Številka 191
TRST, v soboto 13. julija 1907
Tečaj XXXI
\ygST Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah In praznikih «b 5., •Tponedellkih H 9. «Jutra|
Popamifne fiteTllke se prodajajo po 9	(6 stotink)
•v mnogih tobekarnab v Trato in okolid, Ljubljani, Gonci, Kranju, £t. Petru, Sežani, Nsbrežini, Bv. Luciji, Tolminu.
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu hd. OEKE OGLASOV se račnnajo po vrstah (iiroke73mm, vUoke 3«/. mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za omrtnice. sabvale, poslanice, oglase denarnih »vodov
po 50 stok Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna	K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa
po 40 fttot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi .Jedinosti".
Edinost
Glasno političnega društva „Edinost" za Primorska.
V edinosti je moč!
Naro&nLna anala
za vse leto 34 K, pol leta 13 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ue ozira.
K&iBčilia ia itf eljiio iidaijt ,Milosti' stane: ceioietio 15-20, pol leta 2 60
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranit< vanp
pisma se ■« sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na opravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Olorgio Galattl 18. (Narodni dom V. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna koDSorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ^^^ PoAtno-hranllnlčn! račun St. MfGAZ. _ —— TBL£FOI it«v. 1157. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK

BRZOJAVNE VESTI.
Nadvojvoda Leopold Salvator v Ljubljani.
LJUBLJANA 12. Nadvojvoda Leopold Salvator si je včeraj ogledal zvezdamo na tukajšnjej realki. Nadvojvoda odpotuje danes zvečer.
Nagodbena pogajanja.
DUNAJ 12. Ob 10. in pol uri predpo-ludne so se v palači avstrijskega ministerskega predsedstva sestali avstrijski in ogrski ministri, da nadaljujejo nagodbena pogajanja. Na posvetovanju so bili navzoči tudi strokovni referenti za železniške stvari.
C. in kr. vojna mornarica.
DUNAJ 12. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Elizabeta" dospela 11. t. x». v Korint, kjer ostane 3 dni. Na krovu vse zdravo.
Strajk delavcev.
BUDIMPEŠTA 12. „Ogr. biroM poroča iz Broda ob Savi: Danes je izbruhnil splošen Strajk delavcev, katerim so se pridružili tudi trgovski pomočniki, tako da so vse prodajalnice zaprte in da popolnoma počivata trgovina in promet. Iz Mitrovice sta pozvana na pomoč dva eskadrona dragoncev. Štrajk je izbruhnil radi tega, ker je podžupan ukazal sinoči zapreti 17 kolovodij, ki so ičuvali proti državnemu redu. Razburjenost je v mestu velika.
Japonski vohun ar eto van.
LONDON 12. Glasom neke brzojavke Reuterjevega biro iz San Diego je poveljnik torta Rosecrans poročal, da je bil tamkaj aretovan neki Japonec, ki je risal utrde. Kakor poročajo tukajšnji večerni listi iz San Frančiška, je ta dogodek med amerikanskim prebivalstvom provzročil veliko razburjenost. Bilo je baje demonstracij proti Japoncem. — Položaj je zelo resen.
Novi Anhialos.
ATENE 12. (Ag. Havas) Vlada je nakupila v Topali (Tesalija) razsežna posestva, da se naseli tamkaj iz Bolgarije pobegle Grke, i zlasti prebivalce pogorelega mesta Anhialos. Posestva obstojajo iz travnikov in kmetskih hiš z vsem potrebnim orodjem. Naselbina dobi ime Novi-Anhialos.
Vojni ladiji trdili skupaj.
KIEL 12. V bojno ladijo „Lothringen" je trčila torpedovka št. 107. „Lothringen" je znatno poškodovana, torpedovki se je prelomil sprednji del.
Umor na vlaku.
TULUZA 12. Na brzovlaku med Tu-luzo in Bayonom je sinoči v oddelku III. razreda neki potnik prebol nekega mladega Španskega rudarja. Neznani morilec je skočil z vlaka in pobegnil, Vzrok zločina ni bilo možno doslej pojasniti.
RUSlj A.
- Rusko-japanska pogodba.
LONDON 12. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija, da se je v sredo zvečer vršilo v stanovanju ministerskega predsednika posvetovanje več ministrov in drugih državnikov, na katerem so se določila načela za sklep rusko-japonske pogodbe. Govori se, da se ima Japoncem razširiti uplivno področje v Mandžuriji ter da se ima priznati pretežnost Rusije v Mongoliji.
.,Novoje Vremja" proti Franciji.
PETROGRAD 12. „Novoje Vremja" nadaljuje svoja očitanja nasproti Franciji ter označuje v dane3 objavljenem članku vedenje irancoskega poslanika Bomparda kakor netaktno. Isti je preko zastopnikov državne oblasti simpatiziral z dumo in nekaterimi re-
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER.
volucijonaiji, prisvajal si je, ne da bi umel ruske odnošaje, nekako kontrolno pravo ter je dajal ministru za unanje stvari Izvolskemu nasvete. Sicer konstatuje „Novoje Vremja" zadovoljstvom zmerni članeh „Tempsa", v katerem opravičuje isti francosko-ruske odnošaje. Drugi listi se čudijo, da oficijozna „Rusija" na te napade molči.
Trije roparji obešeni.
PETROGRAD 12. Trojico roparjev, ki so dne 2. t. m. napadli posojilnico v nekem petregrajskem mestnem delu, so obesili. Usmrtitev četrtega so odgodili, ker hoče njegova mati dokazati njegov alibi.
Državni zbor.
DUNAJ 12. Od češke strani so bili uloženi predlogi glede ustanovitve češkega vseučilišča v Brnu in glede povspešitve podržavljenja Železnic.
Zbornica je nadaljevala prvo čitanje proračunskega provizorija. Posl. Nemec (češki socijalni demokrat) je naglašal, da socijalni demokratje nc poznajo nacijonalizma in ni-kake razlike radikalizma, ako se gre za obrambo pravic delavstva. Socijalni demokratje se ne boje združitve meščanskih strank. Nobena sila nc bo mogla udušiti razvoja socijalnih demokratov.
PosL Kunschak je naglašal, da se krščanski 80cijalci ravnajo po politiki svobodne roke, njim so le na srcu interesi ljudstva.
Posl. Kunschak je odgovarjal dosedanjim socijalno-demokratičnim govornikom in je v daljših izvajanjih razvijal obširen program krščansko-socijalne stranke. Izjavil je, da bo stranka glasovala za proračun. Posl. Reger je načrtal socijalno-demokratični program socijalnih demokratov. Posl. Pescha (nemški agrarec) se je bavil z reformo uprave ter je izrazil željo, naj bi radi rešitve gospodarskih vprašanj nastalo na Češkem premirje v narodnostnem boju. Predložil je vrsto želj agrarcev.
Generalni govornik contra posl dr. Tre-si<5 je kritiko val dogodke na Ogrskem, ter vprašal ministerskega predsednika, mu je li znano, da hoče ogrska vlada uvesti na Hrvatskem ero strahovanja. Posl. Simon Starck, generalni govornik pro je govoril o razliki med programom svobodnih socijalistov in onem socijalnih demokratov, kateri stranki loči velik prepad. Govornik se je tudi izjavil za uvedbo mnogih gospodarskih reform.
S tem je bilo prvo čitanje pooračunskega provizorija dovršeno ter se isti izroči proračunskemu odseku, ki bo o tem poročal v ponedeljek. Prihodnja seja v torek ob 12. uri opoludne.
Interpelacija dr. Ryba*a in drugov radi slovenskih napicov na postajali državne železnice v Trstu.
DUNAJ 12. Včeraj so uložili dr. Ry bai- in drugovi interpelacijo na železniškega ministra glede slovenskih napisov na kolodvorih državne železnice na Vrdeli, Rocolu in v Trstu.
Prvi predlog v dveh jezikih.
DUNAJ 12. Na današnji seji zbornice je bil uložen prvi predlog v dveh jezikih : namreč predlog posl. Stranskega in drugov glede ustanovitve češkega vseučilišča v Brnu. Prevod iz češkega na nemški jezik so priredili sami predlagatelji. Drugi predlogi Mlado-Čehov so bili uloženi v nemškem jeziku.
Sporazum glede jezikovnega vprašanja.
DUNAJ 12. Vsi listi naglašajo, da je kriza radi jezikovnega vprašanja za trenotek odgodjena. Posl. dr. Kramar je vložil od vseh
Slovanov, Italijanov in Romunov podpisani predlog, ▼ katerem se predsedstvo pozivna, naj reši vprašanje glede protokoliranja ne-nemških govorov v smislu poslovnika. Dr. Bugatto — referent o Hribarjevi izvolitvi.
Včeraj je imel legitimacijski odsek sejo. j Med drugim se je razpravljalo tudi o oddaji referata o izvolitvi posl. Hribarja. Predsednik dr. Šusteršič je dal besedo dr. Benkoviču, ki je predlagal, naj se določi za referenta furlanski poslanec dr. Bugatto. Temu predlogu so se odločno uprli dr. Laginja, Staročeh dr. Srb in socijalist dr. Pernerstoifer. Pri glasovanju je dobil Bugatto 24 glasov, dr. Laginja pa 15. Referentom o Hribarjevi izvolitvi je bil torej izvoljen Italijan Bugatto.
Postopanje Šusteršičevega kluba je vzbudilo v kr gih slovanskih poslancev največe ogorčenje, to tembolj, ker se je pokazalo, da so bili poslanci „Slovenskega kluba" dogovorjeni z Nemci, da ne sme referata o Hribarjevi izvolitvi dobiti noben slovanski poslanec. V četrtek so nemški naprednjaki obljubili dr. Ivčeviću, da bodo v odseku glasovali ali za dr. Laginjo ali pa za dr. Rybara, na včerajšnji seji so pa enoglasno oddali svoje glasove dr. Bugatto, ki ga je predlagal dr. Benkovič.
Poljski posl. dr. \Valachowski je izrekel posl. Hribarju svoje obžalovanje, da se je dogodil škandal, da je bil vsled dogovora Šusteršičevega kluba z Nemci določen referentom o izvolitvi slovenskega poslanca Ne-slovan.
Vranec se je vspel kvišku in se mrtev zvrnil po tleh — Lavton se je bil naglo izkopal izpod njegovega trupla in je mogel pravočasno odbiti s sabljo Angleža, ki se je zagnal proti njemu z bajonetom. Visoko v ^rak je zletel bajonet — v istem trenutku se je njegov lastnik s preklano glavo zvalil na zemljo.
„Pridite sem!" je klical Lavton, vihteč krvavo sabljo, ko je videl dirjati proti sebi več angleških konjenikov, „pridite sem!" in pri tem je — zadet od krogle — počasi omahnil nazaj, kakor omahne hrast veličastno pod smrtno sekiro, A še padajoč je dahnil : ..Pridite sčm !"
Amerikanci so prepustili bojno polje kraljevim četam. Angleški komandant pa ni maral izkoristiti svojega uspeha z zasledova-
; ■
njem sovražnika, ker je vedel, da so na poti močnejše amerikanske sile. In tako je bilo dvajset minut po Lavtonovem padcu bojišče prazno Angležev in Amerikancev.
Ko so se razpršene čete zopet zbrale in je dr. Pipec pogrešil Lavtona, je tekel v skrbeh na bojišče in iskal med padlimi.
Tu je zagledal nedaleč od sebe Lizo Flanagan jokaje sedeti na tleh. V naročju je držala Lavtonovo glavo.
„Zak, ljubljeni prijatelj !" je vzkliknil doktor in tekel tja. „Kje ste ranjeni?"
„Mrtev je !" je ihtela Liza.
„Mrtev!* je zavpil Pipec, pokleknil in hitel gledati, če je še kaj življenja v truplu. Nato je vzdihnil: „Da, mrtev je ... Ah, da nisem umrl z njim ! Prišla je tvoja ura, dragi prijatelj, in marsikateri bolj premišljeni te je preživel, a noben boljši, noben hrabrejši. .."
„0, stotnik Žak!" je jokala marketenda-rica. „Bil je duša naše vojske ... O, o, o !"
Bobneč topot konj se je bližal — bil je ves dragonski eskadron z Dunvudom na čelu, ki je bil že zvedel o Lavtonovi usodi.
Stopil je s konja in se sklonil nad mrtveca. čigar poteze so gledale temno in gro-
Politični in narodni
na socuan
Hoji v Primorju demokracija.
H.
Mej tem pa, ko „Rdeči prapor" odkrito in brezpogojno obsoja postopanje italijanska socijalne demokracije v Istri, se tržaški socijalni demokratje trajno trudijo na vse možne načine in v potu svojega obraza, da bi opravičili od „Rdečega prapora" ojstro obsojeno postopanje istrskih sodrugov. To je gotovo zelo interesanten pojav, ki kaže na kričečo inkongruenco med stališčem in nazori glasila slovenske socijalne demokracije in onimi italijanskega vodstva socijalne demokracije v Trstu. Ta pojav je za nas tem interesantneji, ker iz izvajanj „Rdečega prapora" izhaja jasno, da je vir nesoglasju v — narodnostnem momentu. „Rdeči prapor" zahteva, naj se razmere v Istri spremene v „smislu celotnega programa avstrijske socijalne demokracije", a kakor predpogoj temu označa popolno upoštevanje večine istrskega prebivalstva. Ker ne more biti ni-kakega dvoma, da je slovensko socijalno-de-mokratično glasilo mislilo tu na večino v narodnostnem smislu, vidimo, da tudi med socijalno demokracijo samo meče svojo senco nacijonalni moment. Ta pojav je za nas interesanten in važen, ker nam daja zadoščenja za vse napade, ki smo jih pretrpeli od socijalno demokratične strani ravno radi našega doslednega zatrjevanja, da bo naša socijalna demokracija slednjič vendar le morala upoštevati narodni moment, to pa tem bolj, ker je narodno čutstvo jako važen so-odločilen element za vse postopanje italijanske socijalne demokracije. Eklatanten dokaz za to je ravno vse postopanje italijanskih socijalnih demokratov v Istri ! Vedno smo trdili, da je v narodni ideji tolika etična sila, da je ne more in ne sme ignorirati, kdor hoče biti resen in praktičen politik. Dogodki, ki so v povod sedanjemu navskrižju med glasilom
zeče; ko so mu hoteli vzeti sabljo iz roke, je otrpli prstje niso izpustili.
„Pokopljite jo z njim !" je ginjen rekel Dunvud in nato je — hlepeč po maščevanju — velel udariti za Angleži.
Angleži so tvorili štirikot, v čigar sredi so peljali svoje ranjence, in so korakali po ravnem, ko so se bližali dragonci.
Dunvud se je besno zagnal na sovražnika, da bi prebil njegove vrste; a Angleži so ga sprejeli z bajoneti. To je odbilo Vir-žince, in v hudem ognju pehote je pal Dunvud. —
Angleži so nadaljevali svojo pot, čim so jih napadalci pustili na miru. Viržinci pa so svojega poveljnika, ki je bil težko, a k sreči ne smrtnonevarno ranjen, in truplo stotnika prepeljali v eno gorskih utrdb, kjer so pokopali Lavtona z vsemi vojaškimi častmi.
Vošingten je čete kmalu poslal v zimske tabore, Dunvud, ki je pod skrbnim negovanjem svoje mlade žene po nekoliko tednih okreval, pa je dobil dovoljenje, da sme — z naslovom podpolkovnika — iti na svoje posestvo, da si utrdi zdravje.
Predno je mladi par zapustil Ribji hrib.
slovenske socijalne demokracije in med italijanskimi sodrugi, potrjajo, kako pravilno in utemeljeno je naše stališče.
Italijanska socijalna demokracija se trudi dalje, da bi opravičila postopanje sodrugov v Puli. Ali kako težko, kako mučno jej je to delo ! Tako rekoč za lase mora vlačiti „argumente" v diskuziji in iz trte zvijati razloge, ki naj opravičijo nekaj, kar se jednostavno opravičiti ne da. Tu se zvijajo in zavijajo stvari po vse pravilih prefrigane sofisterije. A v kolikor se stvar vendar ne da tenden-cijozno zavijati, pa mora pomagati insinuva-cija, podtikanje. Važno ulogo v tej nesrečni kampanji italijanske socijalne demokracije igrajo napadi v „Lavoratore" na dra. Laginjo. Italijanski socijalni demokratje računajo menda tako-le : če pokažemo voditelja hrvatske stranke v črni luči, je tudi naš boj proti njej opravičen!
Tipičen je napad v „Lavoratoru" od dne 7. julija. Izjava dra. Laginje v zbornici poslancev, da bo glasoval za nujni predlog, zahtevajoči uvedenje splošne volilne pravice tudi za deželne zbore, torej za predlog, ki ga je stavila ista socijalna demokracija — služi „Lavoratoru" v podlago za — grde napade na dra. Laginjo!! To je sicer pravi salto mortale v logiki, da se človeku kar črno dela pred očmi. Ali, ker že ne more drugače, nego da čin dra. Laginje jemlje odobravanjem na znanje, pa skuša z drzno insinuvacijo, podtikanjem maskirati nelepo svoje početje proti Laginji. Ker že čina ne more črniti, pa črni namišljene namene, ki da so baje vodili pri tem voditelja hrvatske stranke v Istri. Pogumno podtika in to, kar podtika, mora biti seveda grozno črno, ker ima služiti v podlago za napade na dra. Laginjo, ali res-ničneje povedano : v opravičevanje odijoznega, nepravičnega in nesocijalističnega postopanja italijanske socijalne demokracije v Istri ! Prav po tistem pregovoru: Sv. Matija led razbija, če ga ne najde, ga pa — naredi!! Kjer „Lavoratore" ne najde podlage za napade, pa si jo naredi, oziroma izmisli !
Dr. Laginja se je izjavil za splošno volilno pravico tudi za deželne zbore; to bi bilo vse prav in v redu, ako ne bi poznali — tako nekako se zvija „Lavoratore" — ne-lepega vzroka, radi katerega je Laginja za splošno volilno pravico za deželne zbore. In ta grdi vzrok je (po „Lavoratoru"): Hrvatje so sedaj večina v deželi, ki je tlačena, s splošno volilno pravico pa bi hoteli postati večina, ki bi tlačila Italijane!!
Ker „Lavoratorov" sv. Matija ni našel ledu, s katerim bi ubijal hrvatsko stranko v Istri, ga je pa zvito naredil in je kos tega ledu zalučal v obraz — resnici in dolžni lojalnosti ! V prvo stoji dejstvo, da se istrski Slovani ob vsaki priliki izrekajo pripravljene nuditi Italijanom roko v pomirjenje na podlagi poštenega sporazumljenja in da svečano izjavljajo, da so pripravljeni zagotoviti Italijanom njihovemu številu primeren vpliv na vso javno upravo v deželi, da se nočejo dotakniti nobene resnične narodne ali kulturelne pravice resničnih Italijanov ter se bore le proti nemoralnemu raznarodovanju in tlačenju slovanskega prebivalstva, da priznavajo pravo Italijanov in da zahtevajo od poslednjih le to, da tudi oni spoštujejo pravo Slovanov! V drugo pa je že samo ob sebi nelepo, nelojalno in naravnost nepošteno, Če koga napadam in črnim radi tega, ker bi — utegnil kedaj storiti kaj slabega!!
Tako podtikanje absolutno ni dovoljeno. Na višek vseh viškov pa se je povspel ».Lavoratore" s tem, da se sklicujena postopanje
mu je došlo od neznane roke poročilo, da je Henrik na varnem in da mu gre dobro ter da je Velmer zapustil Ameriko.
Bila je srečna zima za Dunvuda in Faniko.
TRIINTRIDESETO POGLAVJE.
Začetek naslednjega leta je prešel s pripravami Amerikancev, da — s pomočjo svojih zaveznikov, Francozov dovedejo vojno do konca. A še-le ko se je bližala jesfn, so kazala vso znamenja, da je prišel odločilni trenutek. Po zmagah na severu in jugu sta žugali združeni armadi glavnemu mestu Nju-Yorku.
Na večer septemberskega dne je sedel častnik v preprosti uniformi v sobi poslopja, ležečega v srcu amerikanskih čet, ki so bile zasedle mesto Jerzej. Vrata so se odprla in vstopivši adjutant je javil:
„Tujec čaka, Ekscelenca."
„Pustite ga noter."
Dve minuti pozneje je vstopil velik, v širok plašč zavit človek, a obstal nemo in ponižno pri vratih. Častnik je pisal dalje; slednjič pa je vstal in vzel iz skrinjice na mizi majhno, toda težko vrečo.	(Pride še.)
Stran II
»EDiNOST« Stv. 191
V fičuu, dne lo. julij* 1^07
za
poljske žlahte proti Malorusom v dokaz s 1 a b e namene dr a. L a g i n j e !! Zares čudno logiko si je konstruiralo socialistično glasilo : kakor je poljska žlahta proti splošni volilni pravici, ker hoče tlačiti druge, tako je hrvatska stranka za splošno volilno pravico, ker bi hotela tlačiti druge!
Taka argumentacija je naravnost despe-ratua. S takimi insinuvacijami ne opraviči „Lavoratore" nikdar postopanja sodrugov v Puli proti Hrvatom. Nasprotno. Godi se mu, kakor njemu, ki je zašel ▼ močvirje: čim bolj se upira, da bi se rešil, tem globlje se
pogreza.
Pi$mo iz Prage.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Ljubljanski in zagrebški delegatje pozdravljani na vseh čeških postajah. — Prihod francoskih gimnastov v Prago. — Ovacije francoskim gimnaatom. — Prihod Slovencev.
bili
so
za-
Pa tudi na poti v Prago grebški in ljubljanski delegatje povsod pre-srčno pozdravljani. Po3ebno lep vsprejem so jim pripravili v T a b o r u. Na peronu se je zbral občinski zastop 6e županom drora. Kotrbelcem in mnoga društva z godbo. Hribar in Amruš sta navdušeno odgovarjala na iskrene pozdrave dra. Kotrbelca, ki jim je zaklical j.Dobro došli I"
Simpatije, ki so vzplamtele ob prihodu niunicipalnega sveta pariškega in francoskih žurnalistov, so uprav vzkipele ob prihodu tVancoskih gimnastov. Njih potovanje od meje češke kraljevine v Prago je bila pravcata triumfalna pot. Ulice so se napolnile občinstva, da pozdravi simpatične francoske gimnaste, ki so prišli merit svoje sile s češkimi Sokoli ter so prišli s pozdravom krasne in svobodne Francije. Na postajo Bavarski Brod na češ ko-bavarski meji se je odpeljalo francoskim gimnastom naproti 20 odposlancev iz Prage. Z gimnasti je prišel tudi predsednik unije francoskih gimnastov S a n s-boeuf U. A v o i r e n, urednik časopisa lranc. gimnastov ter mnogo drugih odličnih gostov iz Pariza. Francoskih gimnastov je prišlo skupaj 85. Na prvi češki postaji v Češki Kubici so bili Francozi milo presenečeni. Gr. K h o d 1 jim je sporočil francosko zdravico na čeških tleh. Malo dekletce v chodski noši. hčerko nadučitelja v Češki Kubici, ki je Francoze pozdravila češki, so Francozi vzdignili v vlak in jo navdušeno poljubljali. Tudi male vasice in pristave ob železnici so bile odičene zastavami in na polju so ljudje navdušeno pozdravljali daljne goste. Povsodi na kolodvorih so se tlačili nepregledni zastopi ljudstva, povsod so prišli ob-čiuski starešine in češke žene. V Domažli-c i c h je pozdravila vlak godba- Tu so bile zbrane narodne dame, ki so med Francoze delile cvetice ter izdelke domačega čipkarstva. V S t a n k o v u so šolarice v belili oblekah tvorile na kolodvoru špalir. Najbolj slavnosten vsprejem je bil pripravljen francoskim gimnastom v metropoli Gambrinovega kraljevstva v staroslavnem Plz-n u. Tu so francoski gimnasti izstopili. Uprava meščanske pivovarnice jih je sijajno pogostila; francoski gostje so iz srebrnih bokalov pili pravo pristno plzenjsko pivo. Pogoščeni so bili tudi s češkimi kolači, na čemer so imeli Francozi veliko radost. V Berounujihje že od daleč pozdravljala sokolska godba in dame so jih zasipale s cvetjem. Francozi so se jim zopet revanširali se svojimi trikolora-mi. V okrepčilo so berounske dame podale francoskim gostom v vlak dva koša kolačev, ki so bili pečeni po vzorih narodne ornamentike.
Praški centralni kolodvor je bil že uro pred prihodom gimnastov prenapolnjen. Kaj šele ulice ! Nepregledni zastopi ljudstva so čakali na Vaclavskem namestju, rampa muzeja je bila gosto napolnjena. Celo na strehah in linah je bilo na stotine glav. Občinstvo samo je na Vaclavskem trgu utvorilo špalir. Posebno velika je bila vdeležba dam. Njih pestre letne toalete poleg temnih oblek gospodov : to je bil z muzejske rampe doli pogled neopisne pestrosti. Ob najkrasnejšem vremenu je prišel posebni vlak s francoskimi, belgijskimi in luksenburškimi gimnasti ob 6. uri zvečer na centralni kolodvor. Ko se je prikazal vlak, je 24 Sokolov začelo trobiti fanfare, kar je slavnostni trenotek neobičajno povzdignilo. To je bil nenavadno vznešujoč trenotek, ko so gimnasti, odičeni francosko trikoloro, na kateri se je v zlatih črkah svetlikal napis „Pariš — Prague 1907", elastično in z eleganco, ki je dana samo Francozom, poskakali iz vlaka ter se vrgli v naročje češkim Sokolom. Gimnasti so bih sprovedeni v čakalnico L razreda, kjer jih je v imenu slavnostnega odbora pozdravil v gladki francoščini dr. N o v o t n y. Na to jih je pozdravil praški župan dr. Groš. G i mn a ste je ogovoril tudi pariški podžupan L a m p n e rekoč: „Bodite prepričani, da ste v mestu, kjer so Francozi bolj ljubljeni nego v Franciji ! Tega mesta se boste spominjali notri do smrti !" Ta izraz je vzbudil veliko navdušenje. Na to so gimnasti nastopili pohod s kolodvora v Sadovo ulico. Tu so bili pozdravljeni od ogromnih zastopstev navdušenega občinstva. Najprej so se peljale v kočijah francoske dame, nakar je prišla četa Sokolov in nato gimnasti iz treh držav : Francije, Belgije in Luksemburga. Na Vaclavskem trgu so tvorili špalir bolgarski junaci, ki so se z gimnasti navdušeno pozdravljali.
Komaj smo spremili francoske gimnaste v notranje mesto, hiteli smo zopet na kolod-
vor, da pozdravimo Slovence ki so imeli priti vsaki hip. Ali nestrpnega pričakovanja ni hotelo biti konec; posebni vlak Slovencev je imel nad eno uro zamude. Na kolodvoru je bila slovanska Praga častno zastopana. Tu so bili skoro do zadnjega moža zastopana vsa jugoslovanska akademična društva : Ilirija, Adrija, Hrvat, Balkan, Split, Šumadija, Klub slovenskih tehnikov. Ilirija je odposlala svoje zastopnike 81ovencem naproti do Benešova. Korporativno je bilo zastopano slovensko alpsko društvo s predsednikom prof. Cho-dounskvm na čelu, česky ženskv klub, itd. Slovence je na kolodvoru pozdravil d r. Novotnf ; zahvrlila sta se mu dr. Rav-nihar in Smrtnik. V imenu mesta Prage je Slovence pozdravil občinski svetnik M a 11 u š. V imenu češkega ženstva je govorila gospa Slavikova. Tudi Slovenci so bili na ulicah navdušeno pozdravljani, da-si je bilo občinstvo že utrujeno od neprestanega izražanja simpatij Francozom in da-si je bilo že precej kasno zvečer, ko^so Slovenci prišli na Vaclavski trg.
Slovenci so bili navdušeno aklamirani povsodi med potjo, na vseh čeških postajah. Najlepši vsprejem so jim pripravili v Taboru. Tu so'bila zbrana vsa taborska in okoličanska društva z godbo. Taborski župan dr. Kotrbelec je pozdravil Slovence na češkem,
slovenskem in hrvatskem jeziku, na kar so „ - .. . _	....
slovenski voditelji izletnikov navdušeno odgo- tem pa se jej dogaja, da to, kar si zeli, spo varjali, zahvaljujoč se za nepričakovani vspre- «>5a svetu kakor gotovo resnico
Tako se vsako zlo delo maščuje na tem sveta.	_
Dogodki na Ruskem.
Izjava Izvolskega o članku „Novoje Vremja".
Petrograjski dopisnik „Matina" poroča, da je pooblaščen od ruskega ministra za una-nje stvari v izjavo, da nosi list „Novoje Vremja" sam odgovornost za članek, naperjen proti francosko-ruski zvezi. Nikdar ni bil ta list pooblaščen, da se vede nasproti Franciji na ta način in nikak oficijozenvir ni navdihnil članka. Minister za unanje stvari je podal to izjavo na najodločneji način. Misel, da so mogli v Franciji za trenotek verovati, da je ruska vlada, ki se slej ko prej trdo drži zveze s Francijo, kakor podlage svoje politike, mogla inspirirati, je povzročila veči nemir, nego članek sam. Ako je tudi ta članek razburil časnikarstvo, se vendar ministerstvo vsled tega nikakor ne vznemirja.
Opozarjamo na članek državnega poslanca Kramara v listu „Den", kateri Članek smo prinesli te dni tudi v „Edinosti". Poročilo v „Matinu" potrja to, kar je rekel Kramar. Nemčija je danes osamljena in v tej osamljenosti jo postaja strah. V takem položaju je naravno, da preži na desno in levo in gleda, kje bi zapazila kako nesoglasje. Pri
jem. Posebni vlak Slovencev je stal v Taboru 20 minut in med tem je igrala godba ter so pevska društva pela češke, slovenske in hrvatske pesmi. Slovenci so bili na taborskem kolodvoru preplavljeni cveticami.
_ F. K.
Spor med Ogrsko in Hrvatsko.
Košutovo glasilo in Hrvatje.
List „Budapest", glasilo ministra Košuta hudo napada v svoji številki od četrtka hrvatske poslance, ki poživljajo svoje rojake na boj proti Madjarom. „Hrvatski narod", —
Beg ruskih revolucijonarcev.
Kakor poroča „Rus", so vsi členi petro-grajskega delavskega sveta, ki so vodili de-cembersko revolucijo leta 1905, pobegnili iz Obdorska v Sibiriji, kamor so bili pregnani. Predsednik tega sveta Hrustalev je pobegnil že pred nekolikimi meseci.
Drobne politične vesti.
Deputacija praških pravnih praktikantov pri pravosodnem ministru. Kakor javljajo z Dunaja, je bila včeraj pri pravosodnem ministru dr.
„	J : i*T	"mV a« Kleinu deputacija praških pravnih praktikantov.
piše rečeni hrvatski list, - bo^ videl da	e ^ljubil, da se njihovim za-
Ogrska ne misli ničesar vzeti Hrvatom ne na	^ j - ž'e , najkrajšem času
gospodarskem ne na kulturnem polju marveč ;	imeSnovanja av8kultantov. Z ozirom na
zahteva samo da se siiver eni t et o ,	praktikanti takoj pasivno
ogrske države spoštuje tudi na! e
Hrvatskem. To bi moral biti tudi program , ^stenc^ ^	„ Dunaj.
novega bana. Hrvatje uvidijo še da ne bodo	Zeitung« je zvedela, da nemški kan
mogli v boju z Ogrsko nices^ pndobib.	» J J na Dlinaj
Blazno bi bilo. ako b! s svojo ^fP^vostio	avst X miniJst za unanje
provzrocili revizijo nagodbe ,z leta 1868, ki	^^ *Aehrenthalai (ćemu tudi> saj
bi se ,o postavilo na vse ^ge podlage ,	Berolina na Dunaj se pošiljajo
Te madjarske grožnje nas spominjajo	po telefonu!!)
na moža, ki ]e hodd v crni noci skozi temni	F> P 'R D aFk /e t« prepo;ve.
gozd m je žvižgal m prepeval, da bi samj^^	Praš£ nacUUofijski ordinarijat je pre-
^oonnlnS^urndnigkih mest	P°*edal perijodični časopis „Rozkvet\ ki je
Spopolnjenje uradniskihmest. izagIedoval ist0 smer kakor ei nRozvoj* in
„Srbobran je izvedel da namerava ban |	Prapor«. _ je K 8 tem tudi udušena
Rakodczaj spopolmti vsa viša	nezadovoljnost med češkim nižim svećenstvom,
s svojimi zaupniki, ^o bo predsedmkom	J ubita tudi ideja, ki sta jej 8le-
stola sedmorice imenovan viši	P'™"! dili gori rečeni duhovniški glasili, to je pa
^LrSk ka™bf mi ne hoteli
nikom banskega stola postane Tomašičev;kar	Pntrđm,
tast Gaj, predsednikom zagrebškega sodnega stola pa Slavko Aranitzki.
Novi napisi na železniških postajah
Dnevne vesti.
Poziv slovenskim starišein! —
Hrvatska" od 11. t. m. javlja, da so ; Doznajemo, da je mnogo slovenskih stana železniških postajah v Brodu, Novi Kapeli, ;rjšev, ki so vpisali svoje otroke v I.
~ 1	— razred državnih ljudskih šol, dobilo od
vodstva šole rešitev, ki jim javlja, da se njih otrok ne more vsprejeti radi
Batrini in v Osjeku postavljeni napisi najprej v madjarskem jeziku, potem pa v oklepajih v hrvatskem jeziku.
Proglas Starčevićanskih poslancev.
Starčevičanski poslanci so" izdali proglas 'pomanjkanja prostora. Vse dona hrvatski narod v katerem pravijo : Ster6e" j tiČne stariše, ki so že vdobili ali ki še vičanska stranka je in ostane vedno nasprotna dobe takovo rešitev, p o z i v 1 j a m o, n a j nagodbi, sklenjeni nezakonitim potom leta	. . . .	n o m „ a m q
1868 ter stopi v energično opozicijo proti B c s to 11 s 11 n o n e m u d o m a
banu Rakodczayu in proti vsaki vladi, ki ima z glase v pisarni odvetnika za podlago nagodbo. Predniki hrvatskega na- 'g. dr.a Gregorina roda so sami od sebe izvolili Habsburžana O velikem shodu železničarjev smo kraljem. Danes smo mi sužnji Madjarov, prejeli še nastopno spopolnilno poročilo : Madjari so nam tudi vzeli dva komada našega	Veliki manifestacij ski shod tržaških že«
ozemlja: Reko in Medmorje. Sedaj so na- lezničarjev, ki se je vršil v sredo dne 10. padli našo največo last: naš materinski jezik, julija zvečer na vrtu Bergerjeve revstavracije Politika sporazumljenia z Madjari, politika p0(j gradom, je vspel najsijajneje. Okoli 1200 reške resolucije je napravila fiasko. Starčevi- železničarjev vseh kategorij se je zbralo na čanska stranka se bo bojevala z vsemi prostranem prostoru, da v edinosti in slogi
ma^ooKninn anlirlamrtaf. 79 nflsfnnmn*
sredstvi, da pribori hrvatskemu narodu ne odvisnost.
izrazijo medsebojno solidarnost za nastopajo če bojevite čase. Nismo videli le Tržačanov. ampak tudi od zunaj je prišlo gostov na shod. Konstatirati se mora, da Trst še ni videl tako sijajnega železničarskega shoda, ki bi bil združil uradnike, poduradnike, služabnike in delavce v tako složno nastopanje za
Med Zjediig enimi državami in
Japonsko. Združene države pošiljajo premog v Manilo.
Iz Londona poročajo, da je vlada Zdcu-! dosego opravičenih zahtev. — Shodu je pred ženih držav naročila v Londonu silne množine | sedoval sodrug Skerjanc L, prožni mojster iz premoga, ki je namenjen za Filipine.	j Trsta ; pozdravne brzojavke so poslali tržaški
Oblastnije v Manili imajo baje obširne; mestni poslanci in osrednje sodstvo društva dokaze v rokah, da se je hotelo razstreliti; žel. uradnikov z Dunaja. — V imenu urad-suhi dok v Olarigapu pri Manili. Blizo doka niškega društva je govoril g. Nikolits, urad-so našli mnogo razstreljivih snovi.	(nik južne železnice z Dunaja.
Tudi to prevažanje premoga v Manilo je { V svojem dolgem govoru je govornik v le jeden člen v vrsti odredeb, s katerimi se živih barvah očrtal položaj, v katerem se na-hočejo Zjedinjene države zavarovati proti! haja danes železničar. Dosedaj so bile kate-grozečemu napadu od strani Japonske. Mi ni gorije vslužbencev strogo vojaško ločene ^ to krvava ironija?! Poleg Anglije so ravno druga od druge: uradnik je preziral služab- takso. O posebnih prilikah bodo pa smeli ameriške Zjedinjene države najbolj podpirale'nika in delavca, nobenega zaupanja ni bilo med lastniki teh in tudi ostalih kavarn prositi za Japonce v vojni proti Rusiji. Na tem, da se njimi. Železnične uprave že leta in leta oblju-1 dovoljenje, da smejo imeti odprto do 2., 3. je Japonska tako ojačila, da si domišlja, da bijajo zvišanje plač, a zastonj : kakor je bilo in tudi do 4. ure zjutraj, oziroma vso noč. je ona jedina gospodarica na skrajnem' pred 15 leti, tako je danes. Osobje se je ko- Za take posebne prilike se ima smatrati ple-Vztoku ter da more kljubovati vsemu svetu,'nečno naveličalo večnih prošenj in prišlo do sove v bližini dotičnih kavarn pred pustom, imajo velik del zasluge ravno Zjedinjene spoznanja, da mu ne preostaja drugega, nego zadnje pustne dni itd.
države. In ravno v tem je krvava iro- da se vsi železničarji združijo v krepek od- Obenem je policija izdala posebno od-nija, da so te države same pomogle do mo-'por. — Še enkrat in zadnjič stopa avstrijski redbo glede pivnih lokalov (restavracij, go-gočne rasti nevarnemu konknrentu, proti ka- železničar s prošnjo pred upravo, — in Će 'stiln, krčem in pivnic nižje vrste). Teh lo-
iteremu bodo morale prej —	1 " "" * A----------:
v krvavem plesu svojo pozicijo : Oceanu.
okoli zastave, nemoteni po morebitnih dvomih ; podajmo si roke, da združeni vzgojimo mogočno drevo neupogljive organizacije, pred katerim zmagamo ali pademo. — G. Dušik, odposlanec strokovne organizacije železničarjev z Dunaja, je razvijal enake misli. Železničar ne zahteva šampanjca, ne pečenko; hoče, da se mu da le toliko, da bo mogel brez gospodarskih skrbi vršiti odgovorno službo. Govornik je naglašal : „Združiti se moramo vsi železničarji, kdor bi hotel ostati izven tega boja, smatrati bi ga morali za izdajico naših najsvetejših interesov. — G. Kopač je opisoval istotako v slovenskem jeziku položaj železničarja in poživljal vse navzoče, da se nujno pripravijo vsi za najresneje boje. Ob sklepu je bila vsprejeta enoglasno in z viharnim navdušenjem sledeča resolucija : „Dne 10. julija 1907 na vrtu Bergerjeve restavracijo v Trstu zborujoči uradniki in vslužbenci južne in državne železnice konsta-tujejo in pozdravljajo z veseljem, da so vsi železničarji brez razlike službenih oddelkov združeni v eni bojni Črti, da konečno dosežejo svoje opravičene gospodarske in pravne zahteve.
Prosijo vse državnozborske poslance, posebno pa poslance tržaškega mesta, da v najkrajšem času izposlujejo zakonito uravnavo vseh službenih razmer železničarjev in sicer za vse avstrijske železnice. Osrednjim vodstvom koaliranih strokovnih organizacij izjavljajo svoje popolno zaupanje in jim kličejo : „Pripravljeni smo, bojevati se rama ob rami za naše dobro pravo in človekoljubno ravnanje. V tem boju zmagamo ali pademo."
Abiturijentom. Akad. - tehn. društvo „Triglav" v Gradcu nam je doposlalo nastopni poziv :
Tovariši abiturijenti ! Važen in odločilen korak Vam je treba storiti, ko ste dovršili srednješolske študije. Določiti Vam je smer Svojemu življenju, natanko si začrtati pot, po kateri hočete stopati kakor akademiki in pozneje kakor možje.
Akademična leta so ona doba, ko- Vam je okrepiti značaj ter si pridobiti potrebnih močij in zmožnostij za poznejše javno delovanje s posebnim ozirom na svoj poklic. Treba Vam je za to družbe in društva, ki Vas bo na tem stremljenju vodilo in podpiralo.
S ponosom lahko trdimo, da vrši ak. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu to važno in težko nalogo že črez 30 let z najboljšim vspehom. Stremilo je vedno za tem, da izobrazi svoje člane v vsakem oziru in jim tako poda predpogoje za poznejše vspešno delovanje med narodom. Bogata knjižnica in različni klubi, znanstveni, pevski, tehnični in sa-bljaški klub — so njegova sredstva.
Pri nas najdete zmirom odkritosrčne in nesebične prijatelje, ki Vam bodo ob vsaki priliki radi svetovali ter dejansko pomagali.
Natančnejše podatke radi študij in društva dajejo tovariši:
med. Vinko Tajnšek. Velenje (Šaleška dolina).
phil. Ivan Steblovnik, Rečica na Paki (Savinjska dolina)
iur. Milko HraŠovec. Celje tehn. Viktor Plehan, Ljubljano, Sv. Petra cesta 56.
Za odbor ak. tehn. društva „Triglav" : med. Vinko Tajnšek	iur. Hinko Irgolić
tč. predsednik	tč. tajnik.
Našim društvom in dopisnikom. Često nam prihajajo od naših društev zahteve, naj bi kako prireditev naznanili dva-tri- in celo štirikrat in sicer ob dnevih, ki jih določajo društva v svojih dopi>ib.' Uredništvo javlja društvom, da takim zahtevam ne more ustreči, ker ne more voditi posebne evidencije o vseh neŠtevilnih prireditvah in o raznih dnevih ko naj bi se iste objavljale.
Ob tej priliki prosimo še enkrat gg. dopisnike, naj pišejo s črnilom in samo na eni strani papirja. Zajedno opozarjamo, da se nnonimni dopisi ne vpoštevajo (k^r uredništvo mora vedeti, s kom ima posla) ter da se rokopisi ne vračajo, razun, v posebnih izrednih slačajih.
Koliko kavarn in krčem je v Trstu in do kdaj smejo biti odprte ? V Trstu imamo 65 kavarn. '27 teh kavarn je imelo dosedaj dovoljenje držati odprte lokale le do
1.	ure po polunoči, dočim so smele biti ostale kavarne odprte do 2., do 3. ure in oziroma vso noč, kajti zjutraj smejo odpreti že ob 4. uri. Sedaj so pa lastniki onih 27 kavarn nižje vrste zahtevah", da se vsem, nižjim in boljšim kavarnam dovoli imeti odprto vsaki dan do
2.	ure popolunoči, a ob sobotah, nedeljah in praznikih do 3. ure v jutro. — To bi pa pomenjalo razširjenje tega dovoljenja, dočim je policija že prej nameravala isto vtesniti. In vsled tega je policija odredila, da smejo nektere boljše, finejše kavarne biti odprte le do 2. ure po polunoči, a ostale do 1. ure po polunoči. Sicer pa bodo morali lastniki boljših kavarn plačevati za ono uro posebno
Y Trstu, dne 13. julija 1907
»EDINObT« št. 191
Stran III
gostov tndi jedila, pa do 11. ure zvečer, a restavracije do polunoči. Mej restavracijami jih je pa 21 — mej temi tudi dve, ki imata takozvani variete-koncert — ki bodo smele biti odprte do 1. ure po polnoči.
V	Trstu je tudi 30 takozvanih ljudskih kavarn, ki ne prodajajo nikakih alkoholnih pijač, marveč le kavo, in te bodo smele biti odprte le do 10. ure zvečer ter ne dobe ob nobeni priliki dovoljenja biti odprte dalje.
Cenilni komisiji za odmeijenje osebne dohodarine za Trst in okolico sta zaključili svoje glavno zborovanje za leto 1907.
Ob tej priliki je predsednik, g. c. kr. finančni viši svetnik Jakob pl. Kubacevicb, izrekel členom komisij najsrčnejšo zahvalo za njihovo vspešno delovanje sosebno glede na pravično vporabo davčnih predpisov, omenivši istočasno marljivost izvestiteljev, dodeljenih komisijam, kakor tudi računskega osobja.
V	komisiji za mesto je odgovoril gosp. dr. Evgen Brunner, v komisiji za okolico •^osp. Aleksander Schroder ter sta oba gospoda priznanjem povdarjala nepristranost predsednika na predsedovanju pojedinim sejam.
V	jeseni se dokončajo še viseče razprave, a razpravljalo 6C bo tudi o vloženih prizivih.
Cenilna komisija za osebni prihod-ninski davek za Trst in okolico je dovršila avoja dela glavnega zasedanja za leto 1907.
Jugoslovanska korespondenca. (Stid-slavische korrespondenz). G. F. L Tuma začne izdajati na Dunaju korespondenco, ki b<> zastopala interese južnih Slovanov in je namenjena v prvi vrsti uredništvu čeških, poljskih, maloruskih in nemških časopisov. — To korrespondenco bosta podpirala oba jugoslovanska kluba. _
Še o groznem zovrotnem umoru
Moža.
Psi v službi policije. — Ovire, ki jih ima policija na poizvedovanjih. — Vspehi dosedanjih poizvedovanj. — O vzroku umoru.
Vse mesto je še pod groznim vtisom, ki ga je napravil zavratni umor nesrečnega kočijaža. Vsi vgibljejo sedaj, kaj bi morala policija storiti, da bi prišla na sled morilcu, oziroma morilcem. Nekdo je tudi omenil, da hi bilo nujno potrebno, da bi policija imela v službi posebne, nalašč za to izvežbane pse. In ta misel je v resnici jako dobra. In posebno v tem slučaju bi bila pomoč psov lahko dovedla do vspešnih rezultatov, kajti znano je, da so v Praznikovi kočiji našli dežnik, ki ga je pustil eden morilcev. Znano je pa tudi kako visoko je v psu razvit čut njuhanja. Ni torej izključeno, da bi bil pes lahko potom pozabljenega dežnika sledil pot, po kateri je šel morilec in morda tudi našel, kam da je šel. Sploh imajo že policije vseh većih mest take pse na razpolago. A tudi ravnatelj tržaške policijo je že mislil na to. Meseca aprila tega leta se je c. kr. redarstveni ravnatelj, dvorni svetnik Manussi pl. iloutesole vdeležil splošne razstave psov na Dunaju. Na tej razstavi je bilo tudi takih, za policijsko službo izvežbanih psov in se je tudi vršiht skušnja istih. Redarstveni ravnatelj bi bil tudi že uvedel v Trstu pse v policijsko službo, da ga ni zadrževal dvom — ki pa je v resnici opravičen — da bi se tržaško občinstvo.... smejalo tej novosti. Sedaj pa je redarstveni ravnatelj že naročil dva taka psa. Za sedaj namreč le dva za poskušnjo, a pozneje namerava število teh psov pomnožiti.
Policija se v resnici pridno trudi, da bi prišla na sled morilcem vbozega Praznika. Občinstvo samo pa, mesto da bi — v kolikor je komu možno — pomagalo pri teh poizvedbah, te poizvedbe policiji še ovira. In res, vsaki, ki le količkaj ve o stvari, bodisi da je sam kaj videl, bodisi da ve, da je kaj videl kdo drugi, je dolžan — in to v interesu obče varnosti — vse kar ve prijaviti policiji. A tega ne stori nihče. Kaj še! Nasprotno, če prav kdo kaj ve, se skriva, taji. trdi, da ne ve ničesar, in vse to vsled krivega prepričanja, da je le policija dolžna iskati zločince, čel: saj nisem v službi policije. Že prav, vendar mora policija najti priče. Tu v Trstu, če policija zve za človeka, ki bi jej mogel kaj pojasniti o kakem skrivnostnem dogodku — kakoršen je ravno umor kočijaža —, v katerem vsaka malenkost lahko pomaga do rešitve grozne zagonetke, do najdbe krivca, mora policija dotičnika sama iskati, in ko ga najde ga mora še le prositi, da pove, kar mu ie znano. Seveda imajo potem zločinci toliko prostejo roko pri izvrševanju zločinov, ker se ne boje ovadbe občinstva. Gotovo bi bilo policiji delo jako olajšano, ko bi hoteli ljudje opustiti neopravičene predsodke, kar bi bilo le v interesu javne varnosti.
No, vzlic vsem tem oviram, ki se jej pasivno stavljaj o na pot, je policija našla pet prič glede groznega zločina, izvršenega v noči minolega torka nad nesrečnim kočijažem. Na podlagi izpovedanj teh prič, je policija točno dognala, kod in ob kakšni uri je vozil pokojni Praznik one noči. Tako se je dognalo, da je bil umor izvršen 5 minut pred 1. uro po polunoči in da je bil pokojni Praznik vstreljen, ko je vozil v smeri od Trsta proč, in ne na vrnitvi v Trst. To se je pa moglo dognati po vtisu koles na blatni cesti. K*>nj je namreč postal dlje časa na mestu, kjer je bil izvršen zločin, in to se je poznalo, ker je bil blizu mrliča mal štirioglat prostor 3ub. Potem je šel konj s kočijo kakih 50 m
dalje. Tam je zaobrnil in se vrnil nazaj proti mestu. Prišel je bil pa ravno nad truplo umorjenega Praznika, in se je istega iz *guil, kar so jasno pričali vtisi koles. Dognano je tudi, da je konj prišel popolnoma sam nazaj v mesto. Da se prepriča, če je to možno, je dal redarstveni ravnatelj napraviti poskušnjo i z istim konjem. Odvedli so konja na lice mesta, ga pustili tam in se skrili. Konj je I čakal nekoliko časa, a potem je obrnil in {krenil v mesto, kamor je prišel popolnoma | sam. Dognano je, da je šel pokojni Praznik s kočijo ob 11. uri 45 minut mimo kavarne „Šport" in da sta tedaj sedela v kočiji dva moška. Ob 7* ure P° polunoči je pa bil Praznik s kočijo še le v ulici Giulia, pri vhodu v ulico Margherita, in tedaj je bila z onima moškima že tudi ženska. Ta je imela na sebi modro bluzo. Tu pa treba omeniti, da je od kavarne „Šport" — ki je tik javnega vrta — pa do ulice Margherita za pešca le 5 minut poti, dočim je Praznik s kočijo porabil cele pol ure. Torej sta mu ona moška gotovo velela ustaviti kje mej kavarno r Sport * in ulico Margherita, da je vstopila v kočijo ona ženska, ki je pri kavarni Sport še ni bilo v kočiji. — 20 minut po f olunoči je Praznik vozil koncem ulice Giulia. Ob pol eni uri po polunoči sta šla redarja stražnice v Boschettu na stražnico, in nista bila še videla kočije.
Glede vzroka temu umoru sta dve mnenji : ne le rop, ampak tudi maščevanje, a glede obeh mnenj, ima policija že neko osebo
na sumu.
rP*2&SKA BfiU.iL KF.ONIKA. Svedrovci zopet na delu. Gospodje
svedrovci so predsinočnjim vporabili okolnost, da je sedaj vsa policija zaposlena vsled umora kočijaža Praznika ter so vlomili v zalogo vina gospoda Urbana Lenčka v ulici della Zonta št. 5. — Odprli so nasilnim načinom vrata hiše a v veži so prevrtali zid v zalogo. Tam so vlomili v pisarno in se spravili nad blagajno AVertheim. Na vrtali so jo s tihim svedrom, napravivši luknjo, široko 12 cm v premeru. A njih trud je bil 6labo poplačan : v blagajni niso našli ničesar, izven nekih dokumentov in nekoliko računov, ki so Še za iz-tirjati. Vzeli so le te račune, a ker je občinstvo že obveščeno o tej tatvini, jim ne bo možno iztirjati onih svot. Dalje so prebrskali po raznih predalih v pisarni in v neki miz-nici so našli mošnjiček, v katerem je bil bankovec za 10 kron in dva komada po kroni. — Tatvini je prišel prvi na sled vratar hiše Ivan Arko. ki je takoj obvestil gospoda Len-čeka. Svedrovci so pustili na licu mesta železen drog, železno cev, dolgo 75 cm, 2 dleti in stekleničico olja. — Posebno je vredno beleženja dejstvo, da se nahaja v službi v nekem lokalu nasproti zaloge g. Lenčka neki človek, ki se je lani moral zagovarjati pred porotniki v Gorici radi tatvine s pomočjo tihega svedra, a je bil tedaj oproščen, radi pomanjkanja dokazov.
Trije samomori. Predminolo noč je 20 letna Marija Telfernig, stanujoča v ulici sv. Sebastijana št 7, v svojem stanovanju spila precejšnjo množino karbolne kisline. — Pozvan je bil sicer k njej zdravnik se zdravniške postaje, a našel je nesreč&ico že mrtvo. Pokojnica je bila v službi v neki mlekarni v ulici delle Poste. Glede vzrokov samomora, se ne ve ničesar. Truplo samomorilke je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu.
—	Neki prižigalec javnih svetiljk je našel včeraj v jutro na nekem travniku v Ko-lonji mrtvo, približno 20-letno žensko. Sel je takoj na redarstveno stražnico v ulici Luigi Ricci in tam prijavil, kaj je našel. Od tam je šel k mrtvi ženski redarstveni nadzornik, ki je ob enem naprosil zdravnika se zdravniške postaje, da je prišel tja tudi on. No, zdravnik je takoj spoznal, da je bila nesrečnica spila nekoliko karbolne kisline in da je v mrla zastrupljena. Truplo samomorilke je bilo na to takoj prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Pozneje je pa prišla v mrtvašnico Frančiška Bortolutti, stanujoča v ulici Maiolica št. 5. Ko je ta zagledala truplo samomorilke, jo je takoj s poznala in povedala je, da je bila nesrečnica 21-letna služkinja Matilda Skok, doma iz Bača pri Pristojni. Zadnje čase je bila nesrečnica brez službe in je stanovala pri njej v ulici Maiolica.
—	Včeraj predpoludne ob 11. uri so delavci, ki so zaposleni na delu pri gradnji novega pomola „alla Sanitži", zagledali v morju ob koncu tega pomola truplo utopljenega človeka. Obvestili so takoj pristaniščne čuvaje, ki so potegnili mrtveca na kopno, kjer je zdravnik pristaniščne oblasti konstatoval smrt, nastopivšo po zadušenju, in da je smrt nastopila pred nekoliko urami. Soditi po zuna-• njosti je bil pokojnik star preko 50 let in je
moral biti gostilniški natakar. Pri njem so : našli le neko svetinjico Matere božje, a nič denarja in nikakih papirjev. Sodi se, da je nesrečnež sam se samorilnim namenom skočil
▼ morje. — Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu.
Tržaška „mularija". 79 letna gospa Ana Ravalico, stanujoča v ulici di Cologna št. 13, je šla predvčerajšnjim popoludne po ribiškem obrežju (riva Jdei Pesoatori). Stara gospa pa jako težko hodi. Hkratu so prišli k njej trije približno 12 letni paglavci in se jej ponudili, da jo spremijo in jo podpirajo. Stara gospa je njih ponudbo hvaležno vspre-jela. A kmalu jej je bilo žal. Eden paglavcev jej je segel z roko v žep in jej vzel mošnjiček, v katerem je imela 33 kron in 80 stotink drobiža, na kar so vsi trije paglavci pobegnili.
Neznani tatovi so predminolo noč vlomili v tabakarno gospe Emilije Španger v Barkovljah in odnesli za 180 kron tobaka, cigar in cigaret.
— Tvrdki Fratelli di Lenardo v ulici Fabio Se vero so predminolo noč neznani uz-moviči odnesli 700 košar za sadje, v skupni vrednosti 300 kron.	i
Prazne vreče. 18-letni pomorščak Ru-! dolf B., stanujoči v ulici del Rivo, je bil aretovan predvčerajšnjim predpoludne v ulici Flavio Gioia (to je mej kolodvorskim poslopjem južne železnice in skladiščem „Svllos"). Aretovan je bil pa na zahtevo Antona Cer-kvenika, ker ga je ta videl, ko je malo prej z nekega voza ukradel omot praznih vreč, v skupni vrednosti 20 kron.
Smeinlo*. Mej dvema pijancema. Prvi pijanec: „Povej mi. brate, je li na svetu še kaj boljšega, nego kozarec dobrega vina?" — Drugi pijanec: ,.Da. cela buteljka dobrega vina je še boljša!"
Koledar in vreme. — Danes: Margarita,! devica in mučenica; Dragan; Jekoslava. — Jutri: Bonaventura. škof in spoznavalec; Slobodin: Dragojla, — Temperatura včeraj ob 2. uri popo-, ludne -f- 22° Celzius. — Vreme včeraj : jasno, < vetrovno.
Društvene vesti in zabave.
Streljanje z ostrimi naboji v Bazovici. Prihodnje streljanje v tarčo z armadno repetirko na vojaškem strelišču priredi vojaško veteransko društvo v nedeljo 14. t. m. Streljanje bo trajalo od 1. ure popoludne do 7. ure na večer. Gostje so dobro došli.
Vesti iz Goriške.
Na letošnji maturi na goriški gimnaziji se je, kakor piše „Soča", hudo pritiskalo slovenske dijake. Predsedoval je ravnatelj nemške gimnazije iz Trsta, H e i g 1. Z odliko ni napravil mature noben Slovenec, precej jih je padlo; pri nekem slovenskem dijaku so se vsi profesorii uprli strogosti Heiglovi; hoteli so se radi tega pritožiti celo na naučno ministerstvo, slednjič se je pa stvar polegla.
x Oddo Lenassi, veleposestnik in mlinar v Solkanu je z vso svojo družino zagrižen irredentar in eden najhujših nasprotnikov Slovencev, če tudi bogati z njih žulji. Uprav drastično je pokazal svojo mržnjo do Slovencev in posebno pa do Solkancev o priliki slavljenja štiridesetletnega obstanka tamošnje
čitalnice. Od goriške mitnice, kjer je meja med goriško in solkansko občino, do zadnje hiše onostran Solkana, so bila okrašena vsa poslopja s slovenskimi trobojnicami, edino Lenassijeva, ob glavni cesti stoječa hiša je bila brez vsakega znaka, vse zabito in zaprto, kakor da bi nikdo ne stanoval v njej. V resnici pa ta dan v njej tudi ni bilo nikogar izven služabništva, ki se ni smelo pokazati na cesto, ker aignor Oddo se je bil podal z družino v Videm.
In za takega moža so se pri zadnjih občinskih volitvah pehali nekateri Solkanci, da je prišel v starešinstvo! Mislil je celo, da postane žapan, kakor Scalettari v Mirnem in baron Bianchi v Sovodnjah. v čisto slo-
(Dalje na IV. strani)
Tovarna pohištva
ulica della Cesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
iNA ZAHTEVO.
Zaloia ta- in moze-Mia vin, špirite in il^erjei
In razprodaja na debelo In drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
Via dell'Acque štv. 6. (aaSPIOtl Ms Csniiaie). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avatro-ograkiu vin. Bordeaux, Bur guuder, renskih vin, Moseila in Chianti. — Ruoi, konjak, razna žganja ter posebni priBtni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli i t dotičnih krajev. Vsaka naročba h.e takoj izvrši. Raz pošilja se po povzetju. — Ceuiki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem kabineta
Dr. ]. Čermak»g. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. iiaM.
0 t>
1
<*
0
d <**
J9 "o
.O
<6
1
PETER VERĆ0N
autoriz. pečarski mojster
Trst, ulica Chiozza št. 18-14
- TELEFON štev. 19-32 =
NAJVEČJA TOVARNA v
štedilnih ognjišč
TRSTU
v vseh oblikah in veličinah od navadnih do najbolj kompliciranih načrtov.
IN ZALOGA
iz prvih čeških tovarn
v vseh veličinah, načrtih in barvah, s ^postavljanjem ▼ mest« In na~detell po lastnih, zato Izurjenih monterjih.
POkladanJe zidov z belimi Email ploSSicami za kuhinje, kopeljne sobe. klosete itd.
glinastih peči
N •1 CD
P<
n
9»
P O
i
Generalni zastop banke Slavije
v LJUBLJANI
usoja si opozarjati svoje p. n. gg. člene, da gosp.
Hinko Giberti ni več nje zastopnik
in se torej v nobeni banke tičočej se zadevi ni več obračati nanj, temveč na sedanjega nje glavnega zastopnika, gospoda ::::::::
Josipa Zidaric
v Trstu, ulica della Caserma h. št. 14, I. nadst.
Avtorizovano podjetje	zSL ČiŠČOlkje in svitljenje parketov
MARCO BENIZZI, Trst, ulica Roiano 2 Telefon 1968
Cene jako zmerne. Ceniki in vzorci eob na željo brezplačno. Delo zajamčeno, naj veča točnoet.
V Trsta, dne 1 S. julija i9j7.
»EDINOST« btev. 191
Stran IV
BALKAN
venskih občinah, a nakana mu je k sreči spodletela. Solkanci bodito pametni, zakaj hočete biti podlaga tujčevi peti ? ! Pokažite odumežu pri prvi priliki, da je Solkan prava in trdna slovenska občina. Morebitni izgovor, da Lenassi daje mnogim Slovencem zaslužka, ne drži ; on jih jemlje le zato v delo, ker so spretni in marljivi. Ako bi bili Lahi tako dobri in zvesti dninarji, bodite uverjeni, da v Lenassijevi službi sploh ne bi bilo nikdar nobenega Slovenca.
Bralno in pevsko društvo „Skolj" v Šmarjah priredi v nedeljo, dne 14. julija 1907 na ograjenem prostoru g. F. Stubelj veselico s petjem, vojaško godbo, gledaliSčno igro in plesom.
Društvo „Dneva Žar" v Kazljah priredi dne 11. avgusta velik javen ples. Dobiček je namenjen v društvene svrhe.
Nevihta je razsajala po Vipavski dolini dne 9. t, m. ob 2. uri zjutraj. Po vinogradih je napravilo precej škode. Le sreča, da ni bil njen delokrog razsežen, ampak je le tu pa tam posebno pokazala svojo uničujočo moč. Kolikor smo poizvedeli, je bila najhujša okoli bv. Križa; največjo škodo je napravila na poslopju samostana kapucinskega ter na krasnem vrtu samostanskem ; škoda se ceni nad tisoč kron. — Mesto blagodejnega dežja, katerega suha zemlja nujno potrebuje, je prišla nevihta brez dežja, če tudi se je več dni zaporedoma pripravljalo k dežju.
Vesti iz Istre.
Velik požar v Dolini. Kolikor nam je bilo možno zvedeti dosedaj, je včeraj popoludne deloma pogorela hiša, hlev in dve klanici župana g. Josipa Pangerca v Dolini. Prišli so gasilci iz Milj, ki so po večurnem delu omejili požar okolu 9. ure zvečer. Škode je od 15 do 20.000 kron.
Železnica Pula—Medulin. Ministerstvo za železnice je bančnemu podravnatelju Aleks. Hicklu na Dunaju dovolilo za dobo enega leta koncesijo za pripravljalna dela za gradnjo normalne železnice Pula—Medulin.
Vesti iz Kranjske.
Proft je umaknil svojo prošnjo za ravna-teljevo mesto na I. državni gimnaziji v Ljubljani.
Meščanska šola v Postojni je sklenila dne 13. t. m. svoje prvo šolsko leto. V začetku šolskega leta je bilo v I. razredu 41 učencev, ob koncu jih je še ostalo 40. Pristojni so bili: 24 v Postojni in bližnji okolici, 10 v postonjskem okrajnem glavarstvu, 4 v raznih krajih na Kranjskem, 2 pa na Primorskem. Na zavodu sta poučevala razen ravnatelja še dva učitelja in stalen katehet. Končni vspehi so za začetek posebno lepi: prvi red je dobilo 36 učencev, drugi red pa 4. Na meščanski šoli v Postojni, ki je edina slovenska meščanska šola na Slovenskem, se otvori s prihodnjim šolskim letom tudi II. razred, a roditelje opozarjamo že danes na ta prevažni zavod.
Suša in toča na Dolenjskem. Po dolgo trajajoči suši, ki je mladi poljski kulturi, izlasti zelenjadi in koruzi, izdatno škodovala, je privršela v nedeljo popoludne od severo-zapada sem huda nevihta s silno točo, ki je y vinorodnih gričih Grčevje, Trška gora, Ždinja vas in sosednjih krajih po nekodi uničila ves up vinogradnikov. Ujma se je to pot jako čudno vedla. Nekatere parcele je do cela uničila, prav blizo le deloma, niže doli se škoda že prav nič več ne pozna, in v dolini proti Novemu mestu niti dežja ni bilo. Gospod lekarnar Bergman iz Novega mesta je kiizal piscu teh vrstic trto, prizadeto po toči. Poije se malo pozna, da je bilo kdaj perje ; mali grozdieki so po eni strani do cela ob-tolčeni, in kar je za vinogradnike najobčutneje, so se pri tej priliki uničili skoraj vsi plemeni novi cepljenci. Pisec teh vrstic je šel ob kritičnem času ob povratku iz nove jame na Straži čez gozdove ravno nasproti najhujši nevihti. Ko smo mislili, da mora zdaj pa zdaj vse skupaj pasti nad nami, je naenkrat potegnila nasprotna sapa, zavila vso nevihto pred nami nazaj — kam ? Iz šume nismo mogli videti tega, a domnevali smo si, da je šlo proti Trški gori; torej ne daleč ravno nam nasproti. Dočim nismo imeli mi dotlej kapljice dežja, je tamkaj strašno šumelo. Dospevši v Prečno, kjer je nekoliko deževalo, smo že čuli o silni toči na Trški gori. V Ždinji vasi je bila tako silna toča, da so morali druzega dne žito, kar ga je še ostalo, s kosami pokositi. Tudi v torek je dvakrat pretila toča, to pot tudi v obližju Novega mesta, vendar škode ni napravila. Silni dež je le malo osvežil, zadostno namočil še ni,
Vesti iz Koroške.
Št. Jakob. Slavnost blagoslovljenja temeljnega kamena „Narodne š o I e'* v Št. Jakobu v Rožu ne bo kaj navadnega, ampak to bo velik praznik koroških Slovencev, ker dan 14. julija postane zgodovinski dan v knjigah koroških Slovencev. Ni se [zastonj trudil vrli župnik g. Matej Eažun, in vstrajal tako krčevito pri nabiranju prispevkov in tudi sam daroval več stotakov za to narodno zgradbo, kajti on in mi vsi Korošci dobro vemo, kaj pomenja ta šola za Koroško, sosebno za rožno dolino in tudi za beljaško okolico. Tam naj be vzgaja slovenska mladina, tam naj se vzgojujejo ^slovenska dekleta za
narodne gospodinje, ki naj postanejo enkrat kakor take obrambni zid slovenskega naroda proti prodirajoči germanizaciji ! Mnogo imamo zavednih gospodarjev in očetov, niso pa povsod tam tudi gospodinje narodne v pravem pomenu besede, ker niso imele prave narodne vzgoje, a s časopisi se ženske na kmetih malokje ukvarjajo. V tej šoli se bodo pa vzgojevala slovenska dekleta ne samo kakor gospodinje, ampak tudi kakor narodnakinje, in kakor take bodo tudi znale vzgajati enkrat svoje potomce v narodnem duhu. Fantje pa bodo prihajali iz šole že kakor bojevniki za slovenski jezik in slovenske pravice, kajti „Narodna šola" in deželna nemčurska šola si bodeta stale nasproti, kakor sovražnik proti sovražniku. In ako fant kakor tak vzraste v bojnem narodnem duhu, potem se bo le težko dogajalo, da proda v poznejših letih svojo narodnost, kakor se dogaja zdaj. Zatorej ne bo to navadna slavnost, navadna veselica, kakor si morda marsikdo misli, ampak to bo velik naroden praznik koroških Slovencev.
Zatorej vrli narodnjaki Slovenci v Trstu, pokažite tudi vi svojo ljubav do koroških Slovencev! Kdor le more, naj ne zamudi ogledati si koroškega kmeta-Slovenca v njegovi narodni navdušenosti, gledati srečne koroške rojake in sobrate o priliki polaganja temeljnega kamena hiši, iz katere naj se krepča narodni duh zatiranih koroških Slovencev. Nestrpno pričakujejo koroški Slovenci svojih sobratov, kateri naj bi pomogli k naj-krasnejšemu vspehu te slavnosti v veselje nas koroških Slovencev, in v neskončno jezo naših nasprotnikov ! Kogar ne ovirajo denarni stroški in ima srce na pravem mestu, ta naj ne izostane, kajti ob tej priliki upamo videti zastopane rojake iz Štajerske, Kranjske in Primorske združene z zvestimi koroškimi Slovenci. Vabilo in vspored je razobešeno v kavarni in hotelu „Balkan". Torej jutri v nedeljo zjutraj ob 7'25 na brzovlak državnega kolodvora, ali pa že danes v soboto zvečer ob 10 30, na osebni vlak, s katerim že nekateri odhajajo, da si ogledajo bolj natančno tamošnji lepi kraj. Naj bi bilo nam vreme milo, in bil bi to naš najlepši praznik! Kličemo še enkrat: na noge !
Mož triintridesetih let, ^„t!
kadete o. poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko šolo. veiČ več aii manj slovenščine, arbo-brvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščite; šest let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trst.	762
Odda
An v najem štiri sobe in kuhinjo. Ga-
sperčič, sv. Ivan št. 3H6.	616
\lohiln ^ jsvnemu plesu, katerepa priredijo VdilllU gkopelski mladeniči v gostilni gospoda Živica dne 14. t. m. Kakor dobro znano vsem, dobi se tam izdaten kraški teran	777
Pozor gospe!
Čast mi je javiti svoji cenjeni kljen-i teli, da prodajam prave izvirne vzorce iz Pariza in Dunaja: tudi vspre-! jemam vsako naročbo — kakor že znano ' — po najnižjih cenah.
Udana ELISA PERTOT
Modni salon Barriera veeehla §t. 29, I. nurtat
Gostilna Slamić c Vipavskem ima lepe
h ote za prenočišče ptujcev, sprejema tudi letoviščaije na hrano in stanovanje. Kuhinja izvrstna. Cene zmerne.	785
Radi pomanjkanja s tm n mm prostora
proda se pisalna miza, visoka, da se zamore pisati stoje. Cena dogovorna. Ulica Giorgio Galatti št. 18, mezzanin, „Inseratni oddelek Edinosti".
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 12. julija:
Hamaus J., uradnik. Sostarko J., učiteljica, Benigar J., zasebnik, pl. Šchwartz M., učiteljica, Kaderalkova M., učiteljica, Moravec A., posestnik in Wagner M., učiteljica, PRAGA; Horn J., zasebnik. Marvska A., inžener, Dobel J., odvetnik. Buresch E.," urevnik in Reischl T., zasebnik, DUNAJ ; Slagorskj F., uradnik, KRAX.UK; Vidmar J., trgovec, CORMORK; Dr. Tren E. zdravnik, SPLIT : Bramberger H., tovarnar. GRADEC ; Poli-garitsch A., odvetnik. BEUGRAD; Soacko V., dijak, ZAGREB; Rxnda D., inžener, PULA.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod--
Angelo Devetak - Trst
nlloa Acquedotto 22. — Tel. 1448
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel —	— | — j — !—| — | — |
prodajalnico jestvin
v ulici Giulia štev. 90
ter jo opremil z vsemi v to spadajočimi predmeti. Moka, kava, riž, olje, milo itd.
== Vse po niskih cenah =
Za mnogobrojni obisk se priporoča
IVAN KLUN.
J7jyjp v Skopem naznanja slavn. občinstvu. • fcIVII/ da bo imel v nedeljo dne 14. t. m. javni ples v lastnej gostilni. Toči vsakovrstna dobra vina in ima vedno dobre jedi.	'7nQ
Proda se
delek Edinosti".
798
v Žkorklji in Bojanu 123 m* zemljišča. Naslov nove r Inseratni od-
792
v pokoju, ne star, vešč vseh deželnih jezikov, )šče princerno službo. Dopise sprejme ,.Inseratni oddelek Edinosti4 pod rStalnou.
782
Gozdar
2l#nlfftei v dobrem stanju sta na prodai v KUlCol ulici Giulia št. 76.	789
| Umetni
fotograf ični atelje
prt sv. Jakobu ulica. Rivo št. 4a (pritličje) TEST.
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost Pokalo v,porcelanaste,plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsatatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe In Jih Izvršuje na domu ali zunaj neeta.
filip ivaniševič
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri OmiSu v ulici Valdlrivo it. 17 (Telefon 14051
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ^IPAdrla-ulica Nuova št. 11 in „Ai fratell dalmati,, ulic'. Zudecche S t. 8. v katerih toči svoja vina I. vMr
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhegi Jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
v zalogi
Josip Visnovitz
TRST, ulica Dante Alighieri št. 3
RazpoSllja se tudi na deielu.
Pekarna in slaščičarna Mikuš
trg S. Francsco d' Rssisi Štv. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in bi&kou najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin
j	— Pivo v steklenicah. =====
j Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom
Via Farneto štev. 3
V novi prodajalnioi igrač in drobnarij
se nahaja vedno
W VELIKA IZBERA
glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznifc j llšpov, predmetov za darove, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov in izbrana zaloga krasnih razglednic »
i Via Farneto štev. 3
eOBlSKA LJUDSKA POSOJILNIC
i
f* Ćutim se dolžnega, da opozorim svoje cenjene odjemalce, posebno okoli-^j čane, da sem naročil
veliko izbero izgotovljenih oblek
in zamorem vsled tega prodajati obleke
po jako nizkih cenah.
Prodaja se je pričela v soboto dne il. maja t. 1.
Piscur, Zrst, uc a brcata št. 1.
vpisana zadruga z omejenim jamstvom (V lastni hiši, Gosposka ulica št. 7 i. nadstr.) — Telefon št. 79.
Račun postne hranilnice štev. 837.315
-^-
Vsled sklepa skupne seje načelstv in nadzorstva z dne 12. marca 1907 :
Hranilne vloge se obrestujejo po 4,/,c'.v Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpo-i vedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek 1 plačuje pos. sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar Posojila dajejo zadružnikom na vknjiž! P° 57*°/o> na varščino ali zastave in n menjice po 6°/0-
Glavni deleži obrestujejo se konc eta po 5Vs°/o-j Stanje 31. decembra 1906. : Zadruž* -/> 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790 — kron — Hranilne vloge: 2) 1,675.18882. — I -sojila : 3) 1,617.190-37. — Resermi zuk. ■ > 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.265
^ V pekarni s prodajo sladeie in likerjev	^ Si I EL i FISČL L^
I M. Klop par. Trst	|	Bratov ^
ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v uiici Giuseppe	_ - .
H	Caprin št. 9 (ex ulica Erta)	- v Gradcu =—
(g	najde se veliko izbero sladčic in vsak dan svežih	gj
P hlsilenlCnlli biikotov. prepečencl (Mskoti) za ladUe,	^
® kakor tudi sveži krah 4-krat na dan.	... . . ..
fft „ ,„ , ^ _	r«	>OC v =odcekih kakor tudi v outeljkah
g Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon 14—	37
in iz meščanske tovarne
„Pilsner Urqueil"
= v Plznu	-
ZALOGA
ARISTIDE GUALCO Trst Ulica S. Servolo 2,
X TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. x
j >~e boji se konkurence.	;
MMimGiesshabler
vedno sveže kisle vode pri
ANT0NI0 0EJAK junior
Trst, via degli Artisti Št. 9 in tO
TSI^FON it. 505.