Pred volitvami naših zastopnikov. Nahajamo se pred volitvami učitel;sk h zastopnikov v višji šolski svet. Poleg zaupanja in časti, nalaga to zastopstvo tudi mnogo dela, odgovornosti in vsestranske informirano_ti na vseh poliih našega stanu in šolstva. tako da ni biti lahko dober zastopirk v tej korporaci.ii. Naši zastoDniki so se trudili. da so šli vselej informirani na sejo; pred vsako se;o so imeli še posebej oredposvetovanie, da so dobi.i še kake i.ifcrmacije o posameznih točkah, da so se zedinili za enoten nastop in so pridobili za posamezne slučaje tudi druge člane (neučitelje) viš;'ega šolskega sveta. v korist celoti in v korist poedincev. Najtežji del nj hovih odgovornosti in odločitev so bile persoJialije- Ustreči vsem za eno samo mesto ni mogoče! Ozirali so se zato na direktive in načela, ki jih je za imenovan:a določala naša organizacija in ki jih ie oredla.ealo učiteljstvo potom svorh okrajnih učiteliskih društev. Morda kdo ni bi! zadovoljen s to ali ono odločitvijo viš.ega šolskega sveta! ? Vali krivdo in vso odgovomost zaradi tesra na nje! Vpraša nai dotičnik na.ipreje samega sebe: ali jih ie dovoljno infomrral o dotičnem slučaiu in ako ie sploh kai storil v to. da se jitn objektlvno pojasni slučai in zahtevo!? Iz časti in pravic. ki smo iili dali našim zastoonikom. izhaia tudi njihova dolžnost. da se i_iformirajo za posamezne sluča;e. Da. res ie! To'da tudi iz naših pravic, da zahtevamo od njih. izhaja naša dolžnost, da j'h sami orei informiramo in iiin oripomoremo do čim obiektivnejše izvršitve nj'hovih natog! Ne smemo pa tudi pozabiti nikdar, da nis-o oni večina v višjem šolskem svetu; da ie ooleg njih zastopana vlada — ki našim težnjam sicer ni nasprotna, kakor v bivši Avstriji — še z večjim številom od naših zastopnikov: da so poleg tega zastopani tudi učitelji. ki često nimaJo mnosro umevana za sklad z našiimi nazori: da so v višiem šolskem svetu tudi zastopniki, k\ so p<rincipijelni nasprotniki vseh naših teženi in šole. Treba je torej vešče in že preizkušene roke. da si zna pridobiti zaunanie večine in da prodre z našimi predlocri i-n zahtevami. Zato smo si izbrali kot kandidate tovarišice in tovariše. ki imajo te ^iposobnosti in ki imaio vol;o za to delo! Kot svoie zastopnike smo izbrali tovarišice in tovariše, ki nam iamčijo s svojimi osebami, da bodo zastopali interese vseh kategorii šol in učiteljstva enako, kakor jih bo označevalo učiteljstvo potom svoie organizacije. Oni nam iamčijo. da bodo vedno v čim tesnejšem kontaktu z organizacijo. zato je dolžnost vsakega organiziranega člana, da pripomore organizaciji do častne izvolitve njenih kandidatov! Kandidati nam iamčijo, da bodo z enako vnemo zastopali šolstvo in učiteljstvo osnovnih ali meščanskih šo-l. učiteljice ženskih ročnih del, otroške vrtnarice, učiteljice zabavišč, učitelistvo za abnormalno deco itd.. četudi sami slučajno ne nripadaio dotični kategoriii. Vodstvo organizacije ie uvidelo nujno ootrebo eneera zastopnika izmed učitelistva obmejnesra šolstva v višjem š-oJskem svetu. zato ie tonot izvedlo tudi to nutio in upravičeno potrebo- Tovanšice, tovariši! Koncem meseca borno šteli Vaše glasove. ki jih oddaste orfi.anizaci.ii, Izkazala se bo Vaša stanovska zavednost in d^sciplina, kadar dviuarao stanovski Draix>r! Izkažite, da ste preko vseh osebnosti, stro.ro ii? disciplinirano za organizaCio Pokažimo. da imajo naši zastopniki močno in di,scip<linirano organ-zaciio za sabo. daimo rm s tem moč in ugled! Držimo se strogo izdanega proglasa, da ne bo izirubljen noben naš idas! Preveč dobrega. Sedaj, ko se je polegel vihar svetovne voine, stremimo za ozdravljeniem ran, ki jih ie vsekala tako na sospodarskem poIju. kakor tudi v socijalnem iri moralnem življen.u. Kakor do vsakem moralnem in s.o_podarskem potresu se tudi danes poiavlia vse polno novih idei. ki hočejo z različnimi reformami popraviti ali na novo zgradrti. kar se ie zrušilo, oziroma kar ne odgovaria več duhu časa. Najbolj živahno gibanje se je začelo seveda tam. kjer ie' pričakovati na.izaneslj;vajšeKa uspeha, kjer se polaga temelj vsemu napredku. namreč v šolstvu. Vsele.i pa se poleg dobrih in koristnih misli poraiiajo tudi slabe. ki na prvi Dosded obliublja.o bogvekai. a imajo za posledico ravno nasprotno. kakor so hotele doseči. Treba je torei skrbno oreudariti, predno s.e česa novesra loti. karti eksperimenti so posebno v šolskem delu silno dragi, ako se končaio z nesrativnim rezultatom. Mislim namreč na osnovno šolstvo ori nas v Sloveniji- Odkar smo svobodni, naravnost dežuie različnih naredb in od!okov od naših šolskih oblasti, ki bi rade kar čez noč vse preuredile in napraviie iz ljudskih šol nekake univerze v miniaturi. da bi po dokončani šolski dobi odouščale že cotove kmetovalce in trospodinie ter rokodelce, ki naj bi poleg materinščine obvladali tudi jezike sosedov in razun tes?a pa naii bi bili uvedeni v razumevan;e raznih umetnosti, kakor slikarstva in glasbe. Zahteve, ki se stavijo danes osnovni šoli. so nedvomno oretirane, katerim ne morejo zadostiti v Dolni meri niti naiboljše šole v krajih z dobrimi sociialnimi razmerami, kaj šele druge. ki so v tem oziru mnotro na slabšem. Ne vara>imo sami sebe. češ. sai se da vse doseči, pa podejmo rezultate takšnega nervoznega hlastania, h kateremu sili.io učitelia sedan.e zahteve. Na videz večkrat blesteči uspehi. toda pri veliki večini učencev visi vse v zraku in v nekaj tednih se zruši in razblini, ker ni bilo časa, da bi se snov utrdila in postala trajna last učenčeva. O tem pričaio ponovne pritožbe srednjih in meščanskih šol, ki. in sicer ne čistrv .t>o krivici, valiio krivdo slabih učnih uspehov na osnovne šole. Največii greh se je napravil z uvedbo treh jezikov v osnovno šolo. Mislim, da ie ni države na svetu. kjer bi se v ljudski šoli poučevala polejr materinščine še dva druga iezika. Kako nai otrok v 3- ali 4, šolskem letu, ko so n.egove duševn. zmožnosti še zelo šibke, ko mu dela mnogokrat še domača .tiovoriea preglavice. s pridom sledi trem jezikom, jih razlikuje in si i.ih zapomni. Seveda se najdeio izieme, a tie vendar niso merodajne in še teh Mezzofantijev in Čopov ie malo. Kar se tiče pouka srbo-hrvatskega jezika, ie gotovo potreben v svrho bližnjega spoznavan.ia z našiini južnimi brat.. Toda 3. šolsko leto ;.e za to vsekakor prerano. Perfektnega znanja se v osnovni šoli ne bo doseglo, toliko pa, kolikor je potrebno za medseboino spoznavanje, se lahko priuči v zadn.ib dveli šolsk<h letiii. Pa se bo kdo os:lasil, češ, da tako naziranie ni jueoslovansko in da zapostavlia važnost tega predmeta, ki nai nas hitro privede do notranjega ujedinjenja- Toda bodimo iskreni! S samim znanjem jezika — ako bi se dalo to sploh doseči — ne bomo vcepili v dušo in srce otrokovo obenem tudi še. ljubezen do našesra celokupnega naroda in domovine, ampak s preoblairanjem oovzročimo nre<j nasurotno. zlasti ker daiemo s teiu različnim sovražnikom ujedinienia še več orož;a za njihovo razdiralno delo, ki imaio spričo današniega razooloženia našega Ijudstva precei lahek posel. Prei moramo s pomočjo m:lc domače trovorice izruvati iz src našega zapeljanesra rfaroda mržnio in sovraštvo do srbskesra olemena, katero še danes neti.o lahkovernemu ljudstvu zvesti sluge nekdaniih tlačiteljev. Ko bo vzplapolala orava liubezen do ožie rodne Krude, potem bo našla odprta srca tudi ideija Juroslovanska in šele tedai bodo pripravl;'ena tla za iezikovno ujedinienje. Žalosten dokaz. kako nam še tiči v mozgu in kosteh naša hlapčevska narava, sramotna dedščina robskih dni, je ©a polauanie tollke važnosti na pouk neinščine. ki bi se lahko brez vsake škode odpravila iz slovenskih šol. Ne le. da močno obremenjuie učenca in učitelja, ki morata ccpit svoie duševne sile in tratiti čas na račun materinščine, ie sedai v svobodni domovini skoro popolnotna izgubila svoj Domen. Tudi čisto praktične Dotrebe nas ne sili.o k učeniu nemščine. Današnji y.os:>odanski položaj v nemških državah pač malokotra mika čez mejo, a v bodočnosti. ko se pri nas razmere uredijo, bo doma za vse dosti kruha. Onim pa, ki iniaio kot uradniki in trvrovci opravka v inozemstvu. nudijo srednie in strokovne šole prilike dovolj, da se priuče tuijhn ;ez kom. Če bi se hoteli v jezrkovnem pouku dosledno ozirati na svoie sosede, kakor se ara:umentira upravičenost in potreba nemščine, potem bi morali uvesti še italiianščino in madžarščino. Zakaj pa na rrimer Avstrija, ki ie nedvomno mno.ro toLj odvisna od svojih sosedov nego mi, n j uvede v ljudske šole češkega, slovenskesra. itali.ianskega ali madžarskega ie?ika? Zato. ker tam vedo. da bi bi!a to velika coklia pri oouku, ker poznajo važnost materinščine, ki je podlaga vsaki izo'..razbi. zato ker ljubiio in se s ponosom in dosledno poslužujejo le svojega jezika. Posnemaimo vendar tudi vrline drugili rarodov in uvažujmo v n-rvi vrsti svoi plovenski iezik, da bo končno izcrinila med rami sramotna navada. da v lastnem donu — česar ni najti nikier drugod — iz <¦ oleea hlančevstva strežemo tujcu. zaletemu sovražnikn, v njegovem jeziku. S t^m si ne oridobimo meeove naklonjcnot;ti. ampak vzbuiamo le zaničevanie. V žel;!i, ustreči vsem mogočim potre1 am oraktičnega življenja, pozablja i.snovna šola na pravi namen in smoter, liamreč vzvrojo. V naglem hlastaniu nanrej in vedno naprei. se mora Pri tei obi1 ci predmetov zelo zanemarjati vz^ojno stran pouka. posebno pa aktivno sodelovanje učencev. Koliko vzgojnih momentov nrezre učitelj, oziroma iih ne more izkoi istiti, ker mu nedostaia časa. In s tem ;:. vedno bolj oddaljuiemo od ideala, za katerlm na. stremi vsaka šola sploh, namreč, vzjrojiti »rod bistrih idav. pridn h rok ii usrniljen'li src«. Bodi nam vzgoja prvo, kar se pa tiče materijalne plati, držimo :e zlate sredine in načela: rajise man-i. pa tisto dobro in temeljito. Zlasti Pa posvečavmo posebno pažnjo materinščni, edini solidni podlacri napredka in omike. lz Jugosiavije. POZIV NA JAVNO ANKETO! Vse tovariše in tovarišice, ki jim je mar na tem. da zadobi naše narodno-prosvetno delo stalnejšo, sistematično in bolj praktično in za naš stan bolj ekonomično obliko, pozivamo, da se udeleže javne ankete, ki io s tem otvar;amo. Oblika ankete bi bile pismene razurave o tem vprašanju, ki naj bi se opirale tako na teorijo. kakor tudi na praktična izkustva. Naj pove vsakdo svoje nmenje o tem velevažnem vprašanju za nas stan. Razprave naj bi se nanašale na sledeče teme: 1. Polja narodno-prosvetnega ciela. na katerih se ie učiteljstvo dosedaj že udejstovalo. 2. Uspehi in neuspehi, pojiTeški narodno-prosvetnega dela, na podlagi izkustev v oraksi. 3. Prograni in smernice našega narodno - prosvetnega dela. 4. Metoda, način izvajanja, taktika pri našem narodno-prosvetnem delu. 5. Literatura za narodno-prosvetne delavce. 6- Sodelovanje nri nar.-prosvetnih društvih in napravah izven šole. 7. Narodnoprosvetno delo potom šole: šoiski odri, šolske iavne judske knjižnice, l;'udska predavanja (akademije, univerze, roditeljski večeri) v šoli. pevski zbori šalske in šoliodrasle mladine, tečaii itd. 8. Organizac ia našega narodno-prosvetnega dela. 9. Pomanjkljivost in smernice za vzgojo učitoljstva za narodno-prosvetno dek>. 10L'č'teljice in narodno-prosvetno delo. .11. Na katerih pol;'ih nar.-prosvetnega dela laliko sodehije vsaka učiteljica? 12. Učitdiice in šolske javne ljudske knjižnice itd. itd. Posamezniki lahko javijo tudi druge teme, o katerih bi bilo potreba razDrave in iih bo uredništvo razpisaio- Razprave ie poštljati na uredništvo UčiteHskeKa Tovariša, Ljubljana, Učiteljska Hskarna. Oglasijo naj se vsi narodnoprosvstni delavci, naj nihče ne izostane, četudi še s tako kratkim prispevkom. Razprave se bodo uporabile: 1. Za naš stanovski t;sk, v kolikor na.i služijo v orijentacijo učitelistvu pri narodno-prosvetnem delu. 2. Se bodo oddale narodno- prosvetnemu odseku, da jih izpopolni in pripravi za sistematično urejeno celoto ter črpa iz njih potrebne podatke za svoje delovanje. 3. Jih odda ta tskovnemu odseku, da jih isti po možnosti izda kot brošuro v stalni »Stanovsko-strokovni knjižnici pov. UJU v Ljubljani«, ki je bila osnovaiia z novim poslovnikom ter brošuro razširi med učiteljstvo. V kolkor bode iz posameznih mnenj in razprav sestavljena celota, bado spisi obiavljeni brez Dodoisa; drugače pa le na izrecno žel;o s oodpisom. Uredništvo Učiteljskega Tovar ša. — Naknadni krediti. Za nagrade dušnim pastirjem-veroučiteljem, učiteliem na ekskurendnih šolah in oddelkih za oddaljene ter za nestalno nastavljene učiteljice ž. r. d. (ne pa za potnine — prehrano in dnevnice) je prejel višji šolski svct naknadne kredite za čas od 1. januarja 1921 do 31. julija 1922. Te nagrade se izplačajo takoj, ko vpošljejo prizadeti podatke v smislu razglasa, ki bo objavljen te dni v Uradnem Listu. — Poziv tovariš cam in tovarlšam! Vse tovarišice in tovariše pozivamo, da čimiDrei izpolnijo svoje gasovnice, kakor ie označeno v današniem pozivu in jih oddaio šolskim voditeliem, da se ne bo pripetiio kakor zadnjič, ko so nekatera šolska vodstva prepozno doposlala glasovnice in ie šlo tako mnogo naših glasov v izBiibo? Kakor smo informirani, dobe volilni upravičenci poleg glasovnic tudi enotne uradne kuverte. — Tov. Drag. Humek nam je poslal dopis v katerem v poinem obsegu fpotrjuie izjavo našega pov. UJU tov. ravn. Jelenca na seji širjega sosveta v zadevi noosnovanih govoric. ki ise posebno širijo v krotru meščanskošolskega učiteljstva ^ Celju. — Doousti za obisk višje pedagoške šole. Ti dopusti so letos povzročili mnogo lazbur.ienja- Clen 7. uredbe o višji pedaRoški šoli od 30. 8. 1920, ki ima zakonsko vdjavo, loriznava učiteljem, ki obiskuje.o viš;'o pedagoško šolo. neskrajšane službene preiemke. Kdor je torei spreict v višjo pedagoško šolo, i m a s tem tudi že dopust z vsemi službenimi prejemki. Prošnje za spreiem v viš.o oedaRoško šolo bi se pač morale pošiljati službenim potom preko višjega šolskega sveta. ki more presodti, ali so prosilci res primerni, jih ^.riporočiti in nrora tudi vedeti pravočasno, kdo je .-.oreiet, da preskrbi namestnika zanj. Primerno število obiskovalcev v. ped. š- sc mora vsako leto vpoštevati pri sestavi ..roračuna. (Po informacijah v ministrstvu nrosvete: F. Vajda.) — Odlikovani so z redom Sv. Savc V. kl. za zasluge na literarnem in prosvetnem po!;'u: dr. Tomaž Romih, Janko Zirovnik, Ivo Trošt. Fran KocbeK, Josip Rajšp, Fran Grm. Fran Črnagoj. Ljudevit Cernej, Matei Lihtenvalner. Božo Rač'č- — Posnemanja vredno društvo je Radovljiško uč. dr. Poslalo je 5.000 Din (20.000 K) za Učiteljski konvkt kot prvi delni donesek iz prodaje blokov za Uč. konv V dopisu navaja marl.ivi načelnik odseka- Ako bi vsako društvo storilo svoio dolžnost, bi bil ta znesek lahko že zadnii. ne pa prvi. Nekatera društva so b!o<ke vrnila, ker si niso hotela vzeti truda, da bi iih razpečavala, druga društva se na ne ganeio in ne daio niti glasu od sebe»Ne «:re« — ne drži, če grc nekje, gre tudi dru^rod. Pohvalno moramo omeniti oolee domačega v prvi vrsti konjiško. potem l;utomersko uč. dr. Tudi druga se ¦marljivo Ribljeio in naj nam oproste. da iili ne navedemo imenoma.« — Oprav lne doklade šolskih voditeljcv. Kakor smo prejeli informacije. ni uoanja. da bi se te doklade in ostale i>ostavke črtane v prosvetnem proračunu dale doseči v budžetnem letu 1922—23. Te stvari se morajo staviti v posebnem uredlogu v nov proračun kot »obaveze iz ranijih sodina« in se bodo izplačale za letos šele v bodočem proračunskem letu- — — Letošnji počitniški izlet. Začetnik v svojem učiteljskem poklicu, ki si je po težkih vsestranskih borbah ugladil pot do realnosti življenja, premišljuje. kako bi razbistri! imiDretrnirane možgane in stopil v štadii samoizobrazbe s kolikor moRoče majhnimi denarnimi sredstvi in si v manjsih dimenzijah ustvaril svoio metodo po kateri upa doseči največ uspehov in sicer i.ri računskem, jezikovnem. prirodopisnem in prirodoslovnem pouku. Prebrskaš nekai knjig in to ti zadostu;e. Pri zemljeAisnih urah sploh ni treba posebnih metod, ampak da iz lastiiesa opazovalnega zaklada pripoveduješ učencem. in da si ustvarimo ta zaklad sami brez knjis:. je v pripravi oočitniški izlet oo Jugoslaviji. Marsikdo bo usrovarjal- Ravno sedaj. ko I ie uradniška mizerija na vrhuncu, se tru- dim z izletoin: temu mirno odgovarjam. Stroški bodo v orlmeri z uspehom izleta tako lnalenkostni, katere prcinore lahko \ sak tovariš(ica). ki ima resen namen izleta se udeležiti. V tako kratkem času (1—2 tednov) ie nemojroče si vsaj površno o.trledati posamezna središča pokrajin, noreče drugi. — Namen počitiiiškejra izieta ie. združ ti se s hrvatskimi in srbsklmi tovariši v res tovaKško zvezo in seme te.ira izleta. če ga bo vsak obiskal bo obrodilo sad neizmerne koristi. Stopimo v stik s tovafiši in si menjavace o^.edamo do-movino in vodniki bodo tovariši znanih ookiajin; tu ima hvaležno polje F. S, učitelistva. lako si lahko \ vsakih poč.tnicah vsak natančneje uosainezno pokrajino ouleda- Izleti se \ sako leto menjavaio in v dveh. treh i>očitnicah laliko sjpoznanio uspeli potovanja. UčM se bo lirvaških, srbskih oesmi, sipoznaval šolske razmere ua iu.i_u iii svo.ia potovan.ia bo omenial uri zemljepisnih urah v šoli. — Zadnjič sem v šoli obljubil otrokom. da gredo oridni otroci na majski izlet v L.ubljano, se je v teku 14 dni znatno izboljšal učni uspeh. lakšno tekmovanje je nastalo pri zemljepisnih urali pri ponavljanju Sloveni.ie Iri v srcih otroške radovednosti je nastalo nepopisno veselie in Ijubezen do naše prestolice — bele Ljubljane. — Brez komentaria! — Poč^tniški Izlet pod okr'liem UJU je na I. sestanku 30- decembra cr. 1. stopil v izvršilni štad.. in tema splošnega zanšmanja med učiteljstvom! — Op.: Vsa tozadevna pojaisnila bodo po i>otrebi vedno natisnjena v »Učit. Tov.«! — Slavko Mrovlje. — Kino »Matica« v Ljubljani — F 1Eiarraonlčno posIodjc Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani je otvoril v nedeljo 14. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorani filharmonične družbe svoi kino pod imenom »Kino Matica« v katerem se bodo prirejala poljudno znanstvena predavan'a iz vseli strok združena s skiootičnimi slikami ter predvajali f.lm? zabavne, znanstvene in poučne vsebineNatančne-iša <smer podjetja je razvidna iz č.ankov v časopisih. — Otvoritveno predavanje se je vršilo dne 14. t. m. ob 11. uri dopoldne. Predaval je tov. Karl Mahkota o Bosni in Kercegovlni. — Novo pod.etje ljudske prosvete moramo najtouleje pozdraviti- Otvoritveni govor je iinel dr. Vlad. Ravnihar. predsednik Jusrosl. Matice. Temu je sledilo ,oredavanje. " Ker je številno občinstvo moralo oditi zaradi nedostaiania prostora, je želeti, da se isto predavanie ponovi. — V Ljubljan' ie umrla v visoki starosti kra. t Uršula Wessner, roj. Povše, lfiati prof. Marije Wessnerjeve in naduč. Ane Wessnerjeve. — Naše sožalje- t Nadučkelj Rihard Megušar. t 16. decembra 1922. »Umrl je mož. — Kje tak je še med iiamir'« — b. Gregorčič. — Odprl se je zopet nov- Erob v naših vrstali in zemlja je zagrnila naj^boljsega tovariša, najznačajnejšega moža in postcnjaka, kakršnih je le malo. — Dragi Rihard! _aj se mi zdi odveč pisati te vrstice v Tvoj spolnin, kaiti kdor Te je poznal, Te bo imel zapisanega v svojem srcu. Redki so tovariši s toliko sreno izobrazbo. kakor si jo imel Ti. Tvoje besode -so se krile s Tvojimi dejanji. Praznega govoričenja nisi poznal. Bili so časi, ko je marsikdo prikrito in odkrito krenil tja, karaor mu je kazalo, a Ti si ostal trden in si zastopal neustrašeno .svoje prepričanje vedno in nasproti vsakemu. Nobena sila Te ne bi bila odvrnila s pota, kaierega si spoznal za pravega. »Moja vest je moj kažipot«, si dejal večkrat. Človeka si cenil edino po nje«oveni značaju. Hlapčevstva nisi poznal. Sam si sebe cenil kot učitelja najvišje in svoj stan si smatral za prvega med prvimi. — Kot Belokranjec si najbolie poznal belokranjsko ljudstvo, s katerim si živel v najlepši slogi ves čas s/ojega službovanja. Dolgo vrsto let si bil občinski svetovalec in ves čas predsednik krajnega šolskega sveta, do novega zakona. Sam soustanovitelj hranilnice in posojilnice v Gradacu, si jo spretno vodil, dokler Ti je zdravje dopuščalo. Možje in žene so plakale ob Tvojem odru, spominjajoč se dobrot, ki si jim jih Ti v teku svoiega skižbovanja izkazoval. — Bil si tudi velik .lugoslovan in to Jugosiovan že pred 1. 1914. Cesarskokraljeviin birokratom si se zdel sumljiv že 1. 1903. in pozneje vsled Tvojega potovanja v Beograd, Pirot in druge kraje Srbije. Tvoje skrito upanje je bilo v polni meri izpolnjeno s propadom Avstrije in postankom Jugoslavije. — Kako neusmiljena je usoda! Tebe, ki si bil vzor zakonskega moža, skrbnega očeta, poln človekoljubnosti. ki si razven svojemu otroku ob skromni učiteliski plači in kljub bolezni pomagal §e drugim do eksistence, ravno Tebe si je izbrala usoda za žrtev, da Te je mučila celih deset let, Te prikovala zadnie leto. na bolniško posteljo, dokler Te ni rešila smrt telcsnega in duševnega trpljenja. -- Tovarišice in tovariši, katerih pravice si zastopal dolgo vrsto let v okrajnem šol. bveta, in ki so Te malo pred Tvojo smrtjo izvolili častnim članom belokranjskega društva, so Te spremili v polnem številu na Tvoji zadnji poli, in tovariši so Te položili v prezgodnji grob k Tvoienni ljubl.ienemu sitiu Milanu v drago rodno belokranjsko zemljo. Večen Ti spomin, dragi Rihard! t Jošku Bergantu v slovo. V ponedeljek 8. t. m. smo izročili na Grosupljem tnateri zemlji tovariša in prijatelja Joška Berganta, moža, kl iih danes tako rabi naš preizkušeni stan in narod. — Pred nekaj tedni, ko si bil pri nas, si pač riiti zdaleka nisem mislil, da Ti bom v tako kratkem času pisal poslovilne vrstice k Tvojemu odhodu od nas. Prišel si pogledat svoj stari službeni kraj in danes razumem Tvoje besede in Naše narodno prosvetno delo. —d U&teljice 'n narodno-prosvetno delo. Že s ¦tem naslovom so nas tovariši Briznali kot skupino zase in to gotovo ne brez razloigov. Pri te>m nikakor ni misliti na separatizem v negativnem smislu, temveč ima stvar najboljši namen: združiti nas kot učiteljice-ženske v enotno vrsto k skupnemu. enotno organiziranemu delu s Dosebnim ozirom na ženske zmožnosti in ženske interese. Isti namen zasleduie »Društvo slovenskih učiteljic« od svoiega obstoja. Le žal, da je bil odziv iz vrst učiteljic mnogo preslab, bodisi vsled nebrižnosti in mlačnosti ali vsled raznih malenkostnih, nepravih pomislekov. Baje so tudi med našimi stanovskimi tovariši taki. ki jim posebna organizacija učiteljic ni simpatična- Izven take ozkosrčnosti pa se odpira pred nami široko -oolie, kjer se bomo našli vsi, ki smo dobre volje in poštenih misli. Sai ie vendar oovsem naravna potreba, da skušajo učiteljice kot brezdvomno najmočnejsa skup;na inteligentnes.a ženstva v svojem lastnem društvu naiti in osredotočevati ideie, vzpodbude in smernice za narodno prosvetno delo s wsebnim ozirom na žensko. Karkoli se bo storilo tu pozitivnega — in najsibo, da bo treba braniti tudi naše pravice — vse bo Ie v dobro vsemu učitelfskemu stanu. In značilno je tudi dejstvo. da naldemo najzavestneiše čance naše skupne učiteljske organizaclje UJU tudi v »Društvu slovenskih učiteljic« obratno pa premnogih ne vidš ne tu ne tam. Šolski odri in pevski zbori. —do Ribnica na Pohoriu. Na praznik 8. dec. je priredilo tuk. šolsko vodstvo šolsko slavnost v prid ubogim otrokom s sporedom: 1. Pozdrav. 2. Igra: »Lažniva Milena«. 3. Deklamacije: a) Gangl, Slovenska zemlia: b) Gregorčič Znamenje; c) Stritar, Klobukovi spomini; č) Zupančič, Ciciban. 4. Petje: a) Lepa naša domovma: b) Hei Slovani: c) Gor čez jezero: č) Na tujih.tleh: d) Lastovki v slbvo; e) Mak; f) Ciganček. — V naši goiski vasi visoko na Pohoriu p r i r e j a j o o d rasli vsako leto 2—3 1 e ,p e i g r e vsikdar z lepim uspehom. Toda prirejati i.^re, petje in deklamacije s šolsko mladi-  no na odru. tega še pri nas ni bilo nikdar. jrvičje torei ta dan nastopila  n a š a š o 1 s k a d e c a na odru. Pokazala  je, da tudi ona noče zaostati za onimi šo-  lami. ki pridno delujejo na tem pol.u. Po-  kazala je kai zinore in zna in kaj se lahko doseže tudi visoko na Pohorju, ako je n-ladina izrpčena navdušenemu delavne- n:u in požrtvovalnemu učiteljstvu. Občin- stvo. san_/i domači, je napolnilo do zadnje-  ga kotička. pod vodstvom gdč. učit. od  šolarjev samih, o/kusno okinčano dvorano.  Nestrpno i.n želnno 30 pričakovali navzočl začetek vzporeda da bi prvič videli in s! šali, kako bo mogoče, da se tudi z otro- c,i dado orireiati igre. — Uvodoma je g. šolski vodia govoril navzočim nekol:ko primernih navdušenih besed v oozdrav, zahvaljujoč se kroj. š. sv. iin vsem daro- valcem za šolo. ki so pripomogli s prosto- vol;nimi darovi da se ie renoviralo šolsko poslop;'e v let. ooč,itnicah. Nadalje ie ob- razložil na kratko vzpored in namen pri- reditve. Nato se ie vršil spored menjajoč se: oetje, deklamacije in igra. Nismo se mogli dovolj načuditi petju, ko verao, da baš na Poliorju ni posebnih pevcev. Tocla hile so" ipesmice prav srčkane. Posebno učinkovale so in napravile na gledalce ze- 10 dober ut's »Gor čez jezero« in »Mak«. Osobito zadnjo pesem so proizvajal,i kot pravo sliko »maka na polju« ,s svo.irm gestami in rdečimi kapami. Pri deklamacijah so otroci nastopali nerr.risil.eno, samozavestno in deklamovali so zelo ljubko s pravilnim naglaskom. Lahko m'rno rečeno Dooolnoma dovršeno. Kdo bi lepše prednašal kot naš »Cicibanček«? S oevajočo deklamacjiio z liubkimi gestami nas ic nadvse oresenetil živahen »Ciganček«. In igrica! Da se zamore s prcprosto vaško deco doseči tak uspeh, je skoro neverjetno. NastopaH so vsi sigurno in naravno kakor bi že bili izurjeni igralci. Občinstvo je nadvse ginjeno z solznimi očmi sledilo sporedu. Splošna hvala se je slišala — ?adovoljnoist in sreča staršev se va. jim je brala iz oči. — Kolkor je bilo t.'eba truda. požrtvovalnosti, potrpežljivosti in časa! Prireditev je po^kazala marljivost in spretnost vsega našega učitclistva in moramo tega pojava v istini razradostiti. Vse učiteijstvo je složno sodelovalo, naibolj sta si prizadevala ir. šolski vodja Hauptman in gdč. Klacerjeva. Naše učiteljstvo zadošča v polni meri svo- 11 odgojni in poučni nalogi. V dokaz temu kaže zelo \e,v obisk na te;i kakor na vseh drugih prireditvah — ljudstvo ima smisel za to! Lahko rečemo. da ie to že dolgoleten vzgojni vpliv šole. Sai tudi pošiilja naša šola Doiesr vuzeniške v okra.u naiveč dijakov v višje šole. Kakor moralno tako je tudi slavnost gmotno uspela — nad 1.000 Din, kar bo ubogim otrokom. ki clobivafo v hudi zimi opoldne kruh, mnogo poimaigano. — Želimo samo, da nam nudi naše učitelistvo z >izroceno mu mlad;no večkrat tako krasen užitek! —Po Božčnica obmejni deci pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je v nedeljo. 17. t. m. prav dobro uspe'a Izborni aranžma domačega učitel;stva in krasne dekoracje arhitekta, ruskega kapitana Gamolkova so presenetile Ljudstvos ki ie do zadniega kotička naoolnilo v pravi rai spreruenjeno in divno razsvetljeno sobo šolskega odra. Marsikatero oko se je solzilo rb navduševalnih nastopih otrok in milem petju lepih bož,ičnih pesmic. Med Devsko točko »Sveta noč...,« se je odprla zavesa: božično drevo v lesketajočem 1/lišču. angeljčki, mali Božiček pa je obdaroval 129 šolarčkov najskrajnejše slo\'enske obmečne šole z obleko, perilom, šolskimi potrebščinami in bonbončki. Prav ginljiv ie bil prizor, ko ie v-sa mladina obmejne šole pred božičnim drevesom obljuhila neomajno zvestobo, Ljubezen in vdanost kralju in domovini ter v proslavo ro;stnega dne Nj. Vel. kralja zapela »Bože nravde« in več drugih domorodnih pesmi. Sled.la je /Docostitev vse šolske mladine s čaiem in pecivom. Pridobili smo si srca otrok in staršev tu in onstran državnih mejnikov kjer Drebiva še mnogo naših, ki so oo nesrečni razmeiitvi pripadli pod Nemce in zahaja.;o v avstrijsko (bivšo C. M.!) šolo. oddalieno le 100 korakov od nas! Zasluea da je slavnost tako iepo usoela, gre mnogim rodoljubom, oredvsern okrajni glavar dr. La.nšič in okr. šolski nadzornik Lichtenwallner sta dodelila mnosfo oerila in obleke, oa tudi Ciril-Metodova družba in . Jugoslovanska Matica sta Domasrali orispevati. Vsem iskrena hvala! —po Šolski oder na Vurbergu je dne 17- grudna solska mladina v navzočnosti odrasleara občirrstva pra^ slovesno obhaiala kraljev roistni dan. Poleg deklamacij, v katerih se je proslavl.iala domovjia in junaški kralj Aleksander, ie zaoela mladina »C u j t e p e s e m o d J a d r a n a«, ki nas opominja na neodpešene brate in sestre v Primorju in v Korotanu. I g r i c a U j e d i n j e n j e je vrlo uspela; posebno ginljiv je bil prizor. ko mladi vojaki prisegalo zvestobo domovini in kralju. Prav umestna je bila igrica »Pri sv. Petru«, kier se sv. Peter pritožuje nad nravstvenimi napakami zemljanov, a sv. Miklavž ,oovdarja, da ie treba vsestranskecfa poboljšan;'a, kajti šib mu je zmanjkalo. a  darove je moral doinov nesti. Pozvail je  mladino. da se naj do druzega leta poboljša- Po slavnosti so imeli vsi igralci (32) v šoli skupni obed, katerega so se udeležili tudi člani krajnega šolskega sveta in župan. Dne 24. grudna pa se je vršila božična slavnost s orimerno igrico, ki jo je sestavil domači nadučitelj. V igrici se kaže šolski pouk in vzgojo. V zadnji sliki se v čarobnem siiaiu razgrnejo ;aslice in božično drevo med godbo »Poglejte čudo se godi« in »Sveta noč«. Veliko zanimanje je vzbu.alo, ko so si otroci-igralci izpod drevesa zbiraili darove in se nad niimi radovali. Slavnost se ie zaključila s primernim nagovorom na odraslo občinstvo in z narodno himno »Leoa naša domovina«. —po Šolska božičnlca v Št. Pavlu v Savinjski dolini v soboto 22. decembra ob šfrih pop. Drznost ie bila prirediti v časih naivečje draginje šolskim otrokom božičnico: — a vendar ie uspela: sa. kdor ljubi otroke, daruie kar more. Tako so Šcntpavelski mladinoljubi prispevali otrokom v veselje denar, platno, sadje, ,pecivo itd. S složivm delovaniem premagaio se pa tudi vse ovire. Tako ie bilo pri nas. Vspodbudo je dala iz ljubezni do otrok naduč. soproga Pečarjeva, ki si je zato tudi naprtila največie breme skrbiNi se j:h UiStrašila in z usoehom ;e lahko zadovoljna, kajti obdarien je bil slednji učenec. zlasti oa revni. Na vzporedu ie b!lo pet;e bož;čnih pesmi iz Kosijeve zbirke »Božičnica«. Zapele so se pod vodstvom šolskega vodie z učenci 5. in 6. mzreda s is-oremljevanjem harmonija štiri bcžične pesmi. vmes oa so se vpletale deklamacije priličnih pesmi o božičnem drevesu, jaslicah itd. Tudi lepa zahvala učenke iz II. razreda ie vrlo uga:ala. Zdai so se bl žali po darovih koprneči otroci — okroelo 200 po številu — s svojimi cekrčki prožeč jih gosoem, gospodični in gosnodom, ki so delili darove izpod in iz blestečega drevesa. Najboli jim ie uga!al sadni kruh. Radostni vračali ;so se že pozno v mraku na svoje doimove. —po Bož čnica na deški in dekliški csnovni šoli Ptui-okolica. Vršila se je zadnii šolski dan pred Božičeim po končanem pouku v »Društvenem domu« na Ptuju in se je otroci niso nič manj veselili kot Vidovdanske slavnosti, ko ie nastopila vsa otuiska mladina skupno. V dvorani se je zbralo razven občinstva pod vodstvom in nadzorstvom svojih učiteljev in učiteljic okrog 700 okoličanskih otrok, dečkov in deklic, neFtrpno začetka Dričakujoč. Ko je vodja deške šole. tovariš Žolnir Ivan. s svojim v prireditev uvajajočim govorom obrazložil pomen in namen orireditve ter vzbudil v nas vseh oravo božično razpoložen'e. se ie oder odorl. In kakšno presenečenje. — Namesto pričakovanega tudi že med nami Slovenci razširienetra, navadno baino razsvetljenega in boeato obloženetra božičnega drevesa v prijetni domači sobi, kaže orizorišče zimsko pokrajino ob luninem svitu. na tei pa »štalico« s pristjio slovenskimi iaslicami, o katerih bi snloh bilo želeti, da bi se iim odprle duri v vsako iugoslovansko hišo ter izpodrinile k nam importirano božično drevesce z običaji tujega — nemškega izvora. — Nastopa.o betlehemski pastirji v svoječasnih nošah s orimernimi kratkimi deklamaci.'ami pred iaslicami- Na klic enega izmed oastircev: »Ljubi otroci! Vsi hitro z menoi...« pripoje iz ozadja na oder nad 50 dečkov in deklic božično pesem »Na polnoč grede...« in ko pokleknejo pasfrci, oadeio tudi vsi otroci pred jaslicami na kolena ter odpo;o uspavanko »Spi. detece, spi...«. Prizor dasi priprost, bil je ginljiyo-liubk. Vrlo dobro se ie skladalo s oetiem soremljevanie na harmonii, katero je izvršil naš tovariš Stritar Albin kot vaditeli oevske.Cfa zbora orav mojstersko kakor on sploh razume. — Temu sta sledili še dve deklamaciji Sardenkovi: »Janko nabira mah ...« in »Božična pesem naše Zorke«. izmed katerih obeh ie posebno zadnja šla do srca, ker se je v zvezi naravno-liubkih kretenj prednašala z redko in Drav otroško nežnostjo. Nato je novzel besedo navzoči okrajni glavar dr. O. Pirkmaier, izrekel svojo vsestransko zadovoliinost nad povsem posrečeno pri- reditvi.'o ter navduševal otroke tudi v bodoče za vse leoo, dobro in blago. Dostojna in lepa hvala mu kar na tem mestu za bodreče besede kakor tudi za božičnico. za katero on ni dal le pobude, marveč ie zbral za nabavo številnih božičnih daril vsa denarna sredstva. Obdarovanih ni bilo nič mani kot 200 revnih otrok s toplo eornio in spodnjo obleko. Vrhutega pa je bil pred odhodom še vsakemu otroku vročen zavaiček s isad.env pecivom in druirimi jugoslovanskimi dobrotami. da bo notemtakem kakor ie vodia deške šole v svojem otvoritvenem nagovoru šaljivo omenil, imel vsak otrok na to božično prireditev sladek spomin v ¦pravem pomenu besede. —ir. —po Božičnica. ki io je priredila trirazredna osnovna šola v Račah pri Mariboru dne 24. decembra p. 1. ob 3. uri popoldne v šoli, je uspela v splošno zadovoljnost ob prav obilni udeležbi navzočih staršev. šolske mladine in prijateljev šole. V II. razredu je bilo postavljeno lepo okrašeno božično drevesce. Na sporedu so bile božične pesmi in deklamacije, od katerih so posebno ugajaile one, ki so ie kai lepo prednašali šele letos vstoipivši novinci. A tudi deklamaciie in nastopi učencev in učenk II. in III. razreda so napravile na poslušaice jako dober utis. Petje božičnih in domoljubnih, kakor tudi narodnih pesmic pod soretnim vodstvom <..e. Lutmanove ie občinstvu ugajalo- Na harmoniju io je spremljala naduč. hčerka. Po končanem sporedu ie izvršil šolski vodi,telj obdarovanje dece s pecivom in raznimi šolskimi ootrebščinami s primernim nacfovorom. Prisrčna zahvala vsem p. n. darovalcem, ki so se radevolje odzvali nrošnji šoilskega vodstva za prispevke k božičnici. V ta namen so prispevali: tovarna za drože in špirit 100 Din, ga- Bachler 10 Din, g. Ofenheimer 100 Din, g. dr. Pipuš 50 Din, načelnik kraj. šol. sveta «¦. Falež 20 Din, ga. Moschl, gg. Blatnik, Bacho, Brglez, Hvalec. Hvanc, Koban. Stern Andrei in ga. Ivana Bauman po 10 Din, gg. Piffl. Jeglič, ga. Kat. Greif, gLašič Franc. Jos. Bauman, Kmetič, Sernko. Jarc jx> 5 Din. Po 2.50 Din so darovali Kmetič Štefan. Gradišnik, Dobič in Roza Lasič 3 Din. Na blagu ;so prispevali sledeči: Cirilova tiskarna v Mariboru 100 le,popisnic, g- trgovec Hvalec v Račah 150 kom. papirnatih vrečic in 8 kom. nahrbtiiikov, g. Požegrar 1 jerbas jabolk in orehov in še mnogi drugi razne potrebščine za pecivo. Pohvalno je dalje omeniti gosoe Borkovo, Klasinčevo, Hutmanovo, Malgajevo, Hohorkovo, Pirnatovo. Romiliovo, Šijančevo in gdč. Bizjakovo in Paulškoyo ki so napekle finega in okusnega peciva za šolsko deco in imele mnogo truda in Dosla. Vsem navedenim in nenavedenim p. n- dobrotnikom šolske mladine izreka šolsko vodstvo iskreno in prisrčno zahvalo. —po V Št. Vidu pri Grobelnem smo nraznovali rojstni dan kr. Vel. prav slo\esno. V šoli so otroci deklamovali, peli in ifrrali. Staršem in otrokom ostane ta dan v trainem spominu- Dne 6. in 7. profinca -so uprizorili zopet Pogačnikovi fantde n dekleta igro s petjem »Zaklad« \' 4 dejanjih. —t>o Božična pnreditev na Teharjih. Priraanjkuje pravih otroških iger. Poudarjam: pravih otroških, v katerih se res zrcali nedolžna duša in bajna dom'šliija otrokova Druee so sicer nežne, a _majo svoje težišče in glavno uloeo v sceneriiife so Ie za mesto, kjer razpolagajo z glec-allšk-nii odr] i dr. In tretje so pa one, ki iJh diči kakšno etično-moralizujoče okostie. a Ihne marajo niti igralci, niti gledalc: — ker so prisiljene- Poseči smo morali oo nemški trodeianki: »Janko in Metka«. Igrica ni lahka, a otroci so se v njej hitro uživeli in uspeh je bil oopolen in brezhiben. Harmonično ozadje igrici je tvorila oopolnoma nova in lična sceneri;'a solsketra odra. Is.ra ie priporočljiva. Troelasno se je pelo okoli 15 novih jugoslo\anskih pesmic. izmed kojih so se nekatere ilustrirale. Goreniski fantek z bičem v roki poje: »Moj očka 'ma konjička dva ...«. a zbor mu lepo odgovarja. Naenkrat se prikaže med mladimi pevci star piskrovezec. Poje hvali svoje širom sveta znano ime, svoje krepke roke in trdne lonce. Zbor mu daie zooet ozadie. Tudi deklice se hočeio ookazati! Stara. bleda niamica šiva rdeči sarafan- To mladi hčerki nikakor ne gre v glavo. Približa se ii in ii odsvetuje pevaje« »Stara mama, oi ne šivai...« Mamica ii razlaga svo'e živVenie in svoje veselie do sarafana. Pa komaj sta gotovi, že prihaia droben. rdečeslavi naigel;ček. pridruži .se mu faigeijček — r>a še rožimarin — in pesem je zopet živa. Starejše deklice so pokazale, kako spretno vrtijo kolovrate, kako že znajo pre- sti »leno nit« in pesem »Predice« ie bila zooet živa ored nami. Petje ;e zaokrožila liška koračnica: »Junak iz Like«. Zastor se zopet dvigne in nrikažc'o sc sredi uied angelji iaselce z Jezuščkom in nato božično drevo. Prireditev je nudila vsem užitka in je prinesla okoli 2000 K čistega dobička, ki je namenjen revni deci. -po Sv. Križ pri Litiji. Tuk. šolska mladina je dne 24. decembra 1922 pod vodstvom domačega učiteljstva uprizolila kaj lepo božično prireditev. Malčki so izborno igrali 5dejansko podučno igro »V delu je sreča«. Vse uloge so bile domalega brezhibno izpeljane in uprizorjcne. Tudi mala, 81etna deklamovalka je izvrstno izpeljala svojo nalogo. 2ivo, temperamentno je deklamovala Gregorčičev »Naš narodni dom«. Domači mešani zbor je pod vodstvom šol. voditelja Kovačiča pred igro zapel dr. Ipavčev »Pozdrav« in pa Nedvedovo »Naša zvezda«. Tudl petje je bilo povsem zadovoljivo. Prircditev je zaključila ginljiva božična živa slika »Pri jaslicah«. Gledalcev ie bilo nabito polno, ki so z glasnim odobravanjem sledili celi predstavi, ki je trajala 2 uri. Jasno se je spoznalo, da ljudstvo umeva pomen šdskili prireditev in je za izvedbo teh učiieljstvu tudi hvaležno. Saj pa to tudi zasluži. Koliko truda in dela je potreba in koliko agilne pridnosti, da se doseže pri tako malih umetniških vuspeh. — Igra se je na splošno željo občinstlva nj. starega leta dan ponovila. Ljudstva je bilo zopet zelo veliko. — Uspeh je v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru zelo lep. -¦- Čisti donesek se bo porabil za nabavo prepotrebne domače šolske knjižnice. Šolske ljudske knjižnice. —pk Javna liudska kni žnica v šolt na Henni Dri Jurkloštru (enorazrednica) šteje 39 knjig, nabavljenih seiPtembra 1922 do darilih in nakupu iz čistega dobička Drireditve šolskega odra na šoli v majirku. Doslej izposoienih 15 izposojevalcem 25 knjig. — Naj bi ne bilo šole, kier bi ne ooslovala iavna ljudska knjižnica. Snujmo iavne ljudske knjižnice v šolah! S prosveto k svobodi! —ipk Knjižnica 4-razredne mešana liudske šole v Dabrnfi Dri Celju šteje 461 knjig: ima oddelek za šolarsko nrladino in odrastle. Tekom leta 1922. se je iznosodilo 1814 knjig- — Na Vidov dan ie bila v tODliški dvorani šolarjska prireditev, pri kateri se ie dobHo 1000 Din. ki so se uporabili za nabavo novih knjig. Ljudska vseucilišča. —pp V »Ljudskem vseučiKšču«, ki ga vzdržue organizirano delavstvo v Dclavskem domu »Pri jelenu« na Jesenicah sta imela letošnje leto. t. j. v času od oktobra do konca tesa leta sledeča prcdavanja: tovariš Fr. Zupančič: 1. Jan H u s s : 2 Črtice iz zgodovine liudskega gospodarstva, ciklus treh predavanj, in sicer a) Misli Malthusa in Rikarda. — b) Mis'li Sisrnondija. — c) Misli Carev-a in Baistiata- — 3. O e 1 e k t r i k i (s poizkusi). — 4. O v o d i i n 1 e d u. — Tovariš Iv. Šega: 1. Z g o dovinske črtice o draginji. — 2. Tridesetletna vojna 1- 1618. d o 16 4 8., ciklus dveh ,predavan.i, in sicer: a) Vzroki. —¦ b) Potek vojne. — 3. Protestantizem na Slovenskem. — 4. Iz zgodovine prač 1 o v e k a . ciblus treh predavanj, in isicer: a) Od poistanka sveta do hallstattske dobe- — b) Hallstattska doba. — c) Kultura. — Obisk pri vseh predavanjih je vedno nrav lep in večkrat se vname prav zanimiva debata. ki .iaisno ©okaže, kako blaffodeiTio vpiliva ravno predavanje na zavedneira delavca ki se hoče tudi sam na oodlasri teh nredavani nadalje izobraževati. — m. Iz naše stanovske organizacije. Iz poverjeništva UJU v L ubljani. +pov Blagajnike okrajnih učitelisk h cfruštev ODozariamo, da bomo prih. dni ra^poslali okrožnice in kartoteke za vse člane okr. dr. Odslej naprej naj blagajniki vodi}o evidenco članov in vplačane članarine potom kartotečnih listov in nai se ravnalo ,oo navodilih okrožnice, ki jo hkrati preiimejo. — GosDodarski odsek Poverjenlštva UJU v Ljubliani. + pov Okrajnim učiteljskitn dru- štvom! (Posebno predsednikom in tajnikom v ravnanje-) Naša organizacija, pov. UJU se je izpolnrla z (,ziroin na diierenciiacijo in poTazdelitev dcla s stalntmi (perinanentniir.i) odseki. ki bodo tTrinesli orvanzaciji mnogo razraaha, če bo član.stvo prav umevalo niih uoinen in j h bo Dodpiralo v inicijatKnem !n tudi izvršilncm oziru. Zato naj predsedniki ali ta;lhki cpozore članstvo na novo organizaci?o centrainih stalnih odsekov, nai jim razjasniio njih pomcn in pro«xam. Delokroff in namen je razviden že iz imcna. Odseki so: 1. stanovsko in šolsko i.olitiški, 2. gospodarski, 3. kulturni: ped.-did-, 4. tiskovni, 5. narodno-prosvetni, 6. odsek za stanovski naraščaj. 7. cdsek za obme]no šolstvo in neodr- oz., 8. stanovsko-obrambeni odsek. Olani nai se udejstvuiejo na posameznili poljih in naj predlagajo, kai žele in v kaki smeri je želeti reorganizaciie na pcsaimeznih poliih. — Okrajna društva nai iDošiljajo predloge in resoluciie pov pisane samo na eno stran, da jih pov lahko brez .orepisavania odda odsekom v razpravo in izvedbo. To ola1ša in pospeši delo! — Poslovnik bo kmalu dotiskan in ira ootem preimeio okrajna društva za svcie člane. Gibanje okrajnih društev v Sloveniii. -+- OBCNI 7BOR »DRUŠTVA SLOVENSKIH UCITEL.IIC« V LJUBLJANI se je vrštl une 28. decembra m. 1. v šoli pri Sv. Jakobu. Predsednica Vita Zupančičeva otvori občni zbor in očrta v kratkih besedah delovanje društva v minulem lctu. S toplimi besedami se sponiinja neumorne dclavke tovarišice Eme Žerjavove, ki je bila društvu toliko let nad vse marljiva in vestna blasa.iničarka. V spomin blagopokojmce daruie društvo 250 Din za »Dečji dom«. Tajnica Karla Šinkovčeva poda obširneje poročilo o delovanju društva slov. učiteljic za vso dobo njesoveisa obstanka. Društvo se ie po članicah udeležilo žcnskeKa kongresa v Ljubljanl in občneKa zbora Glasbene Matice ob njenl 5Uletnici. Pri poročniti svečanostih v Beogradu je zastopala dništvo tov. Janja Miklavčičeva. Ob prihodu pevskega zbora moravskih učiteljlc je društvo preskrbelo češkim tovarišicam brezplačno stn.novanje in prehranitev v Mladiki. Istotam jim je priredilo čaianko. Za kritje stroškov smo naprosile podpore Dri pokrajinski vladi, mestner.i maRistratu in Učiteljski tiskarni ter ]o tudi dobile. V poročilu na poverjeništvo UJU smo sporečili žclie fitajerk, ki žele žensko zastopnico v višjem šolskem svetu iz svojili vrst. Društvo ie imelo 6558 Din- dohodkov in 5074 Din 25 par stroškov. Nato je t o v. M i r a E n g e 1 m a n o v a podala krasno in izčrpno poročilo o svojem oončnem potovanju po Ceškoslovaški, kjer si ie ogledala vse večjc naprave češkega rdečega križa. Za svoje izborno poročilo je žela burno pohvalo. Na predlog V. Benigerjeve izda društvo to poročilo v brošuri. Za »Dečji dom« se je obvezalo društvo zbrati 2500 Din. Društvena pravila so se času primerno prcuredila. — Pri volitvah so bile izvoljene: V. Zupančičeva. .1. Zemljanova, Umbergcrieva, Sodnikova, Engelmanova in WaStetova. Za poverienice v posameznih okraiili se izvolijo: za Ljubliansko okolico — Erna Schntt, Šmarje ori Liti:i. Kratij — Janja Mikiavčičeva, Kranj. Radovijica — .Mara Petrovčičeva, Bmed. Jesenice — Susteršič Silva, Jescnice. Kamnik — Angela Janša. Jarše. Litija — Ivanka Simončič, Zagorje - Toplice. Krško — Pavla Ziercr. KrSko. Novo mesto -Lina Kiemenčič, Novo mesto. Črnomelj — Poidka Bavdck, Vinica. Kočevie — .Ana Somrak. Vclike Lašče. Tončka Virk-Betreani, Kočevje. Lngatec — Frida Kalmiis, Planina. Ceiie — Hermina Lunder, Hrastnik. I.o.ki potok — Lavričeva. Sodražica — Tva LovSin. Prckmurie — Oabriicla Ažmanova, Lendava. Ker ni siučajnosti zakliu^i predsednica občni zbor želeč društvu kar največ uspehov. — Tajnica. LISTNICA UREDNIŠTVA. — P. V. v N. m.: Vaš dopis smo izročili pripravljalnemu ndboru »F. S.«. ki bo vse nadaljno ukrenil. —lu A. F. v R. Vašo zadevo Vam pojasnim v pismu, v kolikor sem prejel informacije. —lu V. P. v N. m. Na Vaše pismo: Priobčitev v tej štev., je biia že iz tekniških ozirov nemogoča, torei zaradi ponovno izražene želje v prihodnii Stevilki. —hi Fr. V. — B. ttvala lepa za poročilo! Sk-.išali bomo tudi potom org. posredovati in pritisniti na inerodajnih mestlh. Štev. 157. O. š. s. RAZPIS UCITELJSK1H SLUŽB- V šolskem okraiu ljubljanske okolice razp^suje okraini šolski svet sledeči službi v stalno namešče-nie: Grosuolie služba za nadučitelja. Želinilie služba za nadučitelja. Pravilno opremljene nrošnve z osebno popisnico. izpolnieno natančno po vseh rubrikab (število službenih let je navesti), nai vlože protsMci do oredpisani službeni poti do dne 27. januaria 1923. Dri DodDisanem okrajnem šolskem svetu v Ljubljani. Okraini šolski svet v LJubHani, dne 10. januarja 1923. Štev. 66/23. Razpis učiteljskih služb. Na javnih osnovnih šolah v kranjskem šolskem okraju se razpisujejo nastopne izpraznjene nadučiteljske in učiteljske službe v stalno namestitev: Pravilno opremljene prošnje na| se vlože do dne 28. februarja 1923 po službeni pbti na ^odpisani bkrajni šolski svet Kdor prosi za vec služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo. Prosilci, ki še niso stalno nameščeni v javni ljudskošolski službi, morajo dokazati z državnozdravniškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. Okrajni šolski svet v Kranju, dne 10. januarja 1923. Predsednik: Znidarčič, 1. r. Tvojih blestečih oči poglede, ko si v čudni, rekel bi — neznani slutnji pogledal v vsak kotiček Tvojega bivšega kraljestva — o, sedaj razumem: Tvoja duša je slutila, povasovala je in se tiho poslavljala. Zdel si se mi kot otrok, ki pri odi.odu obišče vsak kotiček v domačem vrtu, vsako drevesce in grmiček. — Saj ste poznali tisti prijazno se smehljajoči obraz, ki je bil odkrito ogleda.o vedrega dnha in čiste notranjosti Joškove. Ko sva si prvič podala roke, sem takoj spoznal, da imam pred seboj tovariša, ki mu lahko zaupaš kakrkoli. Slučaj je nama naklonil večkratno snidenje in vedno sem našel v Tvoii zdravi nravi ono solnčnomehko razpoloženje, ki ie tako blagodeino sijalo z vse Tvoje bitnosti. — In zdai si odšel od nas, poslovil se tako iznena•da! — Kadar izgubimo dragega nam človeka, tedai nam še!e stopi pred oči popoln kot je bi! in se nam kot v zahajaioči zarji pokažeio čisti obrisi n;es;ove duševnosti. Videl sem Tvoj veliki dan v šoli in zunai nie in Te odkrito občudujem: Vi¦del sem, s kakimi občutki so prejeli danes Tvoji nekdanji učenci žalostno novico o Tvojem slovesu in spoznal, kako čudodelno seme si sejal v srca teh malih, ki so v minuti tihega premišljevanja s solzami kropili Tvoj spomin. — Da, bil .i pokonci — mož! In danes si vodoraven mož —¦ strudila Te je težka hoja. Ali Tvoj sproščeni •duh plava srečen nad hoimi, kjer ie bila Tvoja plodna njiva, kjer prebiva rod, ki si mu dajal -enak pelikanu — hrane svoje lastne krvi. — Sredi dela. s peresom v roki, Te je doletela neizprosna Usoda, nenadna smrt vsled kapi. Ni Ti i>ilo dano izvrševati svojega 50. življenskega leta, niti besedice nisi irnel več časa povedati svoji ljubljeni družinici. Koliko globoke tragike je v hipih našega živlienja! — Rajnki naš Joško nabil otrok šentjakobskega dela Ljubljane, živ in ¦dobrovoljen. a resen v globini. Služboval je par let na Belokranjskem. potem pa celih 18 let na Tnrjaku, kier ga ima narod v presrčnem spominu. Vezalo ga ie riajgloblje prijateljstvo s pokojnim pesnikom - filozofom Medvedom, ki sta skupai slu/.bovala na Turjaku do Medvedove smrti Pri učiteljstvu je užival naš Joško velik usled in ga je večkrat pošiljalo na važne stanovske postojanke. Med vojon si je rainci Joško nakopal v bojih v Srbiji zavratno bolezen, ki bi ji "bil skoro podlegel. Takrat je sicer okreval, a posledicu so ostale in kopale najbrž skrivno pot do katastrofe. Na Grosuplje ie prišel šele kon•cem vo.ine. že bolehen. Veličastni pogreb in solze preprostega Ijudstva so pričale, da si je pridobil tudi v teni kratkem času, kljub neugodnim zdravstvenim razmeram, srca vseli. Prišli so mu izkazat zasluženo zadnjo čast zastopniki ¦šolskih oblasti, višjega in okr. šol. sveta in mnogo i'čiteljstva iz ljublianskega in soscdnih okrajev. V imenu učitelistva se je ganljivo poslovil od njega g. okr. šol. nadz. Rape v imenu gasilcev pa načelnik tamkajšnjega društva in slednjič še edcn izmed iičencev. Videli smo tu zastopnikc »Sokolp; -— znamenie, kako vsestransko je de!ova.l pokoinik in komai smo najbližji vedeli za to. Bil je mož tiiiega, a vztrainega in velikega dela, zato s;a ie tako liitro ntrudila lioja in to v času, Tco tako rabimo modrega sveta in dela modrega moža. Zato ne žaluje za niim samo potrta družica in nedorasia deca, ampak cela naša učiteljska družina. — Dra}._. dobri Joško! Tvoia pot ie končana, končana časlno in blagoslovljeno! Zapustil si nam bosato dcdščino dela in ljubezni. Blagoslovljen Tvoi spomin! Sanjaj siadko v božiem miru svoi vekovečni sen med blagimi duhovi na otoku blaženih! — Na Turjaku, 9. prosinca 1923. — Fr. Ločniškar. stev. ._ tu H 1. 2. 3. 4. 5 6. 7. 8. 9 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. Rizpis sluzbe eg Si >3 3 ¦O a a __ 1 — — _ — — — — — — —   — — — —" — 1 Ijska ite s 2 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 1 1 2 1 1 1 — Slu_beni kraj Cerklje Seniur Kovor Kriie Sv. Lenard Podblica Podlonk Poljane Preddvor Predoslje Selce Sora Sorlca Skofja Loka, del. o. S. r;Trata Trebija Tr_i«, deS. o. S. Zalilog Zelezniki Stevilo opnih edov *- u ? N f- _ ft, 6 2 2 4 1 1 1 5 5 4 5 3 2 6 4 2 6 1 4 c: 'S ¦a Ł o p< _ _   1 — —   —   —       —     —   Ikov za aljene CCTJ ¦CO T3 o O 1 — — — — — — 1   — — 1   4 — — 2 — — vanjeo a CO :alno at _s 'S c   2 1 — 1 1 — — — — — —   — — 1 1 V kraju se dobi c a Xi 1 1 1 1 — 1 1 i l i i l l l i i i i l l 5 O a S, . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Sluzba je dolo- cena za lje ite 3 2 1   1       1 1 1 1 — — 1 1 — 1 — 1 ljice ite 3   1 I _ — — — 1 — — 1 1 1 — 1 1 —   Opomba 1 Preloast imajo mi. ki so ispostbljnt zipoBkizriiiijajadbrt.aalalj. Jolah. Prednost Inaji ani. ki io nsposobljeni ii port ia ibrtnib ns_aljev_lnib tolas.