HALO, JANČE 669-029
Po dolgem času sem spet poklical našo edino planinsko postojanko - Uom II. gnipe odredov na Jančah.
Upravnica doma, Cvetka Križaj. mi je na kratko povedala, kako je pri njej na Jančah. Zasmejala se je, ko sem jo najprej vpraSal, kako je z vodo. Se-veda, novi vodni rezervoar, ki je leta puSčal so lani popravili in zdaj je poln pitne vode. Dom pa to zimo bolj sa-meva kot je pred leti. Stalni in že kar tradicionalni zimski gostje so bili ta-borniki iz vojvodinske občine Kula, ki pa so glede na razmere lani poleti priSIi po smuči in se za nekaj časa »uma-knili«, kot so rekli. Ko pa sc bodo razmere umirile, pa se bodo spet z ve-seljem vračali na Janče.
LetoSnjo zimo tudi ni bilo na zimo-vanje otrok iz naSih vrtcev. čeprav ne-kaj snega je, sonca pa Se vet kot druga leta. Drugačni časi, drugačni gostje, je poVedala Cvetka. Otrok in tabornikov
ni bilo. biii pu so nekaj mesecev v oskrbi teritorialci in dve materi z otroki iz Zadra. Morda bo v začetku marca dvodnevno tekmovanje radio-amaterjev, dogovorjeno Se ni. Sicer pa je ta čas planinski dom na Jančah pra-zen. Ob koncu tedna ga redno obiščejo planinci. ki hodijo po eni od tranzver-zalnih poti. speljanih čez Janče. Tudi takih z avtom je nekaj.
Planinski dom na Jančah premore 45 ležišč in leži 194 metrov visoko na iz-jemno razglednem mestu, malodane v srediSču naSe države, in od tod jo obiskovalec lahko s pogledom objame kar dve tretini. Še zlasti zdaj v zimskih mesecih, s pogosto toplotno inverzijo, ko po dolinah leži hladnejši zrak z me-glo in SOj po hribih pa je toplo in čisto. V prisojah trobentice že dolgo ne čakajo več »uradne« pomladi. Sončijo se in veselijo prebujanja ie drugih za-spancev. Morda čakajo tudi nas?
S. Gerlica