Trinkov
koledar
KULTURNO DRUŠTVO IVAN TRINKO ČEDAD
Kulturno društvo Ivan Trinko
KNJIŽNICA - BIBLIOTECA
.......................
I.........................
TRINKOV KOLEDAR za leto 2002
Izdalo in založilo kulturno društvo "Ivan Trinko" - Čedad Zanj: predsednik Marino Vertovec Registriran na sodišču v Vidnu dne 29.12.1998 št. 30 Tisk: Juliagraf s.n.c. (Premariacco - UD) 2001
Uredili: Živa Gruden, Iole Namor (odgovorna urednica), Lucia Trusgnach Slika na platnici: “Delovna miza”
Likovni vložek: PAVEL PETRIČIČ: Beneška galerija Risba na str. 150: Luisa Tomasetig
Prevodi: Živa Gruden, Iole Namor, Alenka Spetič, Lucia Trusgnach, Damijan Visentin Uredniška pomoč: Giovanni Bianchini, Marina Cernetig, Daniela Lauretig
Izdajo je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Kulturno društvo Ivan Trinko - Čedad
trinkov koledar 2002
Emil Cencig
koledar leto 2002 ljudska modrost
Januar
1 T Mati Božja Marija - Novo leto
2 S Bazilij - Gregor Nacijanski
3 Č Presveto Jezusovo ime - Genovefa
4 P Favsta - Angela Folinjska - Hermes
5 S Amelija - Amata - Telesfor - Simeon
6 N Sveti trije kralji C
7 P Lucijan - Rajmund
8 T Severin
9 S Julijan - Hadrijan
10 Č Aldo - Viljem
11 P Pavlin Oglejski, apostol Slovencev
12 S Tatjana
13 N Jezusov krst - Hilarij - Veronika •
14 P Odorik iz Pordenona - Feliks
15 T Pavel Puščavnik - Maver
16 S Marcel
17 Č Anton Puščavnik
18 P Priska - Suzana
19 S Knut - Marij
20 N 2. nav. nedelja - Fabijan - Sebastijan
21 P Neža (Jana) - Epifanij 3>
22 T Anastazij - Vincencij
23 S Hildefonz - Emerencijana
24 Č Frančišek Sai.
25 p Spreobrnitev sv. Pavla - Ananija
26 s Tit - Timotej
27 N 3. nav. nedelja - Angela Merici - Elvira
28 P Tomaž Akvinski O
29 T Konstanc - Valerij
30 S Martina - Hijacinta
31 Č Janez Bosco
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
Februar
P Brigita Irska_____
S Svečnica - Darovanje Jezusa
N 4. nav. nedelja - Blaž - Oskar
P Andrej Corsini
T Agata
S Pavel Miki in tov.
Č Rihard - Koleta
P Hieronim Emiliani
S Apolonija - Rinaldo
N 5. nav. nedelja - Sholastika - debelinca
P Lurška Mati Božja - Eloisa
T Eulalija - pust
S_________Katarina Ricci - pepelnica
Č Valentin (Zdravko)
P Favstin ^Georgija - Jordan
S Onezim - Julijana
N 1. post. nedelja - Silvin - Amedeo
P Simeon Jeruz. - Flavijan
T Konrad
S Ulrih - Elevterij
Č Peter Damiani - Eleonora - Irene
P ________ Sedež ap. Petra - Marjeta Kortonska
S Polikarp - Romana
N 2. post. nedelja - Lucij - Sergij - kvatrnica
P Taras - Cesarij
T Romeo - Matilda - Aleksander
S Gabrijel
Č Roman - Osvald
1_
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Marec
P Svibert - Albin
S Simplicijan - Henrik - Neža
N 3. post. nedelja - Marin
P Lucij - Kazimir
T_________Janez od Križa - Evzebij
S Fridolin C
Č Felicita in Perpetua
P Janez od Boga
S Frančiška Rimska
N 4. post. nedelja - 40 mučencev iz Sebaste
P Evlogij - Sofronij____________________________________________________
T Maksimilijan - Gregor
S Nikefor - Kristina
Č Matilda - Fiorentina •
P Luisa - Klemen________________________________________________________________
S Hilarij in Tacijan
N Tiha nedelja - Jedert - Patricij
P Ciril Jeruzalemski
T Sveti Jožef
S Klavdija - Martin iz Prage
Č Justinijan
P Katarina Gen. - Lea 3)
S Turibij iz Mongr.
N Cvetna nedelja - Ojčinca
P Gospodovo oznanjenje - Dizma
T Emanuel - Evgenija
S Rupert - Ai mone
Č Veliki četrtek O
P Veliki petek
S Velika sobota - Amedej Savojski
N Velika noč - Jezusovo vstajenje
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
April
Velikonočni ponedeljek - Hugo
Frančišek Pavelski
Rihard - Irena
Č Izidor
P Vincenc Ferreri
Marcelin - Irenej Sirminski
2. velik, nedelja - Herman - bela nedelja
Tomaž Tolentinski - Valter
T Marija Cleofe - Demetrij
S Ezekijel prerok
Stanislav
Julji
Martin - Hermenegild
N 3. velik, nedelja - Lambert
P Anastazija - Damijan
T Bernadeta Lurška
S Anicet - Rudolf
Č Cir - Apolonij
P Ema - Teotim - Leon
S Sara - Hilda
N 4. velik, nedelja - Anzelm
P Leonida - Teodor
T Jurji
S Fidelis iz Sig. - Štefanija
Č Marko Evangelist - dan osvoboditve
P Marija, Mati Dobrega Sveta
S Cita - Hozana O
N 5. velik, nedelja - Peter Chanel
P Katarina Sienska
Jožef Cottolengo - Pij V
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Maj
S Jožef delavec - praznik dela
C Atanazij
P Filip in Jakob apostola
S Florijan (Cvetko) C
N 6. velik, nedelja - Gotard
P Dominik Savio
T Gušto - Gizela
S Viktor - Ida
Č Pahomij
P Antonin - Katald
S Mamert
N Vnebohod - Veliki križ •
P Fatimska Mati Božja - Servacij
T Matija ap. - Lin - Bonifacij
S Zofija (Sonia) ______________________
Č Ubald - Janez Nepomuk
P Pashal Baylon - Jošt
S Janez I.
N Majenca (Binkošti) - Peter Celestin 5
P Bernardin Sienski - Armand
T Viktor - Evtihij - Teobald
S Rita da Cascia - Renata
Č Deziderij - Janez R.
P Marija pomočnica Kristijanov _______________________________________
S Beda - Urban
N Presveta Trojica - Filip Neri - kvatrnica
P Avguštin Cant.
T Emilij - German
S Maksimin Emonski
Č Ferdinand - Kancij in tov. _________________
P Marijino obiskanje
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Junij
S Justin - Klavdij
N Presveto Rešnje telo - Peter in Erazem
P Karel Lwanga in tov. - Klotilda
T Kvirin - Frančišek Car.
S Bonifacij
Č Pavlina - Norbert
P Presveto Jezusovo srce - Robert
S Brezmadežno Marijno srce
N 10. nav. nedelja - Efrem - Primož in Felicijan
P Bogumil - Jolanda
T Barnaba sodelavec apostolov
S Onofrij - Edoardo Poppe
Č Anton Padovanski
P Elizej prerok________________________________________
S Germana - Vid __________________________ ____________
N 11. nav. nedelja - Avrelijan - Lutgarda
P Imerij - Ranierij __________________________________________
T Marina - Marcel _____________________________________
S Romuald - Gervazij in Protazij
Č Silverij - Mihelina____________________________________________________________________
P Alojzij Gonzaga
S Pavlin iz Noie - Tomaž Moro
N 12. nav. nedelja - Jožef Cafasso
P Rojstvo Janeza Krstnika
T Viljem ______________________________________________
S Vigilij - Janez
č Ciril Aleks. - Hema Krška
P Irenej - Ada
S Peter in Pavel ap.
N 13. nav. nedelja - Prvi rimski mučenci
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Julij
P Estera
T Oton - Adeodat C
S Tomaž ap. - Heliodor Č Elizabeta Port. - Urh
P Ciril in Metod
S Marija Goretti
N 14. nav. nedelja - Izaija prerok _____________________
P Hadrijan - Kiljan
T Veronika Giuliani __________________________ _______________
S Rutina - Amalija (Alma - Ljuba) •
Č Benedikt - Olga
P Mohor in Fortunat
S Henrik - Joel in Ezra ______________________________________
N 15. nav. nedelja - Kamil de Lellis ________
P Bonaventura (Bogdan)
T Karmelska Mati božja___________________________________________________
S Aleš - Klavdija ___Ì
Č Arnulf - Fridrik
P Aurea (Zlatka) - Arsenij
S Marjeta - Elija prerok
N 16. nav. nedelja - Lovrenc iz Brindisi
P Marija Magdalena
T Brigita
S Kristina - Krištof
Č Jakob Starejši ap.
P Joahim in Ana _________________________________
S Natalija - Gorazd in Kliment
N 17. nav. nedelja - Nazarij in Celzij
P Marta
T Peter Krizolog
S Ignacij Lojolski - Fabio
Avgust
1 Č Alfonz M. de Liguori C
2 P Evzebij iz Vercellija
3 S Lidija
4 N 18. nav. nedelja - Janez M. Vianney
5 P Marija Snežnica (Nives) - Emidij
6 T Jezusovo spremen, na gori Tabor
7 S Kajetan
8 Č Dominik •
9 P Romano - Fermo
10 S Lovrenc
11 N 19. nav. nedelja - Klara (Jasna) - Suzana
12 P Inocenc - Makarij
13 T Poncijan in Hipolit
14 S Maksimilijan Kolbe - Alfred
15 Č Marijino Vnebovzetje - rožinca D
16 p Rok - Štefan Ogrski
17 s Alipij - Hijacint
18 N 20. nav. nedelja - Helena
19 P Janez Eudes
20 T Bernard - Samuel
21 S Pij X.
22 Č Devica Marija Kraljica 0
23 P Roža iz Lime
24 S Jernej ap. (Bartolomej)
25 N 21. nav. nedelja - Ludvik IX
26 P Alexander - Genezij - Ivana
27 T Monika
28 S Avguštin - Adelina
29 Č Janez Glavosek - Sabina
30 P Feliks (Srečko)
31 S Rajmund (Rajko) C
1
2
3
4
5
6
7
8
9_
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
September
N 22. nav. nedelja - Egidij (Tilh)
P Elpidij - Licinij - Maksima
T Gregor Veliki
S Rozalija (Zalka)
Č Lovrenc Giustiniani
P Eva - Zaharija prerok •
S Regina - Marko Križ.
N 23. nav. nedelja - Roj. Device Marije (Bandimica)
P Peter Klaver
Nikolaj Tol.
S Prot in Hijacint - Emilijan (Milko)
Č Marijino ime - Tihomil
P Janez Križ. Zlatousti 2)
S Povišanje svetega Križa
N 24. nav. nedelja - Žalostna Mati Božja (Dolores)
P Kornelij in Ciprijan
T Robert Bellarmino
S Jožef Kupertinski
Č Januarij
P Korejski mučenci - Evstahij
S Matej (Matevž) ap. in ev. - Jona O
N 25. nav. nedelja - Mavricij - kvatrnica
P Lin - Tekla - beatifikacija Patra Pija
T Marija rešiteljica jetnikov
S Nikolaj iz Flue - Avrelija (Zlatka)
Č Kozma in Damijan - Nil ___________________
P Vincencij Pavelski
S Venčeslav
N 26. nav. nedelja - Mihael, Gabrijel, Rafael nad. C
P Hieronim - Demiro
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Oktober
T Terezija Deteta Jezusa
S Angeli Varuhi
Č Evald - Žarko
P Frančišek Asiški
S Placid - Marcelin
N 27. nav. nedelja - Bruno
P Rožarska Devica Marija - Julija
T Simeon - Demetrij
S Janez Leonardi - Dionizij
Č Frančišek Borgia - Florencij
P Placida - Janez XXIII - Emilijan
S Serafin - Amelij
N 28. nav. nedelja - Edvard - Gerard
P Kalist I.
T Terezija V. Avilska
S Hedvika - Marjeta Alacoque
Č Ignacij Antiohijski
P Luka evangelist
S Laura - Izak Jogues
N 29. nav. nedelja - Vendelin - BertiIla
P Uršula - Celina
T Marija Saloma
S Janez Kapistran
Č Anton M. Claret - Dejan
P Krizant in Darija
S Evarist - Demetrij - Lucijan
N 30. nav. nedelja - Frumencij
P Simon in Juda Tadej ap.
T Hermelinda - Narcis
S Alfonz Rodriguez
Č Volfgang
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
November
P Vsi sveti
S Verne duše_____________________________________________________
N 31. nav. nedelja - Just - Ubert
P Karel Borom. (Drago) •
T Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika
S Lenart
Č Engelbert - Ernest
P Deodat (Bogdan) - Bogomir
S posvetitev lateranske bazilike
N 32. nav. nedelja - Leon Veliki
P Martin iz Toursa D
T Jozafat _______________________________________________
S Stanislav Kostka (Slavko) - Diego
Č Nikola Tavelič
P Albert Veliki - Leopold
S Marjeta Škotska - Jedrt
N 33. nav. nedelja - Elizabeta Ogrska
P posvetitev bazilike Sv. Petra ____________________________________________________________________________
T Epimak in Aleksander
S Benigno - Edmund O
Č Darovanje Device Marije - Maver
P Cecilija____________________________________________________________
S Klement - Kolumban ____________________________________________
N 34. nav. nedelja - Kristus kralj vesoljstva
P Katarina Aleksandrijska
T Leonard Port. - Konrad_____________________________________________________
S Virgil - Valerijan Oglejski________________________________________C
Č Sostene - Gregorij _____________________________________
P Saturnin
S Andrej ap. (Štandrež)
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
n
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
December
N 1. adv. nedelja - Eligij
P Bibijana (2iva)
T Frančišek Ksaver
S Barbara
Č Avrelijan - Saba
P Miklavž
S Ambrož
N 2. adv. nedelja - Brezm. spoč. D. Marije
P Sirij - Valerija
T Loretska Mati božja
S Damaz 1. - Savinij
Č Ivana Frančiška de Chantal
P Lucija
S Janez od Križa
N 3. adv. nedelja - Kristina - Silvija
P Adelhajda (Adelina) - Albina
T Lazar iz Betanije
S Gracijan - Adele - Teotim
Č Urban V
P Evgenij in Makarij
S Peter Kanizij
N 4. adv. nedelja - Frančiška Ksav. Cabrini
P Janez Kancij - Viktorija
T Sveti večer - Adam in Eva
S Božič
Č Štefan
P Janez ap. in ev. - Fabijola
S Nedolžni otroci, mučenci
N Sveta družina - David
P Ruggero
T Silvester
LETO 2002
Leto 2002 je navadno leto, ima 365 dni, začne se v ponedeljek in konča prav tako v ponedeljek. Februar ima 28 dni.
Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo 2. decembra 2001 in traja do prve adventne nedelje 1. decembra 2002. Pri nedeljskih mašah se berejo berila in evangeliji iz leta A.
Letni časi:
Pomlad: 20. marca. Sonce stopi v znamenje Ovna ob 20.16 uri.
Pomladni ekvinokcij. Začne pomlad.
Poletje: 21. junija. Sonce stopi v znamenje Raka ob 15.24 uri.
Poletni solsticij. Začne poletje.
Jesen: 23. septembra. Sonce stopi v znamenje Tehtnice ob 06.56 uri.
Jesenski ekvinokcij. Začne jesen.
Zima: 22. decembra. Sonce stopi v znamenje Kozoroga ob 02.15 uri.
Zimski solsticij. Začne zima.
Na “poletni čas” (kazalce na uri premaknemo eno uro naprej) stopimo v noči pred zadnjo nedeljo v marcu (31. marca); na “sončni čas” pa se vrnemo pred zadnjo nedeljo v oktobru (27. oktobra), ko premaknemo kazalce za eno uro nazaj.
Premakljivi prazniki v novem letu
Pepelnica: 13. februarja. Prva kvatrna nedelja: 24. februarja. Velika noč: 31. marca. Vnebohod: 12. maja. Majenca, Binkošti: 19. maja. Presveta Trojica, Druga kvatrna nedelja: 26. maja. Presveto Telo: 2. junija. Tretja kvatrna ne-
delja: 22. septembra. Prva adventna nedelja 1. decembra. Četrta kvatrna nedelja: 22. decembra.
Vladar leta 2002 je planet Mars, četrti planet od Sonca. Mars je 5 in pol krat manjši od naše Zemlje. Ima dva majhna naravna satelita: Phobos in Demos.
Da napravi okoli Sonca svojo pot, porabi Mars eno leto in 322 dni. Letni časi na Marsu si sledijo podobno kot na Zemlji in trajajo približno šest mesecev. Mars lahko spoznamo, ker njegova velikost pada in raste kakor velikost lune. Njegova luč je rdeča kakor ogenj.
Marsova leta so po navadi bolj suha kot mokra. Čeprav je v tem letu dosti velikih, hudih in nevarnih neurij z vihrami in točo, štejemo več suhih kot mokrih dnevov. Nalivov po navadi ni.
Pomlad je navadno suha, neugodna in mrzla. Večkrat se ponovita slana in mraz, ki škodujejo trti in sadežem.
Poletje Marsovega leta je najbolj vroče, tudi noči so zelo tople in neznosne. Zato se v studencih, rekah in potokih voda niža in posuši. Suša napade tudi gozdove.
Jesen je po navadi bolj suha kot mokra, takrat dozori dobro vino. Oktobra meseca večkrat zemlja malo zmrzne, novembra pa je spet toplo. Pred adventom ni prave zime in ne zapade sneg.
Zima je bolj suha kot mokra, zelo spremenljiva in hudo mrzla.
LJUDSKA MODROST
Emil Cencig
KAKUO SO SE POMAGALI V POTRIEBAH NAŠI JUDJE V BENEČIJI
Se prebiera tu bukvah, da v Babiloniji v starodavnih cajtih judjè, ki so bili ubogi, so nosili svoje bunike na trg od miesta. Vsak tist, ki je šu mimo in ki je oz-draveu od take boliezni, ali je poznu kajšnega druzega, da je od nje ozdraveu, je guoriu s te bunim in mu dajau nasvete.
Se nie smielo iti mimo bunika brez preguorit z njim: vsak ga je muoru vprašat, kajšno boliezan ima, kje ga boli.
Takuo so se ubuogi judje zdraveli v tistih starih cajtih in veliko število od njih se je rešilo življenje.
Nekaj podobnega se je gajalo tudi po naši Benečiji do malo liet nazaj. Naše gorske vasi so ble brez ciest, odriezane od sveta, daleč od zdravnika in od spitala. Judje so bli ubuogi in nieso imieli denarja, da bi se zdraveli. Kadar je kajšan oboleu tu vasi, vsak vasnjan se je ču dužan zviedet za boliezen, ki ga je zadiela, in vsak ga je paršu obiskavat, mu dajat poguma in mu nasvetovau, katero zdravilo ali medežina je njemu ali kajšnemu druzemu človieku v tajšni boliezni pomagala.
Puno krat, če boliezan nie bla prehuda ali smrtna, bunik, ki je poskusu vič takih zdravilnih pomaganj, je najdu tisto, ki se je parmierla njegovi bolezni in je ozdraveu, brez klicat zdravnika ali iti v špitau.
Če se je zgodilo, da so muorli kajšnega odpejat v špitau v tistih cajtih, ko nie
blo nobednega pomaganja od nobednega kraja, se je nabralo tarkaj duga, da puno naših kumetuških hiš je šluo na kant za plačat špitau.
Če nie bluo denarja za zdravet judi, še manj ga je bluo za klicat živinozdravnika (veterinarja), če je oboliela ali se ponesrečila kajšna žvina, naj je bla krava, tele, kozà, ucà ali prasè. Tudi v taki parložnosti naši kumeti so se dal dan dru-zemu roko, takuo ki so znal in mogli.
Če kajšno žvino se jo je muorlo ubit al pa je sama odletiela, se nie klicalo kupca, zatuo ki je kupac ponudu le malo za žvino, ki je paršla pod zlo, pa se je prodalo mesuo po vasi in vsaka družina se je čula dužna kupit kajšan kilo mesa, da nesrečni kumet je mu spet kupit drugo žvino tu hliev.
Tudi če se je kajšan ponasreču, da se je spahnu roko, nogo al da se jih je zlomu, je zadobiu pomaganje, saj skor tu vsaki vasi je biu kajšan poseben človek, naj je biu moški ali ženska, ki je znu pomagat tu kaki nasreči.
Naši beneški kumeti so se znal pomagat tudi če je kajšan zmrznu al se utopiu, se obiesu ali ga je zadiela striela.
Skor tu vsaki vas je bla kajšna ženska, ki je znala pomagat ženskam na porodu, ali kajšan mož, ki je znu dat adno roko tu štal, kadar je imiela stuort kajšna krava.
Navadno vse zdravila, ki so nucali naši judje, so ble domače, napravljene uon z rož in travi, uon s koranin, ki naši kumeti so lepuo poznal in nabieral po puoju, po sanožetah, po hostah. Judje so lepuo viedli, da vsaka rieč, ki jo je Buog stva-ru, je za kajšan nuc, in narbuj pomagajo tiste stvari, ki so naravne, ki se uša-fajo po svietu, ki sama zemja rodi.
Naši judje so se učil tudi od domače žvine, saj je lahko zamerkat, kakuo psi, mačke, koze, uce in krave pasejo posebne trave, kadar imajo kajšno bolečino. Stara domača zdravila imajo tudi donašnji dan njih vriednost in je velika škoda, da judje se pozabejo nanje.
Za vsako boliezan je bla posebna medežina, tudi za grižo: piti suok od ostrganega kompierja.
Če naši judje so se znal pomagat dan druzemu, da ozdravejo od boliezni, so se znal tudi kvarjat dan druzemu za majhane boliezni ku Miha in Vanac...
Miha in Vanac
Miha je šu k parjatelju Vanacu in ga je vprašu, al vie za kajšno posebno zdravilo, da ustavi grižo, ki ga je že cieu tiedan maltrala. Vanac se je zmisnu na puno medežin, pa Miha je le otresavu glavo; vse tiste medežine jih je poskusu, brez nobednega pomaganja, saj griža se nie tiela ustavit in mu je storia le naprej letat, od zjutra do nuoč in še ponoč, na stran.
Na koncu Vanac die Mihu: "Je adna medežina, ki ti zagotovim, da ti bo ustavila grižo, samuo je no malo čudna.”
Miha ga zaprosi: "Za uojo božjo, povej mi za njo, naj je čudna tarkaj ki če, samuo da se riešen tele fardamane griže."
Vanac mu povie: “Paržgi adno ardečo luč in jo obies za pas cje na rit...”
Miha pogleda debelo Vanaca: "Kakuo bo mogla tala rieč ustaviti grižo?”
“Jo bo, jo bo! - odguori Vanac. - Če na želieznici se še vlak ustavi, kadar je ar-deča luč, kaj se na bo tudi toja presneta driska?”
■k k k
Tona in Bepo
Tona in Bepo, dva tarbijska prijatelja, se srečata v oštariji v Gorenjem Tarbju ob deveti zvečer.
“Tona, - die Bepo - al boš pil kavo, kafe?”
“Ne! Potem ne bom mu spati!”
“Zanimivo! - Mu odguori Bepo - Ist ne morem piti kave, kafeta, če spijem!" Marija an miedih
Marija, dreška gospodinja, pride vsa zasopljena h miedihu dol v Škrutove in mu die: “Gospod dohtor, sem prišla zavojo mojega moža Tonina. Žej tri leta ponoč tu sne na glas pravi vse, kar je podnevi delu!"
“Že tri leta, - se začudi dohtor, - in šele sada ste prišla h meni?"
“Gospod dohtor, naj mi ne zamerijo, saj je le samo dva dni, da muoj mož ne govori več!”
Tona in Miha
Tona pride iz Furlanije na obisk k svojemu beneškemu prijatelju Mihu. Miha ga
veselo sprejme in grede, ki mu naliva glaž domačega žganja, mu die: “Tona,
sedni in počuti se kot, da bi ti bil doma!”
"... Ist se doma, - odgovori žalosten Tona, - zelo hudo počutim!”
MODRUOST NAŠIH LJUDI Otroc se rajši uče z očmi kot z uhmi.
Ist delam, ti delaš, on dela, vsi delamo, vsi ostali so pa trudni. Več ljudi živi s prazno glavo kot s praznim trebuhom.
MODRI NASVETI
Narbolj velika in globoka moralna revolucija nastane na svetu, kadar kristijani začnejo zares živeti po kristijansko. (G. Clemenceau)
Nič ni nemogoče temu, ki veruje, nič pretežko temu, ki ljubi. (sv. Bernard)
Navada je nastala, da se častijo mrtvi svečeniki in se preganjajo živi. (TV. Howe)
naš današnji dan
Spah.: iihh /n45'. I.cuvr \1I2I invalidità!
RADIOGRAFIJA
opozarjal, ko je bilo potrebno, tudi na nekorektno obnašanje belgijskih oblasti pri priznanju invalidnine oz. odklanjanju upokojitve. “...Zdraunik mu dejau, da ne sme vič hodit u jamo. Penzijona mu niso hotel dat, kier je naredu u mini sa-muo 5 ljet..."( 1, 1957).
/
Mali oglasi in sporočila
!
Slovenski glas je bil po konceptu moderno glasilo tudi zaradi tega, ker se je zavedal svoje vloge v službi ljudi in torej pomena obvestil, sprotnih informacij in celo oglasov. To je eno najbolj “posebnih” poglavij v časopisu. Beneški bralci so lahko dobili informacijo o tem, kje lahko dobijo knjige družbe Sv. Mohorja,
SJaloatno ,1o to,da
pri narbuoj&ih ljetih Slovak dobi po tardi lo, da 2/3 ni veS Šivoma!
de pano tuo, ai voi. cisti, ki ip djelajo vooko ljoto zjredo - Se pi trjoba tud na svoje epe Se - na ri
trjoba tud na svoje opeSe - na radiografijo k tajSnenu zdrauniku,kl mu bo povjedu,knj ina Se prahu. Zak buojSo Je nehat djelat tu nini,ko sl So zdrau. ne pa ko si Se bolan.
Je malo tajsnih, ki fco du<;o J.jet Sivo pod.là,ko uSafajo penzion.
o novem zakonu o diklah ali pa o dokumentih, potrebnih za nov potni list. Pa tudi marsikatero povabilo: “Peuci s Koroškega (Avstrija) bodo pjeli lepe slo-vjenske piesmi na radio WalIonie..." (1, 1953). "Pridite na božjo pot, bazilika je rezervirana za nas Slovienje, " je še vabil duhovnik. Pa tudi: "Če kdo od naših ljudi zboli, avizajte, telefonajte na indiriz duhovnika, da ga pride obiskat... "
V malih oglasih zasledimo vabilo bralcem, naj se poslužujejo storitev banke Banco di Roma, "garant ima za ženo Slovienko".
Obenem časopis povezuje ljudi in omogoča stike med njimi zato, da se organizirano in z manjšimi stroški vrnejo domov. Tako beremo oglas za skupni "vagon zašpedit", "za peljat v Italjo" (1, 1954; 4, 1955).
Najbolj originalen in grotesken pa je gotovo oglas, ki smo ga zasledili v prvi številki leta 1957. "U Belgji so kajšne reči puno drage. Adàn puob je zvjedu, da stane kaseta za marliča od 3.500 frankou naprej. Sadà Vas prosi, da daste vedet/, kje bi ušafu kakšno "kaseto d’occasion". Morebiti poznate kakšno “salte de vente", ki prodaja kakšne kasete d'occasion".
ZA pel;at v IT/\L)o
Za pripeljat v Italjo Kol6 (bioi-klcto) broz plaCila na dognn narnanj 3.000 lir, je trJobn,da na poetaj v Belgji o ko lesam vred se tudi nar d epedlcjon majhnoga ali volikoga paket kakšne obl j oko no Beno, tnkuč> da kolo in to pojdejo pod imenom "effetti per gona li11. Na adnim papirju to àn mora hiti zapisana adnà in to druga otvnr (kolo in paket!) Co pobjoft tnkuo, po-tlfe v Italji plaSa so onmo dolo v do-gani, to Jo 50 lir (potdoset).
To volja tudi za Sonsko, katero prineoojo v Italjo Šivalni ntroj (mao china da cucire),ki so jo rablo v Bol ji. Tudi ono plačajo samo 50 lir,8o J», zraven paket an vse «kupa pod "effetti, porsonali".
Ko g refi z zad'za Kukom'na Ravne par Oblic, v ItV.i ft .to vac-T
UDJE DRUŽBE SV MOHORJA V MATAJURJU, ŠPETRU SLOVENOV IN VIDMU DO 1918
Andrej Vovko
Ljudska knjižna založba Družba sv. Mohorja je nastala v Celovcu na pobudo Antona Martina Slomška z namenom pospeševati narodno osveščanje, izobraževanje in kulturni napredek med Slovenci na podlagi krščanskih načel. Svoje prve knjige je izdala leta 1852 kot Društvo sv. Mohorja, njen pravi vzpon pa se je začel šele potem, ko se je leta 1860 preoblikovala v cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja. Do I. svetovne vojne je doživljala silovit razcvet, po njenem koncu pa se je morala umakniti v tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, najprej na Prevalje in nato v Celje. Ker so fašistične oblasti preprečevale prihajanje mohorskih knjig preko meje, je goriški nadškof Frančišek B. Sedej leta 1924 ustanovil Goriško Mohorjevo družbo. Po koncu II. svetovne vojne je Družba sv. Mohorja spet začela delovati in izdajati knjige tudi v Celovcu kot posebna, “tretja sestra" in poleg koroških Slovencev povezala tudi povojne politične begunce po vsem svetu. Družbo sv. Mohorja v Sloveniji pa so leta 1955 v duhu takratne vladajoče totalitarne ideologije preimenovali v Mohorjevo družbo, ki ni bila več bratovščina, ampak “skupina državljanov." V novejšem času, posebno po osamosvojitvi Slovenije, se stiki in sodelovanje med tremi družbami sv. Mohorja postopno krepijo. Družba sv. Mohorja je tako enotna ali v troje v že skoraj 150 letih svojega delovanja opravljala in še opravlja svoje dragoceno versko vzgojno, narodno prebudno, kulturno in izobraževalno delovanje tako v slovenskih matičnih deželah, kot tudi med Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu.
Koledarji Družbe sv. Mohorja so do leta 1918 z nekaj izjemami vsako leto prinašali številčni in poimenski seznam članov omenjene Družbe, ki so se po njenih pravilih imenovali “družbeniki" ali “udje”. V določenih letih, tako n.pr.
leta 1910, so navajali samo število mohorjanov, poverjenike in tistega leta na novo včlanjene mohorjane, drugič pa poverjenike in dosmrtne ude. Pravila so poznala dve vrsti članov - dosmrtne in letne. V želji, da bi bile družbine knjige dostopne tudi najširšemu krogu bralcev, je bila udnina zavestno postavljena kar najnižje. V avstro-ogrskem obdobju do začetka I. svetovne vojne, ko država skoraj ni poznala inflacije, so dosmrtni člani do uvedbe kron v razmerju 1 goldinar - 2 kroni konec 19. stoletja enkrat za vselej plačali 15 goldinarjev dosmrtnine ali dvakrat po 8 goldinarjev v enem letu, letni v tem času pa po 1 goldinar let-nine, v kronah pa dvakrat več.
Družba sv. Mohorja je do konca I. svetovne vojne delovala predvsem v slovenskih deželah avstrijske polovice (na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem...), v manjši meri, a nič manj odločilno in koristno za verski ter kulturni dvig in prebujanje ter ohranjanje slovenske narodne zavesti pa tudi v ogrski polovici, predvsem med Slovenci v Prekmurju in Porabju, ki so bili zelo ogroženi zaradi madžarizacijskega raznarodovalnega pritiska, pa tudi drugje, zlasti na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Kar lepo število mohorjanov zasledimo v omenjenem času tudi med slovenskimi izseljenci v ZDA, pa tudi v Vestfaliji, Egiptu, Južni Ameriki (Argentina, Brazilija) in še kje drugje, kjer so le-ti med drugim na svojevrsten način tudi kažipot do slovenskih izseljenskih naselbin.
Tiste bralce, ki bi se hoteli podrobno seznaniti z delovanjem Družbe sv. Mohorja med Beneškimi Slovenci do prve svetovne vojne, opozarjam na svoji dve razpravi, objavljeni v letih 1999 in 2000 v reviji Traditiones, Zborniku Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in sicer o mohorjanih v videmski nadškofiji do leta 1900 in v letih 1901-14. Podatke sem črpal iz že omenjenih seznamov udov v Koledarjih Družbe sv. Mohorja za posamezna leta in jih združil po posameznih beneškoslovenskih postojankah v skupne tabele ter sezname. V prvi razpravi sem pregledal delovanje 61 mohor-janskih postojank do vključno leta 1900, ki sem jih glede na število udov in dolgotrajnost njihovega delovanja razdelil na tri kategorije: velike, srednje in male. Šlo je za 11 velikih mohorjanskih postojank, ki si glede na skupno število udov od začetka njihovega delovanja do leta 1900 sledijo takole: Dreka (63), Špeter Slovenov (61), Mrsin (60), Topolovo (54), Videm (50), Oblica (42),
m
Grmek (41), Svet Lenart (38), Trčmun (36), Srednje (35) in Kodermaci (31), predstavljene pa so s številčnimi tabelami in navedbami imen in priimkov mo-horjanov z letnicami njihovega članstva ter razdeljenimi po poklicnih ali stanovskih kategorijah. Srednje postojanke, ki jih je 21, so predstavljene z navedbo gibanja števila njihovih udov brez tabel in s seznami posameznih kategorij udov, manjše, ki jih je 29, pa z navedbo udov po posameznih letih. V prvi razpravi sem tako z imeni, priimki in letnicami članstva v Družbi Sv. Mohorja predstavil okoli 750 njenih udov. Podobno sem v drugi razpravi predstavil 947 mohorjanov, včlanjenih v letih 1901-1914 v 50 mohorjanskih postojankah, od katerih si jih 20 velikih po številu udov sledi takole: Matajur (155), Videm (72), Špeter Slovenov (69), Dreka (50), Mrsin (47), Oblica (45), Grmek (43), Ronce (42), Svet Lenart (38), Prosnid (34), Srednje (38), Štolbank (34), Platišče (30), Trčmun (29), Kravar (25), Gorenji Tarbij (23) in Topolovo (20). Srednjih postojank, kjer je skupno število udov v tem obdobju manjše od 20, je bilo 19, majhnih pa 14. Za objavo v Trinkovem koledarju sem tokrat izbral tri po številu mohorjanov največje postojanke - Matajur, Špeter Slovenov ter Videm - in jih brez prekinitve leta 1900 prikazal v vsem obdobju njihovega delovanja. Mohorjani so predstavljeni z leti svojega članstva, z navedbo poklica ali stanu, ter z vsemi spremembami le-teh, oblik imen in priimkov, ki jih razberemo iz koledarskih seznamov. Na koncu tega prispevka objavljam še primerjalno tabelo števila mohorjanov v videmski nadškofiji z vsakoletnim številom postojank, dosmrtnih, letnih udov, in njihovim skupnim številom, vzporedno pa za ista leta število dosmrtnih, letnih in vseh udov v celotni Družbi sv. Mohorja.
Matajur
Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj
1876 1 1
1888 3 3
1889 8 8
1890 7 7
1894 6 6
1895 4 4
1896 5 5
1897 7 7
1898 8 8
1899 11 11
1900 9 9
1901 10 10
1902 8 8
1903 8 8
1904 12 12
1905 40 40
1906 27 27
1907 11 11
1908 18 18
1909 26 26
1910 76 76
1911 1 50 51
Skupaj 1876-1911 176
Poverjeniki:
Alojz Povša, kaplan (1888-90), Ant. Vižintin (Vižintini), kaplan (1896-1904), Al. Blažutič, kaplan (1905-11)
Dosmrtni ud:
Jož. Massera (1911)
Letni udje:
Janez Bezzia, kaplan (1876), Ant. Vižintin, kaplan (1894-95)
Posestnik: Fil. Kociančič, (1905)
Dekle: Matilda Gožnjak (1905)
Brez navedbe poklica ali stanu (169): Anton Franc (1888-89, 1897-99), Evgen Gožnjak (1888-89), Andr. Franc (1889-90), Ant. Gožnjak (1889-90, 1894, 1897, 1900), Mat. Gožnjak (1889-90), Mar. Medveš (1889-90), Mar. Medveš (1889-90), Al. Golež (1890), Jan. Franc (1894), Marija Franc (1894), Marija Manzim (1894), Luka Medveš (1894-1902, 1904-11), Anton Goleš (1895-97, 1899-1902, 1905), Ter. Medveš (1895-1899), Jože Goleš (1896-98), Angelina Gožnjak (1898), Andrej Gožnjak (1898-1902, 1904, 1906), Al. Franc (1898), Anton Golež (Goleš, Gol les) (1899-1905), Jan. Loščak (1899-1900, 1901, 1905), Miha Loščak (1899-1901), Mar. Franc (1899), Jan. (Ivan) Zvanela (Zuanela, Zuanella, Čvanola) ( 1899—1910(?)), Jož. (Josip) Medveš (Medvež) (1900-01, 1903-06, 1911), Ant. Podorelšček (Podorješčak) (1901, 1903-07, 1911), Antonija Franc (1902, 1904), Mohor Gorenščak (1902-04, 1911), Ivan (Jan.) Gožnjak (1903, 1905-06), Mat. Gožnjak (1903, 1905), Lucija Medveš (1903), Fr. Filipac (1904), Lojza Trinko
(1904), Al. Franz (1905), Anton Franz (1905-06), Anton Franz (1905), Ant. Franz (1905), Filip Franz (1905-06), Janez Franz (1905), Janez Franz
(1905), Tom. Franz (1905), Al. Golles (1905), Fil. Golles (Goleš) (1905-08), Štet. Golles (1905), Val. Golles (Goleš) (1905-06), Val. Golles (Goleš) (1905-06), Anton Gožnjak (1905-06), Jakob Gožnjak ( 1905—06), Janez Gožnjak (1905), Jož (Jos.) Gožnjak (1905-06), Virginija Gožnjak (1905-06), Mario IbolIo (1905), Fil. Loščak (1905), Jožefa Loščak (1905), Janez Kociančič ( 1905— 10(?)), Ant. Medveš (1905), Ant. Medveš (Medveš) (1905-06), Ant. Moruščak (1905, 1910), Janez Podor (1905), Ant. Podorješčak (Podoreščak) (1905), Ivan Blažutič (1906), Avg. Franz (1906), Fil. Franz (1906), Anton Gožnjak (1906), Avg. Gožnjak (1906), Val. Gožnjak
(1906), Filip Markulin (1906-11), Ant. Mašera (1906), Josip Mašera (1906), And. Feletič (1907), Antonija Polonk (ova) (1907, 1911), Filip Sous (1907-08), And. Tonzin (1907-08), Andr. Buzak (1908-10(?)), Ivan Dolenj (Dolenje (?)) (1908), Janez Lukej (1908, 1910-11), A v. Korošak (1908), Anton Kos (1908-11), Al. Peran (1908), Jož. Polonk (1908), J. (Ivan) Rutar ( 1908— 10(?)), Jan. Skorbin (1908), Ana Trušnjak (Trusnjak) (1908-11), Ant. Černetič (1909-10), Ver. Cernoja (1909-10), Mar. Gos (Kos?) (190910), And. Manzin (1909-10), Al. Maurič (1909-10), Ant. Kassin (1909-10), Val. Ko-rosaz (1909-11), Tom. Kozarin (1909), Angela Kramar (iova) (1909), Filip Or-sul (1909), Ter. Podskal (Podskalo) (1909-11), Miha Salut (1909), Antonija Sous (ova) (1909-11), Ant. Skarbin (1909-10(?)), Mat. Stefič (1909-10(?)), Jan. Tonzin ( 1909—10(?)), Alojz Čehova (1910), Fr. Cendov (1910-11), Jan. Černetič (1910), Veron. Cernoja (Černoja) (1910-11), Angelin Dus (1910), Ferdinand Franc (1910), Jan. Fulmin (1910), Virg. Fulmin (1910), Jož. Goles (Golaž) (1910-11), Alojz. Gos (1910), Moh. Gošnjak (1910), And. Jellina (1910-11), Mar. Jerep (1910), Val. Juretič (1910), Alojz Kassin (1910-11), Amalija Kos (1910-11), Val. Kudič (1910-11), Jožefa Kudrič (1910), Alojz Loščak (1910), Jož. Lučioukin (1910), And. Markič (1910), Urb. Matiz (1910), Al. Maurič (1910), Št. Medved (1910), Virgin. Medveš (1910), Amalija Mulon (1910), Al. Njesin (1910), Virgilij Oballa (1910), And. Pačei (1910), Ant. Pačei (1910-11), Alojzij Peran (1910), Val. Pers (1910), Andr. Petričič (1910), Janez Rečankin (1910), Jož. Šekli (1910-11), Jan. Skarbinac (1910), Ant. Slunder (1910-11), Mih. Slunder (1910-11), Alojz. Smon (1910-11), Ant. Stefič (1910), Ivan Sturam (1910-11), Miha Tamasič (1910), Jožefa Zail (1910), Mar. Zuanella (1910), Ant. Čubil (1910), "Agostin in Mežnoju"
(1910), Anton Franz (1911), Felicita Golop (1911), Miha Gos (Kos?) (1911), Jakob Jaku (1911), Mih. Jaletič (1911), Št. Kovač (1911), Val. Kudrič
(1911), Ana Luk (1911), And. Malaz (1911), Ant. Manzin (1911), Marija Mašera (1911), Tom. Massera (1911), Filip Na Salii (1911), Val. Puzak (1911), Ant. Rečankin (1911), Avguština Skarbin (1911), Jož. Štefič (1911), Ant. Tonzin (1911), Mat. Urban (1911), Mohor Velikaz (1911), Tom. Velikaz (1911), Fulmina Zamet (1911), Janez Čnidar (1911), Ant. Čubil (1911)
Špeter Slovenov
Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj
1866 2 2
1867 3 3
1870 9 9
1871 9 9
1872 10 10
1873 9 9
1874 11 11
1875 16 16
1876 13 13
1877 17 17
1878 14 14
1879 11 11
1880 12 12
1881 10 10
1882 11 11
1883 10 10
1884 10 10
1885 9 9
1886 4 4
1887 14 14
1888 8 8
1889 19 19
1890 3 3
1891 3 3
1892 3 3
1893 3 3
1894 3 3
1895 4 4
1896 5 5
1897 5 ■ 5
1898 4 4
1899 5 5
1900 4 4
1901 3 3
1902 3 3
1903 3 3
1904 3 3
1905 2 2
1906 5 5
1907 4 4
1908 8 8
1909 4 4
1910 45 45
1911 6 6
1912 2 2
1913 5 5
1914 5 5
Skupaj 1866-1914 122
Poverjeniki (4):
Miha Mucič (Mucič, Mučič, Mužič), župnik (1870-87), Jož. Jusič, kaplan
(1888), Peter Podreka, kaplan (1889), Anton Gujon, župnik (1890-1914)
Letni udje:
Kaplani (18): Jožef Jušič (Južič) (1866-67, 1870-85, 1887), Peter Podrieka (1866-67, 1870-88), Anton Pušini (Pusim) (1867, 1870-74), Ivan (Janez) Becia (Bečja, Becija (1870-75, 1877-81), Jož. Bernik ml. (1870), Jožef Blankin (1870-74), Ivan (Janez) Klemenčič (1870-75), Evgenij (Evžen) Qua-rina (Kvarina) (1870-82, 1890-1914), Ivan (Janez) Domeniš (Domeniš) (1871-78), Janez Pusini (1872-75), Tone (Anton) Podrieka (1874-75), Janez Mancini (1878), Jože Cormons (1880-81), Anton Tružnik (1889), Jak. Tropina (Tropana) (1897-1900), Ant. Klemenčič (1906), Andr. Čijačič (1908), kaplan (Brišče), Jos. Venturini (1911-14)
Bogoslovca: Janez Domeniš (1875-77), Jože Gožnjak (1875)
Dekliška Marijina družba (1910)
Angelina Zujani (od 1879 Belida), učiteljica (1877-80, 1882)
Jože Zujani, župan (1885), obrtnik (1887), trgovec (1888)
Jan. Čuber, občinski zastopnik (1885)
Jože Rakar, cerkovnik, posestnik (1875-85, 1887-89)
Anton Puler, kamnosek (1887-89)
Ivan Šukaja, kovač (1889)
Lucija Gorjup, kuharica (1889)
Mar. Manfreda, krčmar (1889)
Cerkvena ključarja, posestnika: Janez (Ivan) Gubana (Gabana) (1877-82, 1887), Janez Mancini (Manzini) (1876-77, 1879-86)
Posestniki (14): Štefan Gorenščik (Gorenščak) (1874-76, 1878-87, 1889), Jože Domeniš, (1875-77), Andrej Maršev (1875), Velantin Domeniš (1876-77), Miha Sirak (1876-77), Tone Kjabatin (1878), Jože Klinjon (1882), Alojz Blankin (1883-85, 1887-89), Ant. Gožnjak (1883-84), Jože Zujani (Zujan) (1883-84, 1889), Ivan (Janez) Čuber (1883-84, 1887-89), Anton Becja (1887-89), Janez Mancini (1889), Anton Birtič (1889)
Fantje (5): J. Sturam (1877), Jože Medveš (1877), Tone Markič (1877), Anton Kromac (1878), A. Urbančič (1889)
Dekleta (3): Roza Mancini, dekle (1877-80, 1882), Mar. Mancini, dekle (1889), Amai. Blažutič (1889), Gospodinji: Roza Gujon (1887-89), Roza Cenčič (1889), Neža Stergar (Stargar), kuharica (1890-96, 1898-1900)
Brez navedbe poklica ali stanu (23): Tone Plata (1887), Ivan Rakar (1887), Jože Butera (1895-96), Ant. Podreka (1896-1901), Jože Batajin (1897), Jož. Tomažetič (1899) (17): Jožef Fula (Jula) (1902-04, 1907-11, 1913-14), Ant. Beligoj (1906), Marija Gujon (1907-11), Miha Mancin (1908), Jož. Sirak (1908), Alojzij Spanjut (Špagnut) (1908, 1911), Mar. Baluh (1910), Avg. Birtič (1910), Iv. Gusota (1910), Mar. Hvala (1910), Kristina Karlič (1910), Jakob Sitar (Kitar?) (1910), Anton Kjabudini (1910), Anton Medved (1910), Peter Modrijan (1910), Iv. Rakan (1910), Marija Autman (1913-14)
Skupna številka mohorjanov v Špetru Slovenov je visoka predvsem zaradi 45 navedenih članov v letu 1910. S seštevanjem posameznih poklicnih kategorij špetrskih mohorjanov pridemo do številke 95. Ker so v seznamu v Koledarju Družbe sv. Mohorja za to leto navajali samo poverjenike in nove ude, jih moremo za omenjeno leto poimensko določiti samo 17 in jih uvrstiti v poimenski seznam mohorjanov. Do resničnega skupnega števila 122 smo prišli tako, da smo število 95 najprej zmanjšali za eno, ker je bil kaplan Peter Podreka naveden v dveh kategorijah, temu pa prišteli še 28 mohorjanov, katerih imena in priimki niso bili navedeni.
Leta 1910 so bili Mohorjani iz Špetra Slovenov v omenjenem seznamu v
Koledarju Družbe sv. Mohorja navedeni skupaj z onimi iz Trčmuna, v letih 1911-1914 pa skupaj z Arbečem, Bjačo, Briščo, Gorenjim Barnasom, Landar-jem, Lazami, Saržento in Tarpečem, od tu tudi nenavadno visoka številka članstva za leto 1910.
Videm
Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj
1886 5 5
1887 17 17
1888 14 14
1889 14 14
1890 4 4
1891 10 10
1892 7 7
1893 11 11
1894 13 13
1895 16 16
1896 15 15
1897 18 18
1898 21 21
1899 19 19
1900 13 13
1901 11 11
1902 15 15
1903 16 16
1904 19 19
1905 22 22
1906 23 23
1907 26 26
1908 1 27 28
1909 2 24 26
1910 33
1911 2 25 27
1912 2 23 25
1913 2 22 24
1914 2 23 25
Skupaj 1886-1914 105
Poverjenik:
Iv. Trinko, bogoslovec (1886-1914) (od 1887 profesor in katehet)
Dosmrtna uda:
Avg. Člobe, duhovnik (1908-14), Evg. Zorza, dijak (1914 bogoslovec), (1909-14),
Letni udje:
Duhovniki (10): dr. J. Pavlica (1889 2 iztiska), mons. dr. Al. Pelizzo, profesor cerkv. prava, vicerektor semenišča, vodja semenišča (od 1907 škof v Padovi) (1893-1912), Jos. Jušič, ekonom (1899), Evg. Dorbolo, mestni kaplan (1901-02), Iv. Gujon, kaplan (Rezija) (1902), p. Lavrencij Brnjak, kapucin (1907-08, 1912), Ivan Petričič, kaplan (1907), Bern. Bera, kaplan (Karnice) ( 1909—10(?)), Ivan Šinik, (Rezija) (1913-14), Anton Čenčič (1914) Novomašniki (7): Jos. Škur, novomašnik (1907), Bern. Bera (1908), Vikt. Squarzzolini (1908), Peter Černoja (1914), Pet. Hvalica (1914), Viljem Koleto (1914), Anton Kufol (1914)
Bogoslovci (48): Anton Bankič (1886-88), Andr. Florijančič (1886-87), Alojz Hobbe (1886), Anton Vižentini (1886-89), Lucijan Križetič (1887-91), Vinc. Perdih (1887-89), Ant. Trušnik (1887-89), Ivan Zdravlič (1887-91), Jož. Venturini (1889, 1891), Miha Zabreščak (1893-97), Ant. Domeniš (1894-97), Ant. Klemenčič (1895-98), And. Čjačič (Čačič) (1896-99), Jožef Jušič (1896-99), Iv. Petričič (1896-99), Natan. Zufferli (Cuferli) (1897-1900), Evgen Dobroló (1897-1900), Iv. Šinik (1897-98, 1908-11), Iv. Zlobe (1897), Ant. Gujon (1898), Iv. Gujon (1899-1901), Iv. Šturam (1899-1900), Nat. Monkar (1900-03), Pavel (Pavlin) Kručil (1901, 1903), Pij Kručil (1902), Josip Domeniš (1902-05), Jos. Gorenščak (1902), Jos. Šaligoj (1903-05), Avg. Člobe (1903), Vikt. Squarzzolini (1905-07), Jos. Škur (1905-06), Aleks. Tomažetič (1905), Bern. Bera (1906-07), Al. Birtič ( 1906—10(?)), Ambrož Gujon ( 1906-10(?)), Ang. Černejac ( 1909-10(?)), Jos (?). Čenčič (1913), Josip Cjačič (Čačič) (1913), Peter Černoja (1913), Peter Hvalica (1913), Valentin Ker (1913-14), Pij Kolin (1913-14), Anton Kufol (1913), Anton Mihca (1913-14), Iv. Modrijan (1913-14), Fr. Šavli (1913-14), Anton Vidmar (1913-14), Peter Obala (1914)
Dijaki semenišča, gimnazijci (65): Ant. Klemenčič (1887-88, 1891-94), Pij Kručil (1887-88, 1894), Ant. Tomažetič (1887-89), Miha Zaberščak
(1887-89,1891-92), And. Cjačič (Čjačič, Čačič) (1888-89, 1893-95), Jož. Durjava (1888-89, 1891-93), Evgen Dobroló (1889-96), Srečko Praprotnik
(1889), Natan. Zufferli (Cuferli) (1889, 1891-96), Iv. Petričič (1891, 1895), Jož. Venturini (1892), Ant. Medveš (1893-95), Ivan Obid (1893-1900), Ivan Šturam (1893-98), Jožef Jušič (1894-95), Pavel Kručil (1895-97, 1899), Iv. Gujon (1895-97), Natal Monkero (Monchero, Monkar) (1895-99), Avg. Blažutič (1896-97), Jož. (Josip) Domeniš (Domeniš) (1896-1901), Ugon Ko-marin (1897-98), Ambr. Gujon (1898-1905), Jožef (Jos.) Saligoj (1898-1900, 1902), Peter Sitar (1898), Al. Simonič (Simončič) (1898-1900), Jožef Škur (1898-1904), Aleks. Tomažetič (1898-1904), Al. Birtič (1901-05), Iv. Obid (1902), Josip Cjačič (Čačič) (1903-04, 1906-12), Karol Jušič (1903-07), Al. Mulič (1903-04), Avg. Zamparutti (1903-05), Bern. Bera (1904), Peter Černoja (1904-12), Ivan Franc (1904), Jos. Peresut-ti (1904-05), Vikt. Squarzolini (1904), Ivan Šinik (1904-07), Jos. Budigoj (Bodigoj) (1905-07, 1912), Anton Čenčič (1905-12), Jos. Čenčič (1905), Ang. Černejac (1905-08), Peter Hvalica (1905-12), Jos. Kosmačin (1905-07), Peter Obala (1905, 1908-11), Ant. Kuffolo (Kofol, Kufol) (1906-12), Viljem Kuletto (Kolet, Koletto) (1906-12), Andrej Bernjak (Bernik) (1906-13), Iv. Golež (1906-07), Mihael Medveš (1906-07, 1912-14), Aleks. Šavli (1906-08), Iv. Moderjan (Modrijan) (1907-12), Konst. Novak (1907-11), Al. Hvala (1908-12), Valentin Ker (1908-12), Pij Kolin (1908), Anton Mihca (1908-12), Val. Zabrieščak (1908), Evgenij Zorza (1908), Henr. Matigel (1909-11), Fr. Šavli (1909-12), Ant. Vidmar (1909-12), Avg. Pivi-dori (1910, 1913-14), Jos. Šimic (1910-14), Al. Zdravlič (1911-14), Jul. Golež (Gulež) (1912-14), Josip Kramar (1914), Egid Zlobe (1914)
Emilija Velišič, gospa ( 1902—10(?))
Ida Cantarutti, gospodična (1911-14)
Brez navedbe poklica ali stanu (14): Al. Blažutič (1887), Ivan Kodermac (1887), Ivan Kruder (1887), Evgen Pavša (1887-88), Al. Zlobe (1887), Mar. Čekon (1910), Zora Velišič (1910), Zora Musoni (1911), N.N. (1912), Marija Obala (1913), Štefan Obala (1913), Mar. Čekon (1914), Jožef Gujon (1914), Lojza Trinko (1914)
S seštevanjem navedenih videmskih mohorjanov v zgoraj navedenih
posameznih poklicnih kategorijah pridemo sicer do številke 149, vendar se jih kar 23 pojavlja v dveh, 9 v treh in Bernard Bera celo v štirih od teh kategorij. Z upoštevanjem teh večkratnih navajanj istih mohorjanov pridemo do realne številke 105. V letu 1909 so bili v Videm vključeni mohorjani iz Čenebole, Trčmuna, Šinčurja in Arbeča, v letu 1910 in 1911 pa iz Čenebole.
Primerjalna tabela mohorjanov v videmski nadškofiji in vseh mohorjanov v letih 1866-1914.
Videmska nadškofija Družba sv. Mohorja v celoti
Leto Postojanke Dosmrtni udje Letni udje Skupaj Dosmrtni udje Letni udje Skupaj
1866 2 3 3 199 3.781 3.980
1867 3 4 4 243 6.843 7.086
1868 - - - 284 10.174 10.458
1869 17 329 13.337 13.666
1870 1 9 9 323 15.842 16.165
1871 1 9 9 368 17.027 17.395
1872 1 10 10 397 18.528 18.925
1873 1 9 9 438 21.454 21.892
1874 5 1 18 19 449 23.631 24.080
1875 8 1 22 23 467 25.869 26.336
1876 8 1 20 21 479 26.336 26.815
1877 1 17 17 485 25.378 25.863
1878 1 14 14 485 23.927 24.412
1879 1 11 11 499 24.834 25.333
1880 1 12 12 505 24.925 25.430
1881 2 12 12 517 24.567 25.084
1882 12 2 57 59 527 23.947 24.474
1883 15 2 83 85 512 27.848 28.390
1884 15 2 83 85 557 27.945 28.502
1885 17 3 87 90 568 29.022 29.590
1886 21 3 106 109 585 31.102 31.687
1887 20 3 131 134 605 34.405 35.010
1888 24 3 117 120 630 40.922 41.552
1889 24 3 146 149 658 45.384 46.042
1890 26 2 138 140 680 47.404 48.084
1891 25 3 147 150 775 51.052 51.827
1892 29 3 165 168 837 56.866 57.703
1893 26 3 184 187 915 56.483 57.398
1894 38 3 199 202 984 64.968 65.952
1895 34 6 161 167 1.057 71.040 72.097
1896 35 6 203 209 1.132 74.095 75.227
1897 29 5 194 199 1.168 70.372 71.540
1898 28 4 160 164 1.232 75.899 77.131
1899 28 5 192 197 1.309 76.794 78.103
1900 34 5 189 194 1.362 77.234 78.596
1901 36 5 180 185 1.416 74.697 76.110
1902 35 5 178 183 1.473 78.573 80.046
1903 36 4 171 175 1.521 74.537 76.058
1904 36 5 233 238 1.561 83.037 84.598
1905 42 4 226 230 1.608 81.964 83.572
1906 33 6 228 234 1.660 80.319 81.979
1907 33 9 231 240 1.707 77.439 79.146
1908 33 9 249 258 1.740 82.649 84.389
1909 38 11 228 239 1.778 83.726 85.514
1910 27 12 325 336 1.858 83.931 85.789
1911 26 11 240 251 1.837 83.018 84.855
1912 23 13 137 150 1.848 76.719 78.567
1913 23 15 125 140 1.951 76.320 78.271
1914 20 16 125 141 2.090 76.271 78.361
Ob zaključku velja ponoviti dejstvi, ki jih je mogoče razbrati že iz tega prispevka, v veliko večji meri pa iz obeh omenjenih razprav. Prvo dejstvo je, da so bili skoraj izključni nosilci mohorjanstva med Slovenci v videmski nadškofiji ter tudi z njim povezanega širjenja ter utrjevanja slovenske zavesti v vsem proučevanem obdobju 1866-1914 in seveda tudi zunaj njega do današnjih dni beneškoslovenski duhovniki, česar so se že v proučevanem obdobju do leta 1914 dobro zavedali tudi sodobni poznavalci beneškoslovenskih vprašanj iz osrednjih slovenskih pokrajin. Drugo dejstvo izvira iz sicer na prvi pogled ne preveč razveseljivega vsakoletnega števila beneškoslovenskih mohorjanov do leta 1914, ki jih razberemo iz zgornje tabele, ki se šele z letom 1882 dvigne nad 50 in ki doseže svoj vrh leta 1910 s številko 336. Dejstvo je, da znese seštevek vseh teh letnih udov skozi vse obdobje številko 5998. Ta številka pa Pomeni prav toliko razdeljenih mohorjanskih letnih knjižnih zbirk, v izrazoslovju
Družbe sv. Mohorja “knjižnih darov", ki so pomenili po pet, šest ali še kakšno knjigo več na leto. Z njimi je tako prišlo med Slovence videmske nadškofije skupaj vsaj 30.000, če že ne 36.000 in več slovenskih knjig. Te knjige Družbe sv. Mohorja, ki niso imele zgolj nabožne in moralno vzgojne vsebine, ampak so pokrivale tudi precej drugih področij - od leposlovja do poljudne znanosti, so bile našim rojakom v videmski nadškofiji nedvomno zelo dragocena opora v njihovem neenakopravnem boju za ohranjanje, poživljanje in dvig njihove vere, kulture, splošne izobrazbe in seveda zlasti njihove slovenske narodne zavesti.
Uporabljeni viri in literatura
- Koledarji Družbe sv. Mohorja za leta od 1867 do 1915;
Andrej Vovko, Marijan Smolik, Branko Marušič, Mohorjeva družba.- Enciklopedija Slovenije 7, Mladinska knjiga,
Ljubljana 1993, str. 205-206, kjer je navedena tudi osnovna literatura;
Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v videmski škofiji do leta 1900.- Traditiones, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 28, Ljubljana 1999, str. 409-436;
- Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v videmski škofiji do leta 1914,- Traditiones, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 29/1, Ljubljana 2000, str. 241-269;
Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA do leta 1900, Dve domovini/Two Homelands, Inštitut za slovensko
izseljenstvo ZRC SAZU, Ljubljana 1990, št. 1, str. 121-135.
ZGODBA O KNJIŽNICAH
Renzo Ruoli
Med dogodki Postaje Topolove iz leta 2001 je bila tudi otvoritev knjižnice, posvečene Valentinu Gariupu-Drejonu iz Topolovega.
Umetnik John Hogan iz New Yorka, ravnatelj "Topolovške Amerikanske Akademije” je ob otvoritvi položil prve knjige, ki so jih darovali umetniki, obiskovalci, prebivalci Topolovega v Luščakovo hišo, poimenovano "plava hiša” po barvi sprednje stene.
Vsaka oseba lahko daruje knjižnici svojo najbolj priljubljeno knjigo, "knjigo srca”, kar pomeni zanjo majhno težko odpoved, “izgubo”, ki se bo pa spremenila in bo postala neka čustvena in ljubezenska nit povezovanja s Postajo in s Topolovem samim.
Večstrokovna in večjezična knjižnica naj bi postala torej skrinja individualnih spominov in istočasno možnost srečanja s popolnoma neznanimi ljudmi, ki bodo uživali besedila ali slike darovanih knjig.
Nova knjižnica “Valentino Gariup” iz Topolovega je zame prilika, da spregovorim o nonu Valentinu-Tinacu Drejonu iz Topolovega (1872-1957) in o socio-kulturnem položaju, v katerem je živel.
Moji spomini nanj so zabledele in maglene slike, tudi pričevanja, ki sem jih zbral med starejšimi Topolovčani, so nepopolna in razdrobljena.
Spominjam se ga kot starejšega nizkega človeka, ovitega v velik črni plašč, s črnim klobukom s širokimi in ravnimi krajci.
Črno oblačilo so stari radi imeli zato, ker je zbiralo naravno toploto v mrzlih zimah, ko so tako oblečeni brez skrbi čepeli pred hišami in uživali toploto sončnih žarkov.
Zadnja leta je živel sam, oddaljen od svoje družine, kot gospodarja ga je nadomeščal njegov sin Evgen. Poleg Evgena je imel še dva druga sina: Franca in Eleno-Amalijo, oba sta bila izseljenca, in ko sta se potem spet vrnila v Topolovo, sta živela v drugih hišah s svojimi družinami.
Živel je sam v preprostih prostorih, prej v seniku na Meji, v zgornjem delu vasi, potem pa v sobi stare hiše (ki je zdaj porušena) v spodnjem delu vasi.
Čeprav sta bila oba prostora zelo revna, sta se pa nahajala v najlepših krajih vasice Topolovo: iz prvega se je odpiral pogled na obronke Kolovrata, iz drugega, na visoki skali, se je odpiral pogled na dolino potoka Koderjana.
Soba v nižjem delu vasi je bila njegov zadnji dom in prav tam sem ga kot šestletni otrok obiskoval.
V majhni sobi z odprtim oknom nad dolino je bila postelja in majhna železna peč.
Stene so bile “pokrite" s knjigami, položenimi na zelo preprostih policah, kar pa je v meni vzbujalo veliko pozornost in močan vtis na mojo fantazijo, so bili zemljevidi.
Nič pa se ne spominjam o najinih možnih pogovorih.
Samo dosti časa potem sem iskal druge informacije o življenju Valentina.
Živel je sam in je pogosto hodil po topolovških hišah pripovedovat, kar se je naučil iz knjig in revij, ki jih je na kakšen način dobival preko župnika ali direktno iz knjižnic.
Kot samouk se je naučil tri jezike: slovenščino, tako da je tudi izboljšal topo-lovško narečje, nemščino in italijanščino.
Vsaka pisana stran je zanj pomenila pravi zaklad, ki ga je bilo treba ohraniti, shraniti: slovarji, romani, pravljice, knjige zgodovine in vsaka knjižna izdaja, katerekoli vsebine so bili vir zanimanja in študija.
Nadvse pa so ga zanimali zemljepis, iznajdbe in izdelki človeka na zemlji.
Veliko število zemljevidov, obešenih na stenah njegove hiše, je razkazovalo razmejitev kontinentov, barve držav, orografijo tal.
Zanj, ki se ni nikoli oddaljil od Topolovega, so to bili toliki pogledi na svet skozi malo okno njegove sobe in še tolika izmišljena potovanja v odkrivanju sveta. Naučil se je na pamet fizično in politično konfiguracijo sveta, ki jo je risal na pepelu ognjišč po topolovških hišah, tako da je tudi drugim razlagal čudeže našega planeta.
Strastno so ga zanimale dogodivščine okoli Sueškega kanala in povezave Sredozemskega morja z Indijanskim oceanom in torej možnosti, da se lahko direktno potuje po morju proti Indiji, po sledeh poti, ki jo je bil že poskusil Kriš-tofor Kolumb takrat, ko je odkril Ameriko.
Indija, Everest z najbolj visokimi gorami sveta, Kitajska, ki jih je morda spoznal preko branja knjig “Marka Pola” in vzhodnih pravljic “Tisoč in ena noč”, so bila zanj najbolj pogosta “potovanja" v pripovedovanjih.
Drejonova hiša v Topolovem je bila med najbolj revnimi v vasi. Takrat se je relativno bogastvo merilo z obsegom kmetijske zemeljske površine, ki je bila direktno in proporcionalno vezana na hrano, ki jo je potrebovala družina za preživetje.
Zato se je “vrednost” človeka merila s fizično močjo oziroma s posečeno travo, s kvintah, ki jih je nosil, in s kvadratnimi metri, ki jih je človek kopal z lopato. Za Valentina, moža šibke, ničaste postave, je bilo silno težko spraviti skupaj delo in preživetje s študijem, to je bil pravi titanični napor.
Nekateri se še spominjajo, da ko je nosil drva, gnoj in seno na ramenih in se je na poti proti domu ustavil na raznih počivalih, je iz žepa vzel knjižico, zato da je z branjem nadoknadil “izgubo časa” zaradi dela.
Počivalo na Stršnci, blizu studenca, je bil zanj najljubši prostor, kjer se je "zamujal” v branju, in vzrok njegove počastnosti, ki so mu jo očitali domači. Prav malo so ga cenili "močni" vaški možje, bil pa je zelo dobro sprejet v hišah, kjer so mu večkrat z krožnikom mineštre vračali njegovo naravno željo po poučevanju.
Ob njegovi smrti je bila majhna soba, v kateri je živel, natrpana s knjigami in revijami, kar je predstavljalo odvečni material. Bilo je v napoto za takratno družbeno življenje in prav zato namenjeno ognju.
Niti ena knjiga, niti ena slika ni ostala od njega in samo zadnje čase, ko sem šel brskat na podstrešje njegove prve hiše, sem med ruševinami in drobnarijami vsake vrste dobil list, ki se je čudežno ohranil pred poškodbami vremena in časa.
Bila je to kopija pisma, s katerim je Valentin zaprosil knjižnico v Ljubljani, da mu pošlje neke knjige, ki so ga zanimale.
SfjJd t' . \
éS- " Ì fc
/ ^ >
^ tfU-fUGUvv&j '
fjtit, '**tn -j*U4t~'A+M
tfti, £*$&&?. Pfr /««*«—♦«'•®-y*
1>ospjf '6v 4 ^-4; _• #
1 - r' 2 ' ^ i ',;' '•? ■'£ ,/*
■J } ']('J® 'Cli< ( Ccr-i-t ■
. "z7* ’ / ......■-• ■
/ l/A. otx/vxi^ù 1 n -vifi-ff 0
../ jjjfyttfì ’ $^c, . •;. (
1y S,K ty/#A.' 4fO - o uhs -i-v\àA
j -V &A A £ fe lA^v^Csvvi/vtn. ji) £7
t 'i \ /fflylojl, zé.j; TlU^i Pl.iJf,
J?1 /suj«*««#/a^'cV<; gv^’
iuóli Pofoìo', /{(;0 oltAjvy Bl ty0^>>l (ì ^ÀfTf ilei
4