokazovanju in utemeljitvah je MNENJA, STAUŠČA... vodstvo out ne polemiko, smo se odločili zaradi oblektivnejie in ^rnu sr i/uic/l... ........ drrvt ""“‘"J*' ° dogajanjih v podjetju s piihodom novega general-S Gerjoviča in da pojasnimo stanje pred prihodom g. IT. tam je bilo, da si bo želel novi generalni direktor ižbrati novo t‘hi,,,^°‘^riavcev v katero bo prepričan in s katero bo podjetje ta “ obsoja Zakon ‘Š postopa , tla smo delavci, ki smo do seda, voaiii pm„ei,e '■ eao Uro po prihodu g. Gerjoviča v podjetje je verjetno ma ^''n. Prvi dan nem je naznanil, da bo do jutri pripravil izjavo. "‘orali podpisali, če ne pa. 'lai/nfaM.-tlire Ifiiv , Sn„ . ‘riava o prenehanju delovnega razmerja “'I Podpisani izjavljamo m javno priznavamo, da s^ ^labo poslovanje delniške družbe Elrad in poireatt gl k (ei? "tijrme plače Elradovih delavcev. , Bi “ '^tišega začasnega izvrševanja dolžnosti smo poslova 1 , z našimi osebnimi egoističnimi interesi. _ J i. 1?’^ sporazumno prenehanje delovnega u^tniška du se bomo v podjetju do lega dne razdoEdi m ^'PliičnJ^^t^ aima do nas več nikakršnih obveznosti It nekoriščeni dopusti). S svojim odhodo^i pod janto razmerjih, ki vsebuje tudi določila ; V <11 'os rt postopa z o delovnih ruernet"'’ —--------' , . ■ delavci, za katere ni do sedaj vodili podtetje I. mo uro po prihodu g- mkirafi podpisali, če ne pa. «>"- k sprejel Zavod za pokojninsko-invalidsko zavarovanje določilo, po katerem se z letošnjim aprilom revalorizirajo izplačila starih invalidnin,« poudaija poklicni sindikalni zaupnik in sekretar sindikata v podjetju Mura Jože Turki. Stoodstotno izvajanje kolektivne pogodbe Seveda nas je zanimalo, kako konkretno skrbijo za gmotni in socialni položaj delavcev. Pri tem je v ospredju zanimanja uveljavljanje V pravilne tarifne razrede, to pa delavcem omogoča dodatno socialno varnost. V Muri ni problem pomanjkanje dela, ampak je dela preveč. Pri tem je potrebno, da se delo opravi tudi v dodatnih dneh in ponoči, zlasti ob konicah. Da tega dela ne bi bilo preveč, poskušamo najti z vodstvom podjetja skupni jezik, da bi te zadeve spravili v normalne okvire, to pa bo v prid delavca in njegovega zdravja, da ne bi v daljšem obdobju čutil negativnih posledic,« dodaja Jože Turki. tl A',. ■ t 4 4 v I« ) < -n. IZ PROIZVODNJE - Murini delavci so se izkazali že velikokrat, zato je najnovejše republiško .sindikalno odličte krona uspehov tega marljivega kolektiva. Fotografija: NATAŠA JUHNOV splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, predvsem izpolnjevanje njenega tarifnega dela, poleg tega pa skušajo čim dosledneje uveljavljati izplačilo plač. »Ugotavljamo, da smo v letošnjem letu dosegli stoodstotno izvajanje kolektivne pogodbe, hkrati pa smo skušali vsa delovna mesta uvrstiti V JOŽE TIRKI poklicni sindikalni zaupnik in sekretar Murinega sindikata Velik zalogaj pri lastninjenju podje^a V ospredju zdajšnje dejavnosti Murinega sindikata je uveljavljanje splošne kolektivne pogodbe. »Ravno v tem mesecu skušamo najti z vodstvom podjetja skupen jezik pri uveljavljanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Zato želimo, da bi se najprej podpisala pogodba med sindikatom in podjetjem. To naj bi se zgodilo do 31, decembra letos, hkrati pa želimo, da bi do konca marca 1994 pripravili in podpisali podjetniško kolektivno pogodbo. Cilji Murinega sindikata so predvsem, da bi v podjetju dosledno uveljavili splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in predpise iz delovnopravne zakonodaje. Čaka pa nas tudi velik zalogaj pri lastninjenju in uveljavljanju soupravljanja v po- djetju,« menita sogovornika. MILAN JERŠE J- G. Gerjovič poudarja, da je stanje v podjetju mtzerno, bolj alarmantno, kot je pričakoval, da je podjetje pred stečajem. Izjave o stečaju močno negativno vplivajo na nadaljnje delo in imidž podjetja. 4. Želimo poudarili, da so bile zadeve - posli, ki jih g. Gerjovič poudarja v svojih izjavah začrtane in v realizaciji že dosti prej. - Prodor na vzhodnoevropske trge, zlasti na Madžarsko. Pogodba o obdelavi in raziskavi madžarskega trga je bila podpisana v juniju 1993, v realizaciji so že tudi prva naročila. - Pogodba o prodaji nekaterih nepremičnin je bila sklenjena s SKB - Podjetjem za nepremičnine p rfiesecu juliju 1993,^ z namenom dezinve-stiranja OZ. zmanjšanja Elradovih obveznosti do SKB, ki so v višint 4,S mio DEM, kar pomeni te tromesečno Elradovo realizacijo. Strokovnjaki bodo lahko ocenili, kaj takšna zadolžitev pomeni. Objektov pa nismo želeli prodajati po likvidacijski ceni. - Zadolžitev v tej višini je bita že ob prevzemu poslov od gospoda Žlebnika v novembru 1992. Poudariti je treba, da je podjetje v letoš- njem letu poslovalo z lastnimi sredstvi (zagotavljanje reprodukcijskega materiala in OD), niso bdi najeti novi krediti. To je razvidno iz dokumentacije v podjetju. S lem ne trdimo, da je likvidnostna situacija dobra, soočali smo se j velikimi težavami, vendar smo jih uspeti sproti reševati, kar bo potrebno tudi naprej. - Tudi sami smo v sanacijskem programu decembra 1992 zapisali, da je potrebno med drugim vskladiii obseg zaposlenosti z obsegom ' poslovanja ali obratno, kar priznava tudi bivši direktor g. Žlebnik v članku v Vesniku dne 14. 10. 1993. - Obveznost do Gorenja - zunanjih enot Muenchen in Dunaj je v višini 400.01)0 DEM, kar je na osnovi kooperacijske pogodbe skoraj konstantno. Saldo je pred dvema letoma znašal 1,2 mio DEM. Trdimo, da je podjetje ob tej predaji v boljšem ekonomskem polo- 1,1 -"■utlr ^ruž^E^lu^/svo^e^Mebne^tasininske šertifikate.^^^^^^ . . iaju, kot takrat ko smo ga morali prevzeti, zato do sedaj nikoli nismo razmišljali o moinosti stečaja podjetja. P tem trenutku je na prodajnem segmentu KRS podpisanih za 2,b mio DEM pogodb. Ob tem je treba poudariti, v kakšnih pogojih smo delali: od februarja l tem je treba poudariti, v kakčnih pogo/ih smo delati: od februarra >Penipisali, nezakonitosti bodo morale dokazati za to . /^>^2 je't)ilo Sest poiskusov iskanja direktorja, v letu 1992 so se na tej v podjetju in zunanje iitstimcije. ’ funkciji menjali štirje delavci. V letošnjem letu je bil razpis opravljen jf poskuTali (rei.gtsiiTrian, vendar ne pMii ao dvakrat, to da ni prišlo do izbire direktorja in stabiliziranja vodilne J '0 o ^da na uro in Štej« sekunde. Našim sodelavcem je po treh uran krivo vodstvo podjetja. „ ' prepovedal komuntetranje z nami, ker nas je »skinue. Bivšemu vodstvu se očitajo egoistični interesi. To lahko zanikamo ie 1 s primerjavo plač bivšega in novega Elradovega vodstva (razmerje 1 2) .^<>1 2 ^^^Si^dnem zavarovanju vodilnih delavcev je bila skle-on/*' jo je tedanji generalni direktor g. Žlebnik. Pa -P^^dba potekla, po enem letu, je vodstva ni obnovilo. Čdvarovanju vodilnih delavcev v priporočilih za sklepanje pogodb o zaposlitvi, i £/ruii’ji si 'ega - ' t •Wti. II s primerjavo plač bivšega in novega Elradovega vodstva (razmerje 1:2) in drugimi določili pogodbe, ki je podpisana z novim vodstvom. Kljub nezakonitim postopkom g. Gerjeviča pri razreševanju starega vodstva želimo, da podjetje uspešno dela, saj to pomeni kruh za SOO družin v radgonski občini. I J ž f Celotno bivše vodstvo •! Epilog 0 pekoči papriki v poletnih mesecih smo $e kar obširno razpisali o problematiki pekoče paprike. Čeprav je bilo semena le 30 kilogramov, so kratko potegnili pridelovalci paprike v Po-muiju in Podravju. ABC Pomurka Zunanja trgovina je končno le priznala krivdo (kot uvoznik), odgovorna oseba Jože Jerič se je tudi javno opravičil vsem oškodovancem in obljubil, da Im Zunanja trgovina poravnala nastalo škodo v višini 120 tisoč nemških mark, odkupila pridelek in plačala marko za kilogram paprike, dokončnega krivca pa kljub vsemu še ni. Ljudje še niso dobili nikakršnega plačila, prav tako ne vedo, če bodo res dobiti plačano odškodnino, ki naj bi znašala vsaj 5 tisoč tolaijev za ar. Prav tako so se s to problematiko nepreverjenega uvoza (ki ni prva tovrstna) razkrile številne nepravilnosti in zakonske nedore- čenosti pri uvozu semena. Čeprav dolgo nismo mogli izvedeti imena nemškega partnerja (navajali so le, da je iz -Hamburga), je danes znano, da se imenuje VAN-DERHAVE in da je sklenil posel v vrednosti 27 tisoč nemških mark s Pomurkino Europrodueto, katere direktor je Jože Jerič, Seme paprike pa ni nemško, ampak ga je partner uvozil iz Poljske. Uvoznik jamči za (priznana sta le dva inštituta: blo'Vt Sad in Zagreb) in poleg tega Slovenija še nima ne pooblaščenca in ne išdtu-- cife za priznavanje posevkov po standardih OECD.. * ' 'S'. "S. ■ ■'1 ' vWL''i J' •^1:' V' I! ii ii S #<• #• ■s I, I i I I I 'X '15!? ^1 K j.: s '09 HM bo v nedeljo, 31. oktobra ob 17.45 v soboški evangeličanski cerkvi PRAZNIČNI KONCERT LJUBLJANSKIH MADRIGALISTOV Z ZBOROVODJO. MATJAŽEM ŠČEKOM VABITA GOSTITELJ Ul DAROVALEC EVANGELIČANSKA EUROTRADE d.d. Ljubljana CERKEV JOŽEŠTTVAN '1 I J J (i I -1 b ti '^i d Sf I stran 25 vestnik, 28. oktobra 1993 vestnik Olga Lazar , .e .totirtl’ e%«l" , vCV>C'^ v SPOMIN NA VAŠE NAJDRAŽJE Olga Lazar Čopova 8, Murska Sobota Tel.: 23656 'Vse vrste rezanega cvetja krizanteme iz lastne proizvctdnje (velikocvelne, pajki in marjetke) sveži in suhi aranžmaji OB DNEVU MRTVIH SE PRIPOROČAMO ZA OBISK Gornja Radgona in Mele Tel.: 069 61 552 Cvetličarna Radenci Tel.: 069 65419 I I CVETLIČARNA 0k Cvetličarna I ob 1. NO'^ ‘ velika izbira in posebna ponudba •^IZANTEM, PAJKOV in SVEČ IZDELAVA ARANŽMAJEV, ^^eban. vencev, šopkov (tudi poročnih) CVETLIČARNA 1 KAR SODI V CVETLIČARNO v^pNA, Fcrfcovci 47^ tel. 44062 ^^KOŠJE ' k VE Jasena on rt. ■ KŽO^tole da zdi, da s CIPOT Gnjski 4ti Muiski Solrottt, Id.; 22193 POČASTITE SPOMIN NA TISTE, KI STE JIH IMELI RADI Jiranžirai^č cvetja * ponuja - rezano cvetje - iopki (poročni) - venci - sobne rastline - suhi aranžmaji - adventni venčki - božični aranžmaji D,yaaa 10; tel.: 069 23 533 Murska Sobota r k tern ■^pA/t VSAJ r- VRTNARSTVO - CVETLIČARSTVO —, EMA Ivanič častni OB DNEVU MRTVIH IF S SVOJIMI STORITVAMI ŠE POSEBNO PRIPOROČAMO MorŠinci 16e, **•* \. LIDIJA GVORFI Lendavska t3a, tel.: 06932990 MURSKA SOBOTA i VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO BARBARA PINTARIČ ** »> S o 'p ■■ (AV' ‘ OB 1. NOVEMBRU i i - vrste krizantem ~ aranžmaji iz svežega in suhega cvetja - rezano cvetje po izbiri ~ aranžmaji (po naročilu ali brez njega) 'i VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO BARBARA PINTARIČ t Prvomajska 5. TURNIŠČE, teh: 72069 NOVA CVETLIČARNA V BODONCIH CVETLIČARNA ®1 > delovni čas: Z VAMI V DNEH SPOMINOV NA TISTE, KI STE JIH IMELI RADI ponujamo: g vsak dan od 8. do 14. ure 2 v soboto in nedeljo od 8. do I 12. ure o za _ vence... S NJENO nepreki- rezano cvetje, ikebane, suhe aranžmaje, sveče... i 'I CVETLIČARNA MOJCA, Bodonci 140b, tel.: 49241 stran 26 vestnik, 28, oktobra: vestnik II 5' I Trgovsko in cvetličarsko podjetje RATNIK d.o.o., TIŠINA Prodajalne: - cvetličarna TIŠINA, telefon: 46 238 - cvetličarna in prodajalna z živili v Rakičanu, telefon; 32434 Podjetje z večletno tradicijo se vam predstavlja s prikupno ponudbo in hitro postrežbo v prodajalni živil in cvetličarni pri bolnišnici v Rakičanu, Izbirate lahko med svežim sadjem, sokovi, sladkarijami, cvetjem, igračami, darili in Še marsičem na željo bolnika. Črenšovci Prekmurske čete 20 Tel,: 70-560 Beltinci VRTNICA Mladinska 9 Trnje 58 Tel.: 70-560 O.i K 4* B r« i' Lt. -I Mr« n '1 Izdelujemo vse vrste cvetličnih aranžmajev za vse priložnosti, sedaj ob dnevu mrtvih pa ponujamo še pestro izbiro rezanega cvetja in sadilnega materiala... Trgovine so odprte vsak delavnik od 7.00 do 16.00., ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 12.00 do 16.00. Pestra izbira, hitra postrežba ter ugodne cene so razlog, da nas obiščete. Priporočamo se! RATNIK, d, o, o. Tišina-^ CESTA - Nova cesta skozi Dolgo vas, ki je zdaj širša in ima pločnike, je pomirila razgrete krajane. Ob nedavni policijski stavki pa se je ponovila prejšnja podoba: kolone vozil, huda kri, negodovanje tako voznikov kot krajanov. Če je le bil prostor, so vozniki parkirali pred hišami. Kot kaže fotografija, je to domačija na desni strani preprečila z mogočnimi cvetličnimi koriti. Fotografija: F. B. ,1 o CIPOT Grajsla 4a Mutslia Sobota, tel.; 22143 t VEŽICA - O gradnji mrli- j ške vežice v Dobrovniku smo že poročali. Zdaj ko je gotova in tudi blagoslovljena, objavljamo se sliko. Fotografija; F. B. v sva satnal Jflz /n SKINY! LireSTVLfi D N o E 1 EVA H n W EVA H ! Obiščite nas v specializiranih proda/alnah s perilom v Murski Soboti in Lendavi! I - lončnice, - rezano cvetje, - šopki, - razna darila, - srebrni nakit, - ikebane... 1'1 L CVETLIČNIH ARANŽMAJEV PO NAROČILIH ODPRTO TVDI V SOBOTO, 30., IN NEDELJO, 31. POGREBNA OPREMA: - krste - križi - venci - pogrebni šopki - ikebane i Postavitev otira izdelava venca brezplačna, CENE ZELO I UGODNE! I OKTOBRA, K OD 7.00. DO 18.00. V VSEH NaSIH TRGOVINAH. Priporočamo OD IDEJE DO URESNIČITVE Vrtnarstvo m. sobota, Kopališka ul. 2b.,® [NOVEMBER vse vrste rezanega cvetja krizanteme v prosti naročila za aranžmaje i I 1 V naši drevesnici razmnožujemo in gojimo zahtevno d’*®''' 1 nino, kar najbolj prilagojeno našim podnebnim razmera^. D zato je trdna, zdrava in raščava. Med številnimi vrstami । I sortami imamo tudi; JL Sadike pošiljamo tudi po pošti in železnici. bodike (llex), cepljene smreke in bore, magnolije, kleke (Thuja) za živice, pahljačaste javore. Oglejte si našo drevesnico! STROKOVNI NASVETI rododendrone, . velikocvetne srobote (CJen^s’'^^ vrtnice na lastnih koreninah, in mnoge druge vrste in sort® I VRTNARSTVO MURSKA SOBOTA prodajna mesta CVETLIČARNA PARK Trg zmage 2 Tel.: 21 501 CVETLIČARNA CVET Na tržnici - Tel.: 21 140 CVETLIČARNA ROŽA V BLAGOVNICI M. Sobota Tel.: 21 083 69000 M. 3000^^ h Kopališka 2b Tel : (069)31 . Faks.: (069)23" 400 229 b I 'I ZA PRAVI IZBOR RASTLIN, PRILAGOJENIH NAŠIM PODNEBNIM RAZMEH^ rr 13 j^27 vestnik, 28. oktobra 1993 vestnik nakup mehanizacije 1 na kredit »O 5 LET 1 iOBROKI V ENEM LETU 'ZNESEJO SAMO r OJ 1 KOT ČE iHAČATE «s T l' !! d i ! gotovino (S I ” ‘Se, ll 1) BOLCAR AOROAVrONETAl SPUHLJA. tel.: 062 776-515, fax: 062 776-208 ŠIKOLE, tel.; 062 792*188, SELCE, tel.: 062 723-187 r~api trade Mlajtinci d.o.o. GORENJE TRGOVINA AJ NI RES... PA JE! upokojenci, delavci, obrtniki HKKUP HK - gospodinjski aparati GORENJE - videorekorderji - glasbeni stolpi - satelitske antene - mikrovalovne pečice i. *^**°j’ . P® 93 mesecev servis zagotovljena k* BARVNI TELEVIZORJIM^ If/ prepričajte se sami o ugodnem NAKUPU! INFORMACIJE: API TRADE. Mlajtinci 37, MARTJANCI, tel.: 069/48193 i Vestnik -^^ivečja trgovina STORITVE IN TRGOVINA, UVOZ-IZVOZ y^RIUM Podjetje za proizvodnjo, storitve in trgovino • SALON POHIŠTVA KROG Spoštovani kupci! Obveščamo ve^, da v FK^^emt^ in ci^embra veijajo posebi^ nižje cene pc^ii^vai Cenejše boste izbirali kuhinje, spalnice, otroške in mladinske sobe, dnevne sobe, predsobe, sedežne garniture, kopalnice... Pričakujemo vas v našem salonu v Krogu, Murska ulica 27, vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. tfo 12. uro ali nas poktičito po tol. it.324S5. ASTRA TEHNIČNA TRGOVINA Ljubljana, Staničeva 41 p.o. PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 13, tel.; 22003, 32190 • topli podi {2,3 in 4 m| • taplsonl • talna In ^eradta fdula • teplia In ^or za pdagai^ 9 laki Ih barve »i zfd Nir Iimi • IHatlla • plastična j^saoda In embalaža S in gumijaste oevi 6 saič^kia p*1 (rokavice, škore^l, Movnltd, bund^ ii gume za osebi« in icm»ne avtcHhi^e, bi gume za kmediske prSciJu^ UGODNE CENE! BREZOBRESTNI ODLOG PLAČILA DO 5 MESECEV! l I agrotitti ljutomer d.o.o. Podjetje AGROTIM Ljutomer, Prešernova OPRAVLJA PREVOZE S KOMBIJEM C 25 D - povišan, Ljutomer, 7, tudi mednarodne z vsemi špediterskimi in carinskimi storitvami. Cena po dogovoru. • Oskrbujemo zasebne trgovine, lokale, Šole in druge ustanove s programi: DROGA, ŽITO, ŠUMI, GORENJKA, IMPERIAL, PODRAVKA, LOACKER iz Italije. Informacije po telefonu: 81 652, popoldan: 87514, 89123, 89109. TLAS d,o,o. Murska Sobota _________ZAVAROVALNIŠKA AGENCIJA Vabi k sodelovanju honorarne sodelavce za obmacje LliJOMERA in LENDA VE - srednješolska izobrazba - možnost redne zaposlitve Direkcija: Lendavska 16 SLO-69000 Murska Sobota tel. 069/31-740 069/31-741 telefaks 069/31-742 tim tovarna izolacijskega materiala p.o. ii laško ■I IP OP’ I« T.'. SIOVENUH OUAUTT $L(WeMKA KAKOVe^r ■J I Bife pri MARJANI ZENKOVCI vabi 30. in 31. oktobra na domače koline z bajto repo. Zabaval vas bo Ljubo iz Pulja - prijetna dalmatinska glasba. Vstopnine ni. VABUEM! Referendum uspel v krajevni skupnosti Rakičan so imeli v nedeljo referendum o uvedbi novega krajevnega samoprispevka za obdobje od 1, januarja 1994 do 31, decembra 1998, Glasovanje! e uspelo, saj sc je kar 80 odstotkov tistih, kt so priSIi na volišče, odločilo za uvedbo samoprispevka. V Rakičanu bodo denar zbirali za gradnjo vaške kanalizacije in spnnne potrebe kt^evne skupnosti kot so; vzdrževanje objektov, ki so v lasti krajevne skupnosti {mrliška veža, vaško gasilski dom, tehtnica, slačilnice na igrišču), pa tudi za vzdrževanje poljskih poti in ulične razsvetljave. stran 28 vestnik, 28. oktobra!^ K ’ L r ,<■'■ 5^ w i ■'.flQ Z k. '3r .i ‘ vestnik fe* s i * * r s_ r u K ! I- “ C’ -: -"»s?".* ■ *: rf«*-** * «• S V w i F?•■'”.•.'■■h.-'. • J ■r* P' r^*** * Alt* MH* *r> n h M •'.•'■'Mii i."* >i ’ 1 I / »ii--;;- ■r .***.*; 5® • %4 4 ! S •r -.7 ,f'*' •/-1* * .J J *J > A- fr;’ «*■ /''l*|)*MIM rW 5? £ * jr Fi' ■ * i? >« ■'-*-,Ms ^-•4 :#r ■■ 1 •V,. IB s^ * 1 ?94 J s, ' ' «« f! 11.02 iSiO'^^,.'. to tn^e »n P' KRfttJ ,tiitnBk / ve'1««*" J- 5» ?■ s , .... W ' 'j: 5 1, S ■t .. O 1: Is ? Ql iU ^(0 I yj IS K k S R g g G 4 a-j Sli Is i? 1^ 8& fes '^«1 a = .a>G$2 .a ..;-<8ssa-s ® y --. -a c o .i. 8 £ I '^ .^' ”<5 2 ‘ "k? £ ,3 •Ni- La 67 E s S . o x: ' -gHx ’’ 5 « > < S rt E -V rt »" rt z Ul o (A < z UJ > o » > z UJ > o Vi < z UJ > o CO P < Z UJ > O co > < Z Ul o ij z UJ o > O s iS -2 M '•^ ” E ra ^'N , = S'S 5=.*“ I 1 kkk I 7 y 4 i .3 .».s p'-s.-s ’ ” o ." S( B — X c ' g ,_ -fl. I < čo^ 5 S .K. .Kx--. ' «7^ c ^■^xS čT S s.!^ i o "S > 00 /*i I Sl £eč-u-O ',j F 9 I S t a d -7-5.2? X?.S,®X (X Q ' 2 s c I V — • ra js w ■ ■' 1 ^8 S.cg.Š2-i B fs 2 t< ’= T —< C rt I I ,P'“^i2f„-_čf --sS jž.s-c;! u-ž 85'| = £l|°Kg.a O^AZ<.Jk^C/)frl JAG n c rt •0° s £ 4> 2 B 6 p . e I fl) 3 rt C P z “■ i*'* oo‘^’o.£“too .. o7Ž7k s^“ "7 c ^FgS-rO. = ' |7iQ x:E:g^x7s ^J17 ' 01^5 sla F-t^b^ 1 F £-iS-_« 2 E"" 7O4S -O^Ni ' S O s s s 2 š « d9 rt C N rt 2 i ‘. rt " 2 I ““ s S-5*^ lA rt AJ *"' ^ I 5 5 -^-a 5 L" - 6 ®m=O“2j5” 1-^7 2Tj=d„-S^ S s 3 ^2 B G cž-e k2*” - ¥ ra ■s ’ = 1 2 d .s ■= ft. „ i 2«^-“■>s s £ = -S s ■3 _—. iA— GrtOiradG 'k ra 2 rt 00 B 0 I - '* 55 ® ^sn 12_r ”• ra Ora^B rtO vS!*^ " £ M > ;BP’" c ra,D |2 I ,«S7S4 ' £ ' '^¥3'Is o-g!W | " .4.2« I ??«g=?:--- *g'b-5:.!lox2ffi -okS^CLCa. I zi I Q ra — ra ' B 7 ,g -2, ' z "J ’ 3 F X C O N s I 2.Z 2 I O 2S fN csi z B - .G £ -o rt &, s = &< lu ra O G E " s = J \a J Cm a Srart*rao_;«c.AO A ■3 2.ra^t;4f2 £ 5 □ cibrt *- fii C 5 Ji d = lo 1,-,^ ?; ra A ?; ■« >• . J. r _ “ A-k. e 2 v J;wra“ I^.Fjag'- iRiŽ a8 g« s 1.0» 8 Si° Suj® ' - t" -1 00 — c < 3 ^2.1 "‘"'i = '^x ti.t; ' ?S S ' «5S“a^-§-7-S-l3 32-.=, g F b J-. _ rt riaS-a " ii s I ■£■ A J« 1C, ■a .3 s = ^^S?.8 S'O-“ " N o rt ■^Om ± Va . G •T “ 0 oOff. ra " ra I 1 rt rt - ra ra s ri ■3'' 7'’.' > “ & ra v> -© B ra. “ =*7i ^ '= -Sjrt ~ ■S d i g rt B 3 T - -■; -M ’ K ' 1“^-I^:=^ra^2s'^ . Tj .2 5..^ ., o , - fc g .: s:2L s S2?'^l2.S7-£j5 5 rt c rt rt in ^ -— B G “ Gj ■_* rM _ I □ .E < s * ' ' «1 a? (5 • - * A ra rt ra J.rt S7r-5 ,<,j£oS-!jg ! ~. .U x3 M u% ^3§73^ 'S^“ S ■~, «1'1 £ o J' ffl . C n°Q 2.2% cc 5 u 5 Ž b ^>z . <*1 4J K ' m c ffZl s.2 3 > I so 5-g>o „.1 i ' -'j" .- ."■ ■« < © fS - ” TŽ S = F ■£ N to ;G O O a kr, £ "■ i-S £ " >= s o ■£ IB rt ra > 00 tz) I N rt aw ‘S «1 _ BU £ Vi ” rt rt O — E 1/5 eSS , I 5 S k iG I *Ž 1 1 biD £ 2 -- rt " C rt raZ-k— i: B-Fj,^ I o — Bi-j^OraOrt ' ciG»ra ^1 vtOb.c-u.^^rj s 2 .^js £ S S S ra^oS - |-£CB1q .?2ra, ‘rt^^IrartraCJi CD s ž ■? * v rt >u ? * X I ‘ nj ■” 1 £ 1.2 o 1-3 v rt ® s = lO rt jd I -5^;:; .2 Ig -. £ > ” c Z S 'T' 7i P ra I - 4> O -c ° H :2.g K 'i - J “rt5° "SS7li ra rt ki« ' S220 • .r lej: I CL G rt s > ■ I _ -- rj M-i' rt rt S A e5 M ® - -.-.iSfi « I ira -© tf lO k v> c 'J y rt ,'a ■^‘■'j:'i''k.-uic'rk '4 25'^-^-Ž^iS" p 1 a FS-o7.1i75 o rt rt C SsVt^aSi' ' e-3 o 72 ' u I F Ea o I M o z (N c J2 --I • .-I C rt o 3 Vi > e < o: Vi > < > ®s : ■*"•• j“i k - rt »ra Ur ri £ 2 B’C I "S >55 7-SŠe«k^J ~ l^i7 ■‘o ?- ! n >Q *ss 7-82-2 751 :--4j e 2:5 , ■**■ -u , ■^"2 s L ■« ri S v a {i,’=i o S i "S v F.1 © * rt 2*^ I -ra ra B ■= »^ o o 2? I -v s.E 2,^ '"-'"*r g.-S8SS o « s? o« EriZ a o ira F- I.A 2 Q O I > H jŽ CZ) < iii Vi z < ►N O < S e S'5. 2^ 5**^ i> ulS 2 G §,©sros ofsio ' G-^QJ ' ._ I ci ,s-s W S -,|h-l7'=1i.“E <3-< j. a ■§ 6 7 g S‘£ “ 7 aU^^S^F^F ■ S S -2 F “• kj n bO 3 rt N 22?^ =3 I I I c I ® «©5 2>©O® ra»rt © 5 © ^-1 Os T r — ■*■ — s 5 — • y F^s, , r-'w OoN Ii ,B7s7;-.t--a > rt :g o G rt F _ J= ” 1 .1 s ■* t^2 5 15 g-t^ F E S ""«Si- |**Zmk°= 1'= = £.'7 ?J šl K I O p —-t I I«- v E M I 0 :2f2<š i.1 = s ' « ^' a o c ,-S S-CJ E — = cr-.|-= I g7 ' 1 §.,(3'® s fr'ra rt tL” I ■<^■£■5.-1 (S M > fS p c rt O 2^ rt O I rt < Vi Z < 'N O < E > ;"3 csf .^11^., §11 a a-ao-Š s u - .> -s ,” š F 'B > S M Fk UJ I kfj > H S = s , gs.ž^? £ - F F C 6 E BSi^ gj --■ SfI^O,-,— " ‘= 5 " ‘5 E a 'N £ -g ' ■£ S ;= ' a^ SaoiE mejt-Sm ----- ti-*_ c 2.'"N'..5 27- 3 s F ' 3>r2.“r O c C .i ? W1 t rt rt KA - 1) 5 u ' D p p) 3 2 £ £ ra -M 'sG 0^ I I ' ?■ G rt N rt I u° rt I c :3 N *jgSč«M>Sra'5p raJ^k*^; rtCB>w G“ c bSž?2 , 'G jD — ra „ -• t5c7-iSb^^-2^ N.15 rt r B .2 -4 §•« .2 . g j; .2 .-a F c \o V ' :5 - .N p > rt rt © G G •— m .J A c i*^Ara.S7 S “ ‘ S c £ ri utf , _.« )5 rt S>‘'^;£,cj27 8 ' ' ■£ g -g F s . „'-r£2 ugCi E;;; 6 Oa-F ©Q Gki,««^ O© G 3 , -šiž “■5.-sžgS^s-?-S o u . =_ ff I .c Bi>5!r;85 o'" 2 — la p 2 O » e iš = |2 c 5 3 "S o C: i •- ® ■■ S i? S ‘5 “ ” - cc «3 l;iTj;l:2=a1 O rt 3 a > t iN fr S .iJŽ B ra X 2 k, i £ I - F . s^ Eu2 2£ ga-^.57j:i n I ■5-Čo rt rt C/J c o 7^311 i?£'Sh|E£. 7^Qll£ = ,JOSlO^■«,£■a ^2 t ' S-' = = Ci Č IX > £ S ra ■«,' S: fi. s ;■= - g~ o g G rt ŠsiS š-S '■- I I ,rt «> ’£^>°Sg.S.3S* e CZ5 I H ra ('X 00 = 2.FM • —r1 t— i-j 2 J w I ,rt :n,k.| I ©■ra u '■£^ ' c VI t3 ? f 1 B « S.":X t'! /O = £ F i ° ,=k— 'B ■■: u "g ” r- 3SI £ -° a ° , E g£ , u-" .= S.7-■-'S (/I C rt n rt rt rt “ A i ,• iov o o ■?• u 3 e t X A 3 ©"A ra'd1>C< Cu A ra !>oS,gs2ij*t^ ArauiAo^?© -tt'' S-S F S^ki-® --Skj.?SoS o I i — — — . u 3^.3 C N Zgg u |O g ,p jo- rj Z s“2~u“'n ' £ = £ 2 gl - £8 3 E = .£ .2-" -5 t ■5 Q B MJi < G 5» o s rt Jt .=. E-E S! 5 i 5 = dSŽ 8-°| 3 (rt lO ' rt ' ra ra goS-Sb ' 2 ra © ra ©.ffi S)= &■> d £P‘==’ I □ F "S ^5 c = 2 S .£ 7 F? 3 Si & E '~-5.'5’« = S‘i: 1'^ = ^.ci M'© © rt ra ~ 2^^-5rkoSS^2>g VV SŽrt u £ 2 s £ “ .^rrj S:E TJ a cc K . • rt ra ' ra £7 7« F 5 ^'.= ,_>I.*1'U iJ^BkkB^^ .zSkcS 5 £ s ' g S3.L.7 o —j p F h^l dl I . F-l . . d I E *' N 7 , E. 3 - _ I 2 ■■ c C") 2 ' ' “rC rt vr O ff A_ M G fn 2 ra — ,80 I .-y g ' -■ S " 1 Eli" - •“' ■-■- cc - ^'r. ČkD C S3 2k ^^■Gk 'rtrMrtCiZ^'..-^^- I fc f< 2 O . .A« ? i 7^Ss; rt •* rt !: • • o«x I a I o CZl (M “ ■© ij B 'rt ■ 3 7s g. c G - IS Mp rt O G rt ” G '_• t. - -k ^1 Ort rt .i ti ]3 Z p .J J.I Ort rt - • .i g ra tl .4 bocc: I frz o I 'O -i rt rj T ki^ „i = ^< gs ; -ii' S S g rt s c ŠS .' - .5 =S rt rt s; D rt p >N I S CO 9D B G G .rt * . =5 — rt »SO i , 2 » 'C Ul rt I S G G , rt b ra a-i « S S2’žg2j ” 1= .-.: ^ ’ id 2 -i C “ S u. c ® '^i 5- rt ri > Ci.f^ -* I 'n — I I ra rt rt rt Jr rt 9 JU VJJ G ™ ra f.silf-B.lg-' ....... £ 2 © r5 O rt G -F O 5C „ _ .2,J^ v ■? 2 7 »1^ ' = e-Ei-c^iSe^ egF kU 6 — Of-* 17'5051'0 ■ulil ■a&o'oS ImIf^'7? fS2x.Jf-2.2K 2’ ' 90'^ 2 k S rt G rt rtf*l E — OICjI ' I -^ E ‘S 'Ocoisjrb^-ra ra v T I toDart P k ra Q ^ «£ I ra o CL, I H 5* B rt Tt* “ -ra ra , >- 'rt a-^^s.-a-g leS E k? £ T-r'rx S , = S ia ■J 'O' oo cb I© ra »■■gkg §'3^ -ST«® 1 = Q 8 S --^ — ra 3!^Zra'‘'' B^BO Oa.es^-g-S J g^,3;x;>ž i=*j‘2"85-S'^KoTj’So n ”■ E I S . Sk.F c « g = o I a’ ■? “-"5 ■SD IS-g kn « , {S — o rt 3 UT E I 5 3 .y m ■n s rt ' K ' č I sn o o d7^ < <3 9 E « 1 fcs^ u^;; 5T,?gg«:f= 5 rt 1-^T. g —S ■3- > © 2Z2 “ -F "-r- <5 I § 2 O. "S § ^pa 3.^ s sx«:== 7 -8 s X isi ' ° 2.1-JT «■«- ,? I F i 2.^^.|2!£ig5'-S?g S < ic Vi z < bN O < S > S M I 09 M 01 Oj LU O ' 5 p 2.3 s« E 5 I ge? ' a-ca-S , ;:x3 ®y'Ns‘ie£’5fi-^iS.n o o ■= -■ '-■ =CF,-U I 5:® o c > ftš = 2't:l?sa jnS rajc'7 S >So © “* ©ra StkdMOH > 7“§>’^77»i3 g«s 5-kix f11 %s.®ss = 22 “th=VŠS>£'i' ’■ F v □ ' M- S 2.,“ r = lA •K«^ LB. “ . “0 .£ 0 s > o i- .1 E E o —F rt F' ra (\, -X g « B« - ra ,ra rt rt a 2 kB d = E > UJ ,S7a S5‘2'' • g kO ' -F 5 £ ■3 «5 '■ ■' ^X;H’ c s Ei^olf £ Qi" Vi > < > JC t: cc — a” 7'5, G "'2.’^-g S© b S’’^-* rt^-b--- '^5 fe « :2 w*. v 'OSaSOu^^-S b J5 = Ss275- 2 ki o ” . "O '■ c rt VJ «? 17^ ijo Bbi- •M I bd ^■i . 3 “ o bn "m) 5 I “O n ra S rt ©f,! fv C - I rt Tč i an .E «'Fk S 'S = fS g1 lO " ; I 2^ "■ ■^-'3 as-^kS^P "S ra ra R 75«> « 13 ra CM Sl s S"' = S -■l G 1« IB T B S B K. = I .»*i-i-', I ohora ' j£,:S £l-£'=^ F rt © P ' “ • • So č i2 s gS ra rt G _ . -s .1* k /to, u Sl 'A c M U rt ra rt £i rt w O ' So' I 1 0^2 I o 5 I :5!C2 '=-■=0- F j; -.s - ^3 £.f^0 i ux£xx s g>^l^ I 5^ E.O S-D E rt E c ijt F ' 5 c 0 H »a o- s 5^ i is < o I i2SKj33KS!i = - 00 > ™ iS < I Q0 o ■“ iK ' rt S rt B u = rt ” I o o ' o 'iš ' 7 i’ .2 '“ "g 5 38^88 : S» « = 2-d“ E?^ t s o ■S ?. I a k J TJ "11 ~ iž 5žIi27 s S 'Eibbn ra -' ^ S »o iG' C 1'2 ■; a> H Ti *3 > I 2'S’2 - s-S G O I 0 > I 55,13 a> J. bn MU 7 I w> id fr'E'S I 2 S 2 u iNjca 2 51 pj I n 'C' f e 'C I I I ‘S-= 1 5: s £=.§ «:|=3° = |5 Ji ® v rt .a ra i E 5 Fsi3±";s-T- -■ S5**^rtv^© ' ^S;/sthl7-s C 512 B < fn 0 iz Q 2 .3 Eia^,|.S '^3^7-" ‘ Emi 'G rt rt vi »“ S E '■■’ i-s s š C?i - ' SkS S." 8 . b- ■« f .ra 9 rt ra .i T» .I* 'G .s bvi) A ra H 3 . f ra N o lig 5 E .F g .F rt ic a © “ o-^Ž ' I »s r S ©I ra _ in G.* * ra “■ 2'E ra IZl c >£ cZi u O _ ;5 « .2 c I “g° S “ tf £0 v 2Sg^ I fM .i s 3 .2 Sl? '^krt. m '—ra a I I« H rt [k fs rt -€S6gS|=£ S ' eSi «®* kS ra k *■ s o 'ra X ' ra ~ 2 šli r ® 15 § F tri ©co bk^iiCiorarti-i^ J-SS^^-E o5 = ©'2rs_> .r-^^tJ-moiG rt « -S o >'O S Ck rt o 'S rt . J JJ = K > £'8£^ št 'c .SP-= ■ J2 'c' S ra fr C o 1^ I© ra F = š7^ 'k . t« o; -3 F o > 1 E oj rj p, ., S O'- g ii > S o S £ F ° pffiŽ 22-, Tl I ik . -2 2 K k.- _ — e.-FCUSlrgBj^a. ■S "kSf.sg "a”'c §■£-t..Es!l;5-SŠ ■S 3 ’ “ _ , k B d* I Tt Al « .' s i|± £ “ 6 “■ 'g " o « ' i 1^ i Z' .E Ja-5#^£2 a s '5-G , © ra^č’ r •r o rt ' T-i 03 rt rt 2 -S-" « S I - ■ Ji rt " o! I F S-gU Sf N -, c C b rt 9^ ' 00 c &s § B OC r^ rt ? A ra © ra B rt S I« = "rt fi ? ra ra 'C ■čL'^ ¥ c > s S, L. O.B E wQ2 "-g lž-,ritr, rag "S N S .k^i rt '3 A 2? ra .2 ’ ,0 = C.li I O . Srt--*' o^SO' o 'C g € 2 ; 6 3 »F B ■7 ? ” jHSTjSkS I Jsio S." - ŽTSiJj2^.jT^ o 6 H ■© I V5 > U ra i.ns e 5 £ — e rt ,:i .3 IV5> 3.si,ug2 =-^2.2-K,£- š s Sj^Emkr. .C^SSk^S , ■“ s ' ' “bj o ' 7. li ra - - ST>® «0 = Bsi-sS'=ox8 _: 12 I i .- ® a^i Qft“ ‘ j»M Jrf * SS-Ss« 1' .: d ■” s F rt " — 3:: a" rt ‘rt A 2 2‘>.;p^ 2' «— G rt fc. o o Š I ' c > -it" - ©©^“ 0F S B I Srt 1 izi ra " • k -.^ D n B ■'GO ^’ ■-, I -* rt G E E t'S 2.^7 a.!i'eS2i;E’,S ' o -= I .1 i -l ^,3 ; .1.7 2^ .X _ s^.c-^ŠSgo aS I O 2 I , « G ra -= Sl . rt I o 4> NI 7 c? « r« cc >®2 rt^ z hd 5 “us 1 “.,3= ra , ’ 2 £2 8.. = ? u i s rt G iN O < E > J5 w rn ” I Vi < p -I cc rt dl rt ra “ 4A E rt ISs-a^ig „g £5 E a I O cn “ ■Ci 00 ;e5 ■o o --o I — ' = o .rt I rt . N 15 w Cs “ I 2 '5 rt S I --4,1^ ra S O _ 50 'G © E v; = o 7 'O = 2 X - E I 2 |z .^-C id >-■ st =- ..«,« (1 M D t3 ' '5 2 ■* G rt Er t;' e rt ■G 3 fc aj c — '^ ra _>ic — "D E BT‘ G C^Td žHsbo^SSS S'S ^i^-j c IT- bbG‘^^lj3x d -* o S « ,5! 9O'BfrrfrNl lCi la “■ ■□ N Ck 7’^Cko7x§Plj z S” s-'^- ' - 11 ” CTi I ■i-&-5 ra,/'^ ■ -* ra C7 CZ30 «• rt rt E = =•'■ 2 E u ------ .-. ■! CM I 6'£'7 -M -^ ■" ra c I _ •* = I El2 'Š' m -- ± E" e -2 F ..C I ,? s .6 “JI SiE^® b(- fia-“>£kL E CL-ffk,- 6= £=1 S a =■ -a S £ 2 ' S £ rt o c’£ So s Sic T ar* O S S I C .2 -* V ■" o B ••» v? rt ' ež-jf> “.J* aO-z m i"! N O > J: C G TT 1^ fl-l fF'l «1 %.2 5g = J ■ " S © k. ra jr Al — O. I -□ I CuT S CD ''O > e I ?.£ s S S’5g?.25i *.o^ Š "2«*j vOrt', rasOcrarart G-iSi >ra-cc^.,Sutf.ra B „ cooT-^S’ b=s2“T2N^O • “■atiJi^p rtS*© ^vj -. ©f4 tti3iHcL©2*^ v ■2 pl S.2S § g rt li- ©-^ S © E ta «*»-da gS 'S"© rt c ’^rt2±£3[2'^ 'GOG 1 B ©^ SS 5 g? -------21-■«, E-=-E g 5.,2 g g .B ra v t ra B 1^ -C .2 rt v >^Sftg92eS>.x-S — ’= v,im a... f-fio-.' o S’" = u O a i ; eskIm-f I ,X'u'S£q'=—u« uk^o o°ž ?: “kTk 1 gkS sFi 5 .Sir-s: 5 3 _•- 1 0.-0 2 7-’ o fr 4b) 1 E *j £ fr ' ^‘IgggpEEj.^cg £ -^ i-j .rt B T? ,£. = B I "Q lij ® S xni:sJ-2 5' o * ^-.T k M G »»VJ G '*’ '“ O T C - G „SSg£|£| g -f S ®-"-' E S -g > O-T X ' i l*. E .u, o z X _ > rb**: rt ra rt .ra ?’S S£ r?o7f! CQ -« ♦■J y ’ X-- St o u ■g « tfl - 'ra a' I 1 2 I o > iS I S — I (* 2 s -o © o« - v 4; 5?5M2-S < V) z < rt o -— rt ._ rt rt . 'v “tu rt c = t ■t l-J § G ,2 ua © r lA k.^ o S ? SiS 2 ' “^1 " B 'S vj? s ° <3S ii^g!eoi= rt © Rft J ■* ’"' . .s I o2*“ . Jrf "-l VI v . o < ra C 5 S 15 SI 3 ■¥ E7 ' R gŽS’ 00:2''•■5 “’ - F4i£5R;i5 G — O ■© m rt 4< 1T^9215^^ "= ■S. o '- S 5 b« > S u 42 ra > o I rt rt ra •» ii B C i ■' v N z Eg bo S 'C ra ra tM i- S -Z ^bCS ' Sr^SrtGB ■© ©. S — ra B. rt J ifr ' J g|o“ s" rt 1 o p A 41 ra ra IG CA > P z — s «1 o = ' a ° = j' S-? s - s !i S > , 1. ' ■£ S - 4-S'š‘^ w FM O ra H crj Vb I ■r, p “ 5 T S -; rt^ra2^WbC 'i C O . 5 ra ^irt (5 I -- ■ - bO E ■2 2;® r FJ ra JN Vi k^-G E rt ■ Is, n (N fN 00 k,—. ■M t/t A S^iN tsO I ® S I rt „=:5s£>š; “;='k2-K = F t- f _ EJ c 2 ,ls*l -i'2'|5Fe.3SF.ii = s®2 '£x 6sS?Sa 1^ K? ^2'J .O^ŠgrJ lSSX^^-Kg.O.I. .-j . .7«!e a ra ”'iQ-o'‘j 1 ' ' I “ Sp*“ - li I IG B Ufi M *■/ bOdS 5 :o ra > ■= <. rt _ G £ . - -5 Ji rti ft Si. ?£ rt rt I E = "- < .— FiLOaU^lGF .^aFOr-.- 0 c Stj ^.7 Fl-g — 6S ■= - » 1^’5 I id S IG Ece raQ®[N E -tš 9’f' -‘>•11' u-.^l-S^SiS k >=>S ;='■£ 5 ■'- ^ č « •N g GO I G o ^-2 tN Tn r C S = - 2 « rt G ^fr ;a =1^ 'l. *s s A _____ trt -..^ O kku, d? ikf“i “ -S8 t/> ? C S ra ;^'£ Š =1 T3 rt C "B « — .a 's“S! " £ -e M B m ra rs a i -E. -o * 12 5' O> --'^ReS oiiu & U .“ I > .“KJ I UU-l -I n ra s &■£ -I -š S iš H'-.S'§ilo = 2?Pi.g£ §1^ = 5 , Sl ' S? š.kI Sl - .a.JS > u #2 ’■ -^£■5x2:^ I I F-. G .J n R a- U VI '3 c u 0,2’ ® s y ? 4 s rt v 'rt N s ■jf: s 1 s ;.is£28|x^g„ffl S:S I * I =2^ ^k.ik'^':'*^ mraira Š.SK ' ra - , S — ra ra ra I c ______ “.S 6 8 F-Fx 6 5 O Ek-" S n= d .•!£ 3 I 2= m ra i ** “B dl **’ rt rt^.a“5-g- g" s:.! s t£'?i:=^' i :.S.'E® ! I fi?a^2-1^ ul 00 e s M I JO - D = “= CM *2 rt G. > rt 00 &N nrart©rartrtJ£A fasča^^SfSs g ' » . ■33®^ c m M rt - 3 Jtf ra ?3Si i S A« !ž k— ® -t © B X> ' - 2 ~ “ ra Tl G )p rt I Is s 7 5-^ s I ■3 ra M . oiSr g B rt A . -i S G tN G ra ra ra ■a‘" I S a u - s. ac^; t I H I O c rt ¥ 2 f B (5 ra B 2M.x E S ... ■£ J! _ I A £ j£ 2 kM “. »l* G £ G ^1-1^ r- gf-lS.a ;; 'C- > z g iO =SS iCš-S s u 62 - e-e i 5= . * f-1 p >2 "'kr.Ej-š.s^iSS e-e E J=| ,O F X -kflOTjIlU ' ' ' gS^“ ■* = S“-|k0,2r;kc.r'O'F.E,; • E s .-15 I -« o s '? 2 J3 ' £2 - .2 I 3i£ S^s 'P rt e c rt < s o 3 s 5 X croo kTk kr o 'E o 1»= o 3 o. s o - r? 2 ‘'’®2 s7-a as - F,-.rO®£ č®g„ - □ ESil^iF I ' , S3.'si I «"-I -2x'^.B'S7 i a „.B e. š ! 5_ .^, S 'S ' s F o 'IkH Si s o ■=■ o v s ; “S-itpič o-3-jicLg-£5g"2oB 1 = »n ri □6 O & I S KA ■c en ra 1 2 ’r< a F a A ra '3 o I G s Qm z Vi > > G , G 1 o "“k o ra.M P-' ? - I 3 SPktfzic E 6 “ 5cfSe^£>-'G7 a = " E fe|7 u 5 . O F B E c VI o . v v •" u r* ra ■.• I B ^ :- C ir- I ;2. I -g . , S.2 'i c s § 114^1« rt p 2 i£ 8^ = 1 • B O E ir •” © > rt ^fr E H I F — .F ^;Gbn© ‘f S rt “jj i rt -1 -r ... > t ' 2 ?S ' 1 2 .g S'č-Fi,a28’-" =■« «7 J I ' s-z^ , O ‘ O J< rt c*\ 'C — ■“ h 3 rt, 2 (Sj '13 © 2 AJ A) ^,0 ?5 ' - 0 1^ TS o2i£ u ’■ g g-^ I « !5 " ■ - - " “ i N rti l/l G S SroU-^-SŠ-g . ,. . *^7s ' osl'p2’.s I 'S," “5= ' ja > WJ I 775 . >«J5; 7 .au s s fl K 8^2 J a 'J = 5 Š '3 s Ž 5 jj..3 E o4.JSXfidg J5> >ZJ5> ®'C-S« ' -ko 3 < Vi a < »N Q S & -- O tiSsS e Š28;s !5“s2^ b Ž J ff p*q“Q^?ss:?a5 T ' F - ' . ‘X r- ri - ■ & a s iF ra “■s 3 .S.E 6 N = s'? oOk«^cf^>5rtE Sffi.-r SIS-" Š^a S , O S N Q k- ,ra— S * J ” — jS 'rti rt £■ rt ■C^ 'i c -t u J U5 £ >■ ._ rt 5 - u ' rt ' - ’"' ■ Od S N r C ■— č *“ I-. rsi Tl Z m .2. E ■_ p*ITI ra h “ £© ir = '-t 5 EC I "* ■• E'.-š-e „ ' III -------SE^bStSZ^ - '■''^ 'g g" ss jc _ B ' - '■'i o. o .E IQ -S 'Š- B s F £ s 2 is f - -2 M rki .EPr o;i! 2 e G F,^ t 5.3 e 18 p « ■ — 3^ M TJ X f. 11. O "5. 12 5 “-.i crM G ra SG B o-fr * -z I 2i ra 2 S 4 ra M-S 5 4.O>gwSZ I - „ 32£uj-orat I '■' K S i-OS .3 s£^s > F A- c G rt ■■1 ,5 — ra rt rt CA << I o ra ,E !š . ra oo25 , a 4J 2 ' -M > rt č °£r® 1“ I " 2 »n 5 = s z •^o I FF ' J5 = ■="12 :5 hs-L I ,■; tiJ k 2 i E- ' S “ n F ■ji -1 E ~ o,« S S S lu S o £Zg ki S. “ 8 ' " "o “ U-, 1; -2 2 “8.15 [tu^j fKRc" ■ ra . o. E c o i-S-K E-i .-^.a .'^-N 5-00 I 5 'Ll.«b?.u> I 'S. F'is~ >FSE“Nl-33KSaSggS ].2'c'5’c'St~^2 B §_i c Sa E .1? I 2 «-SiiO' S ' ' — ko ELS S.M I iOt<;.cžra3iSc2i liS-- ® A f- •. •* ■— -• e S rt S 5 B A , O.. ^2'7?^ £ 1: ■-!d s T t- . ra ’ 1 a -2 2’'**^ .’S t ' rt L K u > ' Tl ■ .č '■ C" A b5 © 8 G „ .ra ,g _-u ra i£ w c _ ''^ X ffl 05 - £ 'Sl I v I n - g s '2 § S .£i S S ra "O rr p G < b-- rt rt n rSS JS^-g " 2 S*-*.« ““"^7:81 * “ X 5 Ji $ > © £ © S Q ” • ra c “ oaaS2ri~Qi2'" rt i : ?* ^_-Fd6>ux uS-So ” 5.2SS4 c-LujarOpuJ 2 >.. =”S a,u, K šlSošk^ŽSIs^E 5 Ž-« o”!! fexDO »UhIMSC 0-u7SN “ 5!r,-|2 3ls.S5 ,.SS ‘ 3 5 I I 00 2 7 -t § F £ ii^seoll^ 'o-pjS B — fifrrtiS -RgS S^o^kT-S o O rt (N k-^i j2 ■§Eio§ '-„ “-.oo" O 0..2.R g.^ J^2 Sx3 sx§7-|.^-§2rs| « '?i ra fr ° B £ i i fr E. ■^^QiV_^fr£'“'''' ■gls^^issSio"-’ ž75i7'S7”s.; O ^S" 5 I I "'S ^HKE e W*1 .— d5 ig ra Itfiš X fr ,r>'0 I »a i/l 3^ c '5«^ ■ J Tl F £ c ra £ CAviŽl^SkSa SnC s :? i7gS'c^oi = > r^a^s .'a-^sž #«s sr p. 2 ’ Tb y ' ii,'' ' - F-. ^(SS e-3 ^.-S Ig •e''" E •Š3«s -.1 ssSŽt ■5 |E o i'>= 2 c -280 ' IkL.i-.J, Lg « = !;-■,= ■£■ u«-= . g “-u 2 Or- ž a-c “■ E _^^2s i7s'S-4'’^’^ ~. □ “1 I © o . — -ffi _’£.2»S . b*^ s G^ ra i^.— —' S > c "E I JI ■5’''= a‘^5,oF S; I t 2 :2’' ;s»^c o F ■L o O to- 00 ?31£ C as Fii^to S« rkTJ T fr I n B s 7? lil n rt rt ra jS rt . I rt ’V 2 B I £2 I n -fc »* rt ■3 2 ' - N H O E rt = I □.-— 'c ra s 5 ražl'^ ' ^|.E®^ 3SO 5- 2.-®« "S ' S-i^ Vi cc. < 'N Q < S e rt S S, § g S g .g 1 _ 82.fc^joE-^® ' □'.SNJ s g :,- u "rt '5c£ X «>F 6 k F ? g - L--F .2 5 ■='0 s 5s*i£i?. >77 ■| .6)4 S 1,-7-“,= " £S7 57aR^^ ? ' ,8 5 5 ».1 o s „ kC o c s E Ji -—*■ F 'jj'* £ «F.®NS'-'"|,3-S,SkF S- g’-S g- 5-g giS c,.! E oiEi^žuS-Sg^S, - rt ^s|'£ £■5 / 00 IS ra • s.g ; .tl* T z O <. ra > i3 A rt rt 'li,-? rt 2 I o l-Cb B S? S2'5 c '? p Tl s ra 5 J2 dt £ B — 'U ' - ž I ? B I ™r =3 -G ? S ' -.“: 5 o r '5 ra 2 I “ I = -.5 F ¥ rt - I o o ft o X> □ G •= «<> gf", f! 1^1 -■ i _ 5 c u- c K. o -o ■-= 2 rt’ :2X ž ‘b’ o oi K r S V-e M B ± I ra a,; Ss g’S2* ■ g 1^.5 3 67 i,; , ¥ , S I I #« a 15-r5 c .» ;■ "ri ■o £ ’g ra O I3°.ž Vi > < > &• i tn o rt ■v ra> r< rt M O rt.' - > ^ s 5 Z -t ' s £ 'B S S g E; — O »Tl i I ” "1 ? Si i S b c . ppkj rt " K — ;; C ' O": -»rtirs: - * - C —— 5 ©r-i^ 3G:^rty3 S.'^ V) 'C _- Rj-rt' 1.» □ ■■ . ’x..5r . ?: o Q r-i '3B:,Srty3«.'^ o; z I .a-o 4 I £“2' F-HSTa c rt /3 - • v «,2 Ll c 70 -3^ 5 rt “'i 'G I I fr E 4 Q = 2 I , I E E c o F ? - « 7 v -S, s a G ra oo’'^ G 37 E 2 SkB,« cS? ' =1^ S^eusesRS'^'^ eranO^-.-ra iGo*^ 5 12 N tu ®.« I I n ■t-'' I 3 Si 2._£il E=^'"-5o“6?-x''Je o-llSS go.F 5 s E I g kuigč-iSSkrFE E rao .P 2^ Š-7 M .Z — 'C bCZI^G^Ž^ZGrt z rt o rt rt ciCi rt 4 « stran 30 vestnik, 28. oktobra vestnik 1 .■ t 1_ I t Del dohodnine stalen vir občin O predlogu novega zakona o lokalni samoupravi su poglobljeno razpravljali tudi na seji občinskega izvršnega sveta v Lendavi. Skupaj s predsedstvom skupščine občine so namreč govorili o prihodnji organiziranosti občin ter pri tem sprejeli več stališč in pripomb. O tem bodo obvestili tudi poslance občinske skupščine, ki jim bodo predlagali, da sprejmejo sklep o imenovanju posebne komisije za lokalno samoupravo, sestavljeno iz predstavnikov predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta, strank in narodnosti. Preteklo soboto je bila na mostu čez reko Muro, ki povezuje avstrijsko in našo Radgono, slovesnost, ki so jo pripravili ob letošnjem Teku miru 93, Potem ko sta skupini telmčev s plamenicama ob zvokih radgonske godbe na pihala z obeh strani meje pritekli na most, sta po krajših nagovorih župana avstrijske Radgone Wemer Reiter in Gornje Radgone Alojz Vogrinčič odkrila spominsko ploščo sredi mostu. S tem je postal MOST MIRU SRI CHIN-MOY. Čez dve leti naj bi bil most zopet vključen v akcijo Cvetov miru. Foto: Feri Maučec motoma vozila Company GOSTIŠČE KLEMENT PRI GRADU vabi v soboto, nedeljo in ponedeljek (30. in 31. oktobra ter 1. novembra) na DOMAČE KOLINE ZBUJTO REPO. I J «900Q MURSKA SOBOTA, M trlergn Ditm SOT. rai: 23 507 . UGODNA PRODAJA NOVIH VOZIL FORD FORD SIERA 1,6, kovinske barve. letnik 1988, prevoženih 28.000 km. prodam. Tel : 40 277, ml338 JOGO SKALA 55. letnik 1991. prevoženih 17.000 km, prodam. Tel.; 62 664 po 16. uri. ml396 C-ASCONA 1600. letnik 1983, in B-Ascona 1600, letnik 1977, z rezervnim motoijetn, prodam. V poštev pridejo kupci, ki imajo delovno vizo za Avstrijo. Benko, tel, 32 391. m 1407 FIAT 136, odlično ohranjen, brez motorja. ugodno prodam. Sobočan, tel. 33 019 (služba) ali 76 008 (doma), msš JUGO SKALA 55, letnik 1989, registriran do aprila 1994, in Renault 4 GTL, letnik 1985, registriran do marca 1994, prodam. Tel.: 62 872, mgr FIAT 133/2000 prodam ali menjam za cenejši avto. Tel.; 24 665. ml413 OPEL COMMODORE 2,5 S. letnik 1982, kleparsko in ličarsko obnovljen, prodam za 5,000 DEM. Tet.; 82 845. m9447 • FIAT 126 P. letnik 1982, registriran do oktobra 1994, obnovljen, prodam za 1.100 DEM. Veronika Bencak, Staneta Rožmana 15. M. Sobota, tel. v službi: 21 560. ml369 TAM 60 B, registriran za B-kategorijo, in lado samaro, staro 3 leta, prodam. Tel.: 47 057. ml373 TOVORNI AVTO Mercedes 1213, letnik 1978, in zastavo 619. letnik 1979, irodam. Banko. Nemčavci 24, tel.: 24 m9758 KAŠVASAKI KX 80 za motokros, letnik 1992. in dva motorja Kaivasaki KS 80 za motokros, letnik 1993. dobro ohranjene, prodam. Tel.: 57 134. mr GOLF, letnik 1977. prodam. Melinci 118 a. tel.; 41 866. ml387 posesti SALON CVETJA CIPOT Gnjslta 4a Miinfci StdMta, td.: 22193 ZASTAVO 126 P prodam, Nuskova 13 a, p, Rogašovci, ml429 WV HROŠČA in golf prodam. Renkovci 133. m 1414 OPEL VECTRO 1,7 dišal, letnik 10/90, bele barv«, registririm do 7/94 in ford Orion, letnik 1991. karamboliran. ugodno prodam. Wolf. Skakovci 35. tel. 40088. ml4I8 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, sarvis! Ugodno po-sojik) na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije; (062) 731 443. vsakdan po 16. uri. LADO SAMARO 1309. letnik 1988/8, registrirano do 28,8,1994, prevoženih 40.000 km, prodam za 6.200 DEM, ter voz z gumijstimi kolesi, nove gume z rezervo 750 I 16, stranice s poviški, primerne za prevoz silaže. prodam za 2.200 DEM. Jože RaSČan. Kratka 3 , 69224 Turnišče, m 1427 126 P, letnik 1981, registriran do aprila 94. prodam za 400 DEM. Partizanska 27 a, M. Sobota. maa Lendavski izvrSni svet in predsedstvo občinske skupščine predlagata, da se 8. člen, ki je v neposredni zvezi s 57. in 77, členom predloga zakona o lokalni samoupravi, dopolni z merili za ustrezen in enakomernejši gospodarski, kulturni in socialni razvoj dopolnjevanih občin. K 22. Členu omenjenega zakona pa dodajajo, da v svojih določbah ne opredeljuje več nalog občine tako, kot so bile opredeljene v osnutku zakona, pač pa ob-žni nalaga, da jih opredeli v svojih splošnih aktih, razen takrat, ko se te naloge z zakonom prenašajo nanjo. Ker pa zakon hkrati določa (57. člen), da je država dolžna občini zagotoviti dodatna sredstva za opravljanje njenih nujnih nalog, v lendavski občini menijo, da bi morale biti te nujne naloge tudi opredeljene, in sicer hkrati z natančno navedenimi občinskimi nalogami. V razpravi so se dotaknili tudi 40. člena zakona, ki določa, da imata narodni skupnosti (italijanska in madžarska) na narodnostno mešanih območjih najmanj po enega predstavnika v občinskem svetu kot naj višje m organu občine. Pri tem se sprašujejo, kako zagotoviti zastopanost večinskega naroda v organih tistih novih občin, kjer tx»do občani slovenske narodnosti v manjšini. Glede zastopanosti Romov v občinskem svetu pa predlagajo, da imajo le-ti pravico do svojega predstavnika v svetu le. Če število te populacije presega določen odstotek v skupnem številu prebivalstva. Predlagajo Še, da se tudi za romska vprašanja ustanovi posebna komisija. Po mnenju predstavnikov lendavskega izvršnega sveta in predsedstva občinske skupščine je zanimiv 54, Člen zakona o lokalni samoupravi, ki določa vire za financi- ranje občin. Po njihovem so ti viri zelo nestabilni in večini ne bodo dajali dovolj prihodkov za uresničevanje nalog. Zato predlagajo, da se za lažje načrtovanje razvoja občin predvidi kot stalen vir del dohodnine glede na ugotovljeno stopnjo razvitosti posamezne občine. Ker so med dohodki od premoženja prihodnjih občin navedeni tudi dohodki od zakupnin in najemnin za zemljišča in objekte, ki so občinska lastnina, menijo, da bi bilo treba urediti pravni status tistega občinskega premoženja, ki je bilo zakonsko preneseno na državne sklade. Pri tem se ogrevajo za to, da bi to uredili z vračanjem tega premoženja v upravljanje novim občinam ali pa s prenosom dela rente v proračun le-teh. Nič manjši pomen ne pripisujejo 97. členu zakona. V njem je namreč naveden predvideni rok za izvedbo volitev v novih občinah. Zdi se jim, da je do pomladi 1994 prekratek in nerealen rok. Prav tako menijo, da so tudi predlogi za - podaljševanje mandata zdajšnjim občinskim skupščinam nesprejemljivi zaradi problema nesklepčnosti v večini občinskih skupščin v republiki. Sprašujejo, ali bodo zdajšnje občinske skupš- čine v podaljšanem mandatu sobne opraviti vrsto z žakooe predvidenih organizacijskih fthK* za nove občine. Zato predlagajo^ naj se volitve, če reorganiiaojš^ tx» opravljena pred določenim kom, izvedejo Se v okviru zdajšnp občin. Sicer pa se v lendavski zavzemajo, da se z zakonom o kalni samoupravi omogoči tak^ odločanje občanov, da bi preo*i sedanje manjše občine lahko v enakem obsegu, pri Čemer na jajo več razlogov. Mednje gosf^arsko slabo močja, obmejna območja, končane skupne naloge iz občinskega referendumskega grama, narodnostno meSa^ močja ter pričakovanje večjm K bletnov pri oblikovanju čin zaradi slovenskih in . - „ s m > nos t no mešanih naselij, morala združevati v nove oc Prav tako naj bi v prehodnih (W bah zakona o lokalni samo^ navedli načela delitve sedanjih na nove občine ter om nosti sedanjih občin, da vijo minimalne materialne za začetek dela novih občin, * prostori in oprema, _pdf MILAN GARSONJERO v M, Soboti vzamem v najem. Tel,; 23 222. m 1368 ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO, najemniško ali kakršnokoli, v Murski Soboti ali najblii^i okolici nujno išče mama srednjih let z dvema odraščajočima hčerkama. Plačilo po dogovoru, tud! morebitna pomoč v gospodinjstvu ni izključena, mjv STANOVANJSKO HIŠO v Lendavi, nasproti Marketa, primemo tudi za obn, prodam. Tel.: 76 165 ali 75 836. DVO- ali TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti najame mlada družina. Tel.; 46 119, [»1393 GOSTILNA Šiftar STRVKOVCI mtbi na DOMACE KOLINE Z BV3TO REPO v potek, soboto in netteljo (29., 36. in 31. oktobra). prr> Vzgoja sadnega drevja, [rasnega grmičevja, vrtnii ■ okrasnega grmičevja, vrtnic ■ in Iglavcev DREVESNICA Stanko ŠPUR Satahovci 52 I I I ■i Satahovci 52 69000 M. Sobota Tel Aelefaks: 069 22 557 HIŠO, novozgrajeno, na urejeni parceli, v Ljutomeru, prodam, lahko tudi na obroke. Tel.: 8i 234. m944S NJIVI v CrenSovcih in Dolnji Bistrici prodam. Tel.: (062) 32 045, zvečer. m 1311 VSELJIVO HiSO v MarkiSavcih po ugodni ceni prodam. Tel.: 32 232. 101378 STANOVANJE ah HlSO vzamem V najem ali odkupim. Tel.; 76 852. mle STANOVANJE, 2-ali 3-sobno, v M. Soboti, Radencih ati G. Radgoni kupim. Tet,; 46 590, ml423 ENOSOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI najame študent viSjega letnika pravne fakultete iz M. Sobote. Možno predplačilo. Tel.: 26 672 (Janez). ml420 i ★ ★ ★ GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI 1 SERVIS F. tlAJDINJAK, Gornji Slaveči 6. Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. OffTRADE a.o.o. 69W0 Munlat Sobota, Staittia Rozmana 17, Fax/tel.; MP/ 32-230 » PRODAJA * M MOmAŽA 44 SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV f BREZŽIČNE TELEFONE > TELEFONE » TELEFAXE VAAf,- : TEL, TAJNICE < TEL, CENTRALE « POTROŠNl MATERIJAL « dbtovnl Čot: <.00 do imo sobota - «i»rto t Panasonic S prodajo sadik bomo začeli 2. novembra 1993, Odprto imamo ves dan, tudi ob sobotah in nedeljah. Priporočamo se' kmetijska mehanizacija KOMB ANJ EPFLE 211 prodam. Ratkovci 24. tel.: 44 106. m 1374 OBRAČALNIK PAJEK in prednji branik za lado samaro, nov. prodam. Anton Pintarič. Sveti Jurij 55. m 1381 VOZ z GUMUASTIMI KOLESI, srednje težak, prodam. Križevci v Prekmurju 114. ml386 ll II ČE ŽELITE LEPO ZASLUŽITI PRI PODJETJU, ki vodi v Sloveniji v svoji panogi, se oglasile v torek, 2, novembra, pri recepciji hotela Diana v Murski Soboti ob 16.00. Delo je primernejše za ženske, m 1318 1 I TR) KOMDANJE znamke Zmaj 142. Univerza! in Klas 85 prodam. Murski Črnci 8, tel : 46 360. ml393 TRAKTOR DEUTZ TORPEDO, letnik 1984, prodam. Gornji Slaveči 66. ml417 TRAKTOR UNIVERZAL 640 Mek-siko. star 5 mesecev, 90 delovnih ur, ugodno prodam. Tel.: (062) 731 195, mpp ENOOSNO KIPER PRIKOLICO, nosilnosti neto 6 ton. novo, še neregistrirano, prodam. Tel.: 81 418 ali 82 418 (zvečer). m9J51 TRAKTOR IMT 549. star dve leti, prodam za 7.500 DEM ali menjam za IMT 539. Stanko Heric. Radoslave! 36. tel.; 86 044. m9453 živali PUJSKE, težke od 15 do 20 kg. prodam. Tel.: 46 747. ml297 KRAVO, staro 6 let, brejo 7 mesecev, prodam. Ignac Godina. Dolnja Bistrica 164. m 1385 PUJSKE prodam. Petanjci 15, m 1406 TELICO, brejo, prodam. Pečarovci 51, tel.; 51 375. m 1421 KRAVO S TELETOM prodam. Safar-sko 29. m9452 NAGRADA Na dan Prleikega setat« i« bilo vtomljeno v n>o|o hišo in ukradeno orožje (puška z daljnogledom in pištola ČZj. Za najdeno orožje dajem 1.000 mark nagrade. IVAN KARLOVČEC Veščica 40a pri Ljutomeru IŠČEMO PODHAHLJLNIK Kmetijske zadruge Radgona it Radgone. Nazadnje je bil v ’’ j," Ščavnici. Najditelj naj poklice Rt 61 421. Oddolžili se bomo z d* razno RAZNE STARINSKE PRED- METE, stare kovance, stare knjige o receptih, vrtnarstvu, sodarstvu... v slovenskem. nemškem in madžarskem jeziku ter šivalni stroj, star okrog 100 kt, prodam. Tel,: 42 832, ml367 DVE TERMOAKUMULACUSKI PEČI, dobro ohranjeni, poceni prodam. Tel,: 65 231, m 1366 STARO VINO, mešano Slpon-šmar-n!ca, ugodno prodam. Strehovci 3 a. ml379 ŽENSKO ČRNO »JAKNO* št. 42, novo, zelo ugodno firodam. Tel.; 42 832. m 1367 PEČ NA TRDA GORIVA Koloreks. malo rabljeno, in peč na olje Emo 8 ugodno prodam. Tel.; 24 038. m 1372 KIOSK, dvoosno 5-tonsko prikolico in orodjarski kopirni stroj prodam. Tel.: (062) 606 526, mpp DVE ZRAČNI PUŠKI in daljnogled 8 a 30 prodam, zraven dam tudi taiče. Tel.: 42 832. m 1367 SUHA AKACIJEVA DRVA, 8 mL prodam. MarkiSavc! 13. m 1371 APNENEC za vinogradništvo, sadjarstvo in poljedelstvo dobavljamo in dostavljamo na dom po 5 STF/kg. Gorička vas. d,o.o.. Salovci 3, tel.; 59 033. m 1376 LADIJSKI POD. L ki . 7-cm. smrekov. suh, po 450 SIT z dostavo, prodam. Tel.: (063) 33 343. Andrej. MODELAR BLOKE in ladijski pod prodam 30 % cenej«. Jože Haužar. KraSČe 11. Informacije tudi po tel. (061) 654 356. mpp ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA Derbi in peč za centralno kurjavo Emo 23 prodam 50 % ceneje, Polana 20 a, p, Puconci-ml400 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO Bosna, še nerabljen, termoakumulacijsko peč 4.5 KW. rabljeno eno sezono, in trajno-žarno peč, rabljeno, prodam. Tel.: 43 125. ml404 Podjelje AKLEJ, generalni uvoznik ruske mehanizacije, pogodbeno zaposli več trgovskih potnikov za delo na terenu na območju Slovenije. Interesenti morajo imeti znanje o kmetijski mehanizaciji, morajo biti komunikativni in imeti osebni avto. Delo je za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mesecev. Plačilo je zelo dobro in bo izplačano ob realizaciji. Vse dodatne informacij« dobit« po telefonu (062) 104764, inf391 m 1377 PREKLIC PreKlicujem veljavnost spričeval l.> 2. in 3, letnika CPS> smer kovinar, 1980. Vladimir Nemec. Ivanove! 66. m 1380 NESNICE, MLADE JARČICE, PA- SME GOLDEN KOMET SUPER, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nes-nostjo. po 500 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska pro- daja)- Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavci h, tek: 24 393, ah v gostilni Železen v Beznovcih. teLi 49 025- PROSO po 26 tolarjev za kilogram prodam. Celec, Vrtna 6. M. Sobota, tel.: 23 292. m 1405 KREDITE urejamo v enem dnevu vsem, ki delajo v Avstriji, tudi če že imajo kakšen kredit. Pošljite polni naslov in telefonsko številko na pošni predal 114. 69000 M. Sobota. ■nl408 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice Št. 113145/11, izdane pri LB-Pomurski banki M. Sobota in hranilno knjižico izdano pri HKS Panonka M. Sobota na ime Franc Rogan, Lemetje 53 m 1409 PEČ NA TRDA GORIVA, termopeč, bukov parket, balkonsko okno in vrata prodam. Tel.: 24 493. TRAVNIK v Okoslavcih. površine 80 arov, dam v najem. Okoslavci 35. m 1424 ŠTEDILNIK M trda goriva za kuhanje, pečenje in centralno ogrevanje Tirolia prodam. Tel.: 47 056. ml425 ii COSniM ŽIBERCI vabi f nedeljo in ponedeljek, 31. oktobra in 1. novembra, na DOMAČE KOLINE Z BUITO REPO. Se priporočajo! ll NESNICE, MLADE JAHČICE, PASME GOLDEN KOMET SUPER, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nes-nostjo, po 500 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih, tel.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda, Galušak 6 (zidarstvo), tel.: 68 044. mop Mineva tretje leto, je zapustil nam naS PEČ NA TRDA GORIVA Magma prodam 50 % ceneje. Bratonci 149. ml389 PRODAJAMO navadno in Ije lersolaio. Rihtarovci 15-' ml390 _ .jgii* KORUZO v storžih, ve(jo " prodam - Sebeborči 4011395 , tej OLJNI GORILNIK, rabljen, ‘ gumi 175 K 14 in ptijl^,, ugodno prodam. Tel.: 45 U' m 1399 U p’ SATELITSKI SIST^ RACE LASAT*«nw4®*^ X montažo, tudi no , obrok«. AMF,d.o.o-7 1. 70 021. TEHMOAKUMULACIJSI^ KW. barvno televizijo Iskra- pi kolo BMX in osebni rači^ .y Schneider prodam, Skolet, 3-3. nadstropje, M. Sobota- KW. barvno televizijo Isk^^- cije po tel.; 24 752. ml423 A i(d —- . PekiO'“iil MOLZNI STROJ Gorenje r ^^j, vozni, malo rabljen, prod ■ 151- ČRNO VECeRNO knjigo Lepota in zdravje F' 69 325. m4269 delo :ie rel- ZAPOSLIMO — . v novi ribji restavraciji * Pogoja sta večletna ptaksa ■n specializacija. Informa N , ... 281, ISCEMO pndne^v^f^uJiti.;^ Solo, ki hočejo dodatno z^ njepia. sliko in polni na ^edoi Vilko poSljite na poSm' p 69000 M. Sobota, ml4O8 , .- NATAKARICO oh ‘•eklc dela v gostilni zaposlimo jiud’ in stanovanje. Gostima Nedebca, tel.: 72 146 storitve ik ves^^nZ ................... VODSTVO opravljamo j) KNJIGOVODSTVO V 1.7 upiOTaj-'-podjetnike. Oglasite se pj ^bota. Lendavska 5» ■■ ono. mrač 7* ni rac INŠTRUIRAM niateina'‘'‘ osnovno in srednje 5® ' j J Potrč, tel.: 86 08S (za B*’!'*' m 1382 J v SPOMIN Ludvik Čant> Solze, žalost, bolečina te zbudila n>’ ostala je praznina, ki hudo boli- - Žalujoči jgstnik, 28. oktobra 1993 stran 31 f l' r I t b I t I I V haSih srcih ti naprej iiviS, zato pot nas vodi tja, kjer v tiSini mirno spil. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 1. novembra bo minilo Žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi sin in brat Janez Ficko iz Beznovec Žalost in praznina ostajata. Hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo ''srcu spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Kot ranjena ptica bi klicala v nebo, v srcu boli, boli, ker tebe, ljuba mama, ni, nebo naj čuva zvezdico tvojo. t ali jaz Čutim tiho ialosi svojo. ! V SPOMIN 29. oktobra bo minilo leto, odkar ni več med nami Malvine Abraham iz Predanovec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoči njeni najdtaiji t 4’ V a Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podat, kruta smrt te vzeta je prerano, a v nalili srcih večno bol ostal. ZAHVALA V 19. letu nas je nenadoma in brez slovesa zapustil dragi sin in brat Andrej Koštrica iz Mos^a Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, oh, kako je hiša prazna, ko tebe več med nami ni. t .. 1 V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga Rozina Hari - Zinka Ac lokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, lopek rož mi prinesite in veCni mir mi zažetire. ZAHVALA V 59, letu meje za vedno zapustil moj dragi mož Štefan Pertoci s Tišine izgubi sc iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga v tako -®vek na njegovi zadnji poli, darovali vence, cvetje, Petim — denarno pomagali ter mi izrekli sožalje. Posebna hvala Period /a nesebično pomoč. Hvala zdravnikdm in sestram e. vL. “Ika bolnišnice Rakičan, kolektivu oS Tišina, gostilni Verban, e. ^®pbnu za pogrebni obred, govornikom ter pevcem za odpele žaioslinke. ZatujoCB icu Anica in ni, ki so ga imeli radi Kdor ima ljubezen v svojem srcu, ima vedno nekaj, kar lahko da. V SPOMIN ljubemu sinu Dragu Zelku iz Dankovec 1. '^1 o tio minilo 9. leto žalosti. Le zakaj, zakaj? Za •*t'sel in spomin na njega, za vsak obisk pri grobu. '**'’ovanje cvetja in prižiganje sveč prisrčna hvala. Tvoji najdražji Ne jočite ob mojem grobu, te tiho k njemu pristopite, se spomnite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. 1 > M s ZAHVALA V 29. letu nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in bratranec Vendel Barber h Čepinec izgubi se iskreno zahvaljujemo I v .*■'’!»■. dobrini sosedom, prijateljem in znancem, ki I v.^tlj Itenutkib stali ob strani, nam izrekli sožalje, f 'tb*” Vejit čvetje in za svete maše, Hvala vsem, ki ste ga I pospremili na njegovi zadnji poti. Po- E 1 družinam Časar, Korpič in Ostrič, športnemu t 17epinci ter pevcem za odpete Žalostinke. [ g brata Evgen in Stefan z družinama, ; < “■vgen (er sestrične Albina, Zlatita in Anica z dniži- nami l Ob žalostnem spoznanju, ko se zavedamo krute resnice, da smo se za vedno poslovili od našega dragega Andreja, se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu in Sodelavcem Terme Lendava, očetovim sodelavcem podjetja LOGO, sektorskim gasilskim društvom, posebno OD Mostje-Banu ta, g. duhovniku za pogrebni obred ter pevkam iz Mostja za odpete žalostinke. Vsem Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: oče Franc, mama Ruta, brat Jožef in sestra Anica Ko je bolečina prevelika, se tudi solza posuli, le duSa nemo vpije, zakaj več tebe, draga mama, ni. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga mama, babica in sestra Marjeta Flisar roj. Kol^ač, iz M. Sobote V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nan) izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence in Šopke ter za svete maSe in jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju internega oddelka v Rakičanu, posebej dr, Alojzu Horvatu. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in tolažilne besede evangelija ter pevcem za pesmi slovesa. Zahvaljujemo se tudi g. Farkašu za slovo v imenu KS. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te'imeli radi H tla prazna je, oko rosno je, misel na tvoje dobro srce nam lajSa gorje. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Marija Ifko roj. Jakšie, iz Gornje Bistrice Ob boleči ia nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom in vsem, ki so jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, vence in la svete maSe, Posebna hvala dr. Carju za lajSanje bolečin, g, kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku vaSke skupnosti Gornja Bistrica za ganljive besede slovesa in kolektivu Beltinke Beltinci. žalujoči; mož Ignac, sinova Anton in Ignac z družinama, hčerka Katarina z družino ter bratje in sestra z družinami Oh, kako boli, ko ljubega moia in očeta izgubil. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki cenil jih bo pozni rod. Vso ljubezen si nam dal, za vse, prav vse Se enkrat hvala ti. ZAHVALA Nenadoma nas je brez slovesa v 64. letu življenja zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Matija Lebar s Hotize Hvala vsem, ki se je I roj. Stepanovič, iz" Lukačevec . spominjate in se ustavite ob njenem preranem grobu, prinašate cvetje in sveče. Vsi Djeni najdra^ Nekje v tebi je bolečina bila, a zamahnil si z roko, močnejši sem, zmagal bom, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 65. letu nas je za vedno zapustil naS dragi mož, oče, tast in stari oče Avgust Gutman iz Gerlinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, narnpa izrekli sožalje. Posebna hvala osebju ORL-oddelka bolnišnice v Ljubljani in Rakičanu. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku, gasilcem, upokojencem in Športnikom. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi '1: I ■ T Oh, kako boli, ko ljubega moža in očeta izgubil. t Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki cenil jih 1 bo pozni rod. Vso ljubezen si nam dat, za vse, prav vse i le enkrat hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Štefana Šeruge iz Puževec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem iti znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam pomagali. Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici in govorniku za .ganljive besede, gasilcem, kolektivu Mlino-peka, pogrebcem in godbeniku za odigrano Tišino, Vsem Še enkrat hvala. žalujoči: žena Irena, sinova Geza in Maijan z družinama J Ob nenadomestljivi izgubi se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste ob neizmerni bolečini sočustvovati z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala župniku g. Kovaču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala govorniku g. Sobočanu za besede slovesa in gasilskim društvom iz Hotize, Žižkov in V. Polanc. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Elizabeta, sinovi Štefan, Martin in Stanko ter hčerka Matija z družinami in drugo sorodstvo ** C I i t 'V ■; / Zapustit ljube sem in dom, na hribčku tam vas čakal bom, bom čakal na veseli čas, ko smrt spet združi nas. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 88. letu , zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in brat Ludvik Toth n. Murske Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše ter z nami sočustvovali. Hvala g. duhovniku _________t'-. I ' za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, do- | brim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi tvoji najdražji STAREMU ATU V SLOVO TVOJI VNUKI; ANDREJA, DAMJAN, EVGEN IN IZTOK i i I 4 1 NI I Slavko Svenda-ChuTchill je nezadovoljen s poznavanjem svetovnih medijskih razmer, ki jih je v pretekli številki na tem mestu pokazal Prezidij rubrike. »Pravo ime za soboški televizijski studio Kanal 10 ni BBC, marveč MTV. Emteve kot: ' Medičarska televizija,« j Svenda, ki se pripravlja na kan- ■ di da turo za soboško županstvo, ' I se hoče prikupiti gospodu Celcu, zakonitemu možu BBC, i ki je Svendova protikandidati- i nja v tekmi za župansko čast. 1 Celec je potomec soboških me- i dičarjev, Švendovo darilo vo- 1 livkam v predvolilni kampanji [ pa bo lectovo srce. C »Noro je, če si bomo Beltin-čani za drag denar dali napeljati namesto slabe vode iz do-mačege zajetja malo manj slabo IZ soboškega. 'Vsaj v letu dobre vinske letine bi lahko oba zago- vornika soboške uvožene vode Jože Kavaš-Bataž in Tereza Maučec-Podžupanja mislila bolj dolgoročno. Govorim v imenu skupine kmečkih fantov z nazivom »Na šank prike-Ijeni« in predlagam, da se v beltinsko vodovodno omrežje napelje vino iz Lendavskih goric,« Gledalec, ki je med ne- davno oddajo o (ne)pitni vodi, oddaja je bila na beltinski lokalni televiziji, tole telefoniral, I se ni hotel predstaviti, vendar ■ je širši in ožji lokalni skupnosti znan po svoji sramežljivosti, zaradi katere se vedno opira na šank. »Zelo mi je všeč, da se Bel-tinčani zavedajo uspehov svo- : jega nogometnega kluba Po’ ! trošuik in skušajo pri urejanju i naselja iti v korak z njim. Tako , kot se Potrošnik približuje raz- , vitemu svetu po kakovosti no- , gometne igre, se tudi Beltinci ’ oblikujejo po svetovnih merilih. Krajani so se odločili, da bodo imeli namesto pločnikov odprte vodne kanale kot v Benetkah in Amsterdamu. Kraj il s tako uspešnim nogometnim ,1 klubom se vendar mora kako i Pkiuvuin dc vc^ijuai : razlikovati od krajev, kot so 1 Odranci in Črenšovci.« Izjava ' nogometaša Potrošnika Miloševiča, ki ima zaradi poškodovanega kolena nekaj težav pri hoji po beltinskih pločnikih, ki jih v teh dneh pospešeno spreminjajo v plovne pešpoti. Branko Sdinen je v intervjuju za svetovno znano revijo Cinema Todav pred kratkim izjavil: »Slovenski film se bo s svojim najnovejsim izdelkom l Halvatn sledni ič nredstavil l Halgato slednjič predstavil v polnem in čistem nacionalnem sijaju. To je rasno čisti slovenski film, v katerem celo Cigani govorijo prekmurščino, torej enega od slovenskih narečij, naslov filma Halgato je prav tako čisto slovenski, saj pomeni isto kot v madžarščini halgato.« Začetek spora med Andre- jem Mlakaijem-Fasbindeijetn Jv 111 iTLllukMIJ VJri~f aSUUlUVljVul j in Ferijem Lainščkom-Zvezdo- vezom. zaradi katerega bi skorajda prenehali snemanje filma Halgato. Zvezd ovez Fasbin-derju: »Se ti pozna, da si Mlakar, zato pa hočeš snemati (ve-lejmestne prizore v Ljubljani, med Žabarji." Fasbinder Zvez-dovezu: »Se ti pozna, da si La-inšček. ker se spoznaš na film 'i kot na lanski sneg. « Štefan Smej-Metuljček je v trenutku psthoanalitskega, navdiha ugotovil, da napovedovalke Murskega vala izgovarjajo potenciran dvoustični u, ki pri moških poslušalcih vzbuja posebne asociacije. .SJSnAš KOttr I Radgonski mehurčki Nič ne pomaga. Sploh nihče ne upošteva mojega pisanja. Zakaj sem o tem prepričan? Ker se je napis STEAK PALAČE sedaj ^javil tudi ob cesti in ne samo na tisti veliki hiši za hribom odpadkov Avtoradgone. To me zelo boli, ker imam slovenski jezik rad. Zato sem se tudi nehal sprehajati ob mejnem prehodu: tam je toliko avstrijskih (tujih) napisov,'da ne veš, če si v Avstriji, Italiji ali v Sloveniji. Imajo pa smolo, ti naši »mejni organi«. Zdaj ko imajo končno vse možnosti, da uredijo tišče pri mostu. Radgonska klet, Copatek, Grozd... Slednjemu so zdaj na steno »nama-lali« Štorkljo, To je sicer reklama za Radensko, vendar ne bi bilo slabo, če bi vse stare fasade poživili s takšnimi slikami. Nisem vedel, da imamo v Gornji Radgoni tako malo strokovnjakov, da jih moramo uvažati iz Maribora in Ptuja. Njihova največja pogruntavščina za rešitev firme je menda: izplačilo le 10 odstotkov plače. Drugi zgled je iz Sloge. Na ponovni razpis za direktorja se je mejni prehod po svojih željah (in potrebah), . saj zbirajo posebni komunalni prispevek, pa . prijavil le prejšnji direktor (drugi prijavljeni je ni več prometa. Tovornjaki se radgonskega -bil njegov podrejeni). Seveda ga jc komisija mejnega prehoda^zogibajo. Če jih pelje čez tudi potrdila, saj je res težko najti kandidata, most le nekaj, pa jih toliko več parkira na ki bi izpolnjeval vse pogoje: 10 let delovne tamkajšnjih novih parkiriščih - so zaradi tega dobe in pet let na vodilnem delovnem mestu, podirali hiše in selili ljudi? Kako da nimamo sposobnih mladih ljudi? Pa nimam samo zaradi napisov občutka, da Nekateri so celo tako sposobni, da v enem sem v Avstriji. Če sedite v preurejeni Kavarni letu uničijo po tri firme z izgovorom, da je ah Pivnici, sUSjte le nemške besede. Toliko da edina rešitev stečaj. Seveda, s tujo (družbeno) še natakaiji ne govorijo z mano po nemško, je lahko poslovati, drugače pa bo, ko bo last-Zakaj pa moram jaz v Avstriji naročiti kavo ni na dobila svojega lastnika. Takrat se bo po nemško? Ni pravice na tem svetu. Bolje pokazalo, kdo je pravi strokovnjak. Tudi mi rečeno: ni samozavesti. Mislimo, da je vse upokojenci Se znamo razmišljati. Mogoče pa tuje boljše, pa ni tako. Imamo tudi lepa rad- bo mene tudi kdo povabil za kakšnega sveto-gonska imena lokalov, na primfer Biser (ki je ’ ' bil vmes preimenovani v taverno Roma), Go- valca! Radgončan En TOTI in TOTA izLotmerka Te dni pred dnevom mrtvih so se v naši občini in morda tudi prihodnjemu prleškemu okraju spet nekoliko razplamtele strasti v zvezi s preteč klostjo, žrtvami, spravo ipd. Ena TOTA je slišala, da nameravajo na partizanski spomenik v Lotmerki pritrditi tudi tablo z imeni vseh tistih, ki so bili ,žrtve’ NOB-ja (domobranci idr.) oziroma komunistične partije po vojni. To, da so bili poboji po končani vojni nekaj grdega in obsojanja vredno dejanje, je TOTI dokaj razumljivo. A zakaj bi se morali pokloniti tudi tistim, ki so stopili na stran okupatoijev in fašistov? Eni pa pravijo; Vsi so padli za domovino. Toda če bi zmagali okupatorji, danes prav gotovo ne bi bilo samostojne Slovenije in veliko vprašanje je, če bi sploh obstal slovenski narod. Zdaj je lahko biti močan. Zato se TOTA globoko strinja z našim županom gospodom P,, ki je pred kratkim dejal, da je bila vstaja slovenskega naroda proti fašističnim okupatoijem svetel trenutek v naši zgodovini. Dokaj svetlo pa je običajno tudi po glavnih latmerških ulicah. Naj se vidi, da smo tudi mi Lendavski pereči Deževen dan, še bolj pa deževno obdobje je koristno iz ''5^ razlogov: suha zemlja pridobi vlago, ljudje pa čas in lahko stopijo v gostilno ali pa, kar je morda še koristneje, do zdravnika. Mal' Narava je poskrbela za vsel Z vremenom je Sla na roko rudi poslancem lendavske občinske skupščine. Ti se ob koncu tedna, S’ je deževalo, sicer mso uradno sešli v gostilni, tudi doktorjev niso oblegali množično,.., ampak so imeli na voljo ves ljubi dan diskutiranje. Očitno je bila tudi volja za besedni boj, zato sos' ' pošteno zaslužili dnevnice in tudi po užiti h sendvičev z vratovino jim davkoplačevalci ne smemo očitati. Škoda pa je, da so jih zB’’ z brezalkoholno pijačo iz Radenec. ne pa s požirki domače tekočine. Mislim seveda na vinski mošt, ki ga je v bližnjih kleteh n’ tisoče litrov. Le kako to, da se noben ni spomnil na kako tenko«, saj bi se tedaj jezik Še bolj razvezal in marsikdo se ne mogel več »breinzati«. No, tudi zdaj so jezički še kar tekli. Tudi toke so šle gor in dol spet gor in dol, to pomeni, da so se naši poslanci z marsič®." j ponujenim v pretres in odločanje, strinjali. Tako je bilo ruoi z razrešnico dvema prejšnjima Članoma sveta, ki je dobil tudi i' nalogo izbor direktorice dvojezičnega zdravstvenega doma, šili so ju in imenovali nova: Madžara Janoša in Slovenca Marja«'®' Pa naj zdaj še kdo reče, da je zapostavljen ta ali oni narod oziruf’ »nemzet«. Vse mora pač iti po »regelcih«. Zdaj lahko samo upai^ da bomo direktorico prej ali slej vendarle dobili, s čemer bo tu dokazano, da v moji občini ženske niso zapostavljene. Če ste bra prejšnje Pereče, potem ste se o tem (povzdigovanje nežnega spel« že tako in tako prepričali. Drugače je seveda med enakima sp loma, na primer med poslancema Davidom in Vendlom, saj je očital drugemu, da se premalo briga za luknje, ki da jih vse po' tam naokrog »njegovih« trgovin. No. ja. lukenj pa je tudi irinos-V LakoSu, kjer je doma David, zato imata oba poslanca priložno ■ da zakrpata (lahko tudi »natepavata-s) luknje. v Odgovor na svoje vprašanje je dobil poslanec Gusti. sušnem obdobju sredi leta predlagal, da bi vodotoke \ i i iTTi ■, pravo mesto! Če katera žarnica pregori, jo je treba nemudoma zamenjati, in to se zgodi tudi po stokrat letno. Nazadnje pa se lepo .svetlikajo' Se številke stroškov za toto javno razsvetljavo. En TOTI je nekje videl ali slišal, da znaša račun okrog 20 tisoč nemških mark letno. To se mu zdi skoraj neverjetno. Neverjetno veliko pa si obetajo gospod K, in Še nekateri drugi od nekakšne informacijske pisarne za obrtnike in podjetnike v Loimerki. Nihče pa še ni (po)trdil, da bi tako.radi enemu gospodu našli primeren stolček. s pregradami, tako ujeli vodo in z njo namakali polja. . Štefan z izpostave ministrstva za varstvo okolja in urejanje voo-posredno (pisno) odgovoril, da je vodnogospodarski v Ljubljani že izdelal projekt preureditve korita potoka Ledavc.^^ 'sicer pri izlivu potočka Kopica in starega Kobiljanskega kjer so predvideni željeni »pragi«. Še več: projekt so predstavi pogovoru pri predsedniku izvršnega sveta. Spodaj podpisan^j zdaj postavlja vprašanje, zakaj na to predstavljanje niso poslanca, ki je dal idejo. Prav golovo bi prišel, saj na vratnih podbojih ni visokih pragov. 'V okviru študijske Zadrževanje in večnamenska izraba akumulirane vode P tako in tako proučili dobre in slabe strani že zgrajenih vcn-akumulacij. Pri vsem tem pa je majhna nerodnost: o vodi. ‘ ' .... (-0 je se ikib nalof . M** u voJn- vodah... so govorili oziroma odgovarjali prav v času, ko I® toliko vode, da bi se skorajda izlila iz Mure in občino. Tu mislim na območje in tudi na občinsko stavbo. šiite si, kaj bi se zgodilo, ko bi voda uničila vse položnice, .. razpošilja davkarija! Jokal se najbrž ne bi nihče! Je že raku, hitro pozabimo tudi na Človeka, od katerega imamo drugačne koristi. Ko nam daje, ga poveličujemo, ko pa umre. hitro pozabimo tudi na Človeka, od katerega imamo odide iz spomina. Mu bomo prižgali vsaj svečko? 4) ji NACI Cene sadja in zelenjave Jabolka Pomaranča Grozdje Limone Banane Hniške Krompir Solata Zelje Čebula Česen Korenje Cvetača Paradižnik Paprika Kumare Jajca 0. jedrca Kotanj Tržnica M, Sobota «.« 160.M 138.« 158.« 118.« 1W.W 35.« 1».« 30.« 35.« 250.« 88.» 1».» Osrednja Ijublj. _ tržnica 50.« 1«.M 150.00 Romska glasbena sola Štefan Borovšak, znan kot Didi in dober romski glasbenik, je predlagal, da bi ustanovili romsko glasbeno šolo. V šoli, ki bi bila v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti, bi se učili igrati na instrumente, kot so violina, klavir, cimbale, klarinet in bas. S tem bi ohranjali glasbo, ki je izraz romske etične kulture.Borovšak meni, da bi romsko glasbeno šolo obiskovalo 40 do 50 otrok. Tako bi se veliko Romov izšolalo v stroki, za katero so tudi najbolj nadaijeni. I • "TH.litA.- "K > 'J ^«3 'J .f Tale oijaška prašnica J® i-^it laie otjasKB — junila^ nekje na rakičanskih trs Srečko Horvat, tega razreda, jo.J® ’ Njena teža je nič vec manj kot 5 kilogranio* Srečko bi jo ob kar s težavo dvignili H in-f idP;- 100.00 130.l» 10.00 850.00 80.00 ».00 100.00 35.00 100.00 30.00 80.00 240.00 110.00 100.00 110.00 120.00 150.00 10.00 700,« ».« Pobudo Borov ša k a so podprli tudi soboška občina ter ministrstvo za Šolstvo in šport. Vprašanje je edino, ali bi bila glasbena šola zasebna ali v okviru soboške glasbene Šole. Glede na to, da obiskuje to glasbeno šolo le Sest Romov od skupaj 177 učencev, je ravnatelj glasbene Sole Ladislav Vo-roš predlagal, da se najprej naredi na Pušči eksperimentalni oddelek pod okriljem glasbene Sole. Boštjan Zgonc je predlagal, naj Štefan Borovšak naredi čim prej predlog programa dela glasbene Sole, pri čemer naj mu pomagajo strokovni delavci iz glasbene Sole in republiškega zavoda za šolstvo. S tem ko država program potrdi, Sola dobi koncesijo in Borovšak bo lahko odprl zasebno šolo. Republika pa bo financirala učitelje, ki bodo mlade Rome poučevali instrumente in romsko glasbo. ANR 1 pomagala mamica, ki l^a^ ■ prašnice že več let na jp I pripravljajo kot pesln® I tej veliki poslastici R dober dober tek. Foie- prašnice že več let nov Vestnik ■ 1 120 let tradicije i ~ _ /o Pomurska banka Vaša domača Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 62 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. Stali so od 7.000 do 10,000 tolaijev, prodajalci pa so odšli domov le s šestimi. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. Cene rabljenih avtomobilov Nb sejem rabljenih aviomobilov v Murski Soboti so prodttjulci prejšnjo nedeljo pripeljali 52 vozil, prodali pa 4, Zastava 128, letnik 19SS, s prevoženimi 62.000 kilometri, je zamenjala lastnika za 3.500 DEM; jugo koral, letnik 1990, s prevoženimi 53.000 kilometri, za 4,700 DEM; Jugo 45 koral, letnik 19^, s prevoženimi 43.000 kilometri, za 4.200 DEM in Renault 4 GTL, letnik 1983, s pzevoženinii 75.000 kilometri, za 1.500 OEM. I .1 Menjalniški tečaj Pomurske banke i dne, M. oktobra 1993, 27, 10, 1993 od 00,00. Srednji tečaj Banke Slovenije vetja od 26, oktobra 1993 od Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica tZDA Enota 100 100 100 100 100 1 1 Banka Slovenije 1,034.7323 2,081.1112 7,279,1576 7,5521 8,251.6531 121.8749 Nakup [.MS.«« 2,051.00 iT’ ti^.^ rr-” I ! S 7,320.00_., lAl -— 120.90 T.*. " ft I t 1 5 l ' 1 Znamka avtomobila W Jena JX 1,6 Lada Samara Jugo 45 Renault 5 Campus Zastava 126 pgl Nissan Primera 1.6 Fiat Tempra 1.6 Renault 18 TLJ BMW 318 Golf D Alfa 33 Zastava 128 letnik 1987 1988 1984 1989 1987 1990 1992 1985 1984 1984 1987 1989 prevož. km cena 85.000 47.000 85.000 64,000 51.000 56.000 17,700 77,000 99.000 100.000 35.000 48.000 11.6O0DEM 5.300 DEM 1.800 DEM 9,800 DEM 2.300 DEM 23.000 D EM 19.200 DEM 5.200DEM 9.500 DEM 6.500 DEM 10.000 DEM 3.900 DEM Lepotec, ki ga drži Franc Rajnar iz Murske Sobote, ima 14 kilogramov in pol, njegova dolžina je 90 centimetrov. Franc je večletni ribič. Pravi, daje tega krapa ujel v Dachau (»soboško jezero« - za vse tiste, ki ne hodijo po jezerih in okoli njih), da ima za ribičijo kljub službi dovolj časa, da so njegova specialiteta le velikani in da ponavadi ulovljeno razdeli prijateljem in znancem. Foto: N. Juhnov V naših enotah smo začeli ZELENO ČRTO - , POLJE DISKRETNOS^ ki zagotavlja, da boste pri bahCf^ okencu vedno sami-Tam, kjer je zelena črta zarisal^ ' prosimo, da pred njo počakata«. dokler se varčevalec pred va^' odmakne od okenca, potem pristopite Vi. Hvala za sodelovanje- Ii S ( t t H i h 4 t