A. M o r i t s c h (D unaj—Wien) S O C IA L N O G E O G R A F S K I R A Z V O J K A T A ST R SK E O B Č IN E ŠE N T PA V E L N A Z IL JI (ST. P A U L IM G A IL T A L ) O D L E T A 1836 D O D A N E S I. F iz ičn o g eo g ra fsk i p reg led T o p o g ra fsk a lega . K a ta s trsk a občina (n ap re j k. o.) Š en tp av e l na Z ilji, k i obsega vasi Š en tp av e l (St. P au l), D rag an če (D ragan tschach ) in K rn ica (K arn itzen), obsega ozem lje ob cesti B e ljak (V illach) — Šm ohor (H erm agor) v sp o d n ji Z iljsk i d o lin i na Š te fan sk i p lano ti.* K. o. sp ad a pod u p ra v n o občino Š te fan (St. S te fan im G ailta l) v o k ra ju Šm ohor. D o u p ra v n e g a in šolskega cen tra Šm ohor je 14 km daleč, do tu ris tičn eg a c e n tra P re se šk e g a je z e ra (P resseggersee) 9 km , do B e lja k a 38 km , do ita l i ja n s k e m e je p r i V ra tih (Thörl) 15 k m in do ju g o s lo v a n sk e m e je na K o ren u (W urzenpass) 28 km . G eo lo šk a sestav a , m o rfo lo g ija , tla . Š tebenska p la n o ta se širi v ju ž ­ nem p rig o rju Z iljsk ih A lp (G a ilta le r A lpen ), je do 3 km široka in se v z p e n ja od 150 do 200m visoko n ad m očvirno, a luv ia lno dno Z iljske do­ line. S estav ljen a je v severnem delu iz pa leozo jsk ih sk rilavcev (krem e­ n as ti filiti) in v južnem delu iz ap n en čev ih konglom eratov . P o v ršje se­ s tav lja jo m orene in vodoravno naloženo prodov je . Po toki, izv ira joč i n a m eji m ed sk rilavc i in kong lom erati, so južn i del p lan o te globoko ra z re ­ za li v celo vrsto p ro ti jugovzhodu n ag n jen ih ožjih p la n o t s strm im i p o ­ bočji. V odopropustn i p ro d i in kong lom erati povzročajo po le ti že v k r a j ­ ših b rezd ežn ih dobah sušo. R jav a , ilo v n a ta t la niso globoka. O zem lje k. o. Š en tp av e l zavzem a suhi, ju žn i del Š tebenske p lan o te in sega v n jenem jugovzhodnem delu čez m očvirno dno Z iljske doline do pobočja K a rn ij­ sk ih A lp (K arn ische A lpen). D o reg u lac ije le ta 1920 je te k la Z ilja v m očnih m ean d rih in je sk o ra j vsako leto, p redvsem ob pozn ih jesensk ih dežev jih , p o p la v lja la rav n o dno doline.1 T udi po regu lac iji je že p riš lo * Za Štefansko p lanoto smo po šašlevem zgledu (G eografski vestn ik XXXII, 1960. str. 259) začeli u p o rab lja ti lju d sk o im e »Ponagorje« (»Štebensko« ali »šenštefansko« Ponagorje). — U redništvo. 1 K oroški deželni a rh iv (naprej: KDA) V /162, F ranciscejsk i k a ta s te r (na­ p re j: FK). Ekonom ska p red v p raša n ja (ökonom ische V orfragen). do p o p lav , k e r visoko sto ječa ta ln a voda v v lažn ih dobah lahko s top i na pov ršje . D olinsko dno so do zače tk a o su šev an ja le ta 1968 zavzem ali k isli tra v n ik i n a m očno d e g ra d ira n ih tleh. Podnebje. Po sorazm erno n izk ih z im skih in v isok ili p o le tn ih tem ­ p e ra tu ra h se p o d n eb je Z iljske do line že p rib liž u je bo lj kon tin en ta ln em u tip u . D o lin a je o d p r ta p ro ti C elovšk i ko tlin i, tak o da m rz li zim ski z rak lah k o sega iz k o tline v an jo in jo p o k riv a do p rib ližn o 170 m n ad dnom . U v e ljav lja se p a tu d i sredozem ski vp liv . P ad av in e im ajo poleg v išk a v ju n i ju d ru g i v išek v o k to b ru : le tn a k o lič in a p a d a v in je o k ro g 1400 mm. Sončnih dn i je tu več ko t severno od T ur. K a ra k te ris tič n i za Ziljsko do­ lin o so sp o m lad an sk i in p red v sem je se n sk i top li v e tro v i z ju g o z a p a d a 2, k i p o v zro ča jo p o d a ljš a n je v e g e ta c ijsk e dobe o b č u tlj iv e jš ih k u ltu rn ih ra s tlin . T ak o d o zo rev a k o ru z a tu d i še v n a d m o rsk ih v iš in ah o k ro g 800 m. Le redko se p o jav ijo pozebe konec a p r ila in v zače tk u ok tobra . Sončna, rah lo p ro ti jugovzhodu n ag n je n a lega k. o. Š en tp av e l povzroča za p r i ­ b ližno 1° C v išje te m p e ra tu re in z a ra d i večje nadm orske v išine tu d i m alo večje ko lič ine p a d a v in k o t so sp o d a j n av ed en i za 6 km o d d a ljen i k ra j B o rlje (F ö ro lach )3. V s re d n je v e šk ih u r b a r j ih se o m e n ja jo p r i Š te fan u (730 m n. v.) v inograd i. n. v. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. ampl. padavine 365 ni 65 67 89 116 110 143 140 135 136 139 126 95 1361 tem per. 578 m -4,0 -1,4 3,2 7,9 12,9 16,3 18,4 17,5 14,1 8,5 2,4 -2,5 7,8 22,4 Vegetacija. Z načiln i d revesi za m očv irna to dno doline sta je lša in v rba . Z n jim i so zasa jen e p a rce ln e m eje. N ajm očneje zam očv irjen i deli p a so p o k riti z gostim je lšev im gozdom (Erlenbruchrvald). D o p rib ližn o 170 m n ad dno doline sega — z a ra d i n izk ih z im sk ih te m p e ra tu r — ko t n a rav n o drevo sm reka. Sam o v zave tn ih , p riso jn ih in v lažn ih legah r a ­ stejo m an jši bukov i gozdovi. N ad 170 m sledi sm reki n a ju žn i osojni s tra n i doline bukev , n a p riso jn i severn i s tran i, n a ap n en cu beli bor in na sk rilav cu m ešan i gozd. K ot že om enjeno, u speva v k. o. ko ruza , k i dozoreva poprečno v š ti­ r ih m esecih in dveh tedn ih . V m an j v lažn ih le tih d a je žito bo ljše donose. Z arad i ob iln ih p a d a v in u sp ev a jo zelo dobro tra v n e rastlin e , p redvsem de te lja . To je tu d i vzrok , da so v k m etijs tv u pogoji n a jb o ljš i za ž iv ino­ rejo. D onosno je tu d i sad ja rs tv o (jabolke, h ru šk e , slive). II. K. o. Šentpavel v tridesetih letih 19. sto letja Socialna struktura. Š te tje le ta 1831 je u go tov ilo 42 hiš z 58 gospo­ d in js tv i in 298 p reb iv a lc i: od tega 130 m oškega in 168 ženskega spola, 51 gospod in jstev se je bav ilo s km etijs tvom , 6 z rokodelstvom in k m e tij­ 2 Slovensko »jug«, od tega nem ško »Jauk«. 3 P odatk i d u n ajsk eg a m etereo loškega in štitu ta , opazovalna doba za p a ­ davine 1900—1960, za tem p era tu re 1921—1950. stvom in eno z dušn im pastirs tv o m .4 V cenilnem o p e ra tu iz le ta 1836 na jdem o posp lošene š tev ilke o socialn i s tru k tu r i. N ašte to je ta m 6 polo- v iča rjev , s 6 do 9 lia zem lje5, 8 če trtn jak o v s 3 do 6 h a zem lje, 12 k a j- ž a rjev s p op rečno 1 lia zem lje in 16 1 /8 -kajžarjev s pop rečno 0,3 lia zem lje. Bolj d ife ren c iran o sliko nam da seznam g rad b en ih pa rce l.6 T am na jdem o 2 tr ič e tr tn ja k a , 6 po lov ičarjev , 9 tre tjak o v , 4 če tr tn ja k e , 1 k a j- ž a rja , 3 3 /4 -kajžarjev , 1 p o lk a jž a rja , 2 č e tr tk a jž a r ja , 6 1/16-kajžarjev , 4 lesenih liiš b rez zem lje (od tega 2 m lina) in župn išče. Večji km etje so im eli 2 k o n ja , 6 k rav , 3 g lave ja love živ ine, 12 ovc in eno svinjo. S ta ln ih poslov so im eli ti k m etje po enega h lap ca , dve dek li in , če ni bilo lastn ih o trok ali so b ili ti še p rem a jh n i, enega p a s tir ja . Posli so b ili po n av ad i k a jža rsk eg a p o rek la iz b ližn je okolice. Kmetijstvo. Iz cen iln ih o p era tov lah k o izračunam o p o d a tk e za p o ­ p rečn o le tn o ra z d e lite v posam ezn ih k u l tu r n a n jiv s k i p o v rš in i: k o ru z a 13 ha, p šen ica (jara) It ha, rž (ozim ina) 9 ha, ječm en s podsevom de­ telje 18 ha, d e te lja 18 ha, oves 3 h a in a jd a ko t d ru g i posevek za pšenico 6 ha. R azen teh g lavn ih posevkov so se ja li v m an jš ih k o lič inah še lan , zelje, k ro m p ir in repo , K olobar je obsegal ob ičajno š tir i le ta . V p rvem le tu so sad ili n a b o ljših tleh koruzo, n a slabših so seja li pšen ico in rž. V d rugem letu so se ja li pšen ico , rž in oves, v tre tjem ječm en z dete ljo ko t podsevek in v če trtem letu je ra s tla de te lja . G no jili so v p rv em in t r e t ­ jem le tu . Z arad i dobre obdelave zem lje je b il donos n ad p o p rečen . P o lje ­ delstvo je k rilo lastno po trebo . Sam o v dobrih le tili so p ro d a ja li n ek a j ko ruze in ječm ena v in d u s tr ijsk i cen te r B leiberg in v T rb iž . Im ena n o ­ vih k u ltu r — k o ru za = sirk , k ro m p ir = čom pe — p riča jo , d a so te že sorazm erno zgodaj p riš le v Ziljsko dolino iz F u rlan ije . Iz obsega tra v n išk ih p o v ršin in š tev ila živ ine je razv idno , d a je že od n e k d a j p r ip a d a la g lav n a vloga v k m etijs tv u živ inoreji. E d in a m ož­ nost iz rabe k islega sena je b ila k o n je re ja . Večji k m etje so im eli po 3 do 4 ha k islih trav n ik o v . G ojili so noriško pasm o. N ajv eč ji odjem alec kon j je b ila c. k. v o jska ; u p o ra b lja li so p a kon je tu d i za »luksuzne potrebec (kočijska vp reg a).7 N ek a te ri večji k m etje so se sp ec ia liz ira li v kon jere jo in so im eli po š tiri ali p e t p lem ensk ih kobil. S redn ji in m an jši km etje p a so u p o ra b lja li kon je za tovorn ištvo in prevozništvo . Č e tu d i občan i n iso im eli la s tn e p la n in e ,8 je b ilo štev ilo g o v e je ž iv in e visoko. Sam o p e t km etov je im elo po le ti živino n a p la n in a h sosednjih far. K je r je bilo mogoče, so si u red ili suhe trav n ik e . D o 8. ju n ija in od 24. a v g u s ta n a p re j p a p as li n a k is lih in su h ih tra v n ik ih . P o le ti so k rm ili ž iv in o z d e te ljo in p asli na o b č in sk ih p a šn ik ih (gm ajna) in 4 KDA, V/162 FK (Cenilni operat). 5 N jive in trav n ik i; b rez gozda. 6 KDA, V/162, FK (Seznam gradbenih parcel). 7 KDA, V/162, FK (Cenilni operat). 8 S koraj vsaka fa ra spodnje Z iljske doline im a svojo skupno p lanino v K arn ijsk ih ali Z iljsk ih A lpah. Z geografskega v id ika so zelo zanim ive p lan ine v K arn ijsk ih A lpah zarad i n jen ih p lan insk ih vasi, k i so se do danes obdržale in služijo vedno bo lj tu rističn im nam enom . K m etje k. o. Šentpavel so šele le ta 1950 kup ili svojo skupno planino. 6 G e o g ra fsk i v e s tn ik 81 v gozdovih . P ozno je se n i, k o so b ili p o sp ra v lje n i vsi p o ljsk i p r id e lk i, p a se je p a s la ž iv in a povsod .9 M leko in m lečn i izd e lk i so ig ra li v h ra n i važno vlogo, p ro d a ja l i so j ih p a tu d i v b liž n je cen tre . K ak o važno vlogo so im eli t r a v n ik i j e razv id n o tu d i iz teg a , d a so j ih de lom a g n o jili .10 D o m očnejšega u v e lja v lja n ja k ro m p ir ja p ra š ič e re ja n i im ela v a ž ­ nejšega pom ena. Tem pom em bnejše p a so b ile ovce, k i so jih p asli z go­ vejo živino in po le ti oddali n a ovčje p lan in e , ki so zavzem ale strm e lege n a d govejim i p lan in am i. Pozim i p a so k rm ili ovce s »faži«11, k i so ji it p o le ti n a re d ili iz ve j jesena in iz leskovke. To dejstvo ob jasn i tu d i p re ­ ce jšn je število jesenov in leskovk n a ro b u n jiv in trav n ik o v ob gozdu, okrog dom ov in ob po teh . Volno so u p o ra b lja li za »sivino«, v rsto sukna, sestav ljeno iz po ene volnene in ene lanene n iti. To sukno so n a jbo lj u p o ra b lja li za obleko. V ečji del gozda je b il že le ta 1836 v posesti ob­ čanov. M očnejši k m etje so im eli po 5 do 8 lia gozda, sredn ji in m an jš i po 2 do 5 h a ; tu d i večji k a jž a r j i so ko ristili pop rečno 1 ha gozda.12 K dor je im el več gozda, je žgal oglje in ga vozil v B leiberg , k je r so ga u p o ra b lja li p r i to p lje n ju sv inca .13 Žgali in p ro d a ja li so p a tu d i apno. Še danes se n a jd e jo v gozdovih razv a lin e apnen ic . Postranski zaslužki in obrti. P o d a tk i o p era tov dobro pokažejo , da je b ila o bde lava zem lje zelo in ten z iv n a . M očno .razv ita ž iv ino re ja je om ogočala dobro gno jen je in to zopet n ad p o p re č n e donose. Če p a p r i ­ m erjam o štev ilo p reb iv a ls tv a ,14 z obsegom n jiv sk e površine , lahko ugo­ tovim o m očno p renase ljen o st. P rece jšen del občanov je b il p ris iljen , da si n a jd e p o s tra n sk i zaslužek . O la jša la je to k o n je re ja in b liž in a s ta ro ­ d av n e ceste iz s re d m o rja n a sever. U rb a n J a rn ik , k i j e b il dom a iz Š te ­ fan a , je gotovo zelo dobro pozn a l gospodarske razm ere sosednje fa re Š en tp av e l, j e p isal oko li 1812, d a se Z ilja n n a v a d n o o k lep a v in sk e trg o ­ vine in vozn ištva . Je dober trgovec in p r id e da leč naokoli, k e r je p o d ­ je ten . . . Zato si posebno k a jž a r ji . k i im ajo m alo orne zem lje, s k u p č ijo p rid o b ijo p rece jšn je p rem ožen je ; n a sp lošno je Z iljan zm era j p rem o­ žen .15 T ovorili in vozili so p red v sem vino a tu d i d rugo blago iz F u r la ­ n ije čez K analsko dolino in iz P rim o rja čez P re d e l n a S a lzb u ršk o .16 N aza j p a so posredovali železo, svinec in pozneje p redvsem les (deske). Iz p rece j n iž jega š tev ila m ošk ih p reb iv a lcev 17 lahko sk lepam o, da so se ti verje tn o odseljevali v š tev ilne ru d o k o p n e cen tre Z iljske in K a n a l­ ske doline, m ed tem ko so neporočene te te ostale p r i h iš i a li se zaposlile 1 D om ači izraz za ta način paše je bil »počridenščan«. 10 KDA, V/162, (Cenilni operat). 11 Iz ita lijan sk e besede »fasci«, slovensko bo lj znano pod izrazom »frodl*. 12 KDA, V/162, FK (Seznam parcel). 13 KDA, V/162, FK (Ekonom ska p red v p rašan ja). 14 V erje tno š te tje le ta 1831 ni zajelo vsega p reb iva lstva , raz lik a do š te tja le ta 1869 je zato p revelika . 15 K uret, Z iljsko š tehvan je , L ju b lja n a 1963, str. 126 16 J. P le te rsk i. N arodna in po litična zavest n a Koroškem . L ju b lja n a 1965, str. 12. 17 Prim . tabelo o razvo ju p reb iva lstva n a str. 93. k o t dekle. N a jm a n jš i k a jž a r ji p a so d n in a rili a li se pečali z obrtjo . Kot čev lja rji, k ro jač i, sed la rji itd . so hod ili »v štero« in dela li po eden do d v a ted n a p r i posam ezn ih km etih . Oblika naselij in poljska razdelitev. N ase lb inska slika k. o. Š en t­ p av e l je zelo p estra . D rag an če , K rn ica in d v a dela k ra ja Š en tp av e l (Kot in L ack en d o rf) p re d s ta v lja jo g ru č a s te zase lke . T r e t j i de l Š en tp av la 1000 m HadersdoH - Hadre ,-B ieoce rJElM GRAZE ■Wieltschnig W ald -Bividic« -BIVČENt Sankt Pauler M oos- -šen tpave lič i vog Gruntarji O triietrtnjaki O poloviiirji □ tretjaki □ leUtnpki Kerschdorf-Oešnje Sankt Stefan # cel« K«|i* 9 H k*|J« O it O Hkt,k O Jikjjfe O y >6 k*|ie Vorderberg - K ultu rne v r s te in p o s e s tn a s tru k tu ra v k .o . Š e n tp av e l le ta 1836 (U čidle) je fa rn i zaselek okrog g rad išča a li tab o ra (W eh rk irch e). R azen tega je še n e k a j sam otn ih k m e tij in k a jž . T rije zaselki so km ečkega zn a­ č a ja (D raganče, Kot, L ackendorf). Sodeč po h išn ih im enih (B lekar. K uan- fa r , K auc,18 Ž nidar) izgleda, da je n a s ta la K rn ica ko t o b rtn išk i, k a jž a r- ski zaselek. T u d i okrog m la jše p o d ru žn ičn e cerkve so se n ase lili k a jž a r ji (gostilna, m ežnar, o b rtn ik i). P oznejše sam otne km etije , n a s ta le n a s lab ­ ših tleh , so obd rža le svojo velikost. T u d i k a jž a r ji n a gm ajn i so m la jšega p o rek la . V cen iln ih o p e ra tih op isan i ob iča jn i tip h iše nam p re d s ta v i leseno stavbo s k am en im podzid jem , obokano črno k u h in jo in z id an im d im ­ nikom . S tan o v an jsk e h iše so ob rn jene p ro ti ju g u a li vzhodu in so im ele p rece j enotno ra z p re d e lite v prostorov . G lav n a soba z veliko pečjo , ed in i to p li p rosto r, se n a h a ja vedno na jugovzhodnem koncu hiše. T ip ič n i za stan o v an jsk e hiše so zelo velika veža in p rosto rno n ad stro p n o p o d strešje (n a jsp ra) z n a p ra v a m i za su ­ še n je k o ru ze . P r i k a jž a h je n av ad n o sev ern o a li zahodno od veže h lev . N a ju žn i in vzhodn i s tra n i o b d a ja hišo v n a d s tro p ju h o d n ik (gank), k i je p o d zave tjem strehe. A. M elik im enu je ta tip km ečke h iše »slovenska a lp sk a h iša« .10 V tlo č r tu s tav b se je od fra n c isc e jsk eg a k a ta s tr a do dan es le m alo sp rem en ilo . K m ečki dom ovi im ajo raz ličn e oblike. N a jb o lj pogosto na jdem o dom n a vogel. So p a tu d i dom ovi v gruči. K a jža rsk i dom ovi im ajo obliko stegn jenega a li eno tnega dom a. N ad hlevom je vedno skeden j, k i je do­ segljiv čez obokan m ost. Z načiln i elem ent vseh k m ečk ih dom ov je vezani kozolec (stog), k i so ga u p o ra b lja li p redvsem za sušen je ž ita in sp ra v ­ lja n je sena, vozov in po ljede lskega orodja. D ete ljo so sušili n a o strvah in seno v k opah . K er so n jiv sk e p a rce le m a jh n e in ob ičajno ne daleč od dom ov, se n a h a ja kozo lec vedno v m an jš i o d d a lje n o s ti v sk lo p u d ru g ih stav b išč dom a. Sam o tis ti re d k i v eč ji km etje , k a te r ih po lje je združeno v v e č jih k o m p lek s ih , so p o stav ili s te g n je n e kozolce ob ro b u p o lja . N e­ k a te r i km ečk i dom ovi im ajo lesene a li z idane k a š te a li h ram e, k i sto jijo to liko daleč od dom ov, d a b i v p rim eru p o ža ra k m ečk a d ru ž in a ne o sta­ la brez h ran e . Z ad n ja om em be v re d n a sestav in a n ase lja so seniki (»šufe«) n a k is lih tra v n ik ih m o č v irn a te g a d n a do line . N aselb inskem u tip u p rv o tn ih zaselkov in sam otn ih k m etij u streza p o ljsk a razd e litev n a g ru d e in celke. K na jv eč jim k m e tijam zaselkov sp ad a jo še sk len jen i kom pleksi po lja . Č im m an jš i so km etje , tem ožje so n jih n jiv ske p a rce le in tem bolj so razm etan e po razn ih delali polja . V b liž in i zaselkov so p rv o tn e g ru d e m očneje ra z p a rce lira n e na k ra tk e delce. B ivše n jiv e v s trm ih legah so b ile raz ličn e velikosti in im ele obliko zelo n e p ra v iln ih grud . M anjšo razp a rce lac ijo p rv o tn ih , n e p ra v iln ih g rud zasledim o na po d ro č ju k is lih trav n ik o v n a d n u doline. T u d i tu k a j im ajo večji km etje še sk len jene parce le do obsega 4 ha. 18 Tkalec. 19 A. Melik, Slovenija. L jubljana, 1963, str. 539. Slika I. Šentpavel na Zilji (St. Paul im Gailtal). V ospredju hlev in kozolec (stog) m oderne kmetije. V sredini gostinski obrati in novozgrajene delavske hiše III. R azvo j do s re d in e 20. s to le tja S oc ia lna s tru k tu ra . Če upoštevam o p o d a tk e C zörnigove e tn o g ra f­ ske s ta tis tik e iz le ta 1846, po k a te r i je bilo v fa ri (ali k. o.) Š en tp av e l 372 p reb iv a lcev ,20 la liko ugotovim o, d a je število p re b iv a ls tv a doseglo svoj v išek že p ro ti koncu p rv e polovice 19. sto le tja . Potem p a k onstan tno p a d a do d a n a šn jih dn i, m edtem ko število h iš ra s te (prim . tabelo n a str. 93). D o le ta 1923 je naraslo število h iš n a 56, k a r pom eni p ro ti le tu 1831 sez idan je 14 nov ih h iš. V ečina teh novih nase ljencev n i im ela la s tn e zem lje. Bili so to o b rtn ik i, d n in a r ji in delavci. M očne sprem em be opazim o v posestn išk i s tru k tu ri. V elik i k m etje so večinom a obdrža li svojo zem ljo a li jo še razširili. P rece jšn je število sred ­ n jih in m an jših km etov p a je p roda lo del svoje zem lje. To so b ili ravno tis ti posestn ik i, ki so se bav ili s p revozništvom . L e ta 1872 je b ila zg ra je ­ n a železn ica skozi K analsko dolino v I ta lijo in le ta 1907 železnica v Z ilj­ sko dolino do Šm ohorja. Že p red tem i, za z iljsko p revozn ištvo usodnim i dogodki, so se p revozn ik i n a š li v k riz i. N jihove velike d ru ž in e so se ra z ­ šle, delom a v A m eriko, posestn ik i sam i p a so se večinom a zaposlili v ru ­ d a rs tv u in v in d u str iji. P ro d an e n jiv e so p o k u p ili p redvsem k a jž a r ji , k i so že p re j p o sta li delavci, in p o v ra tn ik i iz A m erike. K isli tra v n ik i p a sd prešli večinoma v last večjih km etov, ki so se že vedno pečali bolj z konjerejo. Okrog leta 1910 je bilo od 50 do 60 delavcev iz k. o. Šentpavel zaposlenih v rudn ik ih v R ablju , Bleibergu in B orljah in v tovarni verig v Beli peči. Domov so hodili samo čez nedeljo, p rinesli zaslužek in vzeli s seboj hrano za en teden. P o tem tak em je k a z a la socialna s tru k tu ra p red p rv o svetovno vojno p rib ližn o 16 večjili in sred n jih k m e tij s p rece jšn jim številom poslov, 23 k a jža rjev , k i so bili de lavci in o b rtn ik i in 10 delavcev, o b rtn ikov in d n i­ n a rjev brez zem lje. T u d i n e k a te ri km ečk i sinovi so se v sa j začasno zap o ­ slili ko t delavci. P r ik lju č ite v K analske doline k I ta liji po ra z p a d u A vstro -O grske je pom enila h u d g o spodarsk i u d a re c za k. o. Š en tpavel. V ečji del delavcev je izgub il zaslužek. N ek a te ri so n a š li delovno m esto v B leibergu in na Ziljici, p rece j se j ih je odselilo v A m eriko , n e k a te ri p a so se re a g ra r iz ira li in skrom no živeli n a m ajh n em zem ljišču . V trid e se tih le tih , ko je dosegla brezposelnost v išek , je p rib ližn o 10 fan to v iz občine b eračilo ko t p rilo ž ­ nostn i de lavci po A vstriji. D ek le ta so našle zaslužek n a N izozem skem in v Švici ko t gospod in jske pom očnice. Kmetijstvo. O p isan e sprem em be so v p liv a le tu d i n a km etijstvo . Iz tabe le k u ltu rn ih v rs t (p rim . n a str. ) razv id im o, d a se je n jiv sk a p o v r­ š in a zna tn o povečala . K je r koli m ogoče, so n a p ra v ili iz trav n ik o v nove n jiv e in zem ljo čim in ten z iv n e je obdelali. K ro m p ir je p o sta l poleg k o ru ­ ze g lav n a h ran a . Z natno zm an jša li so posev ječm ena. V k o lo b a rjen ju si­ cer n i bilo posebn ih sprem em b. V ečji k m etje so se vedno bo lj spec ia liz i­ ra li v kon jere jo in im eli po 6 in 7 p lem en sk ih kobil. M očni razvo j r u ­ d a rsk eg a c e n tra B leiberg je om ogočal p ro d a jo razn ih k m etijsk ih izde l­ kov, posebno sad ja , zelja , m lečn ih izdelkov in ja jc . V m edvojnem času p a je p riz a d e la k riza tu d i večje km ete. Že v tr id e se tih le tih je začela p a d a ti cena konjem . T udi dohodki iz gozda so p re n e h a li in obča b re z ­ p o se ln o st j e v p liv a la n a cene k m e tijs k ih izdelkov . R azen tre h km eto v so b ili vsi več a li m a n j zado lžen i. N e k a te r i so že začeli p ro d a ja t i zem ljo . 1 IV. Razvoj v zadnjih dvajsetih letih in sedanje stanje Socialna struktura. Vedno večja možnost zaposlitve izven km etij­ stva po drugi svetovni vojni je sprožila silno družbeno-gospodarsko d i­ nam iko, ki je še danes v polnem toku. L eta 1970 je imelo že 65 °/o p re ­ bivalstva glavni dohodek iz neagrarne zaposlitve. D elodajalci so želez­ nica, industrija svinca v Ziljici, pošta in razni obrati v B eljaku in bližnji okolici.21 Km etijstvo, ki je v k ra tkem času izgubilo večji del svoje delovne sile, se je moralo prilagoditi novemu času in nabaviti stroje; tega p a niso vsi zmogli. D anašn ja socialna stru k tu ra je že čisto drugačna, kot je bila 21 M arca 1971 je b ilo zaposlenih p r i železnici 8 oseb, n a Z iljici 5, p r i pošti 3 in p ri razn ih d rug ih delodaja lc ih 28. U pokojencev je b ilo 12. Med vsem i zaposlenim i izven k m etijs tv a so b ile 3 ženske. še p re d 20 leti. O d n e k d a n jih 21 km etov22 jih je ostalo še 13. O d te h p a jih im a sam o še 6 km ečkega n asled n ik a .23 T ip izac ija gospod in jstev po socialnem s ta n ju b i d a la sledečo sliko. 1. K m e t i j e s k m e č k i m d e d i č e m obdelajo pop rečno 8 h a n jiv , 6 h a trav n ik o v in im ajo po 10 h a gozda. R avno p ro d a ja lesa jim je om ogočala nabavo stro jev , tak o da lahko o b d e la ta k m etijo d v a človeka. Vorderberg- Blače □ n,v. ! H travnik sadovnjak E 3 pain,k r e g v »tanm oiuievonp Kulturne vrste in socialna struktura prebivalstva v k.o. Šentpavel leta 1970 ■ kmetija s kmečkim dedičem □ kmetij brej kmečkega dediča D metane kmetije • delavci in obrtniki ki obdelajo malo jemlje O delava brej jemlje 22 Med njim i tudi v medvojnem času reagrarizirani kajžarji. 25 Podatki so iz ankete, ki je bila izvedena v pozni jeseni 1970. Im ajo po en lah ek in po en tež ji t ra k to r s p r ik lju č k i, vse važne stro je za košn jo z av to m atičn im n ak lad a lcem sena, m odern i h lev z m olznim stro jem , av to m atičn im n a p a ja liščem in silosi te r v rsto m an jš ih stro jev . M oderno km etijs tv o p a zah tev a tu d i tak e stro je , k i so v ra b i samo k ra te k čas v le tu in so zelo d rag i, kot n p r . kom bajn , s tro j, k i že n a p o lju zreže silažno koruzo (F e ld h ex ler) id r. Te s tro je so k m etje k u p ili skupno . V p re jšn ji generac iji km etov se skup n i s tro ji z a ra d i h itre iz rabe p r i slabi streg i niso obnesli. D a n a šn ji k m etje p a so že sko ra j vsi ob iskovali k m eč­ ke šole in teča je za ra v n a n je s s tro ji, tak o d a se obnesejo tu d i sk u p n i s tro ji. V p rv i v rs ti se ti k m etje sp ec ia liz ira jo n a rejo goveje živine. P o ­ p rečno im ajo 10 do 15 k ra v in 10 glav ja love živ ine. L etno p ro d a jo po 15.000 do 20.0001 m leka v zad ru žn o m lekarno v B eljak . D v a k m eta sta začela s p ita n je m tele t, k a te re k u p ita p r i d ru g ih km etih , dva d ru g a p i ­ ta ta p rašiče . O d k a r so se po jav ili tra k to r ji , je re ja k o n j čisto p ro p ad la . Za dom ačo rabo im ajo k m etje še po enega kon ja . S tem so p a tu d i k isli t ra v n ik i izgubili svoj pom en. L e ta 1968 so začeli z osuševanjem tistega d e la m o čv irna tega d n a doline, k je r so tra v n ik i k. o. Š en tpavel. Cez n ek a j le t bodo u sp ev a li tu k a j k o ru za in ž itarice . S tem bodo p rid o b ili km etje po 6 do 8 h a dobre zem lje, in k m etije , k i do z d a j č rp a jo k a p ita l za in ­ vestic ije iz gozda, bodo lahko živele od p o ljed e ls tv a in živ inoreje. Vsi k m etje tega t ip a k u p u je jo zem ljo in jo jem lje jo v najem . T ri če trtin e n jiv sk e p o v ršin e pod o rje jo vsako leto in jih posejejo v p rib ližn o enakem delu z razn im i ž ita ricam i (pšen ica, ječm en, m ešano žito), s koruzo (večji del za silažo) in de te ljo (rdeča d e te lja in d e te lja m ešana z razn im i t r a ­ vam i). O s ta la č e tr t je z a ra s la z de te ljo in trav o , posejan im i v p re jšn jem le tu . S ilažnega p ro s to ra im ajo p o p rečn o 150 ni3. T a tip km etije , k i se je v k ra tk e m času m oral u sm eriti n a trg — k ru h in tu d i d rugo h ran o , k i so jo p re j sam i p r id e la li, že k u p u je jo - — se silno bo ri za svoj obstoj v bodočnosti. K m ečke dem onstrac ije p re te k ­ lih m esecev v A v s triji so to očitno pokazale . K lju b tem u, d a de la km et sam o z lastno delovno silo (d ružinsk i ob ra t), se n a h a ja n a m eji re n ta b il­ nosti. Z arad i n izk ih cen k m etijsk ih izdelkov se ne ob restu je jo visoke investic ije in vloženi tru d . Za živ inore jske km ete spodn je Z iljske doline, k i se vedno bolj peča jo s p ita n je m živine, bi p om en ila o la jšav a p ro d a je živ ine v sosednjo I ta lijo zna tn o izb o ljšan je dohodkov. T ip k m e t i j b r e z k m e č k e g a d e d i č a , k i j ih je v k . o. 7. obdela po 4 do 10 h a n jiv ske in tra v n išk e po v ršin e in im a m alo (po 2 do 3 ha) gozda. P osestn ik je še km et, otroci se p a učijo razn e poklice. M anjše tra k to r je im ajo sk o ra j vsi, a n im ajo k a p ita la in tu d i ne volje, da bi si k n p ili več n u jn ih stro jev . T u d i gospodarska p o slo p ja in s tan o v an j­ ske h iše so v slabem stan ju . Zem ljo obdelu je jo še po starem , g lavn i do­ hodek im ajo od p ro d a je m leka. R avno n a te h k m e tija h p r id e do n a j­ m očnejših k o n flik to v m ed s ta rim i in m lad im i. S inovi in hčerk e nočejo več obdelovati zem lje po zah tev i in n ač in u sta ršev , zap u šča jo , po tem ko so se izučili p ok lica , dom ove in se zaposlijo večinom a v inozem stvu. D ve ta k šn i k m e tiji s ta b ili v za d n jih le tih po sm rti p o sestn ik a že p ro d an i. D ru g e p a bodo p re š le v m ešane k m etije a li p a izum rle. Slika 2. K isli travn ik i s seniki na m očvirnatem dnu Ziljske doline. Področje osušujejo in bo čez nekaj let v njivah Kot m e š a n e k m e t i j e bi označevali tis te k m e tije , k a te r ih p o ses tn ik je zaposlen izven po sestv a in k i o b d e lu je jo n ad 3 ha zem lje , l a k i h k m e tij im am o v k . o. Š en tp av e l 6. V ečina j ih im a tr a k to r in tu d i n ek a j m an jš ih stro jev . G ojijo po 5 do 10 g lav živine in p ro d a ja jo m leko. K ot k m etje brez km ečk ih dedičev so tud i oni so lastn ik i p r i sk u p ­ n ih stro jih . D ohodke, ki j ih im ajo iz n eag ra rn eg a dela, investira jo delom a v km etijo . Zem ljo obdelu je jo žena z o trok i in la s tn ik v p rostem času. P osestn ik i gredo č im p re j v poko j in se po tem bav ijo s km etijstvom . T a g o sp od in jstva se obdrž ijo večinom a sam o eno generacijo in p re id e jo p o ­ tem v tip d e lavsko -ob rtn iškega gospodin jstva. Tip gospodinjstev d e l a v c e v i n o b r t n i k o v , ki pa obdelu­ jejo n e k a j z e m l j e , je po drugi svetovni vojni močno narasel in se še vedno množi. Danes je v k. o. Šentpavel 20 tak ih gospodinjstev. Večina delavcev ne zasluži toliko, da bi se zadovoljili s plačo, kar posebno velja za nastavljence p ri državnih obratih (železnica, pošta ..). Za ženske pa ni delovnih mest, da bi se zaposlile. Tako izrab lja jo večinoma podedovano zemljo in pridelajo hrano za lastno potrebo. Kot p ri m ešanih km etijah je odvisna obdelava zemlje od žene. O ranje in vsa druga stro jna dela jim preskrbijo večji km etje. Za to p lačajo ali pom agajo ob delovnih viških. Gl avni poljski pridelek je krom pir, ki ga rabijo za hrano in rejo enega ali dveh prašičev. Zraven pa imajo še eno do tr i krave ali koze. Z vedno močnejšim uveljavljanjem turizm a p a rabijo te izdelke, posebno ja jca in mleko tu d i za svoje letoviščarje. Meso kupujejo večinoma poceni pri km etih, k i od časa do časa k o lje jo govedo in prašiče in p ro d a ja jo meso na drobno občanom. Med tem tipom gospodinjstev p a najdem o tudi premožne trgovce, lastnike gostinskih obratov in kvalific irane delavce, ki dobro zaslužijo. Teh ne sili slabo gmotno s tan je k obdelavi zem lje. Z anje je važneje specialna, dom ača hrana. P oleg tip a d e lav cev in o b rtn ik o v z n e k a j zem lje m očno n a ra šč a t udi t ip g o sp o d in js te v d e l a v c e v b r e z z e m l j e . D elo m a iz h a ja jo iz k a jž a r je v brez zem lje, delom a so p u s tili zem ljo z a ra d i zaposlitve žene ali d ru g ih razlogov, na jv eč p a je m ed n jim i nov ih naseljencev . S inovi-delav- ci in poročene hčerk e dobijo od s ta ršev g radbeno pa rce lo in si postav ijo hišo. Število ta k ih gospod in jstev je do danes naraslo n a 14. P o m a n jk a n je delovn ih m est, p redvsem za k v a lif ic iran o delovno silo v š irš i okolici je vzrok , d a se tud i danes n a d a lju je izse ljevan je , ki p a je to s ta ro že n ad 120 let. D o le ta 1965 se je m nogo dek le t, k i večinom a niso im ele p o k lica , zaposlovalo v Švici in zahodn i A v striji v gostinstvu in ko t h išn e pom očnice, d a bi si zaslužile doto. M nogo se j ih je tam poročilo. L eta 1970 je delalo 6 k v a lif ic ira n ih delavcev v ZR N em čiji in 2 na P re- darlskem . T i se le redko v rača jo domov. O d se lju je p a se tu d i v koroška m esta, p redvsem v B eljak in Celovec. Turizem. V zadnjih desetih letih je prodrl turizem tu d i v k. o. Šent- pavel. Iz p re jšn jih gostiln so nastali trije gostinski obrati, k i imajo sku­ p a j približno 80 postelj. V zadnjih letih p a hitro narašča število sob. Danes lahko že prenoči v večini hiš ena do štiri družine letoviščarjev. Slika 3. Slovenska alpska hiša v Z iljsk i dolini. Dom v gruči. M irna lega, dobri zrak v gozdnati pokrajin i, bližina Preseškega jezera in gor ter možnost izletov v Italijo in Jugoslavijo p rivab ljajo turiste. Velika večina gostov p ride iz ZR Nemčije. Sezona tra ja samo dober p o l­ d rag mesec, največ dva meseca, od začetka ju lija do konca avgusta. Do­ hodke iz turizm a večinoma uporablja jo za izgradnjo stanovanjskih hiš. P redvsem k m etje se hočejo v bodočnosti m očneje baviti s turizm om . Sprem em be v naselb inski slik i. O pisani, silno dinam ični razvoj, ki je še v polnem toku, p rin aša močne spremebe v fiziognomijo pokrajine. Tako stanovanjske hiše kot tudi gospodarska poslopja dobivajo nove ob­ like. S tari tip slovenske alpske hiše, ki je bil tako značilen za pokrajino, vedno h itreje izginja. Nadomeščajo ga različne oblike zidave. Eno- in dvonadstropne hiše služijo večinoma turizm u. Še najm anj so svoje sta­ novanjske liiše sprem enili km etje, ki morajo v p rv i vrsti prezidavati go­ spodarska poslopja, predvsem hleve, in ki rabijo deloma še stare p ro ­ store. Kozolci so izgubili svojo funkcijo in propadajo. Ravno tako seniki (šufe) na bivših kislih travnikih . O bdelava njiv in travnikov s stroji je povzročila spremembo v razpredelitv i teh zemljišč. Njive so izginile iz vseh močneje nagnjenih leg. Večji del so prešel v travnike. K jer košnja in posprav ljan je sena s stroji niso mogoča, so zasadili bivše travnike z goz­ dom. P aša na občinskih pašn ik ih je prenehala že pred desetimi leti. Od tedaj n ap re j se zarašča gm ajna z gozdom. Že v bližnji bodočnosti se bo m orala izpeljati kom asacija, katere se branijo starejši posestniki iz bolj ali m anj sentim entalnih razlogov. Sele to bo omogočilo čim racionalnejšo obdelavo zemlje. V dnu doline bo kom asacija povezana z melioracijo. E tnični razvoj. Prvotna slovenska naselitev je ugodni svet Šteben- ske p lanote v celoti zavzela. Š tevilni nem ški priim ki (npr. Hecher, Leit- ner. B randstä tter itd.), ki p redstav lja jo v nekaterih zaselkih celo večino, priča jo o tem, da se je v srednjem veku priselilo še preccjšnje število Nemcev. Ti so se pa km alu poslovenili. Do konca 19. stoletja je bilo pre­ bivalstvo stoodstotno slovensko. Šele p ri ljudskih štetjih leta 1900 in 1910 se po jav ita dve osebi z nem škim občevalnim jezikom, ki sta se priselili iz D ravske doline. Tovorništvo in prevozništvo sta že zgodaj povzročili dvojezičnost. Večina m oških je govorila tu d i nem ški jezik. Ker pa ženske niso znale nemško, ni prišlo do asim ilacije.24 Važnost nemškega jezika za trgovanje in seveda tud i želja po zaslužku sta bile vzrok pojavu, ki ga opisuje U. Jarnik. Vsako leto se je precejšnje število slovenskih Ziljanov zapo­ slilo p ri Nemcih v D ravski dolini. Tudi prem ožni km etje so pošiljali svoje fan te »v niuce«. Jarn ik je označil to kot »veliko šolo za učenje nem škega jezika«.23 Mnogi fa ran i so bili člani Mohorjeve družbe in do- 24 J. P le te rsk i, N arodna in po litična zavest n a K oroškem . L ju b ljan a 1965, str. 12. 35 U. Ja rn ik , A ndeutungen üb er K ärn tens G erm anisierung , V: C arin th ia 16, 1826, str. 59. b ivali slovenske kn jige . Č lani so b ili tildi p ri slovenski zadružni posojil­ nici v Š tefanu in p ri d ružbi Sv. C irila in M etoda. Popolnom a slovenski značaj p rebivalstva se je začel šele po prv i svetovni vojni hitro sprem injati. Pasivna narodna zavest km ečkega ljud­ stva se ni mogla dolgo ub ran iti nasilnem u nem štvu priseljenih u rad n i­ kov in učiteljev. Ko je nastopila nacistična doba, se je že večina odločila za nemško narodnost, četudi so dom a še vedno govorili samo slovensko. M anjši del preb ivalstva se je zapisal kot »windisch«. O m eniti p a je tre ­ ba. da v Ziljski dolini ta izraz nim a tistega pom ena m anjvrednosti, kot v drugih delih slovensko govoreče Koroške. Ker slovenska narodna za­ vest ni bila trdneje zakoreninjena, je im ela nacistična p ropaganda lahko delo. Povojni silni gospodarski razvoj, ki je vrgel km eta iz svoje sarao- zadovoljive zaprtosti, vk ljučil delavce v nemško govoreči krog in p r i­ peljal nem ške letoviščarje, p a je končno že skoraj docela izpodrin il slo­ venski jezik. Samo še starejša, p red vojno rojena generacija govori med sabo slovensko. M ladina sicer še razum e jezik, a ga skoraj ne govori več. Kako je takšen pojav v drugi polovici 20. stoletja, ko so se nacionali­ stične emocije v Evropi preživele, še mogoč? Ljudstvo se ne zaveda, da pom eni znanje slovenskega jezika ogromno kulturno dobrino in ima lahko tudi precejšen p rak tičen pomen. D a se p a tak a zavest, ki bi bila edino zmožna obdržati slovenski jezik v teh pokrajinah , sploh ne more razširiti, za to skrbijo nem škonacionaiistične organizacije, ki še vedno strašijo s starim i parolam i o ogroženosti »koroške domovine«, katere ljudstvo deloma tudi verjam e. Č etudi bi imeli vsaj nekateri politik i dob­ ro voljo u stav lja ti neku ltu rn i pojav izginjanja jezika, se iz strahu pred izgubo glasov volilcev ne upajo odločno nastopati. A rgum ent, s katerim se izgovarja ljudstvo, da je boljše, da sc naučijo otroci en jezik dobro kot dva slabo, danes ne more več veljati. M oderna šola, ki tako pospe­ šuje učenje jezikov, bi m orala b iti tud i na Koroškem sposobna, da vsaj tistim , ki doma še govorijo narečje in se zarad i tega lahko naučijo pism e­ ne slovenščine, posreduje oba deželna jezika. Tab. i . Razvoj prebivalstva hiše m oški ženske skupaj 1831 K. o. Šentpavel 42 130 168 298 1869 D raganče 12 49 57 106 K rnica 8 30 37 67 Šentpavel 24 71 109 180 skupaj 44 150 203 353 1880 D raganče 12 46 49 95 K rnica 9 23 39 62 Šentpavel 24 69 111 180 skupaj 45 138 199 337 1890 D raganče 12 37 49 86 K rnica 9 21 35 56 Šentpavel 28 86 106 192 skupaj 49 144 190 334 1900 D raganče 12 31 42 73 K rnica 9 28 29 57 Šentpavel 31 90 109 199 skupaj 52 149 180 329 1910 D raganče 12 33 38 71 K rnica 9 26 30 56 Šentpavel 30 79 84 163 skupaj 51 138 152 290 1923 D raganče 12 66 K rnica 10 49 Šentpavel 34 164 skupaj 56 279 1970 D raganče 12 24 25 49 K rnica 13 30 24 5* Š entpavel 37 71 85 156 skupaj 62 125 134 259 Tab. 2. Razvoj kulturnih vrst 184-1 1900 1954 1969 n jiv a 73 82 80 77 trav n ik 109 101 68 62 sadovn jak — 6 6 11 pašn ik 29 24 46 15 gozd 212 208 190 213 gradbene parcele 2 3 > površina b rez nalogov — 17 I neobdelana zem lja — ■ 17 — ) 23 pota 7 — J reke, potoki, m očvirje 13 28 32 skupaj 446 438 438 436 Tab 3. Razvoj števila živine kon ji gov. živ p rašič i ovce koze P eru tn in a 1831 41 96 73 _ 1836 49 140 14 113 2 1970 30 266 266 20 15 662 Resümee: L'£VOLUTION SOCIOGÜOGRAPHIQUE DE LA COMMUNE CAD ASTRALE DE ŠENTPAVEL NA ZLLJI (ST. PAUL IM GAILTAL, A li- TR1CHE) DE 1936 A NOS JOURS. A. M o r i t s c h A pres avoir donne dans le p rem ier ch ap itre un apercu du cadre n a tu re l que com posent ies localites de Šentpavel (St. P aul), D raganče (D ragantschach) e t K rn ica (K arnitzen), on d ecrit dans le deuxiem e ch ap itre la geographic hum aine de la com m une de Šentpavel (St. Paul) au cours des annees tren te du siecle dern ie r. S ur la base du cadas tre de F rancois fer e t des e ta ts de ta x a tio n fiscale p ertinen ts , l’au teu r esquisse la s tru c tu re de la p ro p rie te fonciere, la situation agricole, les possib ilites de revenus accessoires, la s tru c ­ tu re des lotissem ents et de l’hab ita t, ainsi que la rep a rtitio n p arc e lla ire des te rres . Le tro isiem e ch ap itre brosse un tab leau succinct de revo lu tion ju sq u ’au m ilieu du XXe siecle. Le q uatriem e ch ap itre expose les details du processus socio-econom ique ex trem em en t dynam ique qui ca rac terise les vingt dern ie- res annees. La s tru c tu re sociale a change de fond en com ble cn raison del’ac- cro issem ent rap ide de la population non agricole. D une p art, naissen t des exp lo ita tions agricoles de trav a il ä p lein tem ps, qui s’efforcent d ’e la rg ir la superfic ie de leu rs doinaines. Les investissem ents considerab les qu ‘exige ram enagem en t des bätim en ts agricoles e t l ’acquisition du p are de m achines necessaires au x en trep rises fam iliales sont finances en p rem ier lieu p a r les ressources forestieres. Seul le drainage, en cours actuellem ent, des p ra irie s m arecageuses du fond des vallees, qui se rva ien t jad is de te rra in s pou r mi im portan t elevage de chevau donnera ä ces paysans la superfic ie agricole requise pour une gestion ren tab le de leu rs ferm es. Les exp lo ita tions ag ri­ coles ä p lein tem ps sans h e ritie rs e t les g randes exp lo ita tions p roductrices de revenus accessoires constituen t des types d ’en trep rises tran sito ires lies ä une generation donnee. Le nom bre des p etites en trep rises fourn issen t un revenu aceessoire et eelu i des econom ies dom estiques sans te rres a fo rtem en t aug­ m ents. C e processus socio-econom ique a aussi profondem ent m odifie l’aspect du pavsage «cultive». fa fonne p a r l’homme. F inalem ent le cinquiem e chap itre tra ite de rev o lu tio n e thn ique et constate que le fait, pour la population , d 'igno re r la v a leu r eu ltu re lle e t p ra tiq u e de la langue Slovene determ ine la d isparition rap ide de la seconde langue ca rin th ien n e dans cette region. Zusammenfassung: DIE SOZIALGEOGRAPIIISCHE ENTWICKLUNG DER KATASTRALGEMEINDE ST. PALL IM GAILTAL (ÖSTERREICH) VOM JAIIRE 1836 BIS ZUR GEGENWART A. M o r i t s c h Nach einem Ü berb lick ü b er den N atu rrau m im ersten K apitel w ird im zw eiten K apitel d e r K u ltu rgeograph ische Zustand d er K.G. St. P au l in den d reiss iger Jah ren des vergangenen Ja h rh u n d e rts beschrieben. A uf G rund des F ranziszeischen K ataste rs u n d d er dazugehörigen S teuerschätzungsopera te w ird eingegangen auf die dam alige B esitzstruk tu r, die L andw irtschaft, die N ebenerw erbsm öglichkeiten und das S iedlungs- und F lu rb ild . D as d r itte K a­ p ite l g ib t einen k u rzen Ü berb lick ü b er die E ntw ick lung bis zu r M itte des 20. Jah rh u n d e rts . A usfüh rlicher w ird dann im v ie rten K ap itel d e r üb erau s d y ­ nam ische sozialökonom ische P rozess d er beiden le tzten Jah rzeh n te geschil­ d ert. D ie soziale S tru k tu r h a t sich infolge des raschen A nw achsens d er n ich t­ a g ra re n B evö lkerung grundlegend v erän d ert. E inerse its en tstehen ag ra re V olle rw erbsbetriebe , die b es treb t sind, ih ren G rundbesitz auszudehnen. D ie hohen Investitionen fü r den A usbau der W irtschaftsgebäude und die fü r den F am ilienbe trieb notw endigen M aschinen schöpfen sie in e rs te r L inie aus dem W aldbesitz. E rs t die im G ang befind liche T rockenlegung der Sum pfw iesen im Talboden, die ehem als die G rund lage e in er b e träch tlichen P ferdezuch t w aren, w ird ihnen die notw endige N utzfläche bringen, um die B etriebe ren ­ tabe l zu m achen. Y olle rw erbsbetriebe ohne bäuerlichen E rben und grössere N ebenerw erbsbetriebe sind generationsgebundene U bergangstypen. B e träch t­ lich angew achsen sind die Zahlen d er k le inen N ebenerw erbsbetriebe und der H ausha lte ohne landw irtschaftlichem G rundbesitz . D eser sozialökonom ische P rozess b rin g t auch s ta rk e V eränderungen in d er K u ltu rlandschaft m it sich. Schliesslich w ird im fünften K apitel au f die ethnische E ntw ick lung einge­ gangen und festgeste llt, dass das F ehlen des W issens bei der B evölkerung um den k u ltu re llen und p rak tisch en W ert der slovenischen Sprache die U rsache fiir das rasche V erschw inden d er zw eiten K ärn tn e r L andessprache in diesem G ebiet ist.