PRINTED AND FUBLISHED (EDITOR) REV, BEKO KORBIG 45 VICTORIA STREET WAVERLEY - N.S.W. RAZOČARANJ E Razočaranje je grenko.Kakor strup prevzame celega človeka.$e tako svetel dan je temen in še tako dobra beseda ga spravi v jezo .Ne samo kivi jen gradovi v oblakih, so podrti, ampak velikokrat tudi ideali ti- ske sanje, vljen ja. Tak je bil France .Ee Štiri leta je tu v Avstraliji.Kot mlad fant je takoj spoznal nevarnosti, ki pr etijo ne samo n jemu,ampak vsemu narodu.Nemcev ni mo gel.Vse grozote, o kateri h je slišal,da jih Nemci počenjajo, so mu fee bolj razburkale dušo.Bil je pa premlad, da bi mogel kaj s tor iti.Le govoril je pr o ti in ljudem dajal poguma naj vstra ja jo,na j se ne vdinjajo,ker pride gotovo dan,ko bodo Nemci plačali za vse. Tedaj se je pojavila v n je govi vasi beseda;osvobodil na fronta,Tore j vendar lOn je tu, pomagal bo z vsemi silami .Počakal bo, da vidi kakšen bo njen razvoj .Sli šal je čez čas,da nosi le lepo ime, a je v resnici le organizacija, ki jo v o dijo komunisti.0 teh je te vedel, da jim je samo za oblast in da se poslu k ujejo vseh sredstev, da jo doseže j o,celo umorov .Začel je ljudi opozarjati, češ, naj bodo previdni, naj ne verjamejo in ne nasedajo. Razdiralna sila komunistov ga je zakaj in kako .Nič ni mogel kar, prav po pravilu: Dober glas je zaznamovan. 5K0F DR. GREGORIJ 19T ROZMAN -'marec) 70 LETNIK Ob Vaši sedemdesetletnici se Vas vsi Vaši duhovni otroci, saj po feelji Sv,Očeta ste postali duhovni pastir vseh raztresenih u-dov slovenskega naroda Sirom sveta, odtrganih od domače grude,spomin jamo in Vam če -stitamo. Globoko čutimo z Vami, ko vidimo, kako se je vodilo Vaše škofovske poti -”teka krika,.” ure sničila.Pot teke krika Vam je namenila dvakratno izgnan stvo,pregan jan je,sramoten je , blaten je .Kriku nasprotujoče sile so hotele doseči popoln uspehjpo besedi j udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce .Ali Vi ste vstrajali, vodili, bodrili, tolakili , bili vzgled v nošenju krifea, ker Vam je bila vedno pred očmi nagrada krika,ki ga o -značuje drugi del Vašega kivljenskega vodila. 0 svoji kivijenski poti lahko rečete po pesniku; Ob potu mojem so koprive, cvetlica malo ktera vmes...Toda prav krtve in tekave so ke rodile uspeh in ga So bodo,Dal Bog,da bi bili še dolgo naš svetel vzor iPrevzviSe ni, mi čutimo z Vami, mi Vam zaupamo, mi molimo za Vas in verujemo, da bo Vaša trnjeva pot pripeljala do nagrade krika ne samo Vas, ampak ves nar od, ki Vam je izročen v varstvo, Slovenci v Avstraliji, je kmalu okigosala kot izdajalca.®udil se prepreč iti .Novica o tem se je širila kot po gre v deveto va s, slab pa Se dalj. Bil Zaradi svojega prepričanja se je umaknil preko mejo.Njim ne bo slukil^ni-ti minute ,bolja je tujina, kakor pa sufcenjstvo duha in telesa v domovini. Stran 2. Tujina mu pusti vsaj svobodo duha, četudi izrablja njegove tele sne moči in sile »Domovino ne bo pozabil, ker točno ve, da ljudje ki so na oblasti ne predstavljajo domovine .Ostal bo to, kar je bil vse svoje življenje. Odločil se je za Avstralijo,ker je rabila delavcevcDobro se je počutil,Jezik, nove navade mu ni so delale bogsiga vedi kake težave .Iv- an j kal o mu je la prijatelj ev in aomačč govorice. Delo, dober zaslužek in pa predvsem svoboda,pa so uspavale njegove duhovne sile »De žela, ki mu je odprla vrata,k velikim stvarem ki jih preje ni ime mu je posta la neznosna .Opombe , da je tujec, ao mu neznanke.Zdi se mu, kot bi ga kdo zabodel.Pod zave stno išče vzroka,kdo je kriv,da je tu.Ne ma ra več za druščino svojih prijata ljev in dela le nasprotno, kar mu svetu je j o .Vidi razliko med domovino in tujino in to ga-bega,V pojači se potaplja, da bi zakril svojo razdvojenost. Neki dan sem ga srečal in sem se ga skoro prestrašil, tako se je spremen il .Koma j sem ga pregovoril da je šel z menoj v restavracijo na kratek razgovor.Vedel sem, da z vsiljevanjem ne bom nič dosegel. ®akal sem, da sam začne.Končno se mu je odprlo.Ko je prišel sem, je videl, da bo uspel, če se hitro nauči jezika, kar se mu je tudi posrečilo .Hotel je služiti tudi z duhom tujiniPa se mu je o-na uprla.To ga je vrglo iz ravno-te žjaSedaj vidi, da vzgoja in duh rodita le, kad ar ju vzame kot temelj In ne , če ju izključi iz svojega življenja. Ko sva se razšla,sem vedel, da se je ponovno našel,.. PKO. Par kratkih, a sladkih : Počasni telegraf.Dijak;Saj je ven dar veselje, da telegraf danes vse tako hitro opravi. Sošolec;Kaj hitro.Sest tednov je že,ko som brzojavil očetu po £20 pa Se do danes niti groša nimam. Abraham v nevarnosti;_ Nekomu možu je" umrla žen a, ki je bila zelo huda.Pri j ateLj ga tolaži rekoč;Nič ne marivLiza je že v Abrahamovem narod ju .Mož :Ubogi A-braham IPri prvi priložnosti mu bo skočila v lase... IZ DOMOVINE IN OD DRUGOD; Tudi tu bomo kmalu tako naredili, da bomo imeli za božič polet je ka kor pri vas, po komandi, kakor jo imamo »Božične praznike so odpravi li in moramo delati, praznujemo le Se dedek mraz in pa novoletno jel-ko0Pa kakor smo modri, Boga ne bomo predrugačili. Vse kar je treba kupiti je zelo drag4.Davki so zelo visoki in morajo tisti, ki jih računaju biti kaj dobri računar ji. Včasih smo jih plačevali dvakrat na leto, zdaj jih štirikrat in še enkrat več, kot poprej na dve leti.Se ne plačaš pa rubijo in vzamejo to, kar najbolj rabiš»Pritožiti pa so nimaš nikamor. Hrvat ski dom poroča,da je bil po« greb predsednika Slovenske akademije znanosti on umetnosti na državne stroškejzaradi tega tudi niso dovolili duhovnikove prisotnosti »Ko pa je bil državni pogreb končan in so oblastniki od sli, je prišla pokojnikova žena ponovno h grobu in sicer v spre-mstvu duhov nika, ki je opravil cerkveni pokop e Plemenita žena je tako spoštovala versko prepričanje svojega moža, da je poskrbela tudi za cerkveni pogreb 0N j en o odločno zadržanje je izzvalo priznanje v vsej Ljubljani. V današnji Jugoslaviji je 12.6$ manjšin in sicer sSkipe tar ji 750 tisoč,Madžari 495 tispč,Turki 98 tisoč ,Italijan i 75 tisoč , Bolgari 61 tisoč, Nemci 55 tisoč Zanimivo je,da v letošnjem zasedanju UNO v jugoslovanski delegaciji ni bilo nobenega Slovenca, marveč sami Srbi.Izgleda, da je pričel Tito likvidirati svoje pr-vourne hlapce. Poročajo, da je bil ob imenovanju Stepinca za kardinala Tito na slav nostni pojedini.Ko so Titu sporči-li novico, ni črhnil besede,ampak samo zaškripal z zobmi. Težko gospodarsko stanje,ki je ime lo za posledico precej brezposelnosti, se počasi popravi ja. Mnogi Slovenci,ki so prišli v Avstralijo še le pred meseci in so bili ves čas brez redne zaposlitve, so pričeli redno delati. Edini slovenski list v Avstraliji so Se vedno MISLI.Naroči jih !!l Stre. n 5. B 0 E K 0 V KOT; V dofceli, kjer smo naSli svoj novi dom, imamo toliko skrbi za vsakdanje življenje, da včasih ne vemo, kje se nas glava drži,Delo, odplačevanje zemljišča, zidava doma, nabava pohištva, da ne omenjam nešteto malenkosti,ki so s tem združene, vse to pritiska na naSega človeka. Pri opremi doma pa ljudje dostikrat pozabijo na križ,ki je krasil doma vsako slovensko hi So.,Ta del hiSne opremo smo bolje poznali pod ime- nom Bogkov kot-Imel je najodličnejši družno povezano živi j on je Slovencev. Sredi preganjanja in zapuščenosti jo bil edina tolažba. Nad vso hiSo razteza križani Bog svojo roko, kakor bi hotel z njimi povezati hiSno stene, kakor bi hotel s svojim objemom združiti vso maloverne duSe,vse naSe kr e tn je in vso, kar napoljnjuje in dopolnjuje živijo njo. Nič ni lepega v tem razpelu za naSe lažniva človeSke oči.Jezusovo telo jo sloko,iztegnjeno in rumen kasto,veliko rano po telesu so rdeče kot mak.Težke kapie krvi so mu preli vajo po prsih, zapestju in stopalih. V obrazu je lo nemo trpi jen je .Dan za dnem Jezus doživlja smrtno grozo in 'ni odre Sen je.In sleherno uro nas pre tresa krik umirajočega Boga,ki se izvija iz teh odprtih temnordečih ust. Ko smo sedali za mizo, jo Bog ži vel z nami v svojem odrešujočem umi ranju, ko smo odhajali na delo, na polj e, v gozd, k živini, nas jo spre mlj.al njegov blagoslov .Nad vosolimi svati jo bodel in nad prvim jokom dojenčka - nerazdružen del naSe biti je postal, tečajna zvezda naSih domo v in nikoli mu ni bilo dovolj prija teljstva človeSkih otrok. Z e st.aro ma ter je sprojcl ta trpeči pogled,ko jo stopila s poročnim vencem v hiSo, in ko je zibala sina in vnuka je Jezus Sa prav tako razpenjal prebodeno roko kakor dane 3. Ena sama materina ali očetova beseda ali kretnja, je zalegla več kot devet pridig .V len jigi Moje življenje pravi pisatelj: Takrat sa je zgodilo nekaj čudnega ..Mati me jo prijela na rahlo za obe dve roki, Sla z menoj preko izbe v kot pod razpelo.Tam je je pokrižala trikrat po vrsti. Ti moj fant je rekla.Nato je na glas zajokala. Sam ne vem, zakaj»Ta dogodek mi je ostal v spominu vso življenje. Jezus naS trpeči brat;no smo niko li zapustiti svojega kota,kot lastov ka no svojega gnezda pod napuSčom . prostor v hISi.z. njim je bilo noraz- pr od aTo *" Tudi če hi S o iv&otlizizpii - Bog mora ostati,ker je hi si temeljni kamen in vez njenih oglov. Bogkov kot naj tudi v novem domu v tujini najde častno mesto, da se bo njegova miaifist neprestano raz livala na vso njegove prebivalco. PKO. K A T R A V časih, ko smo Se ždveli doma, se je na žalos večkrat zgodilo, da jo kmečko deklo poleg onih, ki so morali s trebuhom za kruhom - dobi lo skomine po svilenih nogavicah in drugih "modernih" novotarijah -Slo služit v me sto.Premnoga dekleta so Sla celo v Beograd. Tja je zajad rala tudi Urbančeva Katra.Bila je iz noko včje vasi na Gorenj skem.Do bila je službo pri neki srbski gospodi in so je kaj hitro vživela v nove razmere, pa tudi v njihovo navade.Nekako po dveh mesecih službo je odpotovala vse družina s Katro vred - pomislite - na Bled.Tam so dali Katri 14 dni plačanega dopusta da je lahko Sla domov. Katra veselo stopi v domačo vas. Najprej sreka vaSkega učitelja,pri katerem se je So nedavno učila.!lO_, dobar dan, gospon učol Kako ste ? Učitelj jo pogleda tor zamuka kakor krava s,!Mu-u-un - Katra'so malo u-straSi misleč,da je mogoče Ačitolj ponorel, pa vseeno vpraša :'!Pa Sto vam je, gospon učo? Jeste li bolest anl' ... "Mu-u-u'1 zamuka zopot u-čitolj in potom s človeškim glasom nadaljuje: "Ne, Katrca, nisem bolan, ampak pred par dnevi sem prišel s planine, kjer sem on teden žival med samimi kravami, pa som pozabil govoriti , kakor si ti v dve mesecih pozabila naS mili materin jezik, Katra povesi osramočena oči in gre domo v. Pomagal o pa jo lo IDoma jo govorila slovensko in učitelja jo Stran 4. RADIO PROGRA.Ifl.iE "POR NE7/ AU STRELI AN S" A. Very Easy Lessons Saturday, 7th Marrh, 1955. JOHK MkRY JOHN MART JOHN PAUL JOHN MARY Pie ase - speak - SLO'.VLY..........Prosim, govorite pot asi, I -am- speaking - slowly ................Jaz govorim počasi. The car is going slowly..........Avto gro počasi. The bicycle is going slowly...............Kolo gre počasi. And nov; - I am speaking QUICKLY. . .In sedaj govorim hitro, The car is going quickly..........Avto gro hitro. And the bicycle is going quickly. John l Paul i Come bere - 4UICKLY l Saturdaj, 14.th March, 1955. MARY : On Monday ( v ponedeljek) I v/ill go (bom Sel) to v/ork on my bicycle ( s kolesom). Not "I go to work" (grem na delo), but, :II will go to wc.rk (bom Sel) on I.Ianday*" PAUL i I will go to work on my bicjrcle. MARY : Are you going to vvork to-day? (Gre S danes delat) PAUL : Oh no l Today is Saturday, and I v/ill not go to vvork (in jaz ne bom Sel na delo) tomorrow. MARS- • Of coursa not l Tomorrov/ will be Sunday. (Jutri bo nedelja) PAUL : But I v/ill go to v/ork again (ponovno) on Monday. B. Easy Lessons Saturday, 7th March, 1953. JOHN : Paul, put your cvercoat on (obleči svoj plaSč) - you’ll want it, (Ga bofe potreboval) It's cold(je mrzlo), 7/here is it ? PAUL : I don’t know.(Ne vem) V/ill you look behind the door(za vrata), John? Is it there? (ali je tam). JOHN : Yes, here it is. (Da, tukaj je). PAUL : Thanks. I d on' t lcnow v/here my fishing rod is. JOHN : Por heavens sake (kot pri nas : za bofejo voljo) don’t look for that now l I have three fishing rod s in the car ,You can have one (lahko imaš eno) PAUL : That’s lucky. Does Mary like (ali ljubi - ima rada) fishing? JOHN : Yes, but she never catchos (nikdar ne ujame) a fish l H1aRY : Oh, ye s I do l S at ur d ay, 141 h Mar oh, 1955 JOHN PAUL JOHN PAUL JOHN PAUL J OHN PAUL I can't start tho car (no morem pognati avta),Come and help,Paul. I v/ant a spanner first. Here J, That spanner is to big. I want a small one, Here you are. iš this one the right size ? No, this is the same size, Give me a small spanner, I*m sure this one is a aifferont size,This spanner is too smalli That is it l That* s the one I vvant. It’s the right size. DO Y0U WANT TO LEARN ITGLISH? '/Vrite to the Director, Department of Education, and ask him for Information s about the Evening Classes,Correspondence Lessons and Radio Lessons. Ali fvce of charge, Stran 5 . . LITTL2 ACTS HaVS GREAT INFLUENCE /e some time s tnink that only the great name s in the headlines control the destiny of the world, And since most of usrnake no pretense to great-ness, v/o are to relax and let the famcus persons do the j ob t. 3u t the truth is that the .finai c our se oi human affairs is de termine d by the small evf.ryday acts of ir.illions of incon- ---------------------------------------------------- spicuous and unpre i;en uious men anu v umen„ Robert Brnwn Ing in his drama-tic poem "Fippa Pas se s n „ 3hows hov/ a very young girl of lcwly stati-on, by merely pa sp ing along the Street and singing little songs which sprang fr om a pure and happy heart, influenca d the spiritual lives of ali the great one3 of her town . Pippa worked in the silk mi lis of Northern Italy a -Long time ago. New Year's day was her only holi-day of the year and Pippa awoke that day very grateful to find the sun bright and shining^She decided to spend ■ her v/hole time wandering around. The first home she passed was that of her employer ,Luca, and she looked up with longing and admira-tion at the gleaming windows,She had no ide a that behind those v/in dow3 Euca v/as lying dead, murdered by his v/ife and her lover, Sebald. Already the quilty lovers were pla nning a rosy future, But they sud-denly looked at each other v/ith fear and hatrecl when the svveet ;ln-nocent song of Pippa came to the ir ear s; The year»s at the spring... The day’ s at the morn „. . God ' s in his he aven - Ali* s righfc with the world . In the course of the day Pippa passed beneath the windows of a young sculptor who had been tri-cked into matrimony by envious fellow študent s., He had been on the point of spurning his bnde when Pippa'3 tonaer love song re-acaed his ears{ It v/as so sv/eet that he realized for the first time the true me an in g of love. Ali day long, Pippa v/andered about the street 3 with song on her lips. And without the slightest idea that she v/as inpinging on vvo rld aff airs, she infJ.uenced a patriot who v/as planning to assassi nate a tyrant, and she saved her ov/n ] ife from the mercenary dagger of one v/ho knew secretly that she v/as the rightful heiress to a great e st at e . V/hen her holiday was over Pippa v/as di^couraged .She felt she had done no thing, but she comfortod herself v/ith a final song: Ali service rabks the same eith UOd j c . With God - there is no last nor f ir st. Drama and spotlights come to few„ But the simple every d ay d o in g s of each of us may change beyond belief the life of eneryone v/e touche HThe lips of the righteous feed manyn FAILURE SKOCKS THOSE TRAINED TO BE The vvhole training of our young persons, at school and at home, in the ir reading and in the movies, is for wordly success. They are taught that if they hitch the ir wagon to a star they can surely rise to the highest pinacle of farne and fortune. Many of the m enter upon the serious bu sine s s of life expecting to grasp the rainbovv v/ith one hand and the milky v/ay vvith the other. This kind of training has it s good siae. It eneourage s young persons to stre teh themselve s and do the ir utmost „ But it has a bad s ide, too. A person trained only for success is wholly unprepared for the failures and disappointments v/hich come to everyone, He is shocked and reaentful at the first bad thing which happens tohim, and he is likely to take refu ge in futile self-pity or bitter cy n ic ism. Religion alone prepares a man or a v/orne n to stand the inevit able failures of life v/ithout crumplingb beneath them, Religion is concerned vvitli the infinite and the eternal and so it gives pr oper perspocDive to ali human failures. it makes them smaller and more bearable. Religion alone plače s the emphasis v/here it belongs-on spiritual values such as integrity, kindness, merey,and good will. Dur ing the stock market crash of 1929, every day brought the nevvs of (Page 8) St ran 6 ŽEJA Ignac Bežnik je Novoavstralec»Ignac Bežnik je žejen .Tudi truden je.Aktovka je polna in Sydney je tako velik.Nedeljska srajca se lepi na zagorel vrat.Ignac je kupil v 3ydneyu prvo omaro.Odplačila X Sedaj ga čaka že na v Fairfieldu v skr orani hišici, Policaj se topi od vročine na križišču. Tudi i'Taca se topi in sanja. Ko si izstopil ves izmučen ter prepoten iz Litijskega avtobusa, se je na oglu smehljala mala Pricova gostilna.Zaraščena z brfiljarom ter obdana z brajdo kislega grozdja. Ko si stopil v točilnico, te je Kje bi pcMl,ko te desetorica obiel hladen zrak, duh po cvičku suva v komolec, da se pivo preli skromno razpelo v kotu, od muh va.po bradi in kravati, namesto zamazan napis “Ne pljuvaj po tleh" po grlu. ter skrivljen zeleni pepelnik z napisom "Mal položi d sr - domu na* oltar"' v korist Ciril Metodove Družbe. Ob kredenci je izmivala kozarce oStirka Berta s Šopom kiju čev ob pasu. n£etrt belega, Šta- jerca! Pa malo sira l"03tirka se Sali, prepeva ter strese pred Naceta vse novice zadnjih 24ur.Nace zadovoljen žuli svoj sir, reže kruh in zaliva. Skozi odprto okno se smehlja zeleno grozdje na braj di, nekje kokodakajo kokofei, cerkvena ura slovesno udarja pol enaj sto. Ob cesti poka bič - preSerno se drži voznik.Majda, oStirkina hči, luSči grah pod razpelom.Nace se čuti spočitega in srečnega... Sydneyski tlak peče vrkče ter prebuja Naceta iz sanj,i!Pivo bi spil, četudi sami" prigovarja Nace Nacetu.Kotel, na zunaj obložen z rjavkastimi kahlamitkot jih i-mamo pri nas doma v kopalnicah in straniSč ih .Na vrata ter okoli zidu se naslanjajo mladi in stari, prepoteni rdečenosci,kozarec v rokah, čepe in dajejo prav žalost no sliko;kot vrabci, ki vedrijo na žlebu,Duh po pivu vsenaokoli. Okoli pulta 3e nahajajo žalostni obrazi, govore v nerazumljivem je zi'ku ter prelagajo težo telesa z noge na nogo, žvečijo cigare in pijojo.0aSe piva se praznijo kot za stavo.Pred Sosto je treba izprazniti sod.Potem se vse zapira. Treba je torej piti, piti, hitro in čimveč.Hitro, stoje,kozarec v roki, stlačeni v bar,da vsak korak premakne to gmoto tujih b-brazov. Hitro Se en “midi". Natakarica Judith, rdečelasa, namazana, uvela Judith,glavo prepleteno s steklenimi zaponkami Nekaj mladeničev zeleni ob zidu - najbrž so malo prehitro pili in Se brez griži jaja.Kot da bi morali napolniti sod in no zmočiti grlo.Nace se naslanja na vrata, silno jo vro <&e, kozarci piva drsajo po pultu iz natakaričnih rok v pivčeve.Kje bi Naco naročil svojo pivo?Ljudjo se gnetejo ko na gasilski tomboli. Nace zapira oči, n a trepalnic ah se nabirajo slane rosne kaple. Brajda, hladna točilnica, Široka okrogla miza, polič kislega vina.. Ko odpira oči, mu pleSejo pred nosom rdeči nosovi...tuje besedo... Nace vleče aktovko na drugo stran ceste, grlo je suho ko tlak,obleka te ži. .. Električni vlak hropi ,. .razbija tračnice in s cviljenjem vstavi. Nace izstopi, žejen in premnčen. In iz vlaka na vlak.Be uro, pa bo doma.Eena Milka, Andrejček, Tatjana... vsi ga čakajo ter so veseli, ko ga zagledaj o.Edini ko -Sček domovine, ki mu je ostal zvest in mu stoji ob strani tudi v tu j in l.. . PESEM Sedela sem pred hiSo.Večerna sapica mi je hladila razgreta lica in se lahno poigravala z dolgimi lasmi .Te večerne uro so mi od vseh ur dneva najaragocenojže in naji j ubSe.Ko se spusti noč na zemljo i n zagrne vse, kar je v pokrajni nelepega in mesec oblije s svojim svitom posufeehe travnike, da se zde srebrni tedaj mi je lahko sanjati in lahko prepevati pesmi, ki sem jih prinesla s seboj iz lepe Slovenije iz mojo predrage rodne zemlje .Ona je cela v teh pesmihlVe-sela in razigrana, otožna in mirna, skrivnostna in čustvena, kot so di-Scčo livadi in Sumeči gozdovi in vriski fantov po planinah in reke in jezera in belosinji velikani, ki stoje ob mejah kot ogromen zid malega raja. Bil je prokrasen ve čer.Polna, bela luna so jo dvigala izza obzorja in začarovala pokrajino pod seboj.Pesmi so mi zamrle na ustnicah in prisluhnila sem lahnim melodijam v dal javi.Vedno bolj in Stran 7. •SO se blikale, dokler se niso prijele mojih usten.Vzdramila sem se, bila je moja pesem. '■‘Tiha luna moj misli na Tiha, mesečna sečina obliva ki pošumevajo jasno sije, duh svoj dom..:,Noc. noč .Srebrna me -polja in gozdove v lahnem vetriču Lepa je polirajina, oblita z lu n in im svitom, vendar moj duh plove daleč, daleč... "Srce zanjga strastno bije, Bog ve,kdaj ga vidci bom..." Mehko otofcna melodija mo vsj jprobinc in srce bolestno klice, kot odmev pe srni. "'Kda j, kdaj te bom spet videla , domovina ljubljena ..?" ‘‘Vmes so hribi in doline, vmes bumenjc bistrih rek..." Daloč, oh, dale*, si domovina mo ja.Tam za morji in za gorami, Sirnimi gozdovi in brezštevilnimi polji in bistro de ročimi rekami. Oh, kako dale6». MEŠANI ZAKON Veliko je slišati o mešanih zakonih. Govorimo lahko o zvozi dveh oseb iz raz ličnega naroda ali o zvozi dveh krščan skih oseb različne vere (n.pr.katoličan - protestant itd) .kjiogo se povdarja, kako nerodno je ko,če sta zvezana dva iz različnega naroda in io bolj nerodno, če sta poročena dva mo Sane vero.Seveda so mladi navadno izgovarjajo, da ljub6zon vse premaga, ker nočejo vodeti tekav,ki so s tako zve^zo združene .Otroci v teh slučajih največ trpijo.Neredko so zgodi prizakonih me bane vere, da no vpobteva jo nobene vere in vzgoja otrok tozadev no najved trpi. Cerkov, ki se jo vedno zavedala velikega in vaknoga pomena pri sklopanju zakonov, je z ozirom na to dala posebna določila, ki jih jo vsak katoličan dol-kan vpoštovati, prodno sklono zakon mešane vere.Skušnja jo jo naučila, v koli ki nevarnosti jo vera katoličanov v slu čaju mebanega zakona, vnaprej opozori na to varuje katoliški del, kon skl en j on. ra.ie zato nevarnost bo prodno vodno in zaje za- 11. . .daleč , ne,daleč Save daleč, 30 plani-je iztek.."Kjo ste planino, moje ljubi jenjke, polne sonca, vriskanja in zvon čkanja?Kjo sto 3noknobeli vrhovi ponosnih gora, polni skriv n osti in bajk? Kje ste'.Oči zaprem, pa vas vidim.Podoba za podobo vstaja prod monoj.Gloj, tam se paso ponosni Zlatorog, ki ga bo ni dosegla lovčeva kroglja, no videlo človobko o-ko.In tam med kamenjem in razvalinami mogočnega gradu kraljuje zvita ka ča z zlato kr o no na glavi.Zaklet a kraljičina.Kdo te ne bi hotel odrešiti s poljubom?Kdo ne dobiti v last tebe in tvoje zaklade ?.. In tiho, povsom noslibno, pride mrak.Sonce vtone za gozdovi-vočer jo tu. (Suj, tam v dalja- vi zvonove.Zadnji udarec bo enkrat zadrhti skozi zvezdnato not; nato je vso mirno in tiho. Blago spokojnost moti le bo po tje čričkov in lahno kub oren je studenčkov, oboje zlito v on sam napev, napev poletno noči. Tako daleč si, domovina moja, pa vendar tako blizu.No vi dim to, zemlja rodna, ali moje srco je pri tebi.Občutim te v mehkem napevu ljubljene pesmi, v tihi mesečni noči, da mi srco spet in spot poje, da se mi biri v radosti, da se mi krči v boli, a vedno le poje - pojo: :'Tiha luna jasno 3ije,duh moj misli na svoj dom..." ---- Alonka Bernikova. Cerkov na splobno strogo prepoveduje poroko katoličana z nekom, ki ie krbčon v odpadnibki ali ločeni cerkvi(protestanti, pravoslavni itd).(Do pošto ji vakon razlog, da bo taka poroka pomenila izgubo vero za katoliški del, jo taka zveza prepovodana po bo kjcm zakonu.®3 kdo sklono mešan zakon broz posebnega spregleda za to, jo poroka sicer voljavna ali dotični tokko grobi, ker se nodovolj ono poroči.Da nekdo lahko dobi spregled mora imeti upravičen in tohton razlog za tako poroko.Nokatoliški dol mora dati obljubo, da daje katoliškemu dolu po -polno svobodo v izvrševanju svojih verskih predpisov, obe stranki pa mprata obljubiti, da bodo vsi otroci krščeni katolibko in tudi tako vzgojeni.Poleg tega mora biti zadostna osnova za verjetnost, da bosta obo stranki dano obljubo dr kali.Poroka so vrbi samo prod katoliškim duhovnikom. Iz toga jo razvidno, kako zelo jo Cerkvi pri srcu vakna ustanova zakona ter bodočnost katolibkega dola, predvsem pa bodočnost otrok.Zato je postavila zvezo katolibkega dola z nekato-libkim mod oviralno zadrkke.S tem pa polaga tudi vsem vernikom na srce, da resno premislijo svoj korak v zakon. DOPISUJTE V '»MISLI11 IN JIH PO SVOJI MOČI PODPIRAJTE .MNOGO SLOVENCEV JE SE V AVSTRALIJI, KI ZA NAS LIST SE NE VEDO. OPOZORITE JIH NANJ .NaJ NE BO SL OVENČA, KI Ga MISLI BI REDNO OBISKOVALE.MISLI SO TISTA VEZ,KI 0-KRANJAJO V NAS BOGa IN DOMOVINOI1 Stran S. -načTal.jevanje lepo v slovenskem jeziku prosila odpuščanje . Ta dogodek mi je prifeol na mi3el zadnji*.,ko me je mlad fant vprašal ”Hav-a-ja v popačeni anglešči ni. Bo j im se, da je že mnogo takih tu, ki mefeajo našo lepo slovenšči no s tujimi besedami. ffie je kdo podoben Katri - naj ji bo tudi v tem,da doma govori po n a. Se in naj se kot ona poboljša. ______________________Str 3 c ?, Jesen ic . AFFEDAVIT za sorodnike in r>ri-JaTŠIJ 3. Mnogi se obračajo na'nas s prošnjo, kako omogočiti sorodnikom in znancem, ženinom ali nevestam pot v Avstralijo. Postopek za to je pravzaprav aelo onostavon.Obrniti se je treba na emigracijski urad, kjer je treba izpolniti predpisane tiskovine, na katerih je treba odgovorite za stavljena vprašanja o prosilcu in osebi, ki so namerava vseliti.Ra-zon toga je treba še predložiti dve sliki, ki predstavljata osebo, kateri bi radi posredovali vselit-Veno d ov olj en je , Ko je vse to u-pravljeno, se prepusti človek čakanju, dokler prošnja ne preleze vse potrebne urade in dokler oblast ne izda takoimenovani lan d ing permit. Edir^a in verjetno največja težava pri vsem postopku jo denarno vprašan jo.Ljudje nimajo denarja in ne zmorejo plačati večjo vsote naenkrat .V takem slučaju in tudi dru-gac« je najbolje, da delate prošnjo preko katoliškega emigracijs kega urad a, ki vam ge , nud i tud i eijski uradi, lije Failure Shocks Those Train e d T o Be Sne c~3 s s ' (fr om Page 5 well knovm men vvhojumped to their de ath fr om high v/ind ows or roof tops. In most cases these desperate ones had not beon reduced to poverty by thoir los se s, but they v/oula havo to face a gre at comedov/n in the world and that for the m me ant total dofeat* f»iany of these men v/ere good as the w world usually rates goodness. They didn't lie or steal, and they c on tri-buted generously to ali worthly cha-ritiese 'fhey were pillars of society and their name s v/er e on the church books as members In good standing» But there v/as no imvardness to their roligion. They had put their souls as well a3 their hoarts and mind3 in to the fierce struggle for businoss success, Ti/hen failure came they v/ero not prepared to meet it, They lacked the perspective and spiritual sta-mina which only a deeplyfelt roligion can give. Other men and v/orne n are able to tako failure in quite a different špirit. Thoy may have lost money, friends, a boloved husband or wife, or oven their own hoalth. They are at rock bottom and have to start over again* But one thing they haven’t lost -their central spiritual dignity. And building on that they find a way to make a new lifo for themselves, some time s better than tho old life. During this lenten period of de.votion and prayer, ovoryone should look into his heart and mako sure that he can find there the strongihh and courage to carry him thru v/hatever 1ife my br ing . 'For viher e your tre a sure is, there v/ill your heart be also." so v vseh večjih mestih Avstra- lahko poleg dru-d e n arn o p om o č.Emigra tako vi adn i ko t k at oliški, V prošnji za vselitev zahteva oblast, da prosilec jamči stanovanje in delo osebi, 1|1 jo želi dobiti v Avstralijo.Delo vam verjetno lahko zajamči pod jot jo,kjor delate, lahko pa ste tudi sam delodajalec, ali pa izjavite^da boste za zahtevano dobo vzdrževali dotično osebo in da ne bo v breme državi.Prav tako je tudi s stanovanji. Začasna stanovanja lahko preskrbite pri družinah svojih prijateljev ali pa pri stranki, kjer sami stanujete. de ste v zadregi, ali pa ne veste, kaj bi bilo najpametneje storiti, so obrnite na katoliški emigracijski urad. '^am Vam bodo radi pomagali in svetovali»Naslove katoliških emigracijskih uradov najdete v današnji številki MISLI. Stran f Konen k a s i DOKAfiA VAS Srodl polja mo pozdravlja ljubljena domača vas, okna glodajo zaspano, z lino vzdigne zvon 3voj glas. Okrog hiš stojo drevesa, ki spomladi nam cvet o, ki poleti dajo senco in jeseni jabolk sto. Konja dva pa hrzotata, voz ropoče in skp.k-ja» fanti* s svojim bičem poči, stari ate j se smehlja. Lipica na vaSki gmajni, mirno gloda na ljudi, ve za žalost in vesolje ter narahlo zašumi. R. Vouk. STAREC IN SMRT Neki starec jo nabral drv v gozdu in jih hotel naložiti na svoj hrbet .1-mel jih jo nesti zelo daleč,Potrt je odložil težko breme m dejal:i! Oh, če bi prišla sim?t Smrt je prihitela. “Tu sem", je dejala. ;!Kaj mi hočeš ?" Starček so je prostraSil smrti in odgovoril:"Pomagaj mi naložiti drva na moja pleča." V DRUŽINSKEM KROGU Dolgo, dolgo, preden jo našel radio svojo pot v naSo domovo, so so zbiralo družino okoli svojo mizo in to ne samo h skl od ti in kosilu, marveč tudi k skupni molitvitVoeero pa jo polnila družinska pesom ..Rud io je v veliki meri izpodrini], to potjo v družini in tudi potjo na vasi.Družinska povezanost, ki se jo izrazala v dolu, molitvi in pet ju, jo močno zrahijana„Pred dnevi sem imel srečo, da som naSel Sc tisto pristno in vz glodno družinsko živi jen je .Lopo pospravljena kmečka hiša, stara velika peč in tej nasproti je stal klavir. Lini je s odi. a h klavirju, IJanzi je zgrabil Harmoniko,- Fricoj in Neža pa sta pomagala s svojimi grli in ko jo zadonela po prostorni kmečki sobi naša posem in tokrat še prav posebno svečano, ker jo bila v proslavo tride 3ctletnice poroko starSov.Sovo tudi Številni obiskovalci niso mogli za3ta jati pri petju.Knalu jo bil v sobi pravi mo San zbor.To jo prava naia družina,ki si zna tudi doma ustvariti ure vesolja in zabave. H K A L I H Dragi otroci l Lar si kaj lepega bi vam imel povedati. pa kal ne morem, kor imam razon vas »so vse polno drugih o-trok, ki mi vzamejo Se več skopo odmerjenega čana kot vi.Tudi danes vas no bi obremenjeval s pisan j m, pa som so spomnil na nekaj tako zanimivega in važnega, da som lo moral prijeti za p'er o. Bilo jo prod imogftgii, mnogimi sto loti, takrat, ko nas Se ni bilo na svetu,Pravi jo, da jo bilo v zlatih časih in najbrže imajo prav.In bilo je to na Slovenskem Kor o Sle era, na Gosposvetskem polju, o katorom sto že prav gobovo sli šali/Naši predniki so si na zato posebej določenem pro štoru izbirali in volili 3voje poglavarje, katere so nazivali voivo-dejGe bosto vprašali vaSo staršo, vam bodo o slovenskih knezih in Ko roških vojvodih mnogokaj zanimivega povedali.Jaz bi vam rad povodad samo nekaj ; Lota 1414 sredi meseca marca, ko so na Koroškem žo topi sneg, ko žo poganja prvi žafran in so zvončki bratijo s trobonticami, pričakujoč veselega snidenja z vijolico, ko so naSi prodniki ustoličili poslednjega koroSkoga vojvodo v slovenskem jeziku. Vidite, dragi otroci, kolikega spoštovanja jo vrodon naS slovenski jezikrSaj jo bil dolga lota v rabi pri ustoličevanju državnih glavarjev - pri postavljanju slovenskih knezov, ki so vladali naSi zemlji. Dolga stoletja so minila od takrat. Slovenski narod So živi, knežji kamen jo So vodno na Koroškem; tudi slovenski jezik So ni izginil. Nasprotno ..Lopo so jo razvil .Postal jo jezik kulturnega naroda, narodna mo litov Slovcncov, jezik, 'v katero«! so izražamo v najlopSih in najtež jih tronutkih svojega življenja. Postal, j- naS književni jezik -nas ponos in sestavina našega narodnega bistva. Tožlco vam bo vao razumeti, kar som vam povedal, a prepričan sem, da vam bodo vaši starši vso lopo razložili, Tudi oni so ponosni, da smo imoli Slovenci avoj e neodvisne vladarje, pcno3ni za to, da takrat.l£0 naSi vladarji niso bili voe 31 ovor?ci, pa so jih vid j ub temu umeščali po slovenskem običaju in v slovenščini. Stric Bradač Josip Jurčič: Stran 10. KOZLOVSKa SODBA V VIŠNJI GORI Povedati vam ho*em,kako je v starem času tekla sloveča pravda zavoljo kozla Lukeža Drenulje in nepopasenega vrta mestnega svetovalca Andraža Slamorezca. Lukež Drenulja, višnjanski mešdan, ni sicer pil svojega mleka,za- ■Ja. kaj v tistem starodavnem času je bilo v r.epov nego današnji dan »A Imel je Lukei s ta. Res ni bila velika, pa je bila gostoljubna, kajti vežna vrata so stala dan in noč na ste zaj odprta In n a 6 Luke ž, po staran, suh in kij ukast mož,ki je od pomnjenja že služil za nočnega čuvaja, je bil jako bogaboječ in potrpeli j iv „ V veki pa je bil privezan kozel Lisec .Kadarkoli se je oglasil kak pes,je Lisec neusmiljeno trgal svoj motvoz, nastavljal roge in se pripravljal na trk.Iz tega je Vi šn j i Drcnul j a gori dostikrat prifclo, da se je več psov zbralo okrog njega in lajalo, da so vsi vifcnjanski otroci vrelili vkup in ubogega Lisca kamenjali. Kdo pameten se bo torej čudil, če so je nesrečni kozel Lisec nekega dne popoldne , ko je Drenulja bafe kradoma v bosti zanj smukal zelen jo ,iztrgal in na ves glas in dir po višnjanskem mestu pred psi in otroci?Ko se stori hlad, se Li^čevi sovragi na veličajo drveti ubogega bradača. Lisec so odahne prav tam za kamen jem, kjer se je nekdaj porodil tisti glasoviti polt, katerega so Višnjani po božje častili, če se prav sliki in bere .Tam torej kozel Lisec sede, pomoli roge kviš-ku in premiSlja, kam bi šel.Pozabi na vse reve in nadloge in obide ga neko sladko čustvo prostosti, ko zagleda pred seboj zeleni vrt mestnega svetovalca Andraža Slamorezca. Kdo in kakken je bil ta Andraž Slamorezec?Da jo bil mestni sveto valeč, to sem povedal popre j Stari zapiski pa Se pristavijo, da je bil človek n", kratkih nogah. Širok čez trebuh, da je rad jedel slani no in čebulo in, kar je morda še imenitno j Se, da je bil strupen sovražnik nočnega čuvaja,LiSčeve-ga gospodarja Lukcža Drenulje. 31amo.rezec je trdil, da je Drenul ja obiralec. širokoustnež,potepuh in slepar.Pri neki soji mestnih očetov je nasvetoval, naj se mu vzame ponočno stražar s tvo. Vendar jo tudi Drenulja imel svoje prijatelje in Slamorežčev nasvet je padel z vsemi glasovi proti tri. Od tiste dobe je bdi Drenulja Andražu trn v peti.Gledal in pazil je na dan,ko ga bo pogubil. š o man j la’ av j i h svojo hišo sredi me-Toda vrnimo se h kozlu Liscu !. Ta je,kakor smo povedali,s kamenja poželjivo gledali na zeleni vrt mestnega svetovalca.”Kaj,ko bi pri Sel do glavnatega zel j a, vabi ji ve solate, lepe detelje in druge zelenjave,'5 si je mislil naš Li30C. In ni dolgo provdar jal,temveč jo s svojo kozjo brado pokimal, se vzdignil in peketal proti vrtu Andraža Slamorezca. Toda vrt je bil ograjen okrog in okrog z lesenim plotom, pot pedi in tri palce visoko,Lisec je na vse načine poskušal, kako bi pri kol notri, pa se ni dalo. Vspne so s prednjima nogama vrh plota ter gleda s pregrešnim veseljem in veliko poželjivostjo na vrt premišljujoč, kako bi se dal plot bežal meketaje podreti ali preskočiti Ali kaj se zgodi? Prav v tem grehotnem stanju ga zabloda gospod Andraž Slamorezec. Pravkar je nekoliko kislega ml o.le. po srebal za popoldnevno kosilo in nekaj premišljeval.Kar zapazi Dre-nuljovega kozla ob plotu in uvidi njegovo hudobno namero .Razkačen popade burkle in zdirja na piano s trdnim namenom,da bi hudobnega Dro-nuljinega kozla potolkel do gotove smrti.Lisec, nedolžni kozel,nič hudega vajen od stare jših ljudi prijazno pomekoče (Dal je prihodnjič ) EVHARISTIČNI KONGRES V denh od katoliška stični ta 12 do 19 aprila bo vsa Avstralija slavila evhari-kongros,ki bo v Sydneyu.Na kongres so povabljene vso narod- nosti Novoavstralcev, torej, tudi Slovenci.Za Slovence je določena posebna služba božja v St. James Church, Porest Lodge (v bližini univerze-via Glebe) in sicer v soboto 18 aprila ob lOuri dopoldne. Udeležba pri sv0maSi je združena 3 spovedjo in obhajil om.Vsi Slovenci so k tej pobožnosti prisrčno vabljen Drugi narodi so v velikih pripravah, zato ne bi bilo prav, če bi mi zaspali.Dno 190aprila ob 3h popoldno bo velika evharistična procesija. Narodnostne skupino se jo lahko u-doležo le v narodnih nošafcufio ima kdo narodno nošo in bi hotel nastopiti pri procesiji naj sporoči uredništvu vsaj do 4. marca. 'Stran 11. IZ PISEMSKEGA NaBI UMKA : PARRaMATTA - N 37/, Precej dobra štev Tika MiSLI me je včaraj dobila.Sera sinkotu kot domačo Halogo dal spisa ■ci kratko vsebino angleškega 4 lan k a o Slovencih.Sto našli prostor za Nas Dom? CLEVELAND - OHIO - 13 SA, Zvode1 sem, da izdajate" l’i~st TToLI za slovensko izseljence v Avstraliji«Rad bi dobil nekaj Številk, ki so lahko tudi sta rej Sega datuma. RYANS CREEK - VIC, Za vam za redno pošiljan nem pa želim, da bi g to rodno projemal.Saj kar imam napisano v s roma v materinskem je ri so v MISLIH.Saj ji pročitam. - Vas pozdr in čitatclj Misli. hv olju jem so je lista, obe-;a tudi v bodo-to jo edino, lovenskom ozi-ziku.Lepe stva h po trikrat ivlja naročnik CAlRKS - OLD.List Misli prejemam ro dno in 3e ga veselim kot sem so veselil časopisov v Sloveniji.V tolaž bo so nam in v zavest, da nismo sa mi v tujini.List nam pove, kje vso-povsodi so Slovenci. BLaCKBTTRN - VIC.List Misli vedno tožko pr ičakujem.-L.olo se ga vesolim ko ga dobim in izvem novico o Slovencih.V teh težkih časih tujine so nam Misli edina tolažba. WONTHAGGI - VIC, Prav lopa hvala za pošiljan jo lista.Vsobinsko so je precej izbol j šal .Posebno zadnje Sta vilko so prav dobro .lici im vam mn o go uspeha in napredka, da bi bila vsaka nova številka lepša in bogatejša, Iztok in Albert G. naj bi so pogosteje oglašala in nam šo priliko dovoljevale, vam za Misli še kaj pošljem in istočasno za nas bodoči SLOVENSKI DOM»Saj rosno u-pam, da bo do tega sloj ali prej tudi dejansko prišlo. Na* tednik - kronika, sc naroča " pod naslovom "Naš todniknColovoc (KIagonPurt),Viktringer Ring 26. Koroška (Knt.) Austria._________ Stran 12. NASLOVI KATOLIŠKIH EMIGRACIJSKIH URADOV V aVSTR^LIJI : Federal Catholic Immigration Office 150 Elisabeth Str., SYDN5Y, KS/V. Podružnice tega urada v N, 3,7/, so v Škofijskih hifeah vjArmidale, Bathur st ,Lismore,Maitland ,7/agga 7/agga,Broken Hill, Goulburn. Catholic Migration Office, St-Francis Church Grounds, Podružnice so v Ballarat in 312 Elisabeth Str., v Šale, MELBOURNE, Vic, Catholic Migration Office, Old St, Stephen's, Podružnice so v Rockhampton, Elisabeth Str, Toov/oonba, Tovvnsville. BRIS BANE a Qld, Catholic Migration Office, 33 7/akefield Str., Podružnica je v Port Pirie. APELAlDE, Siki Catholic Migration Office, City Mutual Buildings, 2nd Floor, 62 St. George's Terrace , PERTH, 77, A c Podružnice so v Geraldton, Nev? Norcia, Kimberley. Pri uredništvu so na razpolago sledečo knjige: 1.Socialni dan -izSlo v Argentini cena 5/- 2.C iriIme t od i j ska id e j a(Zup„Mor kun cena 10/- 3.Mož božje vol je (Dr .Lambert Ehlic cena 2/- 4.Ugovori proti veri in odgovori cena 2/- 5.Moj prijatelj - koledarček cena 10/-G,Koledar - zbornik Svobodno Slovenije (iz Argentino) cena 30/- 7,Koledar Ave Maria (SevAmerika) cena Ibe ni ja v 1 jona, 8,Molitvenika:Vedno življenje in Kara. gre S 9, J egi i* (Izredno lepa in zanimiva knjiga) cen G. 2, za naročnike Mohorjevih knjig 30/- V Argentini bo izfcla knjiga znanega socialnega delavca Dr.I-AHČINA z naslovom SOCIOLOGIJA (Nauk o družb i) cKn j iga je že v tisku,Kdor se za knjigo zanima, naj nam čim-prej sporoči. ) h) PRODAM 'tfolfov nenfeko-slovenski slovar v dveh debelih knjigah (Obseg 2012 strani) »Slovar je pisan v gotici Besedni sklad je zelo bogat in priročen za litorarno-znastveno delo. Vezava trda in zelo lepo ohranjen. Cena £2 in poštnina. Slovenski zastopnik za prodajo vseh električnih in muzikalnih potrebin je g« 19 Belgium Str 0 R S I $ , AUBURN - NS~ Pakete v domovino-najlaž je poSljete preko N KV aUSTRhLIAN PARCEL £ G. P.O. Box 1336 PERTH f !RVICE ■ I .il . SLOVENSKI KROJAČ vam po ugodni ceni izdela obleko,da boste kot bi vas !!iz škatlice vzeli". Obrnite se na j Andrej Mauric, 8 Globe Rd, GLEBE - SYDNEY Pri njem lahko naročite ličnejše blago. tudi najraz- Prva pošiljka Mohorjevih knjig je pošla„Kdor se zanje Se zanima, naj nam nemudoma sporoči, da jih naro-č imo;Don ar je treba pla& at i ob na -orbi?________________________________ PODPIRAJTE SLOVENSKE OBRTNIKE,POMAGAJTE vsem - & svojim najprej, da se BOMO TUDI SLOVENSI V AVSTRALIJI GOSPODARSKO DVIGNILI.