Lief mm korletf Miv.
•k«ga lludaivt. l)«Uv-el mo opraviitnl do VMga ktr productrafo.
Thia paper 1« devoted to (he tnfereata of the working oleee. Worker» ere entltlod to ell whet they produce.
Stev. (No.) 383.
Iiur*4 a» IMOHI-OIMI ■IIM, Dm é. IWI, »i ik« po»t offtm •lOklMgo 111. Bad«! lb* A«t ol Ooafr«M «f Marek «rU. IH7»
Otfici: 4008 V. 31. Str., Ckii«|t, III.
'Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE"
na številko v oklopafu* ki m nehe|e polog va-tege naslove. prllopl|o* noga «podal elI na ovitku. Ako (384) |e itevilke . .	'
t «da t vem • prthodn|o fttevllko našega liata po-tečo naročnine. Proai-mo ponovite |e tako|.
Chicago» III., 12. |anuar|a (January) 1915.
Leto (VoL) X.
Boji proti kapitalizmu.
KDO VLADA?
Kapitalizem ima v Ameriki velike m močne pristaše. Znano je, da je v deželi mnogo veleka-pitalistov, med njimi takih, ki komaj preštejejo svojo ogromno premoženje.
To ho zagovorniki kapitalističnega sistema. Ni se jim čuditi.
V	svojih službah imajo kapitalisti ljudi, ki so o«l konca do kraja odvisni od interesov svojih gospodarjev Pritiskati morajo, tla se izcedi čim več dobička za kapitaliste iz delavstva. Potem smejo tudi sami zajemati iz potoka. Zato gledajo, da teče čim obilneje.
Tudi to so pristaši kapitalizma. In tudi to je razumljivo.
Poleg tega mrgoli povsod parasitov, ki se javljajo povsod, kjer je pričakovati kaj sočne hrane brez truda. Mnogo ameriških političarjev živi tako od grafta. Čim mastnejša je pečenka za kapitaliste, tem bolje se saini rede ob njej.
Kapitalistični sistem se jim zdi torej najide-alnejša uredba na svetu.
Tako ima kapitalizem v Zedinjenih državah velik aparat in nič ni preveč rečeno, če se pravi, da kontrolira vse javno življenje.
V	kapitalistično manje razvitih evropskih državah vlada tu monarhizem, tam aristokracija, teokracija — v Zedinjenih državah vlada pluto-kracija. Mi imamo gospodstvo bogastva.
Na papirju je stvar vsa drugačna. Ustava Zedinjeuih držav je zelo demokratična. Kdor jo študira iz zakonov in knjig, mora biti prepričan, da ne vlada v Ameriki nihče drugi kakor ljudstvo. Glavni predstavnik vlade, predsednik v \Va-shingtonu, ni nič druzega kakor prvi uradnik v deželi, izvrševalec ljudske volje. Obe zbornici kongresa voli ljudstvo; zakonodajci so zastopniki naroda in delajo zakone v njegovem imenu, po njegovi volji.
Kdor študira stvar v življenju, prihaja do spoznanja, da „visi, \*a ameriška ustava v zraku /V,i d« je vsa polna ironije. Sam gospod Rockefe-Mtfakr ima več moči kakor nekoliko miljonov naroda. ^ Morgan je kralj kraljev v primeri s predsednikom Zedinjenih držav. Carnegie lahko gleda na ministre kakor orel na mravlje.
Kdor se je le količkaj ozrl po življenju v tej državi, ve, da je tako.
Ali — to je vendar čudno!
Kako je to mogoče, ako je ustava demokratična? Saj kapitalistov ni večina v Ameriki., Nikakršna tajnost ni, da je tukaj na miljone delavnega ljudstva, siromašnega ljudstva, ki nima s kapitalizmom nič druzega opraviti, kakor da mu služi. Pa da vendar vladajo kapitalisti?
Da, vendar vladajo kapitalisti! Zakoni se večinoma sklepajo kapitalistom v prid, a če se izjemoma sprejme kakšna določba, ki bi lahko koristila delavcem, se ne izvršuje, ali pa se najdejo sodniki dobrega srca, ki doženejo, da je stvar neustavna.
Kljub temu se ne da spraviti s sveta dejstvo, da odločuje večina prebivalstva v Ameriki in da si dela ljudstvo postave.
Kje je torej protislovje?
Ne iščimo ga predaleč. Najdemo ga lahko prav blizu. Ljudstvo odločuje samo proti sebi, proti svojim interesom. In razlagati se da ta absurdnost le na ta način, da velik del ljudstva ne pozna svojih interesov in ne razume javnega življenja.
Kajti da bi zdrav, pameten človek sam sebi kožo drl, je neverjetno in nemogoče.
Ali to, kar dela veČina delavskega ljudstva v Ameriki, kadar ima pravico in priliko, da kaj stori zase, glavno kadar so volitve in je treba do ločiti ljudi, ki bodo izdelavali zakone in one, ki jih bodo izvrševali, pa še one, ki bodo nadzorovali izvrševanje, ne pomeni v resnici nič druzega, kakor da režejo s svojega telesa kožo, iz katere se izdelujejo biči. In s temi biči so naposled sami tepeni.
Vladi kapitalizma se socialisti nič ne čudijo, zakaj socializem je že davno dokazal, da je vsa politika samo vrhna stavba, zgrajena na gospodarski podlagi.
V Ameriki pa je kapitalizem gospodarsko tako razvit, da prednjaei vsemu svetu. Zato tudi ni nič čudnega, da se prenaša gospodarska moč kapitalizma na politično polje, da vlada v Ameriki kapitalizem.
neuspešni boji.
Ali se ima kapitalizem česa bati od takih sovražnikov?
Nikdar ni čutil strahu pred njimi. In prav je imel. Špisarji ne morejo nikoli postati resnično nevarni kapitalizmu. Celo še se organizirajo kot srednji stanovi, ostanejo brezomčni proti vladajočemu kapitalističnemu orjaku.
Izkušnja v Ameriki kaže to tako jasno kakor po vseh deželah, kjer so je malomeščanstvo spuščalo v boj z velekapitalom.
Amerika prihaja s tem eksperimentom že precej pozno. Ko se je začel v Kvropi na podlagi moderne tehnike razvijati kapitalizem kot gospodarski sistem, so se povsod rokodelci, srednji in mali trgovci, manjši kapitalisti postavljali na noge mi žugali.
Niti v prvih začetkih se niso velekapitalisti ustrašili takega žuganja. Kajti pretilcem se je tresel glas, in kljub vsej navidezni hrabrosti se je predobro opažala jokavost.
Maloobrtniki in vsi podobni stanovi so molili roke proti državi n jo prosili za zaščito in varstvo. Ker je bilo med njimi veliko volilcev in so vlade potrebovale njihove glasove, so jim kazale prijazen obraz in se delale, kakor da jih hočejo resnično varovati.
Stisko srednjih slojev so znali imenitno izrabljati spretni demagogi, med katerimi je bil r Kvropi eden najprebrisanejših dunajski dr. Lticger, nekoč majhen advokat brez posebnega pomena, pozneje pa župan glavnega mesta, nekdaj meščanski demokrat, tovariš odkritosrčnega demokrata Kronavvettorja, pozneje antisemit, krščanski socialec in oproda popovstva.
Vsa Luegerjeva slava ni imela drugega temelja kakor malomeščansko demagogijo. Tudi on je bil sovražnik kapitalistov. Boj proti "judov-stvu" jc bil po njegovih trditvah boj proti kapitalu, ki je baje ves židovski. .
S to demagogijo se mu je posrečilo ustanoviti res veliko stranko na Dunaju in prisiliti vlado, d« je delala z njim kompromise, prisiliti celo ce-narja, da ga je potrdil za dunajskega župana.
Toda kakšen je bil njegov boj proti vcleka-pitalu, ko je prišel do moči in bi bil moral pokazati, kako ubije "židovskega" zmaja?
Občina, kakršna je dunajska, ima velike po-tttvhc in mora naročati marsikaj v velikih množinah. Krščansko socialni vojščaki so pričakovali. da se jim odpro vsi mestni viri. ko je njih lepi Karol postal župan.
Ali kar so dosegli, so bili dolgi nosovi. Kajti besede se lahko po mili volji cede iz ust, dejanja so pa odvisna od razmer. Tega tudi veliki Luc
gor ni mogel izpremeniti. Ko j«- občina gradila veliko plinarno, so maloobrtniki pričakovali veliko mastnega zaslužka; ali gospod župan je povedal njihovi deputaciji, da ne more naročati vsakega metra cevi pri drugem mojstru, temveč da more tako delo izvršiti le velika tvrdka. ki je ¿a to sposobna v vsakem oziru.
Tako je bilo pri prvem naročilu, in pri drugem, pri desetem, pri vsakem.
Gospodje kapitalisti so prav dobro razumeli, da je velika razlika med besedami in dejanji, pa so se le na tihem smehljali, kadar je mogočni Lue-ger na kakšnem shodu grmel in ropotal proti židovskim finančnikom. Na ples dunajskega mesta so prihajali vsi veliki dunajski židje s svojimi ži-dovkami in so bili prav dobri prijatelji z velikim kristjanom Luegerjem.
Pri volitvah v najbolj židovskih okrajih so z lahkoto zniaogvali Luegerjevi mameluki, zakaj židovski agitatorji so vneto agitirali za krščansko socialne, antisemitične kandidate.
V Ameriki so jo protikapitalistiena agitacija oglašala v demokratični stranki. In ustanovila se je progresivna stranka z naglašanim namenom, da se bo bojevala zoper truste in velike kapitaliste.
Kaj jo nastalo iz vsega toga?
Progresivna stranka napreduje energično rakovo pot, kljub temu, da je njen vidni bog Roose-Velt s svojo bohavastjo in s svojim donkihot-stvom kakor ustvarjen za ameriškega mogula. Njeni lastni pristaši jo tnimoma zapuščajo in iščejo zavetja pod drugimi strehami. &o ene take volitve, kakršno so bilo lani novembrske, pa ne bo več buli moosovske stranke v Ameriki.
In demokrat je?
Love se, pa ne vodo, kje in česa naj bi so o-prijeli. Radi bi si priborili ljubezen in zaupanje malomeščanskih slojev, a boje se zamere pri kapitalistih. Prvi imajo glasove, ali drugi imajo deti ar.
Tako ne pridejo ne do načela, ne do jasnega programa, ne do akcije. Svojim ljudem — iz-vzemši grafterje — niso mogli nič pomagati, ka pitalizmu niso mogli škodovati. Tiči se ne upajo biti, miši ne marajo biti pa so netopirji, nikomur v prid in k večjemu sami sobi v škodo.
Z besedami, z obljubami so prišli na vrhunec, ko je bilo treba pokazati dejanja, so telebnili z višave v brezdno.
Don Kihot se je bojeval z mlini na veter; a-meriški demokratje se bojujejo z vetrom samim. Uspeha ne morejo doseči v tem komičnem boju: ali kadsr ssps malo močneje zapiha, jim lahko izpodneBo noge ter jih položi na tis.
NASPROTNIKI KAPITALIZMA
Kapitalizem ima tudi nasprotnike v Ameriki.
Četudi kontrolirajo kapitalisti vse meščanske stranke, je vendar vsaj v nekaterih, zlasti med <le*no|-iati in med progreaisti dosti takih, ki smatrajo svoje stranke in njih voditelje za nasprotnike kapitalizma in so sami kapitalizmu sovrašni.
Pojdite med ameriške inalomeščane, pa jih poslušajte, kadar politizirajo- Človek ne ve, ali bi dejal, da so se v tem oziru Američani cvro-peizirali ,ali so se Evropejci tukaj poaiuerikanili. Toda gotovo je, d« postajajo vsi enaki. Vsi postanejo špisarji.
O politiki govore siesr večinoma le takrat, kadar so znanci lepo med sabo. Kajti v tej sladki deželi svobode je toliko strahopetnosti doma, da je v svjati Rosiji gotovo ni več najti kakor tukaj.
Ako se pojavi v družbi ali pa le pri sosednji mizi neznan človek, tedaj gotovo utihne vsaka beseda o politiki, in gospodje gosti so takoj "samo biznismeni", ki zatrjujejo, da morajo živeti od vseh, kakor da bi mogli imeti zaradi tega tudi prepričanje vseh.
Ali če se čutijo brez nadzorstva, če ne slutijo v neznancih nobenega trustarskega ali podobnega špicla, tedaj grunie proti velekapitali-stom, kakor da ima že vsak pripravljeno Roose-veltovo gorjačo z volilnih plakatov. Tedaj so od Rockefellerja, Garyja, Schvraba, pa do zadnjega miljonarja vsi same pijavke, in blagi purgarji le obžalujejo, da jih po zakonu ne morejo linčati
Bil bi prizor za bogove, če bi se ravno v takem trenotku pokazal kakšen Carnegie ali sploh kateri izmed bogov po Mamonovi milosti na pragu. Kajti če ni ravno lep pogled na ljudi, ki se valjajo po trebuhih v prahu, bi bil vsaj zabaven. Junaki izpremenjeni v zajce dajejo vodno dosti šale.
Ali dokler so med sabo, so junaki. Če žive v Ameriki res kakšni teroristi, niso mogli biti nikdar tako rrradikalni, kakor znajo biti ujezeni purgarji.	%
Seveda je v stvari zopet mala sitnost. Ako so taki hudi špisarji slučajno porotniki, pa jim pride v roke človek, ki je le obtožen takozvanega
EDINA PRAVA POT.
Boj proti kapitalizmu more biti le tedaj uspešen, če se ne vodi proti osebam, temveč proti sistemu.
Posameznemu kapitalistu se ni treba bati ne demokrati6ne, ne republikanske politike. Ni se mu treba bati ne protitrustovskib zakonov, ne zakonov za varstvo srednjih slojev.
Postave mu lahko napravijo nekoliko sitnosti — to je vse. Cim jih spozna, najde tudi pot, da se jim izogne. Saj so v Evropi poizkušali i vsemi temi mericinami, davno prej nego so v A-meriki rogovih Rooseveltovci.
Imeli smo v Evropi zakone, ki so zahtevali, da mora vsakdo doprinesti dokaz sposobnosti, č«' hoče izvrševati kakšno obrt ali industrijo.
Čevljarji so se nadejali rešitve, ker bodo na tak način nemogoče velike čevljarske fabrik«'. Kako bo Rotšild dokazal, da so je izučil čevljarstva?
Krojači so bili prepričani, da vzcvete njihova obrt; kajti miljonar so ni nikoli učil krojiti hlače
in suknjo.
Ključavničarji so bili na konju, oni so imeli svoja mojstrska pisma, katerih niso mogli pokazati velekapitalisti.
Čevljarji in krojači, ključavničarji in mizar ji. tesarji in kovači so so urezali, kapitalisti pa so si smejali v pest. Kupili so si "sposobne ljudi, "kakor se kupuje surovina j on so predlagali oblastem svoja mojstrska pisma, svoja dokazila, vodili so tovarne, dobiček, kar jo glavno, je pn vendar spravljal "nesposobni" kapitalist.
Vsa mogoča sredstva so iskali, da bi preprečili uničevanje male obrti. In niso ga mogli pre prečiti, četudi so zgodaj vstali.
Amerika ni na drugi zemlji, dasi jč mod njo in Evropo precejšnja luža. Tisti gospodarski zakoni, ki veljajo tam, veljajo tudi tukaj. In nobena sila jih ne odpravi.
Kapitalizem so razvija, so mora razvijati in s«> bo razvijal do svojega ttajvišjega vrhunca.
Razvoj kapitalizma se 110 more preprečiti. A-ko se mu |K>mcec nekoliko polen pred nog«', ne pomeni to prav nič. Coz take malenkosti ne Str-bunkne zgodovinski velikan.
Vendar bo moral tudi kapitalizem umreti kakor vae, kar je rojeno in vse, kar živi. In njegov padec se lahko pospeši. Toda ne z bojem proti posameznim kapitalistom, ampak z bojem Tjroti kapitalističnemu sistemu.
Padec kapitalizma je mogoč le tedaj, ako je popolnoma pripravljena tista organizacija družbe, ki ga mora nadomestiti.
Na velikem kosu zemlje raste sam plevel bujno, veselo. Ali se ne boste norčevali sami iz sebe,
terorizma, tedaj se jim zde še vsake vislice prešibke zanj.
Kljub temu so rrradikalni, kadar imajo čašo ali buteljko pred sabo.
I11 mi jim celo verjamemo, da so radikalni tudi v duši, da sovražijo velekapitaliste in da bi jih z veseljem pokončali. Kadar zagrmi v volilni agitaciji agitator, da je treba zatreti te pijavke, se jim zažare obrazi, in če potem volijo takega gromovnika, so prepričani, da so volili protikapi-talistično.
Kapitalizem ima v Ameriki svoje pionirje, svoje pristaše, svoje oprode, svoje zagovornike.
Kapitalizem ima v Ameriki, tudi svojo nasprotnike, svoje sovražnike.
Ce hočemo govoriti bolj natančno, moramo pravzaprav reči:
Kapitalisti imajo v Ameriki svoje nasprotnike in sovražnike.
To je namreč stara, ali marsikomu še pred kratkim neznana resnica, da ne dela veleftapita-lizem škode le delavstvu, ampak vsem, ki ne pripadajo direktno njemu. In pogostoma škoduje srednjim slojem še veliko bolj kakor delavstvu.
Kapitalizem ne more uničiti delavstva. Če sovraži mnogokraten miljonar proletariat "iz vsega srca in iz vse duše svoje", če bi ga rajši tepel s škorpioni kakor z biči, vendar ne more izpremeniti dejstva, da potrebuje delavstvo. Kajti le izkoriščanje delavstva mu more nositi ogromne obresti in pomnoževati kapital.
Srednjih slojev ne.potrebuje kapitalizem. Oni so mu le na poti. Oni kvarijo njegov sistem iu njega izpopolnitev. Njegovi interesi mu nikjer ne velevajo da mora varovati srednje sloje in jih ohraniti. Čimprej izginejo ,temprej bo kapitalizem lepo zaokrožen.
Zato je kapitalizem absoluten, nasprotnik srednjih slojev in gre naravnost za tem, da jih odpravi kot nadležno nepotrebnost. Z organizacijo velikanskih podjetniških družb jim izpodkopava tla pod nogami, z neizprosno, brezobzirno konku reneo jim ubija eksistenco.
To spoznava malomeščanstvo, četudi je nje-govo spoznanje dokaj megleno. In iz tega nejasnega instinkta s« poraja njegovo sovraštvo do ▼elekapitalistov, do pijavk, ki mu sesajo kri.
če'pojdete pulit vsako ljuliko posebej? Čc boste po dolgem, t»'žk«'in trudu opleli vso njivo iu ste prišli s svojim napornim delom do drugega konca, lahko začnete iznova na prvem kraju, ker je med-t( m plevel zopet pognal iz zaostalih korenin in j«* veter nanesol novega semenja.
Zdravi razum nam pravi, da je treba preobraziti tla. Preorali bomo vso zemljo, da uničimo korenine iu posejali bomo žita, da ne bo škodljivo s« ino našlo prostora in da bo nova koristna rastlina lahko vodila boj proti ostankom plevela.
Tudi človeški družbi je treba prirediti tla. da s«* bo na njih lahko uspešno razvijala.
Podlagr j«' treba, potem ne bo strahu za stavbo. Ali brez fumlamentov ni nobena zgradba nič \ r«'«lna.
Edini resnični nasprotnik kapitalizma j«1 socializem, ki s«* bojuj«- proti njegovemu sistemu in ki vodi boj sistematično. Edini razred, ki more izvršiti ta boj, jc delavski razred.
Delavstva se kapitalizem no more iznebiti. Nj»'gove roke in njegove glave so 11111 potrebne kakor mašine, premog, ruda, bombaž i. t. d. Vse male mojstre lahko uniči do zadnjega. Če ne bi bilo to uničevalno delo tako enostavno, da s»- mora prejalislej popolnoma izvršiti, se ne bi kapi-talizeni ustrašil niti najbolj nasilnih udarcev proti srednjim stanovom. Kjer zahtevajo njegovi interesi, j<- kapitalizem vedno brutalen do skrajnosti. Spomnimo se na Ludlow, twi Calumet i. t. d.
Ali kapitalizmu ni treba takega napora, zakaj s svojim naravnim razvojem popolnoma naravno uničuje svojo malo konkurenco, ki ga večinoma že sedaj komaj toliko boli kolikor slona, oe ara piči bolha.
Kdo naj se bojuje za srednje sloje proti kapitalizmu, kadar so popolnoma oslabljeni, kadar so celo uničeni?
Ali delavstvo so ne more uničiti. Delavstvo ostane, dokler jo potrebno človeško delo.
Zato je delavski razred tisti, ki je poklican, da vodi in izvrši boj proti kapitalizmu.
Delavski razred pa je tudi tisti, ki mora prej-alislcj, če 110 s pomočjo izobrazbe, agitacij«', pa vsled bridkih izkušenj, spoznati, da je zanj svoboda v kapitalističnem sistemu nemooča. V njem mora dozoreti prepričanje, da je za njegovo osvoboditev in rešitev neizogibno strmoglavljenje kapitalističnega sistema in njega nadomestitev s socialistično družbo.
Kdor je resničen nasprotnik kapitalizma, ima torej le eno pot. Pridružiti se mora socialistični stranki, pomagati ji mora v njenem boju, sodelovati mora pri pripravljanju nove družbe, v kateri bodo mogoče enake pravice.
«
To je edina pot; druge ni.
Kos avstrijske sramote
Ko je avstrijska armada prodrla na srbska tla, zakar ao njeni generali brezvestno žrtvovali
na tisoče življenj, je izdalo armadno vodstvo razglas, v katerem se zrcali vsa podlost oficielne avstrijske politike. 8 tega stališča je ta dokument tako zanimiv, da zasluži objavo.
Glasi m» :
Prebivalstvu Srbije in Črne Gorel
Po božji volji, ki ravna usodo narodov in po aili njegovega veličanstva cesarja in kralja Pranje Josipa L je vaša domovina podvržena sili orožja, avstro-ogrske vojske.
S tem ste podvrženi vladi pravičnega in modrega gospodarja, ki nas ni |>os.al sem, da se maščujemo in da kaznujemo, ampak da omogočimo, lia zagospoduje resnica in pravica.
Njegova milost sega tako daleč kakor njegova sila. Vi ste v njegovi oblasti. Zaupajte njegovi milosti, zaupajte njegovim vojakom, ki so resnicoljubni in ki se zavedajo svoje dolžnosti. Ti vojniki bodo strogo stražili vašo deželo in vas vdano ščitili.
Mi nismo iskali vojne z vami. Avstro ogrska brambna sila ne prihaja sem, da uniči blagostanje vaše dežele. Veliko vrsto napadov, psovk, roganja in žalitev je Avstro Ogrska potrpežljivo prenašala, dokler se iz sovraštva, katerega nismo mi nikdar vračali, niso izlegli strašni zločini, katerih vidne sledi so vodile v Srbijo, medtem ko nam ni bilo dovoljeno, da bi jih bili preganjali.
Mi ne delamo za vse to odgovorne vas in vsakega posameznika, in ne pozivamo na odgovornost vsega srbskega naroda kot takega. Mi vemo, da se niste zavedali resnice, in da ste po večini postali žrtve brezdušnih in osebičnih izziva-čev.
V krajih, ki so zasedeni od nas, bodo sodstvo izvrševala vojna sodišča; pazila bodo samo na resnico, pravo in pravičnost. Kolikor bo mogoče, bodo tudi nadslje vodili upravo vaši lastni uradniki, ki lahko računajo na vašo zaščito v najobsežnejši meri, sko bodo pošteno izvrševali svojo alužbo. V vsakem slučaju pa je vsakemu izmed vas svobodno, da se pritoži pri našem vojnem po-veljništvu.
Vsakdo bo v svojem pravu z enako dobrohotnostjo zaščičen, naj bo visokega ali nizkega rodu, naj bo siromak ali bogtftaš, brez razlike stanu in vere.
Ali z enako pravičnostjo in brezobzirnostjo boste kaznovani, če boste kalili od nas varovani pravni red, ali Če se drznete z lokavim in hinavskim delovanjem vplivati na pošteno vojskovanje.
Proti uporu in zaroti, proti vsaki vrsti sovraštva, proti zahrbtnemu delovanju bomo ravnali z neizprosno strogostjo po zakonih vojnega prava.
Čuvajte se torej vsakega pregreška. Nanja ae bo pazilo strogo, in krvavo se bodo kaznovala. Vsak krivec I40 kaznovan s smrtjo in v 24 urah u-atreljen.
Ne bodite torej neodkritosrčni in prepustite usodo države pošteni in čvrsti borbi. Opravljajte mirno svoje posle. Vsakdo naj pošteno dela zase in za svoj dom, za kruh svoje družine. Y tem boste uživali našo zaščito.
Zanašajte se na pravičnost in blagost našega modrega gospodarja, v čigar oblasti ste — izpoL njujte mirno dolžnosti svojega poklica, dolžnosti
DOSEDANJE VOJNE IZGUBE.
Navsezadnje takale vojna vendar ni igrača. Ni čudno, da smstrsjo od nekdaj vojskovodje za velike ljudi. Kajti nekaj velikega je na vsak način v stvari. Samo zamenjavati se ne sme velikost z drugimi rečmi.
Veliko reč je vojna, in še nobena ni bila tako velika kakor sedanja. Nikdar namreč še niso imeli cesarji in generali toliko "materijala" za svoje krvavo rokodelstvo, kolikor ga imajo sedaj, fte nikdar ni bilo mogoče pobiti in poklati toliko ljudi kolikor v sedanjem času stoječih vojsk, deželnih hramb, črnih vojsk, črpanih iz prebivalstva velikih držav.
O dosedanjih izgubah evropske vojne poročajo sledeče številke:
Splošne izg ibe	mrtvih
Avstrija :	1.500,000	160, (KM)
Nemčija	1,500 000	250,000
Francija	1 800,000	180,000
Rusija	1,800,000	250,000
Belgija	123,000	M,000
Srbija	170,000	40 000
Anglija	104,000	16.00(1
Ce se prišteje jo tem strašnim številkam še iz-irube Japonske, Turčije in ("'rne Gore. se pokaže, da je v dosedanjih mesecih vojne le mrtvih cel miljon. Okrog tri miljone ljudi je ranjenih, o-krog dva miljona jih je vjetih.
Miljon nasilno ubitih ljudi 1 Ubitih, ne da bi večinoma bili vedeli, zakaj in čemu-
Vojna je velika reč, zlasti sedanja vojna. Namreč velika tragedija, velika grozota.
Slave pa ne moremo priznati taki veličini. Se nikdar ni bil slaven ropar in morilec. I11 kdor slavi tiste, ki pobijajo množice namesto posameznikov, je izgubil jasne pojme, ter se ne bi smel nikdar več zgražati, a ko čita poročila o navad nih umorih.
Poleg miljona mrtvih tri miljone ranjenih Koliko izmed njih jih bo tako okrevalo, da jim ne ostane noben spomin na njih nesrečo? Najbrže jih ne bo veliko; zato pa je tem več tistih, ki nikdar več ne dobe izgubljenih rok, nog, oči, ampak ostanejo pohabljenci vse svoje življenje.
Za kogaf
Za slavo svojega cessrjs in krslja.
Prokletstvo se drži take slave in prokletstvo narodov bi jo moralo spremljati, ds bi se izpreme-
vzdržavauja svojih domov, dolžnosti, ki vsui jih je s preobratom usode odredila volja vsegaiuogo-čega Bogat
Vrhovno poveljništvo ces. in kr. avstro ogrskih armad
Tako se glasi ta proklamacija, ki je pravi, pristni avstrijski, cesarsko kraljevski dokument, pravi dokument lopovščine in sramote.
Pričenja se seveda z Bogom in zaključuje se z Bogom. Tako je z vsako in farni jo v Avstriji. Vsaka lopovščina se izvršuje v habsburški uakra-deni in naropani monarhiji v božjem iinenu.
Ali Človek ne bi smel poznati Avstrije, njene vlade, njenega sistema, da ne bi na prvi hip spoznal m zaslišanega liceinerst va, ki tiči v teui nesramnem razglasu, kakor je tičalo v vseh dejanjih oficielne Avstrije.
Človek bi lahko vprašal, kako prihaja vrhovno poveljništvo avstrijske armade do tega, da govori neprenehoma v imenu Franca Jožefa. Kaj ni Avstrija ustavna država?
Ali mi ne vprašujemo tako, ker vemo, da je bila avstrijska ustava vedno le na papirju in ker ravno tako vemo, da je sedanja vojna Franca Jožefa in njegovih mainclukov. ne pa vojna avstrijskih narodov. Popolnoma prav je. da razglašajo FrancjoŽefovi generali svoje podlosti v njegovem imenu, ne pa v imenu avstrijskih narodov.
Seveda je infaniija zahtevati od Srbov in Črnogorcev, naj se zanašajo na Franc Jolefovo dobroto in na pravičnost njegovih vojaških sodišč. To pravičnost, blagost in modrost poznamo iz Avstrije dovolj. Ako je Berehtold—Stuergkh Tiszova vlada čutila kakšno potrebo po pravičnosti, ni bilo treba nobene mobilizacije in nobene vojne, zakaj na tem polju bi bilo doma dela dovolj.
Kazglas pravi, da avstrijska armada ni prišla v Srbijo maščevat in kaznovat. Tedaj |>a svet ne razume, po kaj je prišla.
Začetkom vojne je Avstrija razglašala, da noče osvojiti Srbije, in vojno je označevala za kazensko ekspedicijo zaradi sarajevskega atentata. V razglasu pa je vsaj med vrsticami jasno citati, da se jc namen na Dunaju temeljito izpremenil, o-ziroma da je bil že začetkoma drugačen, nego je zalumpaua avstrijska diplomacija trdila.
Kakor bi Nemčija rada pobasala Belgijo in Poljsko v svojo malho tako bi Avstrija rada a-nektirala Srbijo. In ko jc prišla na srbska tla, je že začela tam kar po domače.
"Volja vseganiogočega," o kateri je v razglasu toliko govora, se je pa tudi nekoliko izpre-menila. Kakor je Avstrija prišla v Belgrad, tako je odšla iz Belgrada, in za enkrat, ko ni na srbskih tleh nobenega avstrijskega vojaka, je dokument sramote postal dokument smešnostL
Mi ne verjamemo, da ima s svetovnim zločinom kaj opraviti "božja volja." Toda oni, ki jo imajo neprenehoma v ustih bi se izza avstrijskega poraza lahto malo popraskali za ušesi. Po njihovem nauku bi bili Avstrijci po božji volji tepeni, in ker se kristjan ne sme upirati božji volji, hi bilo edino, s čimer bi avstrijski mogotci še deloma mogli popraviti svoj greh, to, da bi prav hitro izkušali skleniti mir.
Ampak v tem oziru ne poslušajo na "voljo vsegamogočnega.''
Socializem na Kitajskem.
nila v največjo sramoto. Slavo zasluži, kdor stori požrtvovalno, z napetjem svojih najboljših moči kaj dobrega za človeštvo, ne pa kdor mori njegove sinove in jih izpreminja v pohabljence.
Kultura človeštva mora zakriti svoj obraz vpričo strašnega zločina, kj ga je zakrivila tolpa tuaziljcnih hudodelcev. In kdor se šteje med kulturne ljudi, mora takim grozodejstvom odreči vsako čast.
Kden izmed ustanoviteljev socialistične stranke na Kitajskem, Kjang Kang 11 u, je izdal v za-Itžbi kitajskega socialističnega kluba v Sau Fran-ciscu brošuro, v ksteri živo opisuje dosedanje kratko življenje stranke na Kitajskem.
Kjang Kang llu pripoveduje, kako je v zadnjih letih na Kitajskem nastala humanitaristična šola, ki se je havila tudi s študiranjein komunizma in socializma. Razna dela zapaduih pisateljev so bila prevedena v kitajščino, med temi nekatera Kropotkiuova, Kngclsova in Beblova. Zlasti zadnjega "¿ena in socializem" je tako močno vplivala na Kjang Kang lluja, ki je bil takrat vseučiliški profesor v Pekingu, da je pričel živahno agitacijo za ustanovitev ženskih šol, na katere se ni upal dotlej nihče misliti na Kitajskem.
Zaradi svojega namena je agitirajoč prepotoval pokrajino Čckjang, Ker se je pa njegov govor tudi tiskan v brošuri zelo širil, je postala njegova agitacija mogotcem zelo neprijetna. Bil je aretiran in le z velikimi težavami se je rešil v angleško kolonijo v Šangaju. Tudi list, ki ga Je bil začel izdajati, je bil zatrt in po običaju srednjega veka v Kvropi je bil list obenem z brošuro javno sežgan.
V	Šangaju je Kjang Kang llu sodeloval pri ustanovitvi prvega socialističnega kluba, ki se je porodil 10. julija 1911. Takrat je začel tudi izhajati list "Socialistična zvezda," ki je bil prvi popolnoma socialistični časopis v deželi.
Ko je izbruhnila prva revolucija ¡11 je Šangaj dne 3. novembra 1911 padel v roke revolucionarjev. je list postal dnevnik z veliko naklado. Klub se je pa razširil v Kitajsko socialistično stranko (Ši Huj Tong).
Dne 5. novembra je bil v Šangaju ustanovni občni zbor stranke, ki je sprejel tudi program. V njeni se zahteva socializiranje zemlje in vseh produkcijskih sredstev, republikanska vladna oblika, enakopravnost vseh plemen, odstranitev vseh oblik fevdalnega suženjstva (na Kitajskem se n. pr. dekleta lahko Se prodajajo); tudi dolžniki se lahko prodajajo, če ne morejo plačati svojih dolgov), enakopravnost vseh ljudi pred sodišči, od prava dedičnega zemljiškega posestva, svobodne in splošne šole s prostimi knjigami, prehrana šolskih otrok, odprava vseh pfedpravic, odprava stalne vojske, mornarice i. t. d.
Ko se je kmalu na to sešel prvi kitajski parlament, je bilo med poslanci tudi 30 pristašev stranke. Vložili so več zakonskih načrtov na pod lagi svojega programa; toda preden je prišlo do odločilnega glasovanja je bil parlament od Juan-šikajevc soldateske šiloma razgnan.
V	tem času jc imela stranka svoj oficielni dnevnik, mesečnik in tednik. Vsi so se tiskali v tiskarni stranke, kjer se jc izdajalo tudi veliko druge socialistične literature. Stranka je imela 400 odsekov, in nekateri izmed njih so izdajali svoja lastna glasila. Bil je čas, ko je izhajalo 50 takih listov. Ttldi nekateri drugi časopisi, zlasti organi radikalnega krila mladokitajske stranke so podpirali socializem.
Posebno važnost jc stranka polagala na ustanovitev ljudskih šol, ker je le nralo Kitajcev, ki znajo citati in pisati. Kna izmed socialističnih šol v Nankingu jc dosegla 800 učencev.
SOCIALISTIČNI POSLANCI
Pri zadnjih volitvah meseca novembra jc bilo v 13 ameriških državah izvoljenih 31 poslancev državne zakonodaje. Njih imena so sledeča: California (2) : George W. Downing, Los Angeles: L. A. Spcngler' Los Angeles.
Idaho (1): C. W. Bowman, senator, Council, Adams County.
Mednarodna konferenca.
Kakor kaže, bo mednarodna socialistična konfercnca, ki je sklicana za 17. januarja v Kodanj obiskana samo od zastopnikov treh skandinavskih držav in od
I folandije.
Sod rug llilbpiit, ki je bil začetkoma določen za zastopnika ameriške stranke, je poslal glavnemu odboru pismo, v katerem pravi:
"Sodrugi! Informacija ki sem jo dobil o mednarodni konferenci v Kodanju, je taka, da resno dvomim, če bi kazalo. «In bi se je udeležila Amerika.
Prvotni načrt je računal z ude ležbo vseh v mednarodnem socialističnem tajništvu zastopanih nevtralnih dežel, ali vsaj na tej strani atlantskega oceana se je smatralo, «In se bodo udeležili zastopniki Bolgarske, Danske II«»-landije, Italije, Norveške, Rt»-mlinske. Švedske, Španije, Švice in eZdinjenih držav. Zdi se pa. da socialisti Bolgarske in Rumu-nije bodisi niso bili povabljeni, ali pa da so odklonili vabilo. Španska je bila povabljena, toda odklonila je udeležbo.
Socialisti iz Švice 111 Italije so imeli v prvih tednih vojne skupno konferenco in so se zedinili za skupen akcijski načrt. ITpalo se je da bodo podpirali sodruge s severa v stremljenju, da pridejo nazori nevtralnih socialistov na repre-
zentativen in merodajen način do izraza. Toda izjave, ki so zadnje tedne izšle v nemških in švicarski!. listih, označujejo, da ne misli ne Italija ne Švica na udeležbo.
Brzojavno vprašanje pri sodru-vru Stauningu v Kodanju, ki vodi pripravljalna dela za konferenco, jc prineslo odgovor, da se udeleže razun Zedinjenih držav konfe renče Se Švica, Holaudija, Svod ska in Danska.
Kmalu pa je dobila newyotška "Volkszcitung" na brzojavno vprašanje od sodruga Greulicha. veterana švicarskih socialistov, naznanilo, da se Švica ne udeleži konference. S tem se je nekoč s tako velikimi .nadami pričakova na konferenca skrčila na sestanek treh skandinavskih dežel in sosednje Ifolandije.
To daje popolnoma izpremenje-no situacijo. Pričakovati bi bilo mogoče da izzove glas splošne konference nevtralnih dežel znaten vtisk na sodruge v obeh spornih dolih da sokrepča njih čut solidarnosti in da jim omogoči sestavo programa, ki bi vplival na bodoče mirovne razprave njihovih narodov. Od čisto lokalne konference, kakršna bo žal kodanjska je komaj pričakovati takega vpli va. Vrhutega iniajo štiri na kon ferenci udeležene dežele gotove
lokalu«' in posebne interese, kate rib ni v ostalih deželah, in zdi se mi, da za Zedinjene države n«' bo prostnra na tej konferenci.
Po svojem geografičnem položaju, po svojih trgovinskih interesih in plemenskih zvezah so evropske dežele večinoma nagnjene enemu ali drugemu bojujočih se narodov, in preden bo vojna končana, j«' lahko mogoče, da s«-zavleče še ta ali ona v konflikt Dejstvo, da odklanjajo socialisti nevtralnih dežel ob tciii času udeležbo na skupni konferenci, kaže na to da so vzajemni odnosa ji nevtralnih dežel kolikor toliko napeti.
Le Amerika nima nobenih inte resov v tej vojni, izvzemši tega, da se čimprej konča, in ameriški socialisti s«- morajo predvsem va-rovati, da ne pokažejo svojim ne srečnim sodrugoni v Kvropi nobene, bodisi tudi le dozdevne pri stranosti. Knkrat s«' bo tudi ta vojna končala, in kadar pride ta čas, se bo moral nekdo lotiti dela da se zopet zgradi razdejana Intcrnacionala.
Bojim se, da bi prišla v nevarnost ta največja naloga, ki je kdaj zadela naše gibanje, ako bi se udeležili te enostranske konference, in zato sem prišel do zaključka, da ne grem v Kodanj."
Tudi gledališče, ki igra na Kitajskem velikansko vlogo, se je postavilo v službo stranke^— nekatere gledališke družbe so potovale po dež«^P in igrale samg socialistične komade.
V	nekaterih krajih so se ustanovile posebne ženske skupine; tudi strokovna društva ao nastajala v direktni zvezi s stranko.
Drugo leto se je odk rušila od stranke skupina anarhistov, ki so ustanovili posebno "Novo socislistično stranko." Propagirala je individualno ekspropriacijo in teror. Njen vodja je ustanovil tudi družbo kitajskega rdeče«* križa in je pod njenim plaščem nabiral denar. Zato je bil pozneje ustreljen. Delovanje anarhistov je zelo škodovalo stari stranki in je pomnoževalo odpor proti njej, ker sta se obe stranki vedno zamenjavali.
Medtem se je provizorični predsednik nove republike Juanšikaj bolj in bolj razvijal v diktatorja. Ko so se potem južne pokrajine dvignile proti njemu, je v dveh mesecih zadušil novo revolucijo v krvi. Organizacija mladokitajcev je bila prepovedana in vsa politična svoboda je izginila.
Dne 8, avgusta 1913. je izšel sledeči dekret predsednika Juanšikaja:
"Socialistična stranka na Kitajskem rabi plašč politične stranke, da bi pod njim zakrivala svoje hudobne načrte. Ti demagogi hočejo silo-vati vlado in se prilizujejo ljudstvu, da bi dosegli svoje hudobne cilje. Nevarni so miru, zakonu in javnemu redu. Oni pridigajo nasilstva in umor. Zato so zbudili ne le nezadovoljnost vlade, ampak tudi odpor ljudstva. Prišlo je veliko vesti, ki svare pred socialističnimi naklepi in zarotami. Mnogo tujih anarhistov se jim pridružilo, da bi kalili mednarodni mir. Socialistična stranka na Kitajskem ni enaka socialističnim strankam v drugih deželah, ki samo študirajo socializem. Ako ne napravimo kraja njenemu delovanju, bo posledica velik upor. Zato izdajamo ta dekret in nalagamo pokrajinskim vladam in generalom, naj razpuste kitajsko politično stranko, kjerkoli obstoja, in naj aretirajo njene vodi tel je, da se ohrani red in mir.
Juanšikaj predsednik."
V	kratkem času jc bila stranka zatrta, mnogo članov je bilo usinrčeno, drugim je bilo zaplenjeno imetje, ali pa so jim bile naložene druge težke kazni. Le glavno vodstvo, ki ima svoj stan na angleških tleh, se je ohranilo. Odtod se je pričelo novo gibanje, ki prinese kljub sedanji strahovladi svojčas svoje plodove.
Ker je vseučilišče v Koenigsbergu imenovalo llindcrhurga za častnega doktorja, je pohitelo vseučilišče v Gradcu in podelilo to čast Potiorku. Kako daleč je tu do opičenja? " *
radi^
V Moravski Ostravi je bil neki krojač zara< žaljenja veličanstva obsojen na smrt na vislicah. Vrhovni vojni poveljnik ga je pomilostil. Niso ga obesili, ampak ustrelili.
To se imenuje v Avstriji milost.
Juanšikaj pravi, da kitajski socialisti niso taki kakor v drugih deželah. Čudno! Povsod ljubijo mogotci tuje socialiste in preganjajo svoje.
Illinois (2): C. M. Matlsen, Chicago; Jos. M. Mason, Chicago.
Kansas (1): George I). Brewer, Giradd.
M assachusctts (1): Charles II: Morrill, Haverhill.
Minnesota (2): A. D. Devoid, Minneapolis; J W. Wood fill, Two Harbors.
Montana (2): Leslie A. BechteL Silver Bow County; Alexander Mackel, Silver Bow County.
New Mexico (1): B. C. Tharp, Clovis County.
Nevada (2): W. J. Scanlan, (senator), T0110-pah; C. A. Steele, Wrington.
Oklahoma (6): S. W. Hill, Roll; C. H. Ingham, Ringwood; I). S. Kirkpatrick. Seillitig; T. II. McLemore, Klk City; R. 1). Pritchett, Snyder; <i. F. Wilson (senator), Cestos.
Pennsylvania (1): James II. Maurer, Reading.
I'tah (1): J. Alexander Bevan, Tooele.
Wisconsin (9, vsi iz Milwaukee): Louis A. Arnold senator; II. I). Kent, Frank Metcalf, Karl Winkley, William L. Smith, George Tews, James Bint, Frank J. Weber in Kdward Zinn.
Teh 31 imen kaže, da socializem v Amerik* ni na tako slabih nogah, kakor tarnajo pesimisti in kakor |>ojo nasprotniki. Da se doseže tako zastopstvi» v 31,različnih državah, jc že treba pre ce j moči zlasti če se vzame v poštev, kako se v Ameriki delajo volitve in kako se kradejo glasovi.
Toda ta uspeh se ne sme smatrati za uspavanko, ob kateri .1se lahko zopet prijetno zadremlje, ampak pred očmi jc treba imeti dejstvo, da bo uspeh pri prihodnjih volitvah le tedaj večji, če se začnemo že sedaj pripravljati za boj.
Predvsem je za to treba okrepčati politično organizacijo, ki daje podlago vsemu boju. V organizaciji se člani ¿družijo v armado, ki je spo-sobna za boj. Na«lalj«' j«1 treba z vso vnemo razširjati socialistično časopisje, «la se delavstvu od-pro glave in se jim izjasnijo misli. Socialistično ca soy is jc daje delavcem izobrazbo, ki jim potna-ga spoznavati prijatelje in sovražnike, razumeti svoje lastin* int«>res«' in e«'iiiti svojo moč. Soci alistično časopisje jim j«> orožje v boju.
^Ako izvršimo obe nalogi, kar bo mogoče, ako pomaga v agitaciji vsak zaveden sodrug. teda.i lahko pričakujemo, da bomo po volitvah če* dve leji pisali večje rezultate. Dobiček od tega pa bo imelo delavstvo, kajti čim bolje bo zastopano v zakonodajah, tem več bo tudi doseglo.
t
ADVERTISEMENT
Âvstr. Slovensko
llluuwit
l»i
Bol. Pod. Društvi
ini w árteri
Sedet: Frontenac, Kani.
GLAVNI URADNIKI* Predsednik: MRAT1N OBERŽAN, Box 72, K. Minaral, Ku>i 1'odpreda.: JOHN QORiSBK.Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breosy Hül, Mulbarry. Kaaa Blagajnik: FRANK STARČlC.Boz 245., Mulberry. Kan« Kaplani kar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38. Frontaaae. Kam»
NADZORNIKI:
PONG RAC J URŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Kronteaac, Kama ANTON KOTZVfAN, Frontaaac. Kana.
POROTNI ODBOR.
JOSIP 8VATO, R. 4, Woodward, Iowa. PRANK STUCIN, Box226, Jenny Liod, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kana.
Pomotni odbor:
FRANK SEL A K, Box 27, Frontenac. Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kana. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vsi dopisi ae naj blagovolijo pošiljati, fL tajmik« W— denarne pošiljat ve pa fi. blafajaikm.
IZ USADA OL. TAJNIKA A.8.B.P.D.
Sprememb« pri krajevnih društvih v nwreu decembru 1914.
PrlatopUl člani:
K drui. it. 20. John Kokalj, cr. 2055. in Anton Brajer cr. 2056.
Zopet sprejeti:
Pri drui. it. 1. Anton in Mary Kote-man, Louis Parkel, Ant. Delaaega, V. in Lucija Kriatel, Louia Boneti, Fr. Yart/., Anton in Terenija Kraiae.
Pri drui. St. 3. (»regor Kandl, Joaef Randl, Frank Kandl, I>om. in Antonija Canona, Mikael in Msrgsreta Htel.
Pri drui. it. 4. John in Frsaeiaka Černe, Math in Msry Kletneačič, Msth Lakner.
Pri drui. it. 10. Frank Uril, Jo«, (io-ler, Fr. Birk.
Pri drui. it. 11. John Zeleznik, Jo«, in Terezija Bo-vt», Karl in Antonija Bolato, Wil. Panker.
Pri drui. it. 13. Jos. Kenik in Valentin Pipp.
• Pri drui. it. 17. Mnth iu Hriula Perie.
Pri drui. it. 1». Loka Tiiler in Fr. Sluga.
Pri drui. it. 20. Fr. Terdan. Pri drui. it. 21. Frank in Mary Pro-haaka.
Suspendirani člani la članice:
Pri drui. it. 1. Anton in Mary Kot*-Frank Čekada, Jacob iu Mary Klauser. Drugi mene«- ausp.: Herman Yart z, Jo»ef Yartz, Fr. Biihntan, Krnil Zeni, A. Pauli, C. Boaeti, Kozalija Hren «iker.
Pri druS. «t. 3. Anton Wiaoviaek, ltu--lolf Potuiek, Fr. Petek.
Pri drui. St. 4. Joaef Bpeiaer in Jers «j»eiser, John Kova*1 in Joeef Klavore.
Pri drui. it. 5. Martin in Msry Sme-rekar, Anton Jaktii.
Pri drui. it. 7. Georg in Klisabeta Kva.
Pri drui. it. 0. Hud. Fireniua in Mary Andrejiič.
Pri, drui. *t. 10. Viktor Ni/.iolek. John Moiivnik, Ivana Novosat.
Pri drui. St. 11. Vid. Podbeviek, Ang. in Ivana Kuplen, Jo». Kocjan. Drugi mesec: John Zelernik, Proaj»ero in Kr-ne« t a Pinemonti.
Pri drui. it. 13. Joa. Smuk. John Bol-čič, Mart. Sepii, Aloij» Paučnik, Jos. Ruiae.
Pri drui. it. 16. I^ouia Koblar. Tom. in Terezija Skerbin.k, Jos. Plahuta. Pri drui. it. 17. Frank Medved. Pri dml. St. 1». Jo»ef Mewtnak. Pri drui. St. 20. Jacob Podlepnik, John Luinak in Math Boiif. Pri druit. it. 23. Frank Mrak
Izobčeni.
()d dr. it. J Josef Steiner, I rank in Matilda Sjfriser.
Oil dr. itXll. Josof Ho.lslin. Jon. in Alojzija l^r^H. Od dr. it. 16. Mat ¡.ja in Julija S»-tina. Od dr. it. 1«. Ant. MedvejSek. Od dr. St. 19. Frank Kofevar, Jos. Blatnik, Anton Kral. «Od dr. St. 20. Frank Doliniek. Od dr. St. 21. Konstantin Dons. Od dr. St. 23. Frank Kužnih.
Kaj je v Avstriji lumnjivo.
Pod imenom "Narodna Obra ua" izhaja v Oajeku hrvaški dnevnik hrvatake smeh. Gospica Jelka Švrljuga, hči profesorja v Oa jeku, je bila začetkom vojne v ne keiu avstrijskem letovišču in je dobivala dnevnik "Narodno Obrano" iz Osjeka. Kar se je pojavil v hotelu orožnik ter otfcedel gos-pico k oblasti, češ, da je v zvezah s srbsko "Narodno Obrano". Gos-piea ae je seveda na smrt prestrašila in prisegala, da je nedolžna. Vse zastonj! Poleg orožfiika so šli ž njo k oblasti tudi nje starši. Na oblasti so jej povedali, da je na sumu, ker drži list "Narodno Ob rano". Gospica je 'sicer pojasnila stvar, da je to hrvatski list iz nje nega rojstnega mesta, ali ni ji ko ristilo. Morala je ostati v zaporu tri dni. dokler ni prišlo potrdilo da je nje "Narodna Obrana" resnici hrvatski list. Slično se je dogodilo tudi nekemu duhovniku v Stolnem Belerngradu, ki je bi naročen na isti liat.
Saj je še čudež, da niao obeh kar obesili.
ÔUÔTERÔIÔ ZOPET ÓESTITA
tur&ka avstrija.
S krščanskega Dunaja poročajo: Mohamedansko novo leto ao tu praznovali z velikim navdušenjem. Vojaška oblast je preskrbela za vojake mohamedanske verg posebno božjo službo, pri kateri je imeli vojaški imam duhovnik) na govor, v katerem je med drugim naglušni, da se je treba sedaj boriti ne saino za ljubljenega cesarja, za domovino iu obstanek, marveč tudi za mohamedansko vero. Ta vojna je prva sveta dolžnost vseh mohamedancev, ki se ramo >b rami z Avstro-Ogrsko in Nenif Pijo bore proti sovražnikom islama. Proglašena je sveta vojna in pozivu kalifa se mora odzvati vsak mohamedanee. Vojaki so z navdušenjem sprejeli ta nagovor ter spontano zapeli cesarsko in turško pesem.
POČA&CENI POTIOREK
.s.
Ljubljanski "Slovenec" Z dne dee. poroča: Pravna in držav-noznanstvena fakulteta graškega vseučilišča je soglasno sklenila, da imenuje zmagovitega poveljni ka naše balkanske armade za čast nega doktorja prava. Sklep mora potrditi Se cesar.
Nadalje javljajo: Celovški občinski svet je v svoji seji 4. dec. soglasno sklenil, da se podeli po veljniku balkanskih armad Fzin Potioreku, ki je, kakor znano, po rodu Korošec, čaatno meščanstvo deželnega glavnega mesta.
Ampak kaj bo zdaj z doktorom, ko je šel Bel grad zopet rakom žvižgati In ko se je zmagoviti poveljnik izpremenil v tepenega ge nerala?
ODLIKOVANI LAMPE
Dne 20. nov. je deputacija ob čine Moste pri Ljubljani z župa no moražmom na čelu izročila de žel nem u odborniku dr. E. Lam-petu umetno izvršeno diplomo častnega občanstva. Občina Moste je izvolila dr. Lampeta za častnega občana za zasluge, ki si jih je pridobil za prepotrebni vodovod za kanalizacijo in za cestne raz mere.
Oj, krščanski oražem že bolje ve. zakaj se mora Lampetu izka zati hvaležnega.
Kranjski deželni odbor j«4 poslal Franejožefu zopet sledeč«» čestitko :
Njegovemu cesarskemu in kraljevemu Apostolskemu Veličanstvu, Schocnbrunn.
Povodom Sestinšestdcaetletnice slavnega vladanja Vašega Veličanstva čuti avtonomno zastopstvo vojvodine Kranjske srčno potrebo, da predloži Vašemu Veličanstvu svoja prcspoštljivo iskrena voščila in v tem veleresnem » asu v imenu dežele znova položi k vznožju na'višo"*a prestola obljubo neomajljive, v vseh viharjih časa izkušene zvestobe in udano-sti, ki jo potrjajo s svojo krvjo tisočere priče na severnih in južnih poljih. Pošiljaje k nebu pre-goreče molitve za Vaše Veličanstvo in domovino, se dežela Kranjska združuje z vsemi deželami Vašega Veličanstva v globokoiskrc-ni goreči prošnji: Naj bo \ začetem novem vladarskem letu Vašemu Veličanstvu in domovini pode-. Ijena najobilnejša božja milost in pomoč! Bog ohrani, B«>g blagoslovi in obvaruj Vaše Veličanstvo! — Šusteršič, deželni glavar.
Če bi vedeli petolizniki. kako neestetično je njihovo hlapčevstvo, bi jih moralo biti vsaj zaradi tega sram.
Kana., 1914 v
OALIŠKI BEGUNCI.
Dne 17. nov. je došlo v Ljubljano o kolu 320 beguncev iz Galicije. Nastanili so jih v Kranju, Vel. Laščah in Ribnici. Dne 18. nov. se je
Umrli člani ln članice.
Pri drui. it. 12. (herokee, Loui» Pan^ur. Umrl 1«. dec. starosti 43 let.
Pri druit. it. S., Fleming. Kana.. John	.
rmrI H dee. 1914. v starosti pribijalo v Ljubljano okolu 900
Kandui. M let.
Pri drui. it. 9. Medley, Ksn*.. Ivana Frank. Umrla 24. dec. 1914. v starosti 83 let.
John Černe, gl. tajnik.
Reformirati kapitalistično drui bo se prsvi podpirsti na enem vogalu hišo, ki ae na drugem podi-
' __ /
Denarna borza je zopet odprta. Ali brezposelnim delavcem ao de-narno mošnje še vedno zadrt nje-
ne
beguncev iz Galicije. Poslali so jih v Trebnje in Zatieino. Begunci so iz okolice Krakova. •
Tudi v Brežice' je došlo T170 ga^ liških beguncev, za katere so pripravili stanovanja v opuščeni tvornici palic. Del beguncev stanuje .v zasebnih stanovanjih. V St. Mihael na Zgornjem Štajerskem je došlo dozdai 1600 galiških beguncev. Večino so nastanili v neki nekdanji tvornici. Premožnejši begunci ao se nastanili v zasebnih stanovanjih ali so pa odpotovali v druge kraje.
Beda med galiikiml begunci
ni prah z brazdo cveta tako, da preka. Znano je namreč, da se --nastane iz tega spoja tretje novo evetni prah kaj rad jako kmalu
"Bohemia" z dne 25. nov. pi* bitje. Ta proces se rszvija pri pokvari in izgubi svojo moč. Pri Včeraj zvečer je budjeviŠki rastlinah docela naravnim potom: najmanjši vlužnoati namreč neka tolodvor predstavljal sliko bede, cvetni prah opraši cvetno brazdo posebna gliva uniči v njem imui-
ki je ni mogoče opisati. Krog 4b00 in oploditev je končana ter se galiških beguncev je v treh skupi- začne razvijati seme (iz ksterega uah prišlo na kolodvor. V Bud je- zraste nova rastlina). Ako se ta jovicah jih je oskrbel s potrebnim proces vrši med cvetnimi organi in jim dal oblek odsek "ad hoe". ene in iste rastlinske vrste, je osebno pomilovanje so zbujali oploditev naravna iu novi indivi-številni majhni otroci, k iso ae mo- duum je novi član ene in iste vrste rali dati in noč voziti v tovornih iu družine.
nezakurjenih vozovih. Eno dekli-1 Umetnim potom pa ae da do-co, iu dve deteti, ki so med potjo seči, da dobimo mešanico raznih zboleli, so morali prepeljati v bol- vrst, in te nove rastline ao karak-nieo. Ko so jim na peronu začeli terizirane z lastnostmi vseh pri azdajati kruh in hrano, je nastal tem procesu udeleženih vrst. Na-velikanski naval; bili pa so ven- stanejo takozvani bastardi, ki se
lar vsi dobro z vsem obdarovani. Mnogo vuplivnih meščank jim jc takoj preskrbelo nogavice, obutev, obleko, da bi vsaj za čas ubla-
odlikujejo pri cvetlicah in vrtnih rožah s prekrasnimi, bujnimi barvami.
To okolnost uporabljajo že da
žile strašno bedo. Nekatere gospe I je časa razni ljubitelji cvetlic, so videč nesrečne reveže slekle posebno umetni vrtnarji ter svoj žaket in rokavice in oblekle' ustvarjajo leto za letom najraz-izseljenee. Neka mlada žena je po- ličnejše, v svoji krasoti druga rodila med potjo. Mnogi so pri- drugo prekašajoče rastline. Prin-povedovali o strasnih dogodkih, cip umetne oploditve je, kakor že
rečeno, povsem enostaven: cvetni prah ene vrste se prenese na brazdo druge, toda ta proces ni tako
uiterih žrtev so postali. DENARJA NE BO VEČ TREBA
Gospa C. riepas v Kodauju pola ja naslednje navodilo za napravo papirnih odej bodisi za vojake ali pa za revne sloje:
Za vsako odejo je treba 70 do
lahak, kakor izgleda ter zahteva mnogo potrpežljivosti, prakse in natančnosti. — Predno hočemo kako rastlino umetno oploditi, ji moramo porezati njene prašnike in sicer še predno so dozoreli in godni, da na ta način preprečimo,
80 posameznih časopisnih listov,j 7lft ¿¡' ~ moRlli rasllina R KVojiin torej približno časnike od «lv« h (,aKtnim (.vetllim prahom naravnim
potom oploditi. Nato prenesemo cvetni prah druge cvetke z malim, finim čopičem ua brazdo prvo. Ta prah pa niora biti popolnoma suh, zato ga sušimo na čistem papirju in na suhem prostoru. Toda tu se nam javlja že zopet nova za-
JA, SUBORDINACIJA!
< rnovojniški pešec. Julij Novak, občinski tajnik idrijski, se j< pred ljubljanskim domobr. divi-zijskiui sodiščem moral zagovarjati zaradi kršitve subordinacije Major Kollaritseh je ukazal No Vaku, ki ni bil sposoben za zuna njo vojno službo, naj nastopi sluz bo pisarja v ljubljanski rezer. bol niei. Novak pa se je upiral temu povelju, Češ, da je krogla, ki jo i ma že dalje časa v prsih, preme nila svoj položaj, da zaraditega ne more pisati. Izpovedbe zašli šanib zdravnikov ho si nasproto vale. Zastopnik obtožbe, nadpo ročnik-avditor dr. Lutz je povdar jal, da obtoženec ni niti hotel po skusiti, ali more izvršiti majorje vn povelje. Sodišče je Novaka spoznalo za krivrga iu ga obsodi lo v osemmesečno težko ječo, ki j« je nastopil takoj.
KAKO MISLI VOJAK
Nemški vojak je pisal v vojnem pismu svoji ženi z Lotarinškcga: "Ljuba žena, že teden čakam pisma od Tebe. Zakaj je ta pošta t n ko počasna! Poročila iz domovine so edino, kar nas drži pokonci. kajti za nami so dolgi dnevi. Francozi se obupno branijo in že «Iva tedna neprestano na nas pošiljajo ogenj. Danes mislimo zopet na napad. Teh groznih nočnih bojev si nihče ne more preti staviti, zahtevajo žrtev za žrtvami. Ljudje, ki doma proslavljajo naše zmage, niti ne slutijo, kako drago so kupljene. Na teh lakon-skih telegramih tiči srce in možgani. ljuba žena, ko mislim na Te in bivam v mislih pri Tebi, uživam najkrasnejše trenutke. Nikdar nisem mislil, da bodo moje misli vedno tako pri Tebi in sinčku. &ele zdaj čutim, kako je bilo krasno, ko smo bili skupaj. Morda se vrnem živ in zdrav, ako kaka slepa krogla napravi temu konec. V tem trdnem zaupanju poljubljam Tebe in sinčka. Tisoč pozdravov in poljubov od tvojega moža."
Tisti, ki doma proslavljajo naše zmage — da. da, tisti, ki so v onju, čutijo malo druače.
tednov. Vsak list se vzame pose->ej v roko in koHkor mogoče do->ro zmečka; nato so list poravna pa zopet zgnete, kar je treba približno 8 krat ponoviti, tifko, da postane papir mehak in voljan kakor volna. Tako zmehčani in Izravnani listi se polagajo v velikosti odeje po tleh ali na veliko mizo in sicer 8 krat drug vrh drugega oziroma poleg drugega na način, da se listi "vežejo" med seboj (kakor n. pr. opeka pri zidanju) iu ni nobene špranje. Nato se tako sestavljena odeja prešije najprej krog in krog, potem pa še p odolgem in pročez tako nagosto, kolikor pač treba, da s«' listi dobro vkup drže. Za prevlako služi lahko vsako blago, tudi iz krp sestavljeno je dobro. Tudi prcvla-i ko je križema prešiti na papirno odejo, kakor so prešite n. pr. ode-' je, ki so z bato podložene. V dobrih treh urah je odeja lahko gotova. Pomagajo lahko tudi otroci - zlasti radi bodo gnetli in poravnavali papir.
V Avstriji uče, da ni treba moke za kruh, ker je brez moke bolj-! si. Konjsko meso je tečnejše od ( govejega. Za odeje so dobri stari j časopisi.
Kmalu nas bodo prepričali, da ; se godi redežcni na tem svetu bo-1 I je kakor bogatinom. Delavec naj zahvali boga, če srne robotati za kapitalista. Kaj bi zahteval še plačo! Bog, da je ne zahteva kapitalist od njega.
IZZA RESKEOA ATENTATA
nost oploditve. Ge hočemo torej prenesti cvetni prah raatline, ki cvetejkko zgodaj na drugo, ki je godna pozneje, se nam prav lahko zgodi, da se v tem primeroma dolgem razdobju ta cvetni prah (»okvari. V zadnjem času so iznašli v fiziologičnem inštitutu botaničnega vrta ' v Draždanih način, po katerem je mogoče cvetni prah ohraniti precej dolgo nepokvarjenega. Prah se dene v. 4—5 cm dolgo stekleno cevko, ki se zamaši z bombažem. Ta cevka ae dene zopet v drugo, večjo cev, na njeno dno se natrosi 3 cm visoka plast suheha klorovokislega kalcija, ki je pokrit 2 cm visoko z bombažem. Ta cev, ki hrani v sebi manjšo cevko s cvetnim praškom, ae nato zamaši z gumijevim zamaškom.
ena okolnost je, na katero moram opozoriti. Cvetke, ki jih oplodimo na prostem, so namreč vedno v nevarnosti, da pride na njih brazde cvetni prah tuje rastline potom vetra, žuželk itd. Na ta način potem ne pridemo do rezultata, ki smo si ga želeli. Zato moramo vsako rastlino, ki smo jo umetno oplodili, pokriti a tanko žično mrežico. Razume se samo ob sebi, da lahko oplodimo eno vrsto rastlin s tremi, štirimi drugimi vrstami in tako dobimo narav-noat krasne mešanice vseh treh, štirih vrst. Na ta način nam je mogoče, ustvarjati poljubnobarv-ne cvetice in kdor se bo bavil nekaj časa z umetno oploditvijo rastlin, bo imel z malim trudom mnogo veselja.

AMERIŠKI
DRUŽINSKI KOLEDAR
ZA
LETO
- je iziei -
1915
Dne 2. marca 1. 1. je na vrtu guvernerjeve palače na Reki eksplodirala bomba, ki pa na srečo ni storila dosti škode*. Poizvedbe so dognale, da je vrgel bombo knji-goveški pomočnik Ardino Belleli. Pri policiji in preiskovalnem sodniku je Belleli izpovedal, da bom-b" ni vrgel iz lastnega nagiba marveč, da ga je najel neki Josip Seiponc, ki nui je za atentat tudi plačal 500 kron. Scipone je sicer pravočasno ušel, pač pa je sporočil na Reko, da je mejna policija ogrska sama priredila ta a-tentat, da bi svoje stališče utrdila. Belleli je bil najprej obsojen na eno leto ječe, zdaj so mu pa to kszen znižali na tri mesece.
Kakor zajce jih streljajo.
Ustreljen je bil v Zagrebu 31-letni Dujo Jarič, pravoslavne vere, rekrut pri črnovojniškem 79. pešpolku, ker je pobegnil od vojakov.
Ph. Mr Fodor Gradišnik: UMETNA OPLODITEV RAST LIN
Kakor vsh živa bitja, tako se tudi višje organizirane rastline množe potom oploditve. Povdar-jani — više organizirane rastline, kajti imamo tudi drugačne raatline, ki ae može drugače, o čemer hočem govoriti drugikrat. Pogoj oploditve je ta, da se združi cvet-
"Koledar" ima sledečo vsebino:
SPISI:
Iv. Molek: Vam (peaem). — Koledar. Zgodovinski dnevi ln podatki. — Stoletna pratika. — Leto 1915. — Poitne Informacije (Nekatere vaine določbe glede poste Zed. driav. Paketna poita. Poitna hranilnica.) — Letni pregled (od 16. «ept. 1913 do 15. sept. 1914). — Človeika klavnica. — KlpUng Molek: Plačano Je (pesem). — Jo ie Zavertnlk: Gibanje za osemurni delavnik. — Ivan Molek: DobU Je delo. — Joie Ambroilč: Poljub. — Iran Molek: Satanov ponos (pesem). — Jaures-mučenik sa mednarodni mir. — IngersoU: Kadar se razkade oblaki . . .
—	Benton Oodina: Bomba, katero je razstrelU Ford. — Kajtebriga: Zunaj banke. — Joie Ambrožii: Njegova oporoka. — Et bin Kristan: Bomba v tovarni (drama v 1 dejanju). — Iv. Molek: Pridni ljudje (pe»em). — Ali je bil prvi človek v Ameriki? — Iv. Molek: Tremp. — Oscar Ameringer: Pekel. — Kruppove poiasU. — Kajtebriga: Jehova v Škripcih. — Joie Zavrtnik: Dekle. — Jack London: Moč močnega. — Iv Molek: In bog Je rekel (peaem). —• Maksim GorkiJ: Ura. — Henry H. Klein: RockefeUer, posestnik Amerike. — Emannel Julius: Dokaz po okoličlnah. — Theodore Cvetkov: Kako Je nastalo ilvljenje na sem-ljl. — James Morton: Redkejil ln močnejil otroci. — Socializem v Chile.
—	Dr. Malcom Kler: Fizične posledice ienskega mezdnega dela. — Fedor Sologub: Bodočnost. — K sliki «oc. kluba it. 67 v Sprlngfleldu, Iiis. — Sodrugom in prijateljem. — Navodila sa zdravje ln dom. — Iznajdbe in odkritja. — Nekaj vaine itatlstike. — Tolmač tujih besed ln imen. — Obsoda vojne. — Nekaj iale. — Oglasi.
SLIKE:
Dvanajst koledarskih vlnjet — Panamski prekop. — Na delu v Panamskem prekopu. — "Palače" calumetakih rudarjev. — Otroci itraj-karjev v paradi. — Obhod itrajkarjev ▼ Calumetu. — Mati Jone« v paradi rudarjev v Calumetu. — Zaduienl otroci itrajkarjev, irtve kapitalistične zarote na boilčni večer v Calumetu. — Shod itrajkarjev ▼ Calumetu. — Pogreb irtev božične katistrofe v Calumetu. — Pogorliče itrajkarske naselbine v Ludlowu po bitki 20. aprila. — Žene coloradsklh itrajkarjev v protestnem obhodu. — Mati Jone« ob prihodu v Trinidad.
—	Ameriiki itrajkar v "uniformi". — Otroci coloradsklh itrajkarjev čakajo na milodare. — Četa oboroženih itrajkarjev v Coloradu. — Pomožni odbor v Trinldadn pripravlja Jedila za sirote padlih premogarjev.
—	Mati Jones v ječi (junaitvo coloradsklh kozakov). — Coloradskl mi ličarji s strojno puiko na itrajkarje. — Miličarjl v Coloradu streljajo na premogarje. — Šotor itrajkarjev. — John McLennan, vodja premogarske unije v Coloradu ln major Hamrock. kateri je vodil masaker v Ludlowu. Razdjana unljska dvorana v Butte, Mont. — Winnie E. Branstetter. —K Milan Olumac. — Čete generala Vlile v boju. — Venustlano Carranza. — Francisco Villa. — Francoski bojni aeroplan. — Angleikl bojni balon. — NemSkl ulanl. — Belgijske čete v ognju pri Mallnes. — Pregled ... — Jann Leon Jaures. — "Srečni" Fordovi delavci v Detroltu, kateri imajo $5 na dan. —- V Fordovi tovarni za avtomobile. — Delavske žene v Melle, Belgija, prosijo mllodarov. — Francoske čete v okopih. — NemSkl mrliči na francoskem bojliču. — Tremp. — Slovenski «oc. klub it. 128 v No-komls, lil. — Kruppov možnar. — Avstrijski oblegovalni top. — Zid, pod katerim «o padli zadnji komunisti v Parizu. — Bodoča maUt — Steklarski delavci. — Slov. «oc. klub it. 134 v Klein, Mont. — Jeklarski sužnji. — Slov. «oc. klub it. 2 v Olencoe, O. — Slov. «oc. klub it. 67 ▼ Sprlngfleldu, 111. — Policaji čuvajo Rockerfellerjevo cerkev t Tarry townu, N. T. — Aemplan v vojni. — Ruska pehota. — Otroci na delu v tovarni. — Prizori lz brezposelnosti delavcev v Chieagi (5 slik). — Prva kongresna zbornica. — Osem različnih karikatur.
Skupaj 78 slik.
KOLEDAR ima 192 strani in je vesan V UČNE TRDE PLATNICE. Lepa knjiga, bres katare bi ne smel biti noben slovenaki delavec v Ameriki. Naročite takoj.
Cena s poštnino vred 35 centov.
Naroča m pri
"PROLETÀRCU", 4008 W. 31 St., Chicago, 111.
ß
PROLETAREC
LIST ZA lNTIKt,d DHLAVSKKGA
uubi rvA. IZHAJA VS l lil TOBtik.
- Laataik ia .«iU)«Ul). —-
Jupslifinska diliviki tiskovna dnikt
i ¡sicifi, IHImIi. __
Naročnina: Za An nko $2.00 ta celo Uto, $1.00 ia pol leta. Za Evropo $2.60 ¿m celu leto, $1 26 »a pol lata.
Oglati po dogovor u. Pri spremembi bivališča j t poleg novega nasnantit tudi tiari naslov.___
^^-t'1- tio*«n,W« Miuiucit« Jh«mL — tMUlillUi« «»•*• v AjMrikl. —
Vse pritožbe glede nerednega poiil janja liata in drugih nerednoati, je poiiljati
preda« dniku družbe rv. Podlipco. SOJO W. 25. Pl. Cicaro, UL
PROLETARIAN
Owaad «nd pul J.h«d .»«» Tu«»day by
Scull Silvio Vor fiin'i Pubitkinf Coopiiy
Ciic'i». Mlhiii»._
Subscription ra ea: United States and Canada. $2.06 a year, $1.00 for half
{ear. Foreign <i. un tries $2.60 a year, I 26 for half year. -:- -:- -:- -:-
Advertising fates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
«PROLETAREC"
4êf W. »I. ITHHT. CHICAGO. ILLINOIS
Telephone: LAWN DA LE 9677
VERA IN SOCIALIZEM.
Se vedno jih je cela armada, ki sovražijo socializem v imenu ve re, največ v imenu krščanstva, fini pravijo, da kristjan ne more biti socialist, drugi trdijo, da socialist ne more biti kristjan.
In vendar stoji v socialističnem programu, da je vera zasebna zadeva.
Ni li to resnično t Je li to morda le kakšna zvijača socialistične stranke? Na svetu je toliko hi-navščine! Kamor stopiš, se spo takneš obnjo. Torej je nemara tudi pri socialistih taka past?
Ne! Vera je resnično privatna zadeva. Kdor hoče postati član so cialistične stranke, ne bo nikdar vprašan, ali je katoličan ali pravo-1 slaven, Žid ali mohamedanec, budist ali ateist. Veruj, kar misliš, da je prav.
Nihče te v stranki ne bo silil, da opustiš svojo vero, če ti je ljuba; in zaradi verake razlike ne boš manje vreden član. Kot presbite-rianec boš užival v stranki enake pravice, kakor če si baptist, šiit, lamaist, ali pa če veruješ v Chri-stian science.
Toda — to ni mogoče! Zakaj i-majo socialisti toliko prepirov in bojev z duhovniki?
Res! Takih prepirov in bojev i-majo precej. Kljub temu je vera privatna zadeva. Nič sc ne izpre-meni na tem.
Boje imajo socialisti s tistimi duhovniki, ki napadajo socializem. Kdor je napaden, ima pravico, da se brani. Ce pa zmagujejo v takih bojih socialisti, je to te dokaz, da imajo duhovniki slabše argumente.
Glavno v stvari pa je to:
Socializem je vprašanje tega sveta. On se bavi s človeško družbo na tem svetu. Vera pravi, da je njeno kraljestvo 4'od drugega sveta." Če bi vsak ostal na svojem, n« bi bilo nobenih karambo-lov in bojev, kajti če si dvoje lju-'di ne gre nasproti, se ne bosta nikdar zadela.
z&stapniki ver sicer pravijo, da se brigajo za duše in da jim pripravljajo poamrtno življenje; v resnici se pa vedno bavijo z zemljo in hočejo ravnati vse življenje na njej. Tako izzivajo sami spopade.
Socializem skrbi za ljudi. Njegov cilj je najbolj človeško življenje za človeka na tem svetu» Zaradi tega ne sme in nc more de-* lati nobenih verskih razlik. Protestant je človek kakor pogan, 41-niat kakor sunit. Boljša družba se more ustanoviti le, če se odstra ni izkoriščanje. Ali izkoriščani so ljuflje najraznovrstnejših ver.
Rešiti ae morejo izkoriščanja delovni ljudje le sami. Bojevati se morajo proti izkoriščanju. V boju odločuje moč. Razdruženi so sla bi, združeni so močni. Delavci se morajo združiti. Kot delavci ae morajo združiti. Najmočnejši, ne premagljivi bodo tedaj, če bodo zedinjeni po vsem svetu.
Torej morajo zasledovati tako najpopolnejše zedinjenje. Ako ga ne dosežejo, ostanejo slabi, izk«>-riščevalei bodo močnejši, jih bodo premagovali in nadalje izkoriščali.
Pa prihajajo duhovniki te in o-ne in tretje vere in odvračajo svo-
je sovernike od združitve z drugimi verniki.
Ali sme socializem tedaj molčati?
Kdor zamolči r«>snico, se laže kakor tisti, ki govori laž. Socialisti vedo, da je za delavce le v združitvi rešitev. Lagali bi se, če ne bi delavcem povedali tega. Kadar pa pride kdorkoli, da prepreči združitev delavcev v iuienu česar koli, so socialisti dolžni v imenu resnice, da nastopijo proti njegovemu škodljivemu nauku.
Socializem ne uči: V Boga ne smeš verjeti!
Veruj ali ne veruj! To je stvar, tvojega prepričanja, tvoje vesti. Ampak vera in brezverstvo nimata nič opraviti z našim gospodarskim in političnim bojem. Tukaj potrebujemo strokovno organizacijo, veasi štrajk, potrebujemo volitve. V to pač ni treba mešati Boga.
Prihajajo pa duhovniki in ga mešajo tudi v take reči. Oni so krivi, če nastane tedaj boj in če pride beseda na vero. Zakaj zloraba vere ni vera; zloraba vere torej tudi ni privatna reč.
Nihče med socialisti ne bo zameril duhovniku, če bo izkušal prepričati svoje vernike, da je po smrti večno življenje. O tem i-mamo lahko raznovrstne nazore. Mani ne škoduje, če veruješ ti v življenje onkraj groba, tebi ne more škodovati, Če verujem jez, da bo priroda snovi mojega telesa porabila za novo stvarjanje, in obema ne škoduje, če pride tretji, pa pravi: Energija je večna; kaj je eneržija, pa ne vemo.
Zakaj se ne bi mogli vsi trije združiti za gospodarski in politični boj? V stavki smo lahko složni; pri volitvah lahko enako glasujemo. Vero si pa lahko obrani vsak svojo.
Ali če pridejo, pa pravijo, da se zaradi večnega življenja ne smemo bojevati za boljše življenje na tem svetu, so škodljivci delavstva in odločno jih moramo zavrniti.
Socialisti niso začeli boja z vero, ali zastopniki ver se zaganjajo v socializem in povzrokujejo boj. Zato pa nimajo pravice, da se pritožujejo, če dobivajo primerne odgovore na večinoma neprimerna vprašanja.
Kaj bi s politično organizacijo.
DENARJA NI ZA DELAVSKE ZADEVE
"Illinois Industrial Board", ki je bil imenovan o«l guvernerja, da bi nadzoroval izvrševanja zakona o delavskih odškodninah, je moral ustaviti svoje delo, ker — nima več denarja. Dovoljenih je bilo za njegove posle 27.000 dolarjev; ta svota je izčrpana. ¡11 posledica je, da mora mnogo delavcev, ki so bili poškodovani pri delu ča kati, da bo zopet dovoljen kakšen denar.
To dejstvo je prišlo na «lan na skupni seji desetih zastopnikov delavcev in delodajalcev. Sklenjeno je bilo, da se pošlje guvernerju resolucija s prošnjo, naj priporoči legislaturi, da dovoli potrebni kredit.
Na rešitev čaka bližu tristo, na preiskavo pa sto slučajev; toda komisijfi ne more storiti ničesar, ker je morala zaradi pomanjkanja sredstev «>dpustiti vse svoje moči.
Ce bi šlo za kapitalistične interese, najbrže ne bi bila država tako skopa. Za primero lahko služi dejstvo, da je Wisconsin, ki ima veliko manj industrije, dovolil 125.000 dolarjev za tisti namen, za katerega je bilo v Illinois dovoljenih le 27.000.
Tekom enega leta. odkar je bil ustanovljen Industrial Board, je rešil zahteve za delavske odškodnine v znesku čez miljon dolarjev. Več kakor 1600 slu<*ajev od-škodninskih zahtev je bilo preiskanih. V 900 slučajih so se izplačale «Mlškodnine v okroglich zneskih. Več kakor 125 slučajev je bilo rešenih, v katere so bila vpletena tehntfna in juridična vprašanja.
Edino kar se dn storiti, je to, «la dovoli legislatura čimprej potrebni denar.
STAVKA V KOKOMO.
Tz Koknmo, Tnd., nam poročajo:
Tuknj je pri Kokomo Steel nnd Wire Co. dne 4. januarja izbruhnila stavka, ker je hotela družba znižati plače za deset odstotkov. Pričakujemo, da ne sede noben rojak na limanice agentom, ki sedaj love delavce za skebstvo.
Na drugem mestu poročamo o sodbi, ki jo je najvišje sodišče v tej deželi izreklo proti klobučar-ski uniji oziroma njenim Članom. Ali ta sodba ni taka, da bi se mogla kar meni nič tebi nič vzeti na znanje, temveč spada med one klofute, ki jih daje današnja družba od časa do časa delavstvu in ki so lahko samo klofute, ali pa tudi vzgojevalna sredstva Odvisno je to največ od delavstva samega.
Kakor prej prizivno, tako se je se«laj tudi najvišje sodišče postavilo na stališče, da se Sherma-nov protitrustovski zakon lahko uporablja tudi proti delavskim organizacijam.
Temu bo veliko normalnih ljudi oporekalo s stališča zdravega človeškega razuma, češ da je med kapitalističnimi trusti in delavskimi organizacijami razlika kakor noč in dan. S stališča zdravega človeškega razuma bi imeli normalni ljudje gotovo prav. Ali ta zdravi človeški razum je tako uboga reč, «la prihaja v praktičnem življenju prokleto malo do veljave. Odločevanje imajo druge sile, ki so bolj materialne.
Med kapitalističnimi trusti in delavskimi organizacijami je res velikanska razlika. To kaže v praksi tudi Shermanov zakon. Proti trustom je bil sklenjen, delavce pa tepe.
.le li Sherman to hotel, ko ga je predlagal?
Najbrže ne. Menda je celo mi sli), da uniči z njim velike truste kakor Teddy Roosevelt s svojo gorjačo. Saj imajo trusti res veliko nasprotnikov v srednjih stanovih in zlasti med manjšimi kapitalisti, katerim delajo velike kompariije prehudo konkurenco in jim preveč ovirajo razvoj.
Zelo otročjih misli bi bil tisti, ki bi verjel, da so hoteli oni za-koiiiidajei, ki no svoj čas glasovali za Shermanov zakon, ščititi «le-lavce. Koliko gorja prizadevajo trusti proletariatu, jih vražje malo briga. Varovati so hoteli manjše podjetnike, pa tudi ne zato, da bi ostali majhni, ampak zato. «la bi še oni lahko postali večji.
Kdor količkaj pozna ure«lbe naše družbe, mu mora biti jasno, da to ne gre brez izkoriščanja <!e-lavcev. Celo večja je nevarnost za delavce od strani malih kapitalistov kakor od večjih.
Če so to očetje domovine v Washingtonu razumeli ali ne, je vseeno. Kajti v praktičnem življenju n«' gre za to, kakšen namen ampak kakšen učinek, kakšne po-sle«liee imajo zakoni. -
Sherma nova podloga je hotela spraviti truste s sveta. Socialisti so vedno učili, «la se to ne doseže z nobenim zakonom. Ali meščanski zakouodajci so rajši sle«lili špekulacijam svojih duhov in so menili: Ce prepovemo truste, bo«lo prepovedani in izginiti bodo morali. Ce napravimo postavo, da se kapitalisti ne smejo organizirati za podrazevanje živil in druzega blaga, se ne bodo mogli organizirati in draginje ne bo.
Tako so ugibali, pa so dolgo premišljali, in nazadnje so spekli svoj protitrustovski zakon.
To je bilo leta 1890. v 51. kongresu Zedinjenih držav. Od tistega dne je minilo «lovolj Časa, da se pokaže «l«>brota zakona in vre<l-nost njegovih načel.
Pokazala s«' je. Trusti se 11111 sine jejo, edini, ki je imel kaj ško-<le «>«1 njega, je pa delavstvo.
Trustom se ni bilo treba niti en trenotek bati te "nevarne" postave. Kajti velike podjetniške družbe ne pomenijo nič «Iruzega kakor koncentracijo kapitala. Ta koncentracija je naraven razvoj; svoje zakone ima sam v sebi.
Prepovedati združevanje kapitala je ravno toliko kolikor prepovedati zbiranje vode v dolini, ki ne more ostati na hribu.* Gospodarski zakoni so prav tako močni kakor zakon teže; nobena pisana postava jih ne more premagati 4I4 ustaviti.
Me«l tem časom so Ze«linjene države dobile nov protitrustovski zakon. Izdelal ga je Clayton, in kakor je znano, je bil lani sprejet. Storil bo kapitalistom prav toliko zalega kolikor Shermanov, namreč nič. Le v tem je bil Clayton nekoliko previdnejši, da je v svoj sestavek vpletel nekoliko dolo«v»b, s katerimi bi rad preprečil
vporabo svojega zakona proti stavkajočim delavcem.
Ironija usodo je hotela, da so tile te določbe par dni po glasovanju v Washingtonu blamirane v Chicagu. Tukaj je prebrisan sodnik odkril, da štrajk natakaric v nekaterih restavracijah chica-škega mesta ni štrajk, ampak bojkot, in tako je dobil podlago, da je stavkajočim ženskam prepo-dal stavkarske straže.
Naivnemu človeku, ki opazuje te procese, bi se vse skupaj moralo zdeti kakor igra, odvisna od sreče in slučaja, pri kateri dobiva zdaj eden zdaj drugi. Ali kar odločuje v tej igri, ni slučaj. Vse se vrši popolnoma zakonito. Odločujoči faktor je moč.
Zadeva s klobučarsko unijo še ni «lefinitivno končana. Sodba je izrečena, toda treba jo je šele izvršiti. Kako se bo izvršila, se ne more prerokovati.
Ali nauk, ki ga «laje ta blaga sodba, je pač definitiveu.
Ako bi kongres hotel, bi lahko praktično razveljavil sodbo. Za-konodajnih sredstev ima za to dovolj na razpolago. Zakonodajec je gotovo v prvi vrsti poklican, «la tolmači svoje zakone iu pove, kakšen pomen in namen imajo.
Toda kdo verjame, da bo sedanji kongres hotel poseči vmes in eventualno izzvati konflikt z najvišjim sodiščem?
Mi ne!
Kongres bi lahko ščitil delavce; ali storil bi to, če bi bil delavski kongres. Tega pa oficielne strokovne organizacije v Ameriki oziroma njih votlitelji sami nočejo. Gospod Gompers zastopa nauk, «la je «lelavcem samostojna politična stranka nepotrebna, linijski uradniki v mnogih krajih agitirajo pri volitvah sami za <le-mokrate in republikance, iu plačilo za to zvesto službo je sedaj dobila kl«)buearska unija.
Ako bi imeli delavci v tej deželi politično moč v svojih rokah, bi bile tak«* sodbe nemogoč«'; a če bi§ se izrekle, bi jih delavstvo lahko, razveljavilo. Strokovni voditelji z Gompersom na čelu pa uče delavce. da jim strokovna organizacija popolnoma zadostuje, me«lteml ko politično lahko služijo kapita lističnim strankam.
Kapitalisti razumejo to reč bolj«» kakor gospod Gompers. Oni drže gospodarsko in politično moč, pa se poslužujejo zdaj ene, zdaj druge, kakor jim bolje kaže.
Dokler ne bodo imeli delavci orožja, da ga bodo lahko vihteli prav tako kakor kapitalisti in jim nasproti stopili na vsakem polju, bo vedno tako. Tam, kjer so delavci slabi, jih bodo napadali. I11 ve«lno se jim bo dobro godilo.
Bojkot je sr«»dstvo gospodarskega boja. sre«lstvo strokovnih organizacij. Unije so ga rabile. Z gospodarsko močjo ga kapitalisti niso mogli premagati. Gospod Gompers misli .ali se dela, kakor bi mislil, «la so delavci na konju. Ali kapitalisti stopijo na drugo polje, kjer delavci nimajo moči pa jih napad«ijo za hrbtom in vendar zmagajo.
Vse zaman. Strokovna organizacija je potrebna. Ali nič manj «k pofrehna. politična cegamtft«*-ja. V eni roki gospmlarsko, v drugi politično moč — tako bo«lo delavci dovolj oboroženi, da se bodo lahko branili kapitalističnih napadov in zmagovali v svojom poštenem boju.
SODBA PROTI DELAVSTVU
V utemeljitvi pravi najvišje «o-dišče:
••Strinjamo se s prizivnim sodiščem, da je dokazana po zakonu prepovedana zarota, in vpra sanje je šlo le za to, če zadene obtožence odgovornost za to, kar se je storilo sporazumno z imenovanima organizacijama.
Kar se tiče te odgovornosti, je smlišče poučilo poroto, da so člani in nihče drugi skupno odgovorni, če so plačevali prispevke in dali svojim uradnikom oblast, da posežejo v meddržavno trgovino tožnika, če so to vedeli ali pa ne, in če so uradniki ravnali na podlagi oblasti, ki jim je bila dana od članov.
Preveč se zahteva od lahkovernosti, če se pričakuje od koga, naj verjame, da člani unije ob tistem času niso vedeli, da so bila "primary in secondary boycott" ravno tako kakor "We don't patronize" ali pa raba "unfair liste" sredstva za unioniziranje delavnic.1'
Sodišče je izreklo svojo sodbo soglasno.
Kaj mislijo kongresniki
Z ozirom na sodbo najvišjega
so«lišča je mnenje med kongres nimi pravdniki razdeljeno glede na to, če meni sodni odlok, da so linijski delavci v bodoče odgo vomi za škode, ki nastanejo iz bojkota. Nekateri mislijo, da bodo vsled Claytonovega proti-trustnega zakona, ki je bil sprejet, ko so nižja sodišča že izrekla svoj odlok, take tožbe nemogoče. Drugi menijo, da je sodišče s svojim odlokom ustvarilo podlago za take tožbe.	#
Prejudični slučaj.
Leta 1908. je najvišje sodišče v Danburgovem slučaju odločilo, da je Shermanov protitrustovski zakon merodajen za unije in je poslalo zadevo zveznemu sodišču \ New Yorku za izvršitev procesa Takrat se je sodba glasila: Tri kratna odškodnina. To je bila naj višja odškodnina, ki je bila sploh kdaj prisojena na podlagi tega za kona.
KONKURENCA KAZNILNIC.
Najvišje sodišče Zedinjenih držav je dne 5. t. m. rešilo enajst let staro tožbo proti mednarodni uniji klobučarjev in je izreklo, da mora 200 članov omenjene organizaeije v Connecticut na podlagi Shermanovega protitrustov-skega zakona plačati 252.130 dol. 9 centov o«lškodnine zaradi bojkota proti klobučarski tvrdki D. E Loewc and Co., ki se je upirala organizaciji v tovarni. Bančne vloge in domovi nekaterih članov so že zarubljeni.
Ko je sodnik Holmca razglasil razsodbo, je izjavil, da je vsak povod za razmotrivanje o Sherma novem zakonu večinoma odrezan z odlokom o Danburovem slučaju l. 1908. in 7 odlokom v zadevi T?etail Lumber Dealers v vzho«! nih dravah. Naglašal je, da so obtoženci člani ITatters unije in A. F. of L.
Zadnjo nedeljo je na seji ehi-eaške Fed. of Labor W. R. Boyer, tajnik Broommakers unije poročal o kaznilniškeni «lelu, o katerem je bil vodil temeljito preiskavo. Dejal je:
"V kaznilnici v Jolictu so o«l-pravili kontraktno «lelo, zato so pa vpeljali direktno kaznilniško delo. V ondotni delavnici za metle imajo najnovejše stroje. Neki bivši policijski šef je tam bos, in izdelujejo se takozvani monareh-brooms. Prodajajo se veliko ceneje kakor enake metle, ki jih izde-lujejo svobo«lni delavci. Za kaznilniško delo se dela velika reklama, celo z oglasi po kinematografih. Ta metoda povzroča še več škode kakor prejšnji kontraktni sistem, in najbrže si napolnjuje ob tem nekoliko odličnih politi-čarjev žepe."
Ko je prišel Bov^r prvič v kaznilnico, «la bi pogledal metlarno, ga niso pustili imter. Se le ko je porabil političen vpliv, je dobil dovoljenje. A ko je prišel tja, je moral dolgo čakati, in medtem so odstranili iz broom shopa vse, kar bi moglo biti sumljivo; tudi blaga je bilo le malo. Toda neki kaznjenec, ki je bil pozneje odpuščen, je marsikaj pojasnil.
Razun metel izdelujejo tam tudi srajce in jih prodajajo na javnem trgu.
Medtem ko so prej dajali kaz-njenoe kontraktorjem v najem, stopa sedaj kaznilnma direktno v konkurenco s svobodnim delom.
Organizacija je sprejela resolucijo, ki zahteva, da morajo biti vsi kaznilniški izdelki označeni z znamko "kaznilniško blago". Po postavi bi smelo priti le 40 odstotkov takih izdelkov na trg, G0 odstotkov pa bi jih morala porabiti država sama.
Chicaška Federation of Labor hoče spraviti to zadevo pred zakonodajno zbornico.
V tovarni Acme liarvesting Machine Co. je začelo delati okrog 60 mož, da pripravijo tovarno za splošno produkcijo, ki se baje prične v kratkih dneh. Acme Har-vesting Co. zaposluje v dobah nor lualno produkeije 1000 delavce bila je tudi tri mesece zaprta.
Keystone Steel and Wire Co., ki navadno zaposluje 1500 dela v* cev, pa je imela tovarno deloma zaprto, začne te dni s popolnim obratom.
Iz Aurora, 111., poročajo: Sto delavcev je dobilo v tukajšnjih tovarnah po večmesečuem presledku delo. V delavnicah burling-tonske železnice delajo nočindan, da zmagajo delo, ki se je pomnožilo vsled povečanja železniškega prometa.
Štiristo delavcev dobi ta teden delo pri Western Wheeled Scrap-er Co. v tovarnah za izdelovanje bombaža v Aurora.
Da se je železniški promet res povečal, dokazuje razglas uprave železnice Chicago, Burlington & Quincy, da sprejme še deset strojevodij za tovorne vlake, ki se postavijo na novo v prometno službo.
RAJ XURJAÖEV.
Po dvate«lenskeni prcslc«lku se je zopet sešlo razsodišče, ki je namenjeno, da uravna spore med 98 zapadnimi železnicami in njih u-službenci.
Zaslišano je bilo več kurjaČcv, ki so podali zanimive izjave. Kurjači na tovornih vlakih pravijo, da ne morejo v sedanjih razmerah nikdar postati strojevodje; največ, kar morejo dos«'či, je mesto kurjača na osebnem vlaku. Ce SO premeščeni, izgube vse pravice, ki so jih «losegli dotlej. To so "službe brez nadc."
G. M. Minton, kurjač na železnici Texas Pacific, si je hotel po 121etni službi zboljšati položaj, pa je moral sprejeti nočno, trinajst-urno delo. Drugi chieaški kurjači so pričali, da so morali delati tudi do 18 ur na dan.
W. Westphal, kurjač na železnici Chicago, Milwaukee, St. Paul, je izpovedal, da je služba na chi-caških kolo«lvorih zelo naporna, ker je na njih izreilno veliko ogi-bov in svetlobnih signalov, ob silnem diniu in v megli je pa del<^ skrajno nevarno. Tudi zdravje u-službencev trpi zelo zaradi dima; ob vsem tem je plača zelo slaba.
DAVEK ZA NEOŽENJENE.
NEKOLIKO ZBOLJŠANJA.
Tz Peoria, 111., poro«*ajo: Po trimesečnem presledku je Avery-jeva tovarna, ki izdeluje mlatilne stroje, dne 4. t. m. zopet odprla svoja vrata. Ksdar se dela v polni meri, zaposluje tovarna okrog 1500 delaveev. Z«laj je začelo delati .100 mož, ali tovarniški u-radniki zatrjujejo, dn jih bo kmalu mnogo več nameščenih.
Ljudem bredejo vsakovrstne misli po glavi, in. če bi jih mogel človek vse zabeležiti, bi se najbrže izkazalo, da je med njimi veliko več neumnih kakor pa modrih.
Priznajmo, da se zaradi tega Se ne bi bilo treba zjokati. Vsi skupaj smo le ljudje, in kdor bi pričakoval na tem svetu same božanske misli in sama božanska dejanja, bi moral biti nesrečen človek, ker bi padal iz enega razočaranja v drugo.
Ali poprečno modri ljudje imajo navadno vsaj toliko pameti v glavi, da ne silijo z vsako neumno mislijo na dan, ampak znajo tudi pokopati, kar nima vrednosti.
Drugače je to pri ljudeh, ki bi po svojem poklicu morali biti pametni. V državni zakonodaji v New Jersej hoče novo izvoljeni poslanec Charles W. Ostrone vložiti zakonski pre«llog, ki nalaga neoženjenim poseben davek. Možakar pravi: "Zakon pomeni odgovornost, in mislim, da pomeni prav pogostoina tudi prosperiteto. Nobenega obzira nimam na tiste posameznike, ki se izogibajo odgovornosti in jim hočem pokazati to resničnost, ako sprejme legislatura mojo predlogo." Novopečeni poslanec misli, da bi poprei^ni svobodni mož lahko plačeval okrog 50 dolarjev na leto.
Častihlepni zakonodajec žc ve, kako pride človek v časopise. Tn marsikomu se zdi to tako važno kakor vsakdanje umivanje.
Ali gospod Ostrone iz New Jer-seya ne sme biti preveč ponosen. Ce je v davku na nezakonce kaj ideje, ni zrastla na njegovem zelniku. ampak je le presajena s tujih gredic. Tudi po raznih evropskih državah so že sanjali o takem davku, in razume se skoraj samo ob sebi, da ne more manjkati Avstrija, kjer gre za kakšno neumnost.
Ampak nekaj nam ne gre prav v glavo pri tej stvari. Pravijo, da
-ar
»e zakoni sklt|>ajo v nebesih. To je Nieer malo čudno, ker je nam krščanskim ljudem teiko razumljivo, zakaj bi imeli v nebeaih tako hudobijo, da bi oklenili toliko nesrečnih zakonov, kolikor jih je. Vsekakor pa je nekam splo&no mnenja da je zakon plod ljubezni — včas» seveda bolj ljubezni do dote kakor do neveste. Mister Os-trone hoče namesto ljubezni postaviti žuganje z davkom.
Gotovo je novi zakonodajec iz New Jeraeya velik zagovornik morale. Ali tako je I Največji moralisti navadno streljajo največje kozle.
NEVELJAVEN ZAKON.
Iz San Praneitica, Cal., prihaja poročilo, da je posebno iz treh sodnikov sestavljeno sodišče v četrtek izreklo, da je arizonski zakon o tujcih, ki je bil pri zadnjih volitvah na splo&nem glasovanju z veliko večino sprejet, neustaven.
NASELJEN1ŠKI ZAKON.
V zbornici poslancev se je še enkrat razvila vroča debata o iz-premembah, ki jih" je senat sklenil v predlogi novega naseljeni-fikega zakona. Dolgo se je razprava sukala o določbi, ki izključuje od naseljevanja ljudi, ki ne znajo čiti. i, dasi je bila ta točka že enkrat sprejeta v zbornici in — kakor je znano — tudi v senatu. Posl. Gallivan iz Mass. se je trudil, da bi. dosegel še enkrat glasovanje o tej točki, ali izreklo se je, da je njegov predlog brezpredmeten.
. Zaključila se je razprava s tem, da je zbornica Črtala od senata sprejeti določbi, po katerih so člani afriškega ali zamorskega plemena izključeni od naseljevanja, za belgijske farmarje pa za eno leto dovoljena izjema od predpisa o čitanju.
Predloga je sedaj, odposlana konferenčnemu odboru.
PANAMSKE UTRDBE.

Domači odsek za proračunske izdatke v Washingtonu, D. C., se je te dni bavil z utrdbami ob panamskem kanalu. Poročali so trije astniki zvezne mornarice in sicer «graditelj kanala polkovnik Goe-thels, šef obrežne artiljerije general Weaver in ordinančni šef general Crazier.
Potrdili so, da je vlada izdala dvanajst miljonov dolarjev za u-trdbe in da bo to leto, računano od 1. julija, za dva miljona več iz-
dar karnaenkrat pojavili smrtni sovražniki, ki jim je bil cilj uui-čiti društvo, pa naj bi bila sredstva ie tako zahrbtna. Da se "a ne bo krivica godila drugim, povem, da so bili to člani laMtuega društva in sicer sodelujoči, ter od začetka še dokaj požrtvovalni. Za hrbtuo ruvanje proti društvu kaže sedaj jasno posledice. Da pa ne bosta preveč ponosna na svoje delo kot junaka, dostavim, da kar deset pridnih delavcev sezida, z lahkoto za njimi en sam človek podere. Društvu škoditi je lahko, a koristiti mu je težko; zlasti velja to za izobraževalna društva kakor tudi za socijalistične klube. Mesto ljudi odvračati, naj jih človek rajši navdušuje, ali pa naj vsaj molči. Mlajši naraščaj pa naj bi pristopil v sodelovanje, zlasti sedaj ob dolgih zimskih večerih, ko se mu nudi največ zabave. Dobili bi veselje do petja, do godbe i t. d. kar bi nikomur ne bilo v škodo, pač pa v korist. S tem bi se tudi delovanje v soc. klubu poživelo, kajti Člani soc. kluba so povečini tudi Člani slov pev. in izobraževalnega dr. 'Bled.' Osebnosti naj se v naprej puste na stran; kar se tiče društva, si pa bodimo bratje. Priznam, da ho slabi časi, okusil sem sam preganjanje Slovencev, zlasti delavcev pri Cambric Steel Co., ki ni imelo drugega namena, kakor uničiti naprednejši element, ki ji je bil na poti. Vsled tega smo izgubili skoro polovico najboljših moči, ker so morali iti s trebuhom za kruhom. Da se pa te vrželi izpolnijo, pa pristopite v društvo zlasti mlajše moči, ki čutijo veselje do petja ali godbe (tamburi-ce). Članarina je tako nizka, da skoro niti ne more priti v poštev.
Slov. pev. in izobr. dr. "Bled" ima vsako sredo zvečer peVske vaje v Slov. izobr. Domu, Franklin. Pridite in pridružite se.
Dne 31. decembra, to je na Silvestrov večer, je priredil soc. klub v Dunlo, Pa., veselico z igro 'Brat Sokol' in z lepim ubranim petjem, katero je oskrbelo ondotno mlado, a lepo cvetoče pevsko društvo "Prešeren." Igra sama na sebi je jako lepa, tudi nekateri igralci so jo dobro umeli, zlasti zasluži prvo mesto Nanča (ga. Koeevarje-va); videl sem jo že večkrat nastopati in vedno z lepim uspehom, kakor da bi bila rojena za take reči. O Koruzi (g. A. Samec) bi dejal, da je bil igralec na svojom mestu, vendar bi se bilo treba pri itej uprizoritvi nekoliko bolj poglobiti v igro. Zdi se mi, da je šepetalec imel precej opravka. Janko naj bi bil imel bolj ljubez-
talno silo onstran oceana, človeški razum komaj prenese, zlasti ako se pomisli na revno ljudstvo, ki je obsojeno na pogin. Kajti kdor ne bo ubit na vojui, bo pa od raznih bolezni in lakote poginil. Kakor vse kaže, ne bo vojne konec, dasi trpi ljudstvo prizadetih držav že sedaj grozno pomsnjka-nje. /al da smo tudi mi od tam doma! Dosti bo rojakov, ki ne bodo več videti svojcev, kajti militarizem in kapitalizem v Evropi sta jih porabila, da z njih krvjo namažeta svoje oči. Vse za vero, dom, cesarja! Zlasti Slovencem so ta simbol zapisali na za-fetavo, ljudstvo po veČini je z o-dobravanjen» sprejelo to geslo, katero so jim vsilili njih božji namestniki, in sedaj to revno ljudstvo na duhu drvi ž njo v pogubo. Dunajski* stari tiran, potomec stare razbojniške habsburške bande ter nekaj frakarjev okolu njega so jim bili ljubši kot ubogi lastni jiarod; za par judovskih grošev ter par državnih služb so izdali svojo lastno kri. Ljudstvo .ii!j trpi sedaj posledice vsled svoje neprevidnosti. Vidiš, Kranjec, to je napravila slovenska ljudska stranka. Ali čakajte, bič se plete. Zdi se mi, da ne bo dolgo, ko bomo čitali: Splošen u-;>or v Kvropi. Narodi sami se bodo naveličali teh krvosesov ter ž njimi obudili spomin na franeo-iko revolucijo. Da bi se pa Slovenci in ostali Jugoslovani osamosvojili ter dobili svojo avtonomijo, celo da bi postala Jugoslovanska republika, bi bil čudež, kajti to ljudstvo je preveč prepojene z verskim fanatizmom in kot tako ne zna misliti. Dokler bodo njih svečeniki narod vodili papeža molit v Rim ter se bodo hodili kopat v Lard, do tega časa še nared nebo sposoben za svobodo. , Res j«' nekoliko sposobnih mož med Slo venci, ali ti so že zdavnaj na varnem, ako jih že ne krije Črna zemlja.
Dopis se je zavlekel, vsled tega za danes pika.
Pozdrav vsem zavednim rojakom in sodrugom. Voščil bi vam veselo novo leto, ali časi za delavca — trpina so tako slabi, da skoro ta izrek nima nikakega pomena.
A. Vidricli.
datkov. Za obrambo kanala so j njv nastop, to je nekoliko več lju-nameščeni topovi po 14, 12 in 6 bezenskega življenja, isto velja
colov, razuntega bo kmalu nameščen en top s 16 coli kalibra. Polkovnik Goethels je dejal, da je treba še 18 miljonov, da bo vse dovršeno. Pravil je tudi, da je bilo sesutje zemlje resnejše, nego se je mislilo prvi hip. Najprej so cenili, da bo treba odstraniti miljon
tudi Milki (g. lleršič); kjer ni predpisana sramežljivost, ne spada na gledališki oder.. Pavliček, Ričet in Žlindra, so dobro izvršili svojo nalogo, zlasti Ričet (g. Bavdech) je priznano dober igralec, skratka: igra je vsekako dobro uspela. V prihodnje naj bo
kubičnih jardov; toda odstranili gß bolje> fflayno pa je to pri vga.
so že poldrug miljon jardov, pa kanal še ni izčiščen
V Avstriji so vpeljali povečane poštne znamke, na katerih je natisnjena letnica 1914. Te marke in mizerija je edino, kar je zdaj velikega v Avstriji.
DOPISI.
Conemaugh, Pa.
Cenjeni sodrug urednik!
Skoro pol leta je že preteklo, odkar ni nobenega dopisa več Iz nafcega grabna. Kaj je tega vzrok, bi skoro zadel, ako rečem, da je to malomarnost in brezbrižnost sodrugov in ostalih rojakov. Prej, Se pred dobrim letom cvetoča naselbina Franklin, isto tako Conemaugh, polni družabnega življenja, sta postali sedaj nekako mrtvi, prazni. Zlasti v Frank Hitu se je skoro vsak mesec priredila kakšna igra, petje, kar je oskrbovalo slov. pev. in izob. dr. 'Bled'. Soc. klub je večkrat prireja lshode ter preskrbel govorniške moči. Tn danes t Le Se nekaj pevcev se včasi oglasi, ki komaj vzdr žujejo breme, ki ga zahteva druSt-vo za obstanek. Dasi se je ta pev-ski zbor izkazal Se povsod, kjer je f nastopal, odkrito, da sestoji iz članov delavskega razreda, ki se v polni meri zavedajo, da so tla-čani in sužnji modernega čas, dasi je to druStvo delovalo vredno roko v roki s soc. klubom za probu-^ jo ostalih rojakov, so se mu ven-'o vojni, ki divja z vso svojo bru-
ki igri, da se vloge pravilno raz dele. Petje (moški zbor) je bilo primeroma dobro; zlasti pesem Soeijalistična koračnica je krasen komad, ki je nadkriljeval vs« ostale. Pelje je bilo vsekakor dobro izvajano, zlasti ako se vpo iteva. da ni bilo pevovodja vsied nujnega zadržka; nadomestoval ga je sodr. Fran Bavdek. Tudi mešani zbor je dosegel že krasne uspehe, zapeli so 2 pesmi, "Ljubi ci" in "Nazaj v planinski raj.'
Kako so ondotni rojaki združeni, se vidi v njih plodonosnem delovanju. Pred dobrima 2 letoma niso imeli še niti podpornih društev v naselbini, danes imajo lepo (že plačano) poslopje, kjer imajo urimerno dvorano in vse potrebno, moški in mešani zbor z 28 do malega dobrih pevskih moči, močan soc. klub. razna podporna druš tva, dramatični odsek i t. d. Nič ne pretiram, ako trdim, da je ta naselbina ena izmed najbolj na prednih v Pa. V njej je osebno sovraštvo nekaj tujega, pač pa je domača uljudnost in prava slo vanska gostoljubnost doma. Nehote mi pride na misel: Kaj pa mi v Conemaugh in Franklin? —
Zabave je bilo toliko, da smo pozabili iti spat, ter nas je na to opozorila jutranja zarja, ob kateri smo se razšli v veseli zavesti, da smo imeli obilo duSevnega razvedrila. ki nam ostane Se dolgo v spominu.
Zasledujoč novice po časopisju
ljudje ki so prodani kapitalizmu,
ter pišejo, kar on nareka, ali pa nasprotniki delavstva ter pišejo zoper nas. Tako morajo zavedni poleg nezavednih bedo trpeti. Na tisoč«* in tispče delavcev je sedaj brez dela. Delavci, vprašam vas, kako dolgo bo to še šlo T Vstanitc, prebudite se ter starimo glavo molilni, ki nas tlači dan za dnevom, pa se osvobodimo tiranov, ki nam živeti ne puste. S socialističnim pozdravom	Fred. VVider.
S3! DB
Ely, Minn.
Cenjeno uredništvo! —
Prosim /.a nekoliko prostors v cenjenem listu Proletaree, ki se poteguj»4 /a delavske pravice ter razkrinkuje zločinsko delo kapitalizma, čeprav mislijo nekateri kratkovidneži, kakor se posebno eden izrazil, da Proletaree ni dru-zega kot business. Vprašam do-tičnika, kakšen business da vendar dela Proletaree? Pri nas ni to business, ako se nezavednim odpirajo oči ter se jim kaže, kaj se počenja z njimi. Nadalje pravi, da Mr. Šavs kot nekdanji urednik, Proletarca in kot navadni delavec ne bo njega izobraževal ter da je sam dosti smart. Jaz pa pravim, da ko bi imel on in vsi njegovega kopita toliko izobrazbe kot je ima sodrug Šaus, bi njemu ne bilo treba delati štirinajst ur za dva in pol dolarja.
Vemo tudi predobro, kakšno izobrazbo da ima on in kako na nizki stopni je z njo. Pri njem so vsi zavedni delavci norci; ali bolje bo, da prej pogleda v svojo glavo, ki je popolnoma brez mode v sedanji dobi. — Posebno pri jcčmenovcu jc ni meje. In taki ljudje hočejo, da bi z njimi trobili v isti rog! Pa je brez pomena. Ne opravite nič. Le naročite si Proletarca ter ga pazno ei-tajte, da ne boste nosili praznih glav, petem boste govorili o civilizaciji. Tako hočejo tudi eni, da bi list Proletaree zagovarjal brutalnost. avstrijske dinastije, ter njihovega Sivca na Dunaju, ki je zakrivil toliko gorja in siromaštva. Na tisoče in tisoče ljudi preklinja njegov zločin in njegove krvnike. Potem pa naj bi ga Se zagovarjali? Ne mislite, da je list Proletaree zagovornik krvnikov ali kapitalističnih morilcev. To ne bo in se nc sme zgoditi, dokler ara bodo izdajali ter zastopali delavci, kajti le delavec more popisati, koliko trpim« pod ™J<0 kapitalizma, čeprav nekateri pravijo, da ne bodo čitali, kar bodo delavci uredili. Pa vendar Se niste čitali lista, da bi ga uredil John Rockefeller ali kak drug miljonar. Pač pa so ga uredili delavci; ali razli-Jca je ta, ds so pri neksterih listih
ZASTOPNIKI PROLETARCA
AVANSA«.
Fort Smith — Jenny Lind: Frank Go
rene F. F. 1). 8, Bo* 163 in Jo». Ko
gaj, Box 182.
Hartford: Louis 81amnik, box 36. Huntington: Karol Petri*, box 204.
COLORADO. Pueblo: Charlee Pogorele, 508 Moffat
8t. in Joe. Hočevar. LeadvlUe: Joe ZakAek, 310 W. 2nd 6t. Walsenburg In druge naselbine: Frank Blatnik, box 711.
IOWA.
Woodward: Jack Bergan t, R. 4, box
87.
INDIANA.
Clinton: Viktor Zupančič, 838 N. 9. 8t. Indianapolis: J. Bruder, 710 Holmes at.
KANSAS. Corona: Blai Mezori, box 162. Columbus: Martin Jurečko, R. R. 3, box 60.
Franklin—Oirard : Ft. Wegel, box 38.
in John Pogačnik, box 274. Frontenac: John Bedene, box 134. Radley: John Ooriek, P. O.	•
Stone City: Mike Fine, box 496. Mulberry: Anton Sular R. F. D. 1. Dunkirk Pittsburg: Thomas Wölk, R.
R. box 172. Pittsburg: Andrej Podleanik R. R. 8, box 102; Jakob Selak R. K. 8.
MICHIGAN
Copper Country: Anton Mum, 511 —
5th 8t., Calumet. Mich. Detroit: F. C. Oglar, Joe Preimer in Thon. Petri*.
MINNESOTA. Za celo Minn. Louis Vessel. Aurora: John Oražen, box 344. Biwablk: Frank Mahni*, box 122. ^ Chlaholm: Math. Kichter, box 308. Ely: John Teran, box 432. Eveleth: Jacob Ambroži*, 419 Pierce
st. in Max Volianfcek. Gilbert—McKinley: John Koncilju, bx 43.
MISSOURI.
8t. Louis: V. t'ainkar, 2213 Gravois av.
MONTANA. Bear Creek: Frank Paniček, P. O. . Klein: M. Meznarich, box 127. East Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200. Red Lodge: John Gerkman, box 44. Roundup in okolica: Frank Novak, box 136.
NEW YORK. New York City: L. Markun, 129 E.
29. St.
Little Falls: Frank Maale, 37 Casier st. OHIO.
Barberton; John Balant, 436 — 1st St.
in Fr. Zmrzlikar, box 121. Bridgeport: John tabkar, box 375. Cleveland: Anton Pozareli, 5810 Proesa Ave., Math Petrovčič, 1168 E. 76 8t., Andrej Bogataj, 1095 E. 71. St. in Louis Stegovec, 1107 E. 61 8t. Collin wood: Dominik Bliimmel, 16216 Park Grove Ave., Anton Kuinik, 452 —158 St. in Joe Kunčič, 439 E. 156 St.
East Palestine: Jack Istenich, 436 E.
Martin St. Girard: Frank Ban, box 365. Glencoe: Nace žlemberegr, L. Box 1. Youngstown: John Petri*, box 680 in
M. Urbas, box 431. Plney Fork: Louis Glaser, box 11?. Struthers: John Rayer, box 357. OREGON.
Oregon City: Frank Sajovic, 131—18th St.
OKLAHOMA. Adamaon: John Zabavnik, box 31. PENNSYLVANIA.
Beasemer: Jak. Ponetnik, box 159. Broughon: Jacob Dolenc, box 181. Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253. Claridge: John Mlakar, box 68, in Fr.
Zurman, box 255. Conemaugh: Andrej Vidrich, Anton Ga-brenja in Frank Pavlovii*, box 523. Canonsburg: John Koklich, box 276. Dunlo: Frank Kaučič, box 7?. Darragh: Karol Slavi*, box 252. Export in cela Pa.: John Prostor, box 120.
Fits Henry: Frank Tndof, box 113. Forest City in Vandllng: Frank Rataic,
box 685 in Anton Drasler, box 9. Garrett: Stephen in Mrs. fabric, R.
F. D. box 53. Greensburg: Frank Matko, Key Stone Hotel.
W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 3. box 50.
Wlckhaven: Luka Kralj, box 68. Willock: Jak« Miklau*i*, L. Box 3. Hermlnle: Jos. Brie, box 136. Imperial: Ig. Murshetz, box 328. Irwin: Louis Bric, R. F. D. 3, box 106. Johnstown: Math. Gabrenja, R. F. D. 1, box 120, In Jacob Kocjan, 274 Luno» 8t.
LloydeU: Anton Straliiar, box 81. Manor: Fr. Demiar, box 253. Marlanna: Louis Miheve, box 25. Morgan: J. Kvarti*, box 453. Pittsburgh: Blaž. Novak, 6568 Rowan Ave. In Anton Zldanlek, 4034 Willow Street.
Reading: John Peadire, 343 River St. Sharon: Joe. Paulenich, R. F. D. 57,
box 44.
Smithton: Joseph Radlsek, Central
Hotel.
South Fork: Frank Podbov, box 862, in Jakob Rupert, box 238. So Fork. Potovalni zastopnik za celo Pa. Mike Cebašek.
UTAH.
Scofleld: John Brezovar, box 27. Winterquarters: Vine. Raunikar, box
72.
Murray: Vine. Branlselj, box 1.
W. Virginia. Davis in okolics: John Kri*man*i*.
box 2S3.
Thomas: Frank Kocjan, box 272.
I Navadni prehlad,
vnetje sapnike in influenza — zapuščajo bolniku vstrajni kaftelL Radi tega bi si moral bolnik zapomniti, da m morajo napadi kailja olajšati, bolečine zmanjšati m neudobnoet utešita.
SEVERA'S
BALSAM F0R LUNGS
(Severov Balzam za Pliuča) je zdravilo za uživati v takih slučajih. Znano je ie več nego trideset let kot uspeftno zdravilo
zoper kašelj, hripavost, oslovski kašelj, vnetje sapnika, in da-vico. Cena 26 in 60 centov. — Ako spremlja gonomenjene neprilike tudi prehlad, bi morali uiivaU tudi 8EVERA*8 COLD AND GRIP TABLETS (Severov« Tablete zoper prehlad in hn-po) da preženejo prehlad. Cena 28 centov.
NE POZABITE
dobiti zastonj zvezek Severovega Almanaha za Slovence za 1916. Vat lekarnar ga ima. Vprašajte njega ali pilite nam poqj.
u oa
DD DD
Kadar kupujete zdravila,
hočete tista, katera so zanesljiva. Vprašajte za Severova. Ne spremite nadomestitev. Zahtevajte pristna.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
21444« Blue Island Avenue. Chlcago. H».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Ncorctirsino ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar
greste v mesto ali iz mesta in prepričali se boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste še prišli.
JOS. SLABE
216 So. Geneaee Street	Tel. 302	Waukeaan, Illinois


i: ZA CLEVELAND IN OKOLICO!
Socialistični klub v Clevelandu ima v zalogi večje število "DRUŽINSKIH KOLEDARJEV".
v Kdor izmed delavcev v Clevelandu hoče koledar takoj in za ravno isto ceno kakor pri nas, naj se zglasi na ; 1107 East Blat Street
zr Kupite koledar doma, s'tem si prihranite stroške za znamke. « Z
vzmizamtz&asEzmmnzzmiL

DELNIČARJEM
Jugosl. Delavske Tiskovne Družbe
—	■	.11 i	i	■.! ini	i ■ i i. 1.1 —
NA ZNANJE!
V sin i »Tu znkonov države Illinois in seje direktorija dne 6. decembra se vrši v soboto dne 1(1. januarja 1915 ob 8. uri zvečer v prostorih uprav-ništva Proletarca, 4008 W. 31st St.
VII. redni občni zbor Delničarjev Jug. delavske tiskovne dražbe s sledečim dnevnom redom:
1.	Otvoritev zbora po predsedniku:
2.	Volitev odbora za pregledan je pooblaatil;
3.	Volitev predsednika za občni zbor;
4.	fitanje zapisnika zadnjega občnega »bora;
5.	Poročilo tajnika, blagajnika in drugih odbornikov; fi.	Poročilo upravitelja in urednika;
7.	V korist družbe;
8.	Razno;
9.	Volitev direktorija za leto 1915; 10.	Razpust zbora.
Delničarji, ki iz enih ali drugih vzrokov ne morejo priaostvovati občnemu zboru, naj pošljejo svojim zaupnikom pooblaatila, da jih na «boru zastopajo. Vsaka delnica ima en glaa.
Za Direkt. Jngal. Del. Tlak. Družbe
F. J. Aleš, tajnik.
WASHINGTON. Roalyn: John Zobec, box 19 in Geo. .Tanaček, box 188.
WISCONSIN. West Milwaukee: Frank Bender, 630 37. Ave.
Kenosha: Prank Serovee, 18 Howlaad
Ave.
Milwaukee: Tg. K uši jan, 229 — 1st ave. in John Kraine, 371 National Ave.
WYOMING.
Frontier: John Widitz, box 79. Sublet: Anton Plasirh, bo* 75. Superior: Lucas G rose r, box 341. Susie: John Peternel, box 51. Sweetwater: Pavel Hribar, P. O. Reliance: Ixivr. Ušeniinik, box 96 Rock Springs: Mnth llatich, box 427 in F. 8. Tavchor, «74 Ahsay Ave. Gnnn: Frank Tomine, box 20.
ILLINOIS. Aurora: John Blaschitz, R. F. D. 4, box 68.
Chicago: Frank Ale* in Frank Zaje,
4OOS W. 31 »t., De Pne: John Komun, box H6 Johnston City: John Slivnik, box 599. Jollet: Jos. 1 vanetieh, 205 Moran ft.
La 8aUe: Veneel Obid, 438 Berlin 8t.
in John Rogel, 427 Berlin St. Livingston: Frank Krek, P. O. Nokomla: John Mekiada, bex #07. Panama: Joe. Feriaačič, box 10. Springfield: Freak Bregar t. 6. F.
K r aas «ar R. H. S. . /J gtaaatoa: Anton iaaee, box 158 in Joe
Mostar, box 351. Waukegan—North Chicago: John Za-kovftek 759% Marion St., in John Mahaie, 425 Belwedere fit. Witt: John Zupančil, box 34.
Opomba upravniitva. Pri aestavi i-menika aastopnikov po driavah smo /apazili, da m sam je nekaj zaetopai* kov porazgubilo. Bržkone so pomrli, ali pa so ae morda. Ali vojskovat za domovino. To so pač uganke, katere i« teiko rasvoaljati. Prihodnji teden pošljemo aktivnim zastopnikom " p<Je " in imenik naročnikov. Ako kdo teli biti dober rastopaik Proletarca, naj nam piSe, da mu pošljemo potrebne listine. Seveda smo najbolj veaell šivih zastopnikov. V splošnem pa ^ripoznamo, da iinajo naAi zastopniki teh sla-bih ¿astti tudi težavno staM«h»e m pridobitev norih naročnikov.
A D V KRT 18KMKNT
SLOV. OELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
UhMriMrtrmM U aeriU 1*19
v àwêmri F*f»o
Sedet: Conemauflh, Pa.
ULAVNl (JEAONIK1
Hrodeedeik: f KAN PAVLOV&C, bos 705, Ooaemaugk, Pa Podpredsedaik: JOH» /OKKO, K. K. 1». 3, bo* 50, W«t Newtoa, Pa. Tajat*: ALOJZU BAVDEK, boi 1*7, Caaemaufh, Pa. PomoSai tajalk: IVAN PK08T0B, bos 180, Esport, Pa. tnsgajaik: J08IP ŽEIJC, «108 »t. Clair Av*., Cl*v*laad, Oki*. Pomoiai blagaj.<k: JOHIP MAKINOlC,	* Gimkt Av*^ Cl*v*laad, O.
ZAUPNIK:
tM>KI£.l VIDBIH, »n»« 588, C*n*maugk, Pa
NA1MORN1KI:
VILJEM HITTKK, I. nad »orni k, Lock bos 57, Coaemaugk, Pa. FBAN TOM ASIC, I. aadaoraik, Gary, lad., Toleston, Bta., bo* T8. NIKOLAJ PO V ¿K, 8. aads., I Craifc st- Numr*j H tli. N. B. Pittsburg, Pa.
POROTNIKI:
CVAN GOKSEK, i. porotnik, Weit Miaoral, Kanta», bos 811. JAKOB KOCJAN, 1. porotnik, 874 Luanoa Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KABLINOKB. 8. porotaik, Girard, Kansas, B K. D. 4. bo« 8«
VBUOVNI ZDBAVN1K.
f. J. Kora, M. D., €*>* Bt. Clair At«., OUvelaad, Okio
GLAVNI UBAD v hiii *t. 4« Maiu Street, Coaemaugk. Pa
POMOftNl O D BO K.
ftpeadal Iraa, Ooaemaugh.Pa., boz 878, Gačaik Ivan, 485 Coleuiau Ave., Jokastowa, Pa. Gabreaaia Jakob, box 428, Coaemaugk, Pa. Bevc Fraae, B. r. D. 5, bos 111, Coaemaugk, Pa. Bukodolaik Ivau, box 781, Boutk Fork, Pa. v Koler Alojzij, box 514, Cooemsugk, Pa.
PB1PHAVUALN1 ODBOB ZA ZDBUftTBV SLOVENSKIH PODPORNIH ,	NAPREDNIH ORGANIZACIJ.
Predsedaik: Viljoa Hilar, box 57, Coaomaogk, Pa., ¿laa B. D. P. Z. Savortaik Jote«, 8881 Crawford Ara., Ckieago, III., tlaa 8. N. P. J. Martin Koada, 885« Bo. Crawford A v*., Ckieago, I1L, «lan 8. 8. P. Z Brant Aatoa, P. O. Now Dulutk, Miaa., ¿lan 8. N. P. J. «Ufančič Martin, box 78, Fraaklia, Kaae., ¿lan dr. sv. Barbaro, rraak J. Alo4, 480« W. 81ni 8t., Ckieago I1L, ¿laa 8. D. P. * P. D. Goriek Ivan, box 811, Weet Miaoral, Kan*., «laa A. 8. B. P. D.
CJradao Glasil*: PROLEARTC, 400« W. Slat Street, Ckieago, I1L (Je njen n druAtvs, »siroms o jih uradniki, ne aljudao pro*eai, poSdjati va* upies ia deaar, nnravnont aa glavnega tajnika ia nikogar drugega. Deaar aaj «* potilja glaeom pravil, edino potom Pot talk; Espresaih; ali Baniaik doaaratk sakaaaie, aikakor pa a* potom privatnik ¿okov.
V slučaju, da opaaijo drultveni tajniki pri poroiilik glavaega tajnika kake pooBaajkljiveetl, aaj t* nemudoma naaaaaij* urad glavaaga tajnika, da s* v pri-•odeje poprari
ODPRTO PISMO
tvrdki "The Ohio Brandy Dia tilling Co., Cleveland, IK
Pred kratkim aein videl o moji osebi nekako notico v (H. Naroda, tičočo ae mojega zastopstva. Ker pa ljudem ni pojasnjeno, na kak način je prišla v Gl. Naroda, aem jaz primoran V"jasniti nekdanjim mojim o<ljemaleem ter znancem, kaj je na tej stvari.
Prevzel aem to zastopstvo zato, ker aem mialil, da je tvrdka reelna in da poatopa z uslužbenci in odjemalci malo lepše. Da sem prevzel to zastopstvo, je bil vzrok tudi to, ker aem bil tisti čas že 2 meseca brez dela, denarja in je-la. Tvrdka mi je ponudila tako minimalno plačo, da mi je bilo iakoro nemogoče izhajali, posebno še sedaj, ko ljudje skoro nič ne delajo in nimajo fte potrebnega denarja za vsakdanje potrebe. Tvrdka ini je plačala 20% in 15%, ne da bi mi povrnila vsaj nekaj potnih stroškov. Na f>isma. ki sein jih pisal, mi tvrdka še odgovoriti ni hotela.
Kot zaveden delavec bi bil moral to zastopstvo odkloniti, ker tem b prodajo opojnih pijač ljudi samo poneumnjeval. namesto do bi jih nagovarjal k treznosti. Ker sem bil pa brez dela in sred-aitev, sem se moral oprijeti, kar tni je prišlo pod roke. Umreti od glada ni ravno sladko
fte l sem zadolžen okoli po kolonijah. da grabim za druge bo-gatstvo. V začetku je še šlo, a ko so se delavske razmere siab Bale, aem tudi ja obeutit krizo. Vzrok so bile tudi vedne pritož be od strani odjemalcev, da nl-aem imel več toliko zaupanja pri odjemalcih.
Ko sem prišel drugič v Brougb ton, Pa., ao ae pritožili, da ao dobili • premalo blaga. Čettidi new pravilno poslal naročilo, in letele ao name različne psovke, čeravno je bila vaega tega kriva tvrdka. Očitali ao mi tudi, da so dobili drugsČno blago kakor ao ga naročili. Odtod *em odšel brez naročil. A tvrdka se ni zmenila zato, trpeti aem inoral aam dvodnevne stroške.
Iz Ambridga in Aliquippe ae mi je očitalo, da ao dobili slabo blago in da je slivovka smrdela.
Manj blaga ao dobili, ko sem pravilno poslal naročila v Dun-lo, Garrett, Meadow Lands, Can-nonsbiirg Pa fz T>unlo se mi je
tudi poročalo, da je bilo žganje slabo in polno smeti. I/. Cthje maugh, l'a. se je eden pritoži^ da je bilo vino slabo in da ga ni mogel uporabiti še za jesih. h'r. Kumer iz Fitz Henry. Pa., pa še 1 gal. žganja dobil ni.
Kadi Vid Pirca iz Willock, Pa., ste mi tudi vedno poročali, da niste dobili $5.50, .ko mi je potem ou dokazal s potrdilom pošte, da je odposlal denar že 17 septembra ter ga dobil vrnjenega. To so vzroki, da sem začel izgubljati zaupnost pri odjemalcih.
Kako je bilo z vinom. V Clev. Ameriki ste oglašali cene letošnjega vina brez vsake pripombe, da so te cene samo za cleve-landske odjemalce. Moteč tvrdki dobro, dobil sem več naročil za vino ter si obdržal %. Nato mi je tvrdka pisala, da so te eene samo za (Tevelandčane ter mi tudi poslala cene za zunanje. Preberite ta oglas in videti boste, da se j«» tikal vseh odjemaleev po Združenih državah ter da Clev. Amerika ni list samo za Clevelaud ainpak za celo Ameriko.
Nadalje sem dobil pri nekaterih salonccjih iu drugih naročila, za katera si sploh nisem pridržal %, a ko sem za nje vprašal, nisem dobil nikoli odgovora. Ky sem pustil zastopstvo, sem si jih sam pridržal. Prosil sem Vas tudi za celokupen račun, a dobil sein ga pred kratkim tako zmeša-nega, da se sploh ni bilo spozna ti. Prodal sem Vam čez $2,000 (K) blaga, a Vi ste poslali račun za čez $600.00. Kje je drugi denar? Kdo si je krpal žepe? .laz ne. Zakaj tirjate Mr. Bernhard-ta v Conemaugh, Pa., za prvo naročilo, ko ste vendar prejeli denar? To morate imeti lepo upe-liano knjigovodstvo. •
Po nekaterih krajih so mi pra vili, da dobe od drugih tvrdk boljše blago za manjšo ceno.
Da ste trgovsko naohraženi se vidi tudi iz tega, ker ste odjemalcem poročali drugačne cene kakor meni.
Verujte mi, da mi z Vašo noti co v listu niate popolnoma nič škodovali na mojem ugledu, kajti jaz grem naprej po svoji začrtani poti do cilja. Ce morete i-meti tako mirno vest kakor jaz. Vam čeatitam.
Louis K veder.
Op. Za vaebino odprtih piaem ne odgovarja uredništvo.
SEJA EKSUKUTIVE J.S.Z dne 12. decembra 1914,
Nav/.o^i ee Krpan, Polovina, Petrich, Huaa, Dubravac, Aavs, Bajakič, AleA, Be lamarir.k, Oodina in žikič, Kokotovirh. Od uadsornega odbora ata navzoča
M h v rich i n Tratenjak j od odbora za tiskamo J. Zavertnik ml. Od urednikov ata navzoče E. Kriatnn od Proie terra in T. Cvetkov od Rad. Htruie. Predseduje Krpan. Modr. Dubravn«' omenja, dn je v lokalu neki ¿luvek, ki bi rad \/«1 v uajetn tiakarno, za to miali bi bilu dobro, ve ga odbor takoj zaeliii. Po ajegovi za aliAbi »e zakljuri, da ae zadeva prepuati 1»ubra vcu, Z i k i e ii iu M avrir li u, ki naj bolje cutebo poznajo. — Na to ae prelita zapienik zadnje aeje iu aprejme. Prelita in na /nanje ne vzame reaigna < ija aodr, lli^ii-u kot ¿lana ekat'kutive, W«*r mu valed /apoaltinoeti ni iuo|{o«*e priaoatovati aejam.
Hojhff-Petri«- porodu, da j« konferen • a iz\4t!ilH v i* ¿je število odbornikov' za t.ftkarno, v nadzorniAtvo iu j>1. odbor, iti p.n dobil od tajniku koiif«*rerK-iicna odboru ae nobenega porodila o imenih i*v(djen**t. Med temi je bil izvoljen kot uauieatnik M»dr. B*'|<ié», ki je re-•i^niral kot « Inn ekiekutive tudi aodr. A'kiè, ni je prisoten iu meni, naj bi l meato Dcgïéa. To ae iprejme. >odi. Mavriek izjavlja, da bo izpo >di «1 j ■ ri • fM^nikii k(»ufeienlnej(a (»d Immu poročilo o izidu volitev ra/nih odborov, tako du tin dobi tajništvu v uaj-Wrajwfiu èaau.
t^odr. Dobrav ue poroča, da je kou-ferenca |»ri|K>rocilu. nuj ae nabavi bond za blagajnika ivezae tiakarne, ki uaj ne preneha $'.'000.00. To se.vzame ua zna nje.
1'ori^ilo aodr. J. Ozanit-a j<lede tain-buric, «e vzame na znanje. - Sodr. Zi-kil pravi, da a(» t a m b urice aeduj une tek kluba At. 2S, (e ae pa klub v Calumetu obnovi, bodo zopet laat tain<4njoga klb«. Masri/- vpra&uje, koliko je bilo tamburic, ker v poročilih ne atoji število. Nalaga ae tajniku, naj pifte |h» tozadevna pojasnila.
Glede Itomla blagajnika, ki opravlja fond ¿vezne tiakarne at* zaključi, da ae ■ abavi bond od Surety ('o. Itoud lira (i tajnik.
t'ita *e dopia kluba ^t. |.*50, ki p(»-(wajo, da ho izključili člana in aieer esor in liât il nega zadržanja. Za-zame na znnnje, tajniku pa pi-e klubu, č»- ao ne [»ri i/, vrnili po pravilih. ■ ta ae dopi» kluba nt. <», k ¡izključitvi ravnali po pravilih.
i" i ta se dopia klubu At. 0. ki i/.klju-••uje Mijo Vrevičn, radi treh prestopkov: nemorfilno«ti, nered not» t i v vodenju klubovih knjig in ker i^.e d ineae cev ni plačal članakih prispevkov, Oita ae dopia i/. NVakegann, ki por»» njo. da jim ni mogoče |X)<dati ime kandidata zu izvolitev ¿lana v nadzorni (Klbor, ker klub /> par meaecev u. imel i»i. To !•»• vzame na znanje.
Klubi At. 10(1, S7 in 10,1 j»oro»ajo. da valed goa|»odar?»ke depresije za ne določen »a» prenehajo!» poslov >mi jem. V z« to na znanje.
Konferenčni odbor zn \Viaenn»;n Jte li imeti govornika za Keaosho, Kacine. Milwaukee in W. Allia, in aic»»r zače 'kom januarja IHIÔ.
l'redlnyan je aodr. Cvetkov, ki od klanja. Pot prevzame aodr. Polovina.
Preči a ae dopis kluba At. I. ple»le novega iniciativnega predlog« v obli ki izmene pravil. Klub poroča da je po zaključku seje kluba odbor treh iz-delal pravila, katera bodo kot nn»lo mestni iniciativni predlog prejAnjemu
-	po eksekutivi zavrnjenemu |>redlo gu. Izmed teh »Iveh ae glsai poročilo
-	naj ekaekutiva izbira.
Petrich predlaua odlnir treh iz vt»ake narodnosti po enega, — ki nnj pregledajo osnutek in |N)r(M;ajo o njem na bo»|oči aeji eksekutive. -- Sodr. Za vertnik omenja, «la ima ta odbor aamu pravico piegledati pravila, ne pa ki» j črtati ali popravljati. Petričev preil log sprejet. V ta odbor *o izvoljeni Cvetkov, Polovina in AleA.
Tajnik poroča »In je bilo v mesecu novembru raz^x»čanih 15«7 članakih inark.
Sooialiatični klubi <«»| He ustanovili in prijavili iz Bo. (»mahe, Nebr., in Rin-go, Knna.—To ae vzame ua znanje.
Zsvertnik čita list od advokata, ki daje r»eavete za razpust inknrpornrim ne tiskarne. Nalaga ae mu, da akliče v uajkrajAeiu čaau sejo direktorija. da ae izvede razponi tiskarne.
V korist rrere omenja »ndr. (Iodine, je |M»trebno nekaj ukreniti glede pil če tajnika; kajti zveza pada na članstva, pa je treba gle«lati, da ae Atedi. Priporoča da ae znifta tajniku plača. AleA je mnenja, naj ae mu odvzame pomoč,nik. Polovina je proti znižanju tajniške plače, kakor tudi proti temu, da se mu odvzame pomočnik. V tem tonu govori tudi l>ubrnvac.
(»odina pravi da ima skozi pomočnika " Rad.' Strata'* pomoč, "Proletar-rec " pa, ki zadnje čaae prav alabo atoji, nič. Treba je pomagati "Proie tarcu".
8«dr. Cvetkov pravi, če je mogoče gl. tajniku izhajati brez pomočnike, nima nič proti temu, če mu ga odbor nd-vzame; ob enem pa predlaga, da ee
olrtarcu'' pomaga, če je rea v taki stiski, kakor to trdi sodr. Godiua.--Aavs pravi da ao tudi pri " Proletsr ea'' zniiali plače uredniku iu upravniku; zato je uiuenja, »la bi tudi gl. tajnik lahko izhajal z nitjo plačo. Pomočnika naj ai plačuje aaui. Polovina pred laga uaj ae da " Proletarcu" flOO.iS» iz zvezne blagajne, je pa proti /niftu-uju plače ali odvsetju pomočnika.
Petrieh jmjaaui, da ga plača skupna stranka in da ue bi torej njeguva pla ča j»rav nič izpremeuile finaaeijelne-ga položaja. Je pa «ploh proti vsakemu znikanju plač, naj bo to pri zvezi ali pri glaailih. .le tinli proti odpravi pomočnika. Treba je najti drugo pot; taka ekonimiija ju alaba.— latega mnenja je Trat«'iijak. Vname ae debata, katere ae vdeleže hubravac, («odina, /avertnik iu AleA. Koučno pre<llaga Petrich, uaj kupi zveza ostale delni-«e J. I». T. I»., katerih je Imje Ae (J ali aeitem na prodaj. Na ta način bi imela zveza ob enem direktno kontrolo nad liatom tudi po zakonih države Illinois.
Pooblašča se tajnik, naj izplača svo-to, kolikor deluie J. I». T. I», je še na i h* oda j.
Sodr. Polovina poroča o avoji agitaciji po Miuuesoti. Pravi »la je obdržal ■PJ »kodov iu uabral lep»» Alevilo naročnikov za " Hadničko Stražo" in " Proletarea'Agitacija za "Prole-tarea" — pravi je bolj težka, ker mu nasprotujejo "avobodaAi" od "l«l:ia Svobode", ki mialijo, «la ]e v /ve', a socialistično atranko.
I>alje omenja »la j«* a»»»lr Sušnjar, ko ne je luudil v Miuueaoti, govoril v aa-eionalisti*'Uem tonu, kar gotovo ni v prilog našemu gibanju.
Pravi, »In je imel a potjo »tetecit. Ko je odpotoval je i/.pmodil od zveze vale»! tega je primoran a|«elirati na ek «ekntivo. naj mu-to s v oto kreditira.
Petrich predlaga naj ae ao»lr. Polo vina obrne nujpreje do državne orga II i zarije v Minnesoti. ki ga je (nivabila, n »'•»• ona ue pokrije defici'n. naj ae »brne ponovno na ekaekutivo. To ai-«prejme.
Cvetkov pre«llaga, »la ae razAiri delokrog zveze, pa je mnenja, naj bi ae vpeljal biro za informacije o odbavl • lela; aploh o k retan ju delavskih raz mer. Petrich pravi da bi tako po»|je tje zahtevalo preveč odgovornosti na prnm tistim, ki bi ae zanašali na infor mar i je o delu. To -- pravi — bi tudi iivirab« »lelo /.a našo propagando. Mae* itja, je, da je v prvi vrati »lolžnoat drža ve. »la skrbi za brezposelne. Zveza ima raztegniti avoje delo na kulturnem polju, na kar pa valed alabih časov tudi ni mog«wvr misliti. Sicer j»- pa treba sliAati o tej zadevi mnenje skupne «trnnke.
O zadevi g(»vori še Kristan, ki je mnen ja, da bi delo same zveze brea sodelovanja skupne atrsnke v resnici ne imel" nobenega pomena, k«*r ae /a leva tiče eele Amerike.
Sodr. Polovina predlaga, naj <«e razprava o brezposelnosti na-lnlju je li« bo-loči aeji. «I. tajnik naj pa med tem dobi informacije i/, wfl. atana. To se sprejme. Zaključek seje.
li. Kutuznvič. zapianikar.
Predavanje v klubu št. 1.
Soc. klub štev. 1. v Chicagi ima svojo prihodnjo sejo v |>etek. I"», t. m. ob H. zvečer v svojih klub škili prostorih na zapadni 26. cesti in Springfield «ve.
Po seji predava soditig Ktbin Kristan o predmetu:
Kulturni cilji in socializem.
Vse člane kluba, pa tudi druge «odrnge iu prijatelje vabimo na to predavanje, ki bo gotovo zanimivo.
Ker dnevni red ni obširen, bo seja kmalu končana in predava nje pride kmalu na vrsto.
Oodina tajnik
Križi, ki jih dajejo vladarji vojakom za čast. jim ne olajšajo k rižev, ki jim jih nalagajo v božični imenu.
Nemški kajzer je šel zopet med »»ritligarje. '/.n vso Kvropo bi bilo bolje ee ne bi bil v svojem življe-liu nič druzega kakor pridigar.
NAZNANILO!
Naznaiijamo, da so "Družinski koledarji" vsi razprodani in ds nal nobeden vti za istega ne poilja naročnine, ker jih nimamo voč v zalogi. V slučaju, da ima kdo še več<e število koledarjev, katerih ne more razprodati, naj nam iste vrne po expressu.
Dotični, kateri so naročili kole d ar je in še ne olačali naj nikar vedno ne poprafcijejo za cene in račune. Zaključek direktorija " Juoslovanske delavske tiskovne družbe" ao glasi, da se za to leto nri najboljši volji ne more dati nobenega popusta. Račun si toraj Isbko vsakdo naredi sam. Pošlje naj toliko man je kakor po 35 centov komad — kolikor js plačal expr«ssnih itroikov!
B. Kristan:
0 BOŽIČU
/emlja je bila bela. nebo pa ai-vo. Debel sneg je ležal po tleh, po strehah, po drevju. Nebo pa je bilo enakomerno zavito v daleč, daleč raztegnjen siv oblak, vse obzorje brez vsake druge nijanse, brez vsake pičice kakšne druge barve. Po hišah so kurili v pečeh, na cesti je bilo kaj takega nemogoče. Zato so bili ljudje po hišah, vsaj po nekaterih, zadovoljni; |ni ulicah pa so evokotali z zobmi, drgetali po vseh udih, stiskali roke v žepe, energičnej-ši pa so izpuščali včasih kakŠuo prav krepko kletvico v mrzli zrak ki se pa zato vendar ui hotel o greti.
Večinoma pa so bili oni, ki sploh kaj imajo, dobre volje. Božič — v tej besedi je nekaj čarovnega.
I	u takrat je bil Božič. Seveda niso opravičeni vsi slavospevi, na meiijeni temu prazniku in marši katera božična idila izvira samo iz plodovite domišljije pisateljev; tudi o tem času je na zemlji mnogo več tragičnih ali pa vsaj neve-selih prizorov nego radostnih in vznašajočih. Pa, odpustite. Nisem se namenil, pisati študije, temveč povedati sem vam hotel samo neko dogodbico. Nič poaeb-nega. Kajti prepričan sem, da se dogaja na tisoče takih in podobnih stvari. Saj je vzlie vaej raznovrstnosti vendar v ljudskem življenju tisoč momentov, ki vse spajajo. In zato ae mi zdi skoro nemogoče, da bi povedal kaj popolnoma nezaslišanega, kaj takega, kar se je samo enkrat zgodilo v vseh vekovih. Tako izred nih dogodkov ne poznam. Torej moram ostati pri navadnih rečeh iu nasledilo dogodbico pripovedu-iem radi tega ker me bližajoči ae Božič spominja na njo. Prvi del so mi povedali ljudje, ki so starejši od mene in poznajo dotične razmere. Drugemu delu sem bil sam priča. Pa, da ne lažera; pripovedujem vso stvar pravzaprav iz egoizma, ker se bojim, da bi bil o Božiču zelo žalosten, ako bi mo tal sam misliti na ta dogodek.
I.
Bil je torej dan pred Božičem V hiši trgovca Drobnika je bilo jako živahno. Kupčije so bile dobre, kar je o takih praznikih jako važno. Kadar je pri hiši denarja. ni vzroka, da ne bi bilo veselo. Pripravljali s«» se torej že več nego teden dni na prazdnik, ki se ga vesele stari in mladi ljudje. Drobn i k in njegova tridesetletna soproga sta imel« otroka, sedemletno dekletee Natuško, ki je pisala že pred štirinajstimi dnevi tlezušku dolgo dolgo pismo, na-števši mu vse svoje želje, kar jih je gojilo njeno otroško srcé. Kakor j»- bila majhna, je bilo teh želja dovolj, a bila je vendar prepričana. da ji Božič izpolni vse. Samo radi ene ui bila tako gotova, in prav ta ji je bila najmilejša. Drage volje bi bila sklenila z Je», r škom kompromis tako, da bi bila žrtvovala kakšno punčiko, knjigo s slikami, ali pa celo tudi zaželje-n» kuhinjo, ako bi le prišel Až-manov Ton če ua božični večer k njim. To je bil devetleten fant, s katerim se jV \atuška često igrala iu včasih sta šla tudi skupaj v šolo ali pa iz šole. Ažmšn in Drobnik sta bila dobra prijatelja in njuni soprogi sta bili celo nekaj v sorodu. Tako sta se otroka seznanila. Včasih je šla \a-tuška k Ažmanovim, včasih je prišel Tonee k Drohnikovim in staršem je bilo to povsem všeč, ker so vi prihranili mnogo skrbi radi otrok, ki v teh letih ne morejo živeti brez družbe, pa bi fbili sicer uhajali na ulico in kdo vé katn pa pri tem zašli v slabo druš eino	-
Natuška i Tonče sta bila po svoje tudi jako dobra tovariša. Njiju igračke so bile nekako skup
ii	h last ; ee je imel eden njiju kak sne slaščice, jih je moral tudi drugi okusiti, in če sta skupaj kam Sla. sta se morala vedno držati za roko.
Natuški se je zdelo nemogoče da o Božiču ne bi bila s Tonče-tom skupaj. Kratko malo nemogoče. Zato je tudi pisala Jczušku. naj poskrbi, da oče in mati povabita Tončeta na božični večer v svojo hišo, kajti to je vedela, da j ona tisti dan ne more k Ažmano-! vim. Vendar ae je bala, da bo njena prošnja zaman, kajti igrač
ke, in knjige in obleke prineae Je-zušek lahko iz nebea, Tončeta pa ne. No, alučajno ae je zgodilo, da ata bila Ažmau in njegova gospa za Božič sama povabljena k neki znani viaoki rodbini v («radee in če bi bila odklonila vabilo a ka-kianim koli izgovorom, bi bila zamera gotova. In ko je Drobnik, ki je kdo ve odkod izvedel Na» tuškino željo, vprašal Ažmana, a* li bi pustil Tončeta ua sveti večer k njemu, je le ta prav veselo pritrdil.
In tako ae je zgodilo, da ae j« Natuškina želja izpolnila
K j, to je bilo veselo takrat o-krog božičnega drevesa na kate. rem je gorelo nešteto avečic in na čigar vejah so se avetili zlati orehi in neštete druge malenkosti, raz-veaeljujoče otroško arce. Okrog pa ao bili nakopičeni razni darovi* za Natuško in za Tončeta in za o-Četa in za mater. Otroka nista vedela, kaj početi samega veselja. Plesala sta okrog drevesca, tekala sta 8edaj tja, sedaj aein, pokazo-vala sta drug drugemu in starišem darove s kratka, verjela sta, da jc podobno tudi v nebesih.
To je bil svet večer, katerega sta se oba dolgo spominjala. Še večkrat sta pozneje oba, kadar ae jima je primerilo kaj lepega, deja la: to je tako, kakor takrat o Božiču.
f'as se ni ustavil ob tistem lepem Božiču. Neustavno je hitet v večnost, niti za hip ni obstal Iu tako ao Natuški in Tonetu minevala otroška leta Za oba je prišla doba, ko ae dogajajo prve večje izpreinemhe v Človeškem srcu ; čuti se vzbujajo, poatajajo za-vednejši in življenje dobiva prvič neko globokejšo veljavo. Nekatere ljudi zadene to nekoliko prej. druge pozneje, pravijo, da nekaterih sploh nikdar; ali teh mora biti jako malo.
Natuška in Tone nista s štiri najstimi, petnajstimi ieti sanjari la o tajnih pripovestih zvezd, nista si priznavala ljubezni. Ali ko je Tone odšel po dovršeni gimnaziji v Gradec na vseučilišče, je bilo obema težko pri srcu. Vsaj temno ata slutila, da ju veže nekaj močnega in da je med njima nekaj sladkega, prijetnega, — več nego otroško prijateljstvo im navada skupnega občevanja. Ko se je Tone odpeljal, je stala Natuška dolgo na kolodvoru. Na o-beh straneh je bilo slišati nekaj vzdihov in celo nekoliko solza je (»oteklo.
Tone se je vrnil na prve počitnice. Natuška je prav tedaj dovršila svoje nauke na višji dekliški šoli. Nosila je seveda že dolga krila iu rekli so ji: (lospiea Natalija. Mladi, pa včasih tudi starejši gospodje so upirali vanjo poželjive poglede, kar je bilo zelo umevno, kajti bila je lepa kakor model za kako Venero. In to je bilo od začetka sveta tako, pa o-stane menda vedno tako. da lepa dekleta ugajajo moškim. No, Natuška se ni zmenila za to in če jo je kdo i^jiozar jal. da je že toli kim gospodom zavrt i I a glave, se je le poredno smejala. Kdo vč. kaj «je mislila!...
Tudi v hiši očetovi so se zgodile razne ispremembe. Zadnja leta je bila kupčija izredno srečna in Drobnikovo premoženje je naraščalo, da se je sam čudil. Včasih je denar kur deževal v hišo. Drobnik je razširjeval kupčijo, kupil je novo, veliko hišo, vilo na deželi, pristopil je raznim delniškim pod jetjem, s kratka : ne da bi sam vedel, kako se je zgodilo pravzaprav. je postal velik gospod.
Ko je Tone prišel prvič iz (Jrad ca, se je kar čudil.
Drobni kil je njegov novi položaj nalagal vsepolno novih socialnih dolžnosti. Vsaj domišljaj si'je to in njegova .soproga ga je zlasti nagaujala, naj m> "pokaže". Po zimi so v novi hiši prirejali plešo ve, soareje, čajne večere, po leti pa izlete in piknike. Neki dan so tudi Toneta povabili na "partijo" na deželo, kar je on sprejel z naj--večjim veseljem.
Dolga vrsta kočij ae je odpeljala v Ilruškovieo, kjer je Drobnik imel avojo vilo z velikim vrtom. Za vasjo-je bil hrib, obražčen s starim, krasnim gozdotn.
Vsa družba je za jut rk ovala v vili, potem pa so se peš odpravili v gozd. Imeli so s seboj malo godbo, angležke igre, jedi in pijač, in vae je bilo veselo. Zlasti mistiins.
Tone in Natuška sts hodils sku-
PBOLBTA R EC
paj, ako au aine sploh govorili o hoji. Kajti tu so je skakalo, tekalo aeiutertja, poreduosti ni bilo ne konca ne kraja. Natuška in Tone ata se prijela za roko, pa sta jo ubrala navkreber, da se je kar pražilo za njima.
—	Kdo naju preteče t
Mnogo parov je teklo za njuna, ali menda nihče ni imel tako dobrih nog kakor ona dva. Prva sta prispela na grič in dolgo sta morala Čakati, dokler je prišla družba za njima. Pa ona nista niti opazila tega. Od tekanja sp«'hana, sts globoko dihala, lica so jima žarela, oči so s»» jima svetile. Se vedno sta s«' držala za roko, ne da bi iz-prcgovorila besedice. Ali bilo je, kakor bi si bili roki pripovcdovsli — mnogo — milit, ljubih stvari.
Družba je našla pripraven prostor, kjer se je utaborila. Igrsli *o lawn-tennis, jteli si, godba je svi-rala in končno so začeli plesati. Ah, kako so s«' vrtili po mehkem mahu! Natuška in Tone nista niti pomislila, da bi se moglo še komu na svetu tako dobro goditi, kakor njima. Menda sta tudi največ plesala .Seveda s«' je morala Natuška včasih tudi s kakšnim drugim gospodom zavrteti. Tone je moral tudi drug«' dame poprositi plesa, ali največ sta vendar skupaj plesala.
Bil je zopet krasni dan. No, pri-Selj«' večer in zabava s«> je morala zaključiti. Družba se je z lampi-joni'in bakljami vrnila v vilo, kjer so vsi prenočili; drugo jutro pa so se odpeljali nazaj v mesto.
Natuška je bila srečna, kolikor le more biti srečno dekle v njenih letih.
A ko so se gostje poslovili, jo je mati poklicala, ter ji dejala:
—	Čuj, Natuška. Opozoriti te moram na nekaj, česar sama menda še nisi pomislila. Včeraj si se neprenehoma družila z Ažmano-vim Antonom, vedno si plesala / njim. To pa ne gre. Saj veš, kakšen jc naš sedanji položaj. Ti si sedaj, hvala Bogu, bogato «loki«* in lahko izbiraš med prvimi snu* bači, katerih se ti ne manjka. Až-uianovi nimajo ničesar. Bilo bi ja-ko nepremišljeno, prezirati to dejstvo. S kratka: oče in jaz želiva, da bi s«1 vedla bolj rezervirano na pram mlademu Ažntanu.
Natuška jo je pogledala čudno, skoro bolestno. Ali bila je poslušno dete. Niti besedice ni zinila in posihdob ni več toliko plesala Tonetom.
Počitnicc so kmalu minile in mladi Ažman s«» je odpeljal na Dunaj, da nadaljuje vacučiliake nauke.
III.
vsaj deloma dostojno živeti s ženo
m hčerjo. To je bila tem večja briga, ker se Drolmikova ni mogla odvaditi lepim toaletam iu podobnim rečem, katerih tli brez denarja. Iu z agenturami je bilo težko zaslužiti toliko.
■nežni plugovi niso mogli sproti pospraviti. Zunaj na polju pa je ležal ua debelo, da se je človek, ki je zagazil vanj, čez koleno udiral V belo uaslago.
Sedaj je nehalo snežiti, nasto-Jpal pa je mraz, da je vse škripalo.
Natuška torej ni bila več " par-1 No, pa vsaj gazi so se sedsj lahko
Nihče ne more gledati v bodočnost — tudi Drohnikovi niso imeli tega daru. Da so vedeli, kaj s< zgodi v dveh letih, bi morda ne bili opominjali svoje Natuške, naj se ne peča toliko z Ažmanovim Tonetom . . .
če je bilo takrat še res, da s« Natuški ni manjkalo oboževalcev, s katerimi bi bilo tudi resno računati za gotove slučaje, je vzeti v pošte v, da je to bilo pač takrat res; v dveh letih se je ps to izpre menilo v marsičem. Natuška je bila še vedno lepo dekle. Se vedm • - tako so govorili tisti, ki noaij« v sebi Faustovega vedno zaiiiku-joče ga duha. Nepristranska sodb« pa je morala reči: Natuška j« krasno dekle in od dne do dne postaja Se krasnejša. Njene oči, k so bile nekdaj samo lepe, so po stale sedaj tudi izrazite. Nekaj globokega je bilo v njih, kar jc pripovedovalo poznavalcu ljudske duše čudne povesti o življenju razvijajočem se in mogočno valu jočem v dnu srea. Ali tisti, ki so se takrat vrteli okoli Natuške in ji šepetali ljubeznive besede v uš« sa, niso čitali v njenih očeh. Oni so računali hladno in premišljeno Matematika pa je eksaktna veda in njeni problemi se spreminjajo z izpremenjenimi številkami. Mn< goštevilni Natuškini oboževalci so računali danes drugače, nego nred dvomi leti.
Drobnik jo bil izkušen trgovec pa vendar ni bil dosti premeten Nenadana sreča ga jo storila preveč predrznega; v dveh krat kih letih je bilo veliko premoženje izgubljeno. Razna podjetja, na ka terih jc bil angažiran, so propala in polomi so požrli njegovo novo hišo, vilo in ogromne svote de narja. So vesel je moral biti, da ni bilo hujšega. O nekdanjih kon ccrtih, plesih, izletih ni bilo več govora; Drobnik je moral skrbeti
tija". — Njeni nekdanji oboževalci pa 1 sa rekli potihoma: "Saj nismo neumni!" in izginili so drug za drugim. Drohnikovi soprogi ni bilo več treba sprejemati mnogoštevilnih posetov.
Natuški ui bilo žal tega. Saj se ni nikdar dobro počutila uied onimi gladkimi figurami, ki so vedno tako govorile, kakor so se naučile iz raznih "Kompliiiientirbueher", a niso imeli ničesar lastnega v ao-Materi pa je bilo žal, kajti izginile so ji razne lepe sanje.... Tudi ona je slišala, da pride Až-manov Tone zopet na nekaj te-lnov domov, ali ona je ostala avnodušna ob tej vesti.. Natuški pa je nekaj zabliščalo v očeh in v srcu jo je nekaj si>eklo. Spomnila se je nekega lepega svetega o če rs iz onih časov, ko je bila še >trok iu misli so ji tkalo trak iz mili let do trenutka sedanjosti .. .
Tone je res prišel. Bil je že pravi mož, ki je znal samozvestno nastopati. A notranjost mu ni bila tako krepka iu sauiostalna, kako* »i bilo soditi po njegovi zunanjosti.
Drugi dan po njegovem priho-lu ga je Natuška srečala na trgu. Pozdravil jo je kakor izvcžhan iavalir, vendar se je Natuški zde-o, da je v .njegovem poklonil Sr nekaj druzega, nego formalna u-judnost. Nehote se mu je nasmehnila iu njena roka se je lahko tresla, ko jo je on krepko Ntisnil.
Imela sta si pripovedovati marsikaj; prva ura j«' Itila prekratka za to. Torej ni bilo druzega, nego shajati se bolj pogostoma. Priložnosti za to sta imela dovolj in nikdar nista bila v zadregi za snovi.
Natuškina mati je vedela, da sta njena hčerka in Ažmanov sin pogostoma skupaj. Ali sedaj ni več poučevala hčerke, da bi bilo neoprostivo, zabavati se s Tonetom, a Natuška tudi ni več mislila na tiste dobre sveto, ki jih ji je bila mama dajala pred dvomi leti. Ali neki dan jo Ažman poklieal sina, ter mu dejal:
Tono, ti si že razumen in prav za prav bi moral sam imeti dosti pameti. Ali meni se zdi, da si se več učil v knjigah, nego v življenju. To je že stara stvar, da morajo včasih starši skrbeti za svojo otroke in jih poučevati tudi takrat, ko so že odrasli in ko bi se starši lahko marsikaj učili od svojih otrok. Ti si morda učen, bolj nego jaz, saj nisem bil nikdsr na vseučilišču, tudi v latinske šole nisem hodil; ali v življenju sem se učil in to umem bol je od tebe. Čuješ, to ni pametno, da hodiš toliko z Drobnikovo Natalijo. Saj veš, da imajo ljudje dolgo jezike in dekletu bi to utegnilo škodovati danes jutri. Morda si celo sa ma dela nadeje, ki se ne morejo izpolniti. Kajti vzeti vendar no moreš dekleta. Drohnikovi so popolnoma dogospodarili. Prav ničesar nimajo več, jaz poxnam dobro razmere. Izgubili so več ing«» Iiudjo vedo. Kdo ve, kako bo, kadar stari zatisne oči? Same dolgo ve imajo. To dekle torej ne mor« biti nevesta za tebe. In «V xi k«la.i misli) na to, izbi j si stvar iz glav«». Nisem ti še povedal, da so naš« razmere sedaj drugačne. Jaz win vedno kupoval srečke človek n« more vedeti, kai se zur«t«li no iti zadnjič sem zadel. Bila je lepa svotiea. Mi smo sedaj boirati ljudje. Ti boš ložj«» Študiral, nogo <!»>-sl«'j in ka«lar narediš d«»ktoria. t; no bo treba iskati kruha po tujih pisarnah. Sam svoj gosp«>dar boa lahko in lahko si izber«>š ženo, ki ti prinese kaj v hišo . . .
Tone s«> je popraskal za usesT Očetove besed«' mu ni*«> bil«» prf-ietne, ali notranjost mu ni bila ta-ko krepka, kak«»r bi bilo soditi po njego zunanjosti . . .
Kmalu se j<» zopet «nlpoljal na Dunaj,.da bi tam dalje študiral in naredil svojega doktorja ...
IV.
&tiri«l«'s<'t let jo minilo. Oh, koliko življenja! Koliko upanja in razočaranja, koliko dela in hoja. koliko veselja in žalosti!. . .
štirideset let . . .
Zima jo.
Skoro štirinajst dni jo naleatvsl *neg, sedsj droben kakor kaša, sedaj kak«»r velike cunje; toliko ga
kako da zasluži toliko, da moro l je bilo, da ga po uliesh ljudje in
naredilo, no «la bi s«' bilo bati, da iih sn«*g v pol ur«' zopet žamete. In to je dobro, kajti lioeoj je sveti večer in ljudje imaj«t mnogo opraviti na ulicah. Zvečer bodo prižgali svečice na božičnih drevesih, |m> vejah bo treba razobesti zlatih orehov in sla«lčic, na miz«- bo treba položiti različnih darov za otroke in za odraale. Vs«-ga tega treba nakupiti po pro«lajalnieah in potem skrbno skriti pred rad« -vodnimi očmi onih, katerim so da rovi namenjeni. Kajti otroci noče-j«t ž«- več verjeti «la jim prinaša '«•zuSek sv«' tiste lep«' reči, ki so jih bili napisali.
Po ulicah jo v s«* polno 1 Ju« li. Vsi imajo opraviti, vsi kupuicio darove.
Vsi. Ne... tu med množico koraka počasi sključ<'iia starka, ki se ustavlja včasih pred kakšnim proda-jalniškim ¡zlogom, kjer se žar«* električne tulpe. Semtertja posto-ji dolgo na mestu in gleda one krasne predmete, ki ao tu izloženi, da bi vabili kupovalcc. Ali nikjer n«' stopi v prodajalnico, nobene reči no kupi. Ka«lar s«- j«' naveličala, dvigu«' počasi glavo. Njen«* oči so mrtve, lica vela. V njen obraz s«» vrezano ostro črt«» med gubami, razt«'zajočimi s«* na vs<- strani. Pred «irugim oknom postane zo-pet. Tukaj prodajajo obb-k«-, svilo in pod« in n«' reči. Kakor j«- t«» no bi zanimalo, se je tedaj nejevoljno obrnila in počasi «»«(korakala «la-je. T+"žk»> je bilo reči, ali j«' in>g» drsaje postavljala pr«-«l s«*, ali jih j«* vlekla za s«'boj. Dasi je bil«» njeno gornje telo \i«l«'ti majhno, k«'i* j«- bilo pop«duoina zgrbljeno, jo bil«» vendar oiVvidno pretežko za nj«'iii nogi. Ali starka najbrž«' ni mislila na to. Kd«> ve, ali je sploh mislila kaj / Korakala j«' p«) ulici, kakor bi moralo biti tak«), m* p«> svoji volji, temveč vsl«'«l noie sile, kat«'r«' pa gotovo ni ume-la, morda uiti čutila.
Pre<{ bližnjo izbtžbo s«' je zopet ustavila. Tukaj so bile razstavljeno in razob«'S«'in» raznovrstne i-gračko, ki razveseljujejo otroška srca: bobni, sahljioe, puške, les«»ni konji, petelini s pobarvanim p«*r-j«*m in s piščalkami, kuhinjska p«>-s«xla in še neštevilni drugi pred-meti, ki'«l«»lajo starš«'in neskončne preglavice, katlar morajo igrati vlogo Jczuška iu ugibati ž«'ljo pridnih ali pa tudi ne pridnih o-trok. V tc igračke m* j«» zagledala starka. In njeno nagubamVno lice so je z a trenotek spremenilo. Bilo jo vi«l«'ti, kakor bi s«» bilo razlilo nekaj zelo blagega po tem obrazu in v očeh ji je nekaj zasv«'tilo, kakor bi se bil za hip mlad«'iiiški o-genj povrnil vanje. Morda s«» s«> dvigali v njeni duši davni spomini, spomini iz minolih, menda pozabljenih časov, ko so tako igračke š«1 razveseljevale nj«'iio srco...
Dolgo, dolgo jo zrla sk«»zi st«'-klo. Ootovo jo razgledavsla vsak prcilniet posebej. Na stolpu j«' ura že večkrat bila - ona ni čula ni-česar. Včasih j«» mr/li v«*t« r «»atr«»-j«' popihnil, «la j«> prodrl skozi «»-bb ko do kosti. T««lai i«' pritegnila velik«» obnošeno ruto, s kat«ro s«> j«1 bila ogrnila, tesneje «»koli sebe. Komaj je bilo videti, «la s«» j«-str«»sla, inače so ni ganila. Cd«»<lala j«» igračke, kakor bi jo bili bo. benčki in lončki in vrtuljk» obča rali.
Po crkvenih stolpih so ure bile — devet. Tu«li najmarljivejši tr govci so ž«' zapirali- svoje proda letnice. Iz trgovine, prod knt«'r«» i«* stala žena* jo stopil mlad po-močnik s kliuči v roki.
K j, starka, domov |»ojdonn». ^veti večer jo. p« devet )«• ura.
Starka ira je pogledala. Kn hip i«» bilo. kakor ga ne bi umela. Potem j«» nekam jezno mahnila z roko in v očeh se ji jo pokazalo nekaj mračmga. Pomočnik jo /n pri železni» ruleto' pred oknom ona na jo počasi odšla. Brez eilia
riice so bile skoro prazne. T/C tu in tam je še k«lo hitro stopal proti domu. Postalo jo tiho in temno po ulicah in trgih A iztn«'«l zastorov prod okni so svetile lie» številne lučico, ki so jih prižigali na božičnih «lrev«'seih in pred Jaslicami, ali starka ni videla ničesar; tako visoko ni dvignils svo jih oči.
Zmrznjeni sneg je škripsl pod njenimi nogsmi; ona je korakala
dalje, gugaje se tržko na desno iu
levo. V essih je kdo v hitenju zadet ob njo. Ona so je komaj zmenila za to. Po ulicah je hodila, ne da bi sploh pazila, kje hodi. Večkrat se jc zgodilo, da j«* prišla po dvakrat, trikrat na prostor, kjer je že bila. Tudi tega ni opazila. Zvez-d«* so se pokazovale gosteje na jssio'in nebu, ure so prehajale, na ulice so zopet prihajali ljudje. Zvonovi so začeli peti z lin, bližala se je polnoč, ljudje so hiteli v cerkve. Starka ui opazila uiČ«'sar.
Končno jo je premagala utrujenost. omKaj s«' je še gibala Prišla je pred samostansko eerkov. Visoke stopnice so s«» vzpenjale «lo vrat. Tja j«' sedla.
Ljudje so hiteli mimo nje. Ne kateri ku se ustavili, pogledali so j«», skomizgnili z ramami in šli dalje. Drugi je niso niti (»oglodali
Bil j<- hml mraz a starka j«' bila že tako prezebla, da ga ni več čutila.
O«! mosta s«'iii s«* je približal ¿lovek. Tudi on je bil* star, sključen, na upognjenem vratu je ti čala glava s sivimi, skoro belimi lasmi, ki so neredno viseli izpod zamazanega, staromodnega eilin-«Ira. Oči so bile temne, brez vsakega izraza, lice polno gub, j«' bilo pokrito z dolgo, neurejeno sivo brado. Kolena so bila tako slaba, «la j«' bilo videti, kakor bi se ob vsakem koraku hotela prelomiti. Opiral se j<» na debelo palico. kat«'ro si j«* menda odrezal k j«' v *g°z«lu.
Pred starko s«- j«» ustavil.
To j«» neumnost, je dejal s hripavim glasom. Kaj pa delate tukaj? Domov pojdite. Saj še zmrznete tukaj.
Ona ga je nemo pogledala.
—	Kaj ne slišite? Tukaj zmrznete.
Kaj Vam mar? jo ona <»«lgo-vorila monotono.
—	Pa zmrznete.
—> To jc vs«' «»no.
—	Kaj?
—	To j«» svo eno. Tam pod streho se tmli lahko zmrzne.
—	Eh. no, pri meni v kleti tudi.
Mož j'- s«'«lel na «Irugo stran
stopnic, nori komolca na koleno in položil «Vlo v dlan. Dolgo sta se«lela tako, ne «la bi izpregovo-rila besedico. Končno se je on zopet oglasil:
—	Kako pa s«* imenujete?
—	- K«lo na se zmeni za to?
—	No, meni ni nič mar.
—	Nataša mi pravijo. Drolmikova Nataša ... jo odgovorila starka iz/a kratke statik«».
—	Nataša, je ponovil mož po-«"•asi, kakor bi brskal po starih spominih.
—	Kdo pa ste Vi? j<* vprašala ona.
—	Jaz? Ažman Tono. Pa sai m«' itak ne poznate.
—	Tono ... jo rekla ona tiho. brez naglaska in potom sta obmolknila oba. Tiho sta sedela na stopiliei in nemo zrla v zvezdno božično noč.
Od daleč je priš« l stražnik.
—	Ho! kaj pa «blata tukaj? Domov pojdita, sicer Vaju o«lpo-li«'m v luknjo. Jaz nočem biti odg«>voren za ljmli. ki zmrznejo po lastni kriviei.
Starka ni zinila besedice, mož ie nekaj zamrmral. Oba sta vstala in t« žko odšla — vsak na svojo stran . . .
NAROČNIKOM DRUŽINSKEGA KOLEND\RJA".
Večja naročila koledarjev je razposlala "Narodna tiskarna' po expresu. Expresne troške s< plačali naročniki. Kdor še ni poslal denarja, dotični naj poélj manje, kolikor je plačal expresa kateri pa so nam nlačali koledarje v naprej, tisti pa nam naj pi sejo, koliko so plačali, nakar Jim odpošljemo še toliko koledarjev socialističnih kn jig, na zahtevo p*-tudi denar — ozirom postne znam ke. Nekaj zastopnikov nas Jt vprašalo, koliko je pri koledarjih popusta. Cena je tako nizka, da pri najboljši volji letos ne more mo dati nobenega popusta, ker š itak ne bodemo naredili nobenegi dobička. — Vsak cent popusti bi pomenil zgubo!
"Ako «i nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloveti «ke grafofonake plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure. verižice, prstane in sploh vaako vratne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovee, Bo* 26, Dan ver, Oolo."
POZOR ROJAKI!
Proda se obdelovana farma ob ««'gajoča 320 a k rov z vsemi poslopji in ontdjeiii. Farma se na hsja 70 milj od mesta Denver Colo., 7 inilj od mesta Purcel), ter pol milje od šole. Zdrav zrak iu «lohra voda. Rastejo vsi navadni poljski pridelki, posebno je ta kraj pripraven za živinorejo. Cena farme je $2500 «hI tega se pla«T*a polovica takoj, ostalo po dogovo-u. Za nadaljna (»ojasnila obrnite >«• na lastnika
Frank Shuster, Box 44, Purcell, Colo
VOJNE NEVARN08TI NA FAR MAH U WISC0NSINU NI.
To je gotovo! Ravnotako je go tov«» in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša fariuar ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo *pomla«l naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine a krov sčiščenega zemljišča. Ob na šem «vetu teče bistra roka Chippe wa s svojimi pritoki; v obilici j« tudi kristalno čiste studenčnice Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja miČ nega mesteca Cornell j tvomico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa, Chippewa Falls, eno naj večjih mest severo-zapadnega Wisconsina, z bogato imlustrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam Se danes po natančen popis naše zemlje, ki gs pošljemo brezplačno. A ker od $16 —$20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še «*as. da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA
DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee. Wis
NOVI IZUM.
Ne dolgo tega, javili so, da mora biti v hranilnih stvareh nova snov, ki jih stvar.ia redilne, kar znači, da zamore tudi mala količina biti dovoljna v prehranitev, do-Čim niso velike količine drugih stvari o«l nikakršne veljave za truplo. Poleg dobro izbrane prave hrane je neobhodno potrebno preprečiti, da se ne zbirajo v te-Icru neprebavljeni deli hrane. To izčiščenje bo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino storilo v polnem obsegu. Izbirajte si torej tako hrano, ki vam prija ter katera je redilne vrednosti. To sredstvo vam pomaga pri zapeki, zgubi slasti, v mnogih slučajih glavobola, pri bledoličnosti in ne-razpoloženju.
V lekarnah. Cena 1.00. Jos. Tri-ner, izdelovalec. . 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago. 111.
a
Bolečino v sklepih ill miSicab, bodisi kjerkoli, navadno ozdravi Trinerjev liniment. — Cena 25c in 50c, po pošti 35 ali f»0c. _ '
phone. canal w)l«
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar place
Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijsk« s m« sike. Potniki dobe čedno prenočišče ¿a nizko ceno.— Postrežba t«»čna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Racine Ave., Chicago, III
LASTUJTE FARMO IN DOBITE NEODVISNOSTI
V Kvropi rojeni ljudje so že p«>kazali svojo možnost pri obdelovanju farm v Arkansasu in Louisijani. Pričeli so t obdelo-van jem 10 do 20 akrov zemlje s svojo družino, vsi napredujejo in nekateri so celo postali bogati. Ravno taka prilika čaka vas da nes. Zemlja je po ceni in na lah ke obroke za izplačati. Pišite, a-li s«' pa osebno oglasite za pojasnila pri L. M. Allen, P. T. M.f Kock Island, Room 718. La Salle Station, Chicago, 111. Naši nasveti so koristni vsem agrikulturnim naseljencem.	(A«IvL
ANTON MLADIC moderua gostilna. Toči pilsenako pivo in vina Kegljišče.	Tel. Canal 4154
2348 Blue Ialnad Ave.
Chicago, ill
CARL STROVER
Attorney at Law
hstspi i • «tik sriiitik
specialist za tožite v odškodninskih zadevah.
-on* PM>H
133 W WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Telefon Main 398V)
Dr. W. C. Ohlendoi I, M. D
lAravalk sa aatraa)« Masai la raaacalalk. tadravailka pretakava brnplača«—pi* teti ja la adravila 1024 Blue IaUa* Ave.. Cklcage. Uredaje ed 1 de I p* I.; ed 7 de i zvečer izve» Ckieag. veti belaiki aaj pitej« eleveaeke
ST,
bkli. phonk m1s-j flsk
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Ratler Si. Pittekar|b, P».
Pazite na ta
Ničvredne ponaird-be slnvnega Pain-Expeller-ja dobite često. ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in 5<>c pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-M ViibUftii ti
NEW YORK, N. V.
ALOIS VANA
— izdelovale! j —
sodovice, mineralne vode in ra> nib neopojnih pijač.
1837 So Ptak 8t Tel Canal
LOUIS RABSEL
moderno urejen ealun
IA 460 6RAND AU.,	KIOSKA, tli
Telefon 11W
«J. A.
FISCHER
■affet
ptv%
▼eakevretao ▼iae, eaedke, Ltd. I it ratai prono r sa okrepčUo.
S7ea w. sata et_,	oMeag«. m
Tel. Lawadale 17ai
Socialistične slike in karti.
"Piramida kapitalizma", s slo
venskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vaega hudega" s slo
venskim napisom.
"Zadnji štrajk" • hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" s sngl-š kim napisom.
Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2cl 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vss kraje aveta.
INTERNATIONAL PUB. CO 1311 K. 6th St.
Cleveland, Ohio
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 12 A. M. —S P. M. in od 8—10 P. M. V aredo in ns deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47«.
1801 So, Aahland ave. Tel. reaidence: Lawnrlale H9ÍÍ4
W^ VVažno upraianje' '
m YVn mi opravi Ij Konznlame
^¿Pip
vojaik»«"	*
"4m ^Milwaukee.Ml»..
I HO .ÜiiAKbo
HILLQtTITH IN MEDNARODNA KONFERENCA
• Sodrugu Stauningu v Kodanju je |K>slal 11illquit prepis te izjave s sledečim pismom:
"Cenjeni sodrug Stauning!
* Priloženo pismo razlaga, zakaj ne prihajam na konferenco.
Zdi se mi, da moja udeležba na konferenci sedaj ne bi služila smotrom, eenim pa kakor vsi socialisti v Ameriki visoke nagibe, ki so nsveli socaliste na Danskem, ftvedskem, NorvcSkem in v Ho« landijij da so sklicali to konferenco. Socialisti v Zedinjcnih državah odkritosrčno upajo, da bo ta konferenca plodonosna za dosego miru in za mednarodni socisli* sem ter Vsm žele najboljši uspeh.
Ako doseže Vaša konferenca ta rezultat, da omogoči sestanek socialistov različnih dežel, bodisi kongres ali neformalno konferenco, pa naj obsega tudi bojujoče se narode, ali pa naj ostane omejena na stranko v nevtralnih deželah, bodo socialisti v Zedinjcnih državah radi pripravljeni za aktivno sodelovanje".
Časi so težki in argumenti so-druga IIillquitha so zelo razum ljivi.
francoskim oblast ni jam v Tapete, ci so takoj odposlale kazensko ckspcdicijo. Kolovodje so bili vjeti in v Tapete obsojeni lia dolgoletno ječo.
ZAGONETNA 8MRT MENÜ
SOCIALIZEM NA PORTO RICO.
Odkar pripada Porto Pico Zedi-njenim državam, namešča vlada tam "upravo", obstoječo iz enajstih članov, med katerimi je doslej večina domačinov. Poleg tega je deželni zbor, ki šteje 35 poslancev, po pet iz sedmih okrajev.
Prvič, odkar obstoja, se je mla da socialistična stranka na Porto Rico udeležila javnih volitev. V Arecibo, ki je središče tobačne in sladkorne industrije, se ji je posrečilo izvoliti socialističnega poslanca v deželni zbor in socialistič nega župana.
Povsod se razvija in napreduje socializem.
ŽELEZNIŠKE NESREČE
I)os Moines, Ind., 4. januarja.— Poštni brzovlak iz Minneapolis, ki bi bil moral priti v Des Moines ob zjutraj, se je prevrnil z nasipa, ker so bile relse počene. Štirinajst oseb je bilo ranjenih, izmed njih dve najbržc smrtno Nesreča Be je zgodila blizu Albert lea, Minn.
Dallas, Tex., 5. januarja. — Na železnici Missouri, Ksnsas a nd Texas se je lokomotiva vlaka Ka-ty Limited štev. 9, ki jc včeraj zapustil S. Louis, blizu Bells, Te xas, prekucnila. Strojevodja in kurjač sta ranjena. Vozovi so o-stali na tiru, tako da ni nihče Izmed potnikov poškodovan.
Waco, Tex., 5. januarja. —Sem prihaja poročilo, da jc osebni vlak železnice M. K. and T. davi dvanajst milj južno od Denisona, Te xas, skočil iz tira, pri čemer je prišlo 12 oseb ob življenje.
OBSOJEN.
Iz Springficlda, 111., poročajo: Znani urednik Strike Bulletina ('ari K. Person je bil od zveznega sodišča obsojen na MH1 dol. globe in povračilo stroškov, češ da je zlorabljal pošto za očmitev pravd-nika »I. K. lAilierja.
Personov pravni "zastopnik t'o-merford je vsled neke nezgod« pri kateri si je zlomil nogo, bolai pa je zato zahteval, naj sc odloži razprava. Sodišče ni ustreglo temu predlogu.
FRANCIJA NAROČA VOZOVE.
Iz Louisville, Ky., poročajo Francija jc naročila tukaj za svojo armado 8000 kuhinjskih vozov v vrednosti 250.000 dolarjev. Po-goj jc, da morajo biti dogotovlje ni v treh mesecih. Tako poroča predsednik Louisville Wagon Manufacturing Companyje.
KANIBALIZEM
Dva mlada potnika iz Los An gcles, ki sta šla po svetu nabirat zanimive slike in doživet kaj zanimivega, poročata o slučaju lju-dožrstva, ki sc je primeril na otokih Marquesas blizu Tahiti. Presenetila sta domače prebivalec na otoku Nukahiva, ko so plesali o-krog ognja, nad katerim so pri pravljali zaklanega vjetnika iz nekega soaedncga plemena za o-bed. Kapitan in mornarji trgovske lsdje, ki so tudi bili priče te "slsvno«ti*\ so sporočili dogodek
V P LA
Iz Clevelanda, O., poročajo: Ogenj je »i.n 4:1 v seboto zju traj v župnišču Kev. Stephen Ma arjn od grško-katoliške cerkvi sv. Janeza Krst. na 2(). cesti in Scovill avc. Kot sc je izrazil ko-roner Byrne se je ogenj tako litro razširil, da se je župnik za dušil od dima in z njim zajedno njegova oskrbnica Mrs. Annie 'Vgjo. Ognjegssni kapitan (ira-lani pravi, da se je ogenj pričel na stopnjicah, ker je najbrž kdo ovrgel prižgano cigaro,' zopet drugi pa trdijo, da je nekdo na ašč zažgal, da bi se maščeval nad župnikom. Policija išče neko žensko, ki je hotela priti v župnišče w>zno v petek večer. Sosedje pripovedujejo: Pozno v petek zvečer smo videli neko žensko, ki je trka-a na vrata, in ker nihče ni od govoril, je hotela vrata ulomiti, toda prišli so ljudje po cesti in se je odstranila. Pozneje se je pa zopet vrnila in zopet skušala vra ta. Videti je nismo mogli natančno, ker se je potem hitro odstranila. Nadalje je policija do gnala, da je bil Rev. Makar že 19 novembra napaden od dveh mož, in je moral biti dalj časa v bolniš niči. Tedaj sta zvabila dva človeka Kev. Makarja iz kare, nakat sta ga na 22. cesti napadla, podrla na tla in tolkla s palicami. Ko je prišel k zavesti, je dognal, da sta mi* ukradla $147, njegov državljanski papir in še nekaj drugih vrednosti.
Ogenj v soboto se je priuči na dveh krajih, na prvih in zadnjih stopnicah. Ognjegasci pravijo, da se je kadilo v hiši gotovo dve uri, predno so opazili ogenj. Župnika so dobili ogTijegasci v položaju, ko je hotel obleči hlače. Dobili so ga mrtvega na postelji. Oskrbni ca, ki je gotovo hotela priti v župnikovo sobo, je bila najdena pr<id vrat m i. Bila je še živa, toda je pozneje ob 7. zjutraj umrla v bolnišnici, ne da bi se zavedla Obleka je popolnoma pogorela i njenega telesa.
Pri fari se je vršilo že mnogo nemirov. Ljudje so bili nezado voljni. Zato pa mnogo ljudi trdi. da je ogenj nastal nalašč, da je namreč nekdo, ki se je zarotil zoper župnikovo življenje, zažgal, da bi umoril župnika. Prvi nemiri v fari so sc začeli leta 1900 ko so nekateri farani zabili cerkvena vrata. Tedaj je bil župnik Rev. Walkv. Ko je prišel Rev. Makar, je nastal mir. Leta 1912 na novega leta dan je prvič bral mašo v novi cerkvi, leta 1915 tudi na novega leta dan pa je bral svo jo zadnjo mašo. V torek zjutraj je koroner vodil obravnavo radi ognja. Rev. Malcarja so skušali obuditi k življenju s pulmotor jem, toda vse je bilo zaman. Rev Makar je bil rojen v Galiciji v Avstriji leta 1870 Gimnazijo je študiral v Premvsln. Na pokop pride grško-katoliški škof i 7 Philndelphije, Pa. in 15 duhovnov
Drobne vesti.
vi
Moratorij podaljšan. Na novo
je izšla cesarska liaredba, s kojo se določa naslednji moratorij: 25 odstotkov t. j. četrtino glavnice z. vsemi obrestmi jo treba plačati takoj, 25 odstotkov glavnice 14 dec., ostanek t. j .polovica glavni-e 31. januarja 1915.
Gospod Ljubiša Ilicič, bivši pr-tenorist slovenskega gledališča, je angažiran za prvega tenorista v Karlovem gledališču na Dunaju, poje pod imenom 'Louis Illing, zdaj glavno vlogo v opereti 'Poljska kri'.
Nesreče. 131ctni posestnikov sin Jože Majde iz Dobrnič je padel pod voz, si zlomil desno roko ter se poškodoval na glavi, da mu je za dlan široko ogoljena lobanja.— Jože Drobnič, delavec lesne tovarne v Sotski, se jc ponesrečil v gozdu. Hlod mu je padel na levo nogo in mu jo stri. Ponesrečenca sta bila prepeljana v kandijsko bolnišnico.
Tomo Sorli — ujet. V ruskem ujetništvu se nshaja notar iz Pod-grsds, znsni pisatelj Tomo Sorti, ki je kot poročnik 47. pefipolka
odšel na bojišče.
Na koleri umrl je v Ljubnem
(Zgor. Štajersko) v bolnišnici nadomestni rezervnik Jožef Lamb-
reelit 10. pešpolka.
Nesreča pri Cirkvenici. Utonilo H oseb. Z jadrnico se je peljalo dne 17. nov. H prebivalcev iz Cir-kvenieo na otok Krk, a radi močne burje se niso tnogli vrniti. Sli so peš v Silo, kjer so najeli jadrnico ,s katero jih je hotel njen lastnik Jurij Car s svojim sinom I-vanoni prepeljati v Cirkvenico. Ko se je nahajala ladja že 25 metrov pred Cirkvenico, jo je silovita burja vrgla na skalo. Ladja se je razbila, vseh osem oseb je padlo v morje, kjer so utonili. Vojak, ki je stražil na bregu, je videl strašen prizor. Klical je na pomoč, neki parili čoln je hitro odrinil na pomoč, a potegnili so i» vode le še 7 mrličev, 8 truplo-je izginilo brez sledu.
Mrtvega so našli 25. novembra 62-letnega vdovca in občinskega ubožca Franca Cernivec v hlevu gostilničarke Antonije Hlebi v Zgornjem Kašlju. Černivec je bil znan žganja t*.
Kolera. Dne 30. nov. so se primerili naslednji novi slučaji azi-jatske kolere: na Dunaju 3, na Češkem 2. na Moravskem 2, v O-pavi 3 in v Krakovu 5.
Draginja je začela vsled izrednih razmer povsod pritiskati. Tu več, tam manj in družinski očetje in matere imajo resne skrbi, kako bodo preživljali svojce. Nič manj samski siromaki zase. A tudi državne oblasti se resno posvetujejo in ukrepajo, kako bi odpomogli prebivalstvu. V Ljubljani je slabo, a Še slabše je v Zagrebu. Tam so nekatera živila mnogo dražja, kakor v Ljubljani. Kakor v Ljubljani. tako tudi v Zagrebu občinska aprovizacija dobro uspeva. Za si« romsšnejše družine vpoklicancev so uredili v Zagrebu poleg tega tudi javne kuhinje, kjer dobe vsak dan kosilo.
Drobne novice. — Iz Maribora Mestna občina je kupila 100.000 jajc in jih prodala po 8 vin. komad. Da jih ne pokupijo prekup-ci, jih ne dobi nikdo več kot 10 komadov. Mestna občina sc je odločila k temu koraku, ker že dalje časa ni bilo dobiti nobenih jajc. Isto pomanjkanje jajc vlada tudi po drugih spodnještajerskih mestih in trgih. —: Vmrl je 27. nov. v Gradcu dolgoletni profesor na mariborskem učiteljišču Alojz •Vavroh.
Oglasil se je iz vojnega vjet-ništva Viktor Rozman, desetnik 27. domobranskega pešpolka, doma iz Št. Vida nad Ljubljano, ki je bil dne 26. avgusta ranjen pri Lvovu. Nahaja se v ruskem mestu Kur ga n, nedaleč od avstrijske meje in piše, da se dobro počuti.
Iz ljubosumnosti je poskusil 45-letni Friderik Stocker ustreliti svojega tekmeca Matijo Ofnerja. a era je samo lahko poškodoval. Sodišče v Ljubljanu mu je za to prisodilo dve leti ječe.
Spor zaradi krivcev. (Izpred deželnega sodišča v Ljubljani.) Janez Balantič, 17 let stari posestnika sin v Bistrici, je v nagajivo-sti rekel Florijanu Civhu. naj dene krivce v malho. Istega dne zvečer sta sc zaradi tega zvona sprla. Civha je udaril Balantiča čez ušesa, ta pa ga z nožem s tako silo sunil v prsi, da s«> je skrivila kli nja, nakar se je Civha zgrudil nezavesten. Obdolženec se zagovarja, da se je mogel nasprotnika u-braniti samo tako. česar mu pa sodišče na izpovedim zaslišanih prič ne verjelo. Obsojen je bil na t» mesecev težke ječe in mora kvarjencu plačati za bolečine 200 kron. za oskrbne stroške pa 103 krone.
Morilec tržaških kočijažev. Leta 1907. so bili v Trstu trije koČijaži na skrivnosten način umorjeni. V noči od 9. na 10. julija je bil u mor jen kočija ž F. Praznik. Morilec, ki se je vozil v njegovi koči ji, ga je z revolverjem ustrelil v tilnik. Že šest dni pozneje, dne 15. julija, je bil ustreljen kočijaž Mohorovič na cesti v Kontovelj, dne 15. dec. pa kočijaž Lovrenc Vidav z Opčin. Ti umori so takrat v Trstu in po bližnjem Krasu vz budili med prebivalstvom velik strah, a vse zasledovanje po sto rilcu je bilo brez uspeha. Zdaj jc v kaznilnici v Kopru zaprti tržaški tat Aleksander Hamerle izpo ved si in priznal, da je on storil te tri umore in da je umoril tudi neko žensko, jo razrezal in kose po metsl v morje.
oKnj ga je podrl. Martin Pogačnik, 67 let stari poljski dninar, je šel iz Dravelj v I^jubljano. V bližini Keršičevc gostilne v Spod. Šiški prid i rja za njim splašeni konj neznanega voznika iz Ga-meljnov, ter ga podere na tla. Pogačnik je dobil vsled tega več okvar po životu, tako da so ga morali «lati v bolnico.
Puška ni za otroka. Delavca sin, 11 let stari Janez Peteri in je šel vasovat v hišo Ignacija Moka v Trani. Tja je prišel tudi tega 15-letni brat Frančišek. Na steni v sobi je visela puška, katero je France snel in 3 krat pomeril na brata. Misleč, da je prazna, jo je sprožil, strel je zadel mlajšega brata v levo roko in'ga nevarno ranil. '
Zaradi roparskega umora je bil 19. septembra 1. 1. rudar Janez Germadnik pri izjemnem sodišču v Celovcu obsojen na smrt. Germadnik je namreč paznika Rigelnika od zadaj z revolverjem ustrelil, mu z britvijo prerezal vrat in mu vzel za plačilo delavcem namenjeni denar 7292 K. Germadni-ku je bila zdaj kazen premen jena v dosmrtno, poostreno ječo.
Ogenj v salezijanskem zavodu na Rakovniku. 25. nov. popolud-ne je pričelo goreti na Uakovni-ku v začasni shrambi prekajenega mesa. Ogenj so k sreči pravočasno opazili tam nastanjeni črnovoj-tiiki artilerijskega nadomestnega oddelka, ki so ga pogasili, se predno je došla mestna požarna hramba. Če bi ne bili črnovojniki tako odločno in hitro nastopili, bi bila lahko nastala velikanska škoda, ker so bližnja gospodarska po-slopja prenapolnjena z mrvo in s slamo.
Nesreča dveh vojakov na Bazovici. Dne 29. novembra sta se peljala na sprehod Četovodja črno-vojniškega batalj. Dietz in prosto voljno službujoči Jožef Kokolj, Oba sta bila prav vrla in poštena moža. Dietz je bil doma iz Kočevja, Kokolj pa iz Predoseli pri Kranju. Nesreča je hotela, da sta imela jako iskre konje. Peljala sta se naprej v TTrepelje in potem na zaj. Že blizu Bazovice so se morali <onji splašili, kajti tam je konjski sluga nadporočnika Bušiča našel Dietza in Kokolja .brez zavesti. Sporočil je to nadporočniku, ki je takoj ukazal, naj gredo možje in saniteta na pomoč. Pripeljali so Dietza in Kokolja, oba nezavestna. Kokolj je kmalu potem umrl. Dietz pa se bori še s smrtjo.
Tatovi. Posestniku Francu Kr-žiču v Rakitni je bila pred več dnevi iz odprte omare ukradena denarnica s 40 K, neki ženi, stanujoči v isti hiši, pa denarnica s 30 K. V Kržičevi omari je bilo dosti več denarja, a tat je bi! skromen in se je zadovoljil s 40 K Čez nekaj dni pa je tat prinesel denarnico s 30 K nazaj in jo neopazen pustil v hiši. — V Zalogu pri Škofeljci je neznan tat posest niku Jožefu Skubicu odnesel 300 kilogramov koruze.
Konja in voz poneveril. V Lsdi-yi J i vasi je nek mlad, neznan mo ški nakupoval poljske pridelke. Ko jih je dovolj nakupil, je prosil posestnika Jožefa Piškurja, da t^niu posodil konja in voz, s katerim bo nakupljeno blago odpe Ijal na določen kraj. Piškur jc prošnji ustregel ter neznancu po sodil voz s konjem, a mu ga ta še dosedaj ni pripeljal nazaj in tudi ni upati, da stori to pozneje.
Nesreča črnovojnikova. Janez Friškovič iz Rožne ulice, delavec v Samassovi tovarni v Ljubljani, jc bil kot črnovojnik poslan na ljubljanski kolodvor. Te dni je peljal dvokolnico po železniškem tiru poleg skladišča in ni slišal, da prihaja stroj. Umakniti se ni imel kam, noga mu je prišla pod stroj. Noga je zlomljena pod kolenom. Ko se je umaknil stroj, je padel nezavesten na obraz in se pobil še po obrazu. Odpeljali so ga v garnizijsko bolnišnico, a ker je poškodba težka, so ga prepeljali od tam v deželno bolnišnico.
Pošiljamo denar v staro domovino M cenejše—kod keda) poprej !!!
Sedan)! ¿a« poétl|amo denar po atledetlb cenah:
10 kron za 20 kron za 50 kron za 100 kron za 200 kron za 250 kron za
$ 2.05 $ 4.05 $ 9.95 $19.65 * 19.25 $49.20
300 kron za 350 kron za 400 kron za 450 kron za 500 kron za 1000 kron za
Hitlti poslati sidij!
Izrabiti «sodno priliko!
$ 58.95 $ 68.85 $ 78.50 $ 88.45 $ 98.00 $196.00
Zi denar liatiai!
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave.» Chicago» 111.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEP1NA
BLAGAJNIK
Na*e podjetje je pod a-d*orstvom "Cleariag Houaa" čikaAkih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta. banka prevzema tudi ulo-ge poitne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 0 uro cvetor.
Denar vlofton v naio banko nosi tri procente. Bodite uvejeroni, da jo pri nas denar naloften varno ln doblčkanoano.
»»♦♦♦♦♦♦•»»»♦»»»»»»»♦♦♦♦♦♦»»♦••♦♦♦•♦♦♦♦•«•MSSSSMSSS
i ►
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike?prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
in to eo:
5 pristnih pij»«, Kranjski Brlnjovec, 811 ▼ o vi c, Troplnovoc, Grenko Vino ia Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira igane pijače naravnost is Kranjakega. Naročite si poekustni aaboj, koliko stekleni« in katere pijače hočete, samo da bo edoa saboj, 12 steklenie Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agetrtov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.
A. HORWAT,
600 M. Chlcago, St., JoUet, I1L
Edini slovenski pogrebnik jj
MARTIN BARETINtlC
124 BROAD STREET	TEL. 1475	JOBNSTOWN. PA.
♦>W#W###WW»»MMM#»»#MMHtMMf«##l#tM#
TRINERS
■ ELIXIR ™
BiTTER-WlNE
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hruni svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoje zdravje , holj .kot. svoje doJarje. .Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
I-
k
v. PM
T«INtftOV.
HORKE VÍN0
To naravno zdravilo, obstoječe iz čistepa rdečega vina in zdravilnih zelilč ima čestokrat zelo hitčr in dober učinek, ako se pa redno uiiva pri
okorelih jetrih, zapeki» zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer je treba hitro izčiičenje telesa, ne da hi se ga oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter f?a usposoh'ja. da deluje brez prenehanja. V boleznih ielodca, jeter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
lzdela|o«l kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago. ID.
Trinerje* liniment imejte vedno pri roki. Mogeča, da ga n« rabite dana», salo dobro tmi bo ustregel jutri pri olajienju bolečin v milicah ali »hlapih. Cana 25c in SOc,~po potti 35c in HOc.