(J I A S I I O !SPŽZ ZA SLOVENSKO i jSftr* 7. PBIMORJE okto"bor 1944. I ^ I/—\P\ nsd/—\ km I M W • GOUGRI /)f)RODQtf JU605LDVUE 0"b priliki proslave drugo obletnice ustano vitve Prve Dalnetinske brigade, ene naših nnj= ."bolj slavnih brigad, je maršal Tito izročil liri gadi rod, 'T1'1 arodne osvoboditve" in iriol govor, v katerem ^e ned drugim rekel tudi sledeče: Danes mamo svojo narodno oblast. Imamo naj viSji org^.n narodne oblasti Jugoslavije,s AVNOj. Te so velike pridobitne te borbe, placene s kr= v .j o in 3 življenj en najboljših kinov Jugoslavi- -je. Skozi vse dobe boja je bilo mnogo zaprek z raznih strani, bilo je raznih poskusov, da se o nemogoči ta borba, ki jo vodijo naši narodi. To da premagali sne vse težave in danes ni več si- le , ki bi nam nogi a vzeti te pridobitve, za ka= .tero so dali življenje tisoči najboljših sinov Jugoslavijo. • Se so špekulantje in sovražniki in bilo bi nenavadno, če jih ne bi bilo, ker sovražniki in izdajalci svojega naroda ne norejo postati cez no6 rodoljubi. Oni postanejo izrodek, toda n-de ne 3 o si ne /e masko .in cs ^rugini neto dani nada^r jejo 3Vojo protinarodno delo. To je teana reak= cionarn.a klik- pri nas, ki.ima svoje zaveznike tudi v inozemstvu. Sed pr-jvo3 ekromr.i v teh vpijaliiu Mi nismo govori ji. i o tem, toda naši sosedje z druge shrani vse preveč* o ter:.'govore in 6.0? 'o ra^ne kr ,liri-.nl ji., s: . -i* to \ -lik o dušno st, radi katere nqj bi mi pustili naše brate v sužnosi^i. Odprava kri vic rapallske in verssillesko pogodbe, katero mi zahtevamo, nekaterim ljudem v sosednih '&e*Von.:,Jb. in fo v deželah. kx o z nami vodile vojno in aa padlo "ir 3c domovino, v" deželah, katerih armade so unioevals naše m,sto. in vc si ter ubijale nase zono in deco, ni po/, du in smatrajo to kot nekak imperializem, kot nekaj kar bi moglo oez nekaj let izzvati novo vo jno. Zaradi tega smatrajo oni, da bi mi morali pustiti svoie brate pod tu.iim jarmom. -Jaz sem to" rekel" zato, ker vem, d?, tudi vi tako mislite, kakor jaz. Nadalje moramo reci: 8epr.av smo v sklepu ve= l:kih zaveznikov majhna dežela, smo s svojo bor= t j dokazali, do. je naš narod velik po duhu. Ne bi nam bilo prav in ne bi se mogli s tem sprijaz v ^ *iti, 83 bi" se na s a dežela ne smatrala z a enako pravno, co "bi nas drsali o*b strani in "bi nam Hrugi merili pravico • Ki hc6eno biti skupaj z našimi zavezniki za mizo, kjer se bo reševala u soda Evrope in naše dežele- To je naša pravica in mi bomo na njej vztrajali- Jaz sem prepričal, J a bomo naleteli na razumevanje pri nosili veli= kih zaveznikih, na razumevanje naših teženj * in zajrtov, ker so to naši narodi zaslužili in doka zpli. za ceno nadčloveških žrtev za zavezniško stvar. Bližamo se dnevu svobodo, pa tudi dnevu no= vih naporov, da ustvarimo našo Novo Jugoslavijo. Prepričan sem*da bodo borci NOV in POJ znali ne samo z zmago končati težko V.rbo, ampak, d.? "bo= do znali skupno z našimi narodi tudi v bodoče o hraniti vse pridobitve in da jim nihče ne bo mo gol vzeti, tega, -Kar so si zmagovito izvojevali. N.;.,j živi, n .>va, srečnai svobodna,,, demokrat±8= na . f ederativna Jvi^c c lavi j ~! N-' zžlre na l-'. v oliki zavezniki, Sovke teka Zve za, 1 igli J a i r ' ..•..rika ! K a j ži i zmal "'ita, herojema HA* ki da ne s na naših mejah ! •bi... j ".. mu • do PRtnO°SHR JE OBHBJRLR OBLETNICO ERIKI uČJTUE K. TITOUl JU60SLriU,ji Neko praznično razpoloženje je vladalo i > 'Z, po vseh primorskih vaseh. Kakor da bi hoteli Jva bi in švabebranei to razpoloženje uničiti,so ro pali po vaseh. Pokradli so živino in živež, ni= so pa mogli ukrasti zavesti, da je to nas na.jvoc ji praznik, da je to obletnica tistega dne, ki n^m je izpolnil 25 letno željo. Vse je čakalo večera, da, da duška svojim cu stvom. Ko so se užigale zvezde, so za.goreli tu= di kresov^. Povsod so bili: na Snežniku, na Na= nosu, na Cavnu, na Sveti gori, na Katarini, na Porozna, Katojurju in Krna. Priklicali so Ig no stoto dragih kresov. Vsi griči sc zbrali, Neka stara mamica in očka sta celo v dolini prod svo jo hi So zažgala kros, kor nista mogla na fcrib.V kresovo je glodalo noJkaj žarečih obrazov. Strm ss je zdel kros kot zvezda vodnica, ki jih jevo dila skozi 25 letno jeco suženjotva^v svetlo dvo rc svobodo v novi Jugoslaviji, mlaj sin pa "e biL kot ogenj borbenosti in požrtvovalnosti, ki gc = ri v njih in ki jih jo vodil v zadnjem leTa od zmage do zmago. malo, pa bo sel okupator an= krat za vselej jz naših svetih tal. Vso si Tidel v s vi "ta kresa: nase borce in borke," ki sc lopri nesli neverjetno napore in^ortve, na^e žo^o in raatere, ki so žrtvovo^e nože, hčere in sinovo in ki so tudi some s svoji* delom mnogo doprineslo k našim uspehom, videl si mladino in pionir .Vse je dražilo ona velika misel: "Niso bili zanrn naši napori no nase zJ?tve% Primorska jo enkrat za vselej strla okove suženjstva?pridružena jo .Slovenija in bo skupno z ostalimi narodi JugošLa vije pomagala pri dokončnem zloma fašizma in nj o govih hlapcev. Skoraj vsaka vas je imela ta dan svoj mi- ting, no, katerem je ? judstvo vedno .znova izr-= zalo sv: jo prlp&dnos • k Jugo slavj. - i , iC.c t pri ..o~- ^j so izzvenele resolucije, kamero jo ljudstvo na teh mitingih sprejelo: Mi hočemo spadoti k .Sloveniji in s tem k federativni Tifrrvi Jugoslo vi ji. 3ato smo se borili in zato se bomo borili do končne zmage in nihče n-m toga ne moro vzeti. Eva. Kakor je bila globoko ljudska vsa no. s a domo vinska borba? tako je no.ro.vno, da jo tudi i z-zid in sad borbe ljudski in demokro.ticen. Izdano in prodo.no ljudstvo je pred tremi leti pograbijo za orožje in slo v borbo za svobodo svo jogo, nr.ro= do. delavca* - 4 - Danes so uresničujejo na naših slovenskih - tleh sanje velikega Prešern- &a oblast in . njo čast, o obilo bodo naša last. N e ur o sni ču j_emo danes sanj n- j b o 1 j š i h Slo = vencev pod v^dotvoa velikega r jvodo in grofa, "projzkušenih narodnih vojnikov" ampak <: 'sinovi ljudstvo, vodijo to strašno, zmagovito borbo. Iz narodnih nižin so se dvignili naši vojskovodje, iz zaničevanega ljudstva se dvig-jo nosilci no= ve države. Naša prelita narodna kri in strahotni nopo= ri n-ših narodov žanjejo v sedanjosti veliko svetovno priznanj o. Donos niso v svetu samo &Lav ljeni in spoštovani, ampak tudi kot država pri= znani. Svet priznava to, kar smo na naši zemlji storili, svet priznova sadove naše borbe«Spor,a= zum med dr. SubasiČem in maršalom Titom, doki ara cija dr. Subašiča in konen^ sestanek mod marša« lom Titom in premierom Chnrchillom dokazuje, da veliki svet zmagovitih zaveznikov priznava mar- šala Tita kot najvišjega predstavnika Jugoslovi jc, kot Predstavnika 1 juda'20 ' oblasti jugo slov an skih narodov„ Država Jugoslavija je mednarodno pri znan ,, priznani 30 najvišji organi naše narodne oblas= ti. Potrebno jo, da sedaj tej d r z a v i po s t ° vimo tudi znotraj organe oblasti, ki bodo zmožni vo= diti našo domovino v bližnji prihodnosti. Orga= ne ljudske oblasti pa " mogoče graditi le po svobodni odločbi ljudstva s svobodnimi, demokra tičnimi volitvami.. Volitve Povedal je resnico. Ne samo,- da primorske že ne kljub brez upnemu položaju niso : zgubile po= guma, še vec. One so imele taliko poguma, da so takrat, ko so partizani podrli staro mejo med Primorsko in ostalo Slovenijo mobilizirale za - - 7 - ' * "borbo sv o.j o ime t jo j svoje prihranke, samo sobe in svoje sinove. In to kljub temu, da so 60 dna poznalo nasilje in maščevalnost fašizma V prvih partizanih, ki so stopili na na mučena tla slovanskega Primorja, so videlo glasnike svo bode in maščevalce njihovega dolgoletnega trpijo nja. In ce je Primorska mati dolgih 2 5 "let no prenehoma žrtvovala svojo kri, ker je ni hotela predati tu j cu, no da bi se ji na obzorju zasve= tila zarqa, kako ne bi dala svoje krvi donos,ko vsej svoji zmagoviti moči vstaj? slovenstvo, pri našajoč svobodo, kulturo in napredek svobodoljub nomu človeštvu. . Z lahkoto moramo razumeti vriskojoČQ radost Primorskih zona, ko stopajo na volišče.S.o pred' tromi leti je pošiljala Primorska mati svojega otroka v italijansko šolo, kjor so ga fašištic= ni učitelji učili zatajevati svoj materinski jo zik, svoj slovenski rod. Takrat je Primorska ma ti stropetom skrivala slo/ensko njigo, ki je po menila družini redko dragocenost. Iz nje je skri- vaj učila svoj ega^otroka brati in pisati v slo= venskem Jeziku, učila g-?, je ljubiti slovensko knjigo. So pred tremi leti so fgtsietični zločin oi pošiljali njene sinova in može v daljne tuj 1 kraje od koder so jo leredko kateri vrnil. Popa li so njeno imetje, vdirali v njen dom. in ji odvajali sinove pred puške, ker 30 bili zavedni Slovenci. Se pred tromi loti jo bila primorska zona najbolj brezpravno bitjo na svetu.In danes? Dano s jo Slovjnr.ko Primer j o priključeno svoji do 130vini. Danes pd veliki predeli Slovenskega Pri morja osvobojeni. Osvobodili 30 jih Titovi rftr= t i-zani. V /rstalih predelih čakajo Nemci na svoj pogin. .Danes so prime :.sko ljudstvo vlada s smo. irimorska žena danes ni več najbolj brezpravno bitjo. Ona je polnovreden in•enakopraven cIph herojskega slovenskega naroda, ona je onafcopra ven državljan Silno Titove Jugoslavijo. Danes je pričela žeti sadove svojih žrtev. Do kraja jih bo požela v kratkem, ko so bodo njeni sinovi, z večno slavo ovenčani vrnili na rodno zemljo in vkovali vanjo čvrsto tenorje novemu domu. - 8 - Od tod vriskajoča radost primorske žene, ko ^ to pa "na volišče. • Danes je vsem Slovencem in vsem Jugoslovanom pano, da so primorske Slovenko z ogromnimi zMr Ša-ui podprle'našo narodno vojsko, da so večji - .tel dela, v zaledju prevzele na svoja ramen§i? da so vnooeh obdelovale polja? da "bo do,volj žxve= i a za borce. Danes vsi vemo, da so romali zadnji Prihranki iz hiše, da so se žene odrekle naj etra Č jim družinskim spominom,' da le borci niso lač= hi. Primorsko žena je bila tista,' ki je v težkih i asih dvigala zavest ljudem v svoji okolici. 0= >a jo bila tista, ki je dajala vzgled za pogum= ia dejanja. Ona je bila tisto,, ki ni niti popu= s^iila, niti klonila. Naučila nas jo ljubiti na- šo "naro dno vo j sko, In vendar se je po&azalo pri volitvah, ki so so vršile in ss še vrfrfc^po krajih Primorske, da je število žena izvoljenih v Karo dno Osvobodil^ no Odbore g zlo nojfc-ac?. Turo k toau ni'njihova pm • majhna akt:';- :oat, * t-in .sposobno s t x Prav g? tovo immao o tU3 lastnostih primorskih žena do= volj dokazov. Bolj verjetne jo, "da tiči ta vzrok v nezaupanju ljudi* da bi moglo žene vršiti svo je dolžnosti, kot olani narodnoosvobodilnih o. d® borov ravno tok-* dobro kot moški. Ugotavljamo tiči ta predsotek predvsem v ženah samih,saj so volilci večji del zene same.To so pravi, da ni= majo pravega zonpanja vase. Tzrok temu nezaupa nju v sebe Jo " »Ci neumstna skromnost, ki jo škodl jivr., Taj \ J času, ko vršimo po po 1.no mobi V.. .1 iJ&ci J o. ju . žc kno smej o odtegovati or dela - "v V narodni cbln.st^.« ker s' tem rTadrzu.ie.io z o. _ bor- bo sposobne ljudi-, doma. ^ zaledju nadoknaditi - vse, kar Če le da z ženskimi silami in poslati v NOV vse, kar se le more boriti r to je geslo današnjih dni in ce smo zavedni Slovenci. . zave= dni Jugoslovani in Slovani, bomo . iz gesla . na« pravili dejanje. .. + + - 9 - misiJF) ifj ucjomijpm Ziocinod OKUPATORJEV //y flJtHOHfH P0f1b6f£E tok: a komisija pri prodsed stvu SNOSa.Naloga te komisijo jo7 da * ugotovi storjeno zločine, izsledi one, ki 30 posredno ali neposredno zakrivili te zio6ine in privede do kaznovanja teh krivcev, le na tak način je mogoče, da dobi slovenski narod popolno materi= aln. in moralno zadoščenje za vso krivico,ki .mu jih je storil okupator in njegov pomagac. - Komisijo, za ugotavljanj e zločinov okuoo.tor= jev in njihovih pomagacev na c-lovrnskan ozmlju že dobro posluje. Postavljeni so pokro.jinski,okro- žni in" ekro jjiai referenti, ki zbirajo potreben ma terial, to jo dokaze o storjenih zločinih, pozi - 10 - gih, umorih, mučenjih, po sil.g t vili, internacij.^ itd. in podatke o osebah, ki so te zločine za= krivile posredno ali neposredno. Kot krivci teh zločinov prihajajo predvsem v poštev okupatorji, to so Nemci, Italijani in za nas Slovence'delo= m a tudi Madžari, ne glede na to, ali so nastopa li kot pripadniki oborožene silo, civilnih ob- lasti, organizacij ali zasebniki. H.od krivce pa je smatrati tudi pcmagačc, to je one, ki so iz= dajalsko pomagali okupatorju izvrševati grozo= dejstva, kakor na primer pripadniki bele in mo= dre garde, domobranci skra.tka vsi oni, ki kakor koli materi" alno ali moralno pomagrali okupator^ \Ju izvrševati zločine nad slovenskim ljudstvom. V zvezi s storjenimi zločini pa je tudi ma terialna škoda, ki je nastala kot posledica teh zločinov našemu ljudstvu. Saj nam pričajo nešte ta poznan-, naselja in-domači j o o grozodejstvih, ki so jih počeli okupatorji in njihovi pomagoČi nad mirnim civilnim prebivalstvom- To škodo rajo okupatorji kakor tudi storilci in solcrivoi povrniti. 7- a to ne ugotavlja komisija ramo stor- jenih zločinov in zločincev temveč tudi škodo^a. je nastal" v 2Vezi s temi zločini. Komisija ugotavlja vse te s pomočjo referen tov, kakor je gori navedeno. Vendar je to ogron na naloga. Zato je potrebno, da sodelujejo prav vsi pri iskanju..podatkov, ki bi bili za komisi= jo koristni. Predsednik Roosevelt je aprila le= ta 1944 i a javil med drugim: "Prosim vsakogar, da skrbno zb..ra dokaze, ki b.-ido uporabljeni prj so jenju krivcev." Dolžnost vsakega Slovenca je to rej, da iz lastnega in ne da bi bil k te mu pose boj pozvan, sporoči potem krajevnega referenta ali tudi neposredno na komisijo vse, karkoli mu je znano o- storjenih zločinih ter tudi dokaz:;,ki. so lahko koristni za ugotovitev zločina in i z,= sleditov krivcev. Postavljani referenti imajo t: čila navodila* kako se take prijave sestavljajo. Nedvomno je_, da bodo Skušali mnogi krivci i zogniti se kazni s skrivanjem ali zabnsanjem - •storjenega zločina..To bo mogoče preprečiti le na tak način, če prav vsi sodelujemo pri tem de - 11 - lu in poragomo komisiji do čim gopolnojših po= datkov. L o na tak način "bo mogočo, da bo dobil, slovenski narod vsaj delno zadoščenje za nečuva na grozodejstvo., in da bo zadoščeno pravici,ka= kor to pravi moskovsko, deklaracija.- • Odsek za socialno e :rbstvo pri Predsedstvu SNOS si je postavil mec dragim kot glavno nalo= go v prvi vrsti poskrbeti za naše internirance in izgnance, ki jih je okup?tor pregnal iz domovi= ne in' razsojal na vsi- strani Nemčijo in po njej okupiranih državah. St.vilo teh cenimo približ- no na sto tisoč, med nj: n: okr -g deset do potr-aJst tisoč otrok. Koliko teh r:,ših .ljudi ,ie še . Zri življenju,-kakšno jo njih zdravstveno spanje,ko liko je c ^mlZf kateri h starši so bili pobiti r= li oo pomrli, in zato ne bo mogoče ugotoviti.n^ih- identitete, kajti otroci ne obvladajo več sltven skega jezika in ne vedo, odkod 30 ,ih odpeljali, toga niti približno ne moremo 'oceniti. Kljub te mu moramo izvesti že j ddaj vse priprave, da koj po zlomu, nacisti c:-j Nemčije vse naše ljudi v izsledimo, jih sprav ino v domovino in jim o skrbimo streho, prehr ^0, obleko in obutev, da skrbimo za njih politično vzgoja in . zaposlitev, mladini pa posvetimo vso ljubezen in skrb,da bo spet občutila toploto doma in se'zakoreninila v' domovinska tla. V ta namen pozivamo ženo in dek leta SPZZ, mladinke in mladince, da vloze vse svoje sile in zmožnosti v delo'za naše trpinče= no in izmučene matere, družine in otrobe.ki jim naj na novo osvobojena, v najvišje človecanstvo usmerjena domovina zaceli rane in.izbriše temne in grozotne utise njegovega pregnanstva. Treba je že zdaj zbirati potrebni kader, ki bo organi Dr. Bo ris Puc član komisije pri Predsedstvu SNOS r a u go t avl j an j e zločinov o kupa to r "1 cv in njih pomagačov. 12 - zi al in vodil povr-.tok nrših i nt orni ranče v, u= rej al zdravstveno, upravno in politično vzgojno delo v karantenah in skupnih, kjer bodo po o= pravij eni karanteni nastanjeni n.-ši ljudje.Y po štev pridejo bolničarke, učiteljice, upokojene učiteljice, gospodinjske pomočnike, invalidi s splošnim in pisarniškim znanjem, dekleta in žc= lic, ki - imajo organizacijske zmožnosti, mladinci in mladinke» ki se bodo posvetili politični vz= f-oji mladine, ki je bila tako dolgo iztrgana iz naše domovine in jo bo trobo. preusmeriti in u- trjev.ati v novem slovenskem duhu skupnega dela, skupnega dela in ljubezni do naše nove demokra= tične domovine. Protifašistično zborovanje žena Moskva 22. avgusta. Junakinje iz zaledja in fronte, dolgolotne borke,strojnicaric,znano u= metnico, sprotne tkalske delavke, stahanovke,kol hoznice, partizankc, letalke, izvidničarke so s;, zbrale, v Moskvi dne 22.avgusta na Protifašisti ' enem zborovanju. V duhu so bili z njimi milj oni žena, rodoljubkinj iz Iloskve, Leningrada, Ukra- jine, Bele Rusije, Litve, Latvije, Sstonije : i ccle, cele naše nepregledne domovine. Z njim.', so bile v duhu miljoui žena v Jugoslaviji. ki in Poljski, ki trpe strahote nemške okupaci« je. Njihova skupno..lastnost pa je mržnja napram fašizmu in samo požrtvovalna pripravij ono st- da ti vse sile za boj do popolnega uničenja fasiz= ma. "To zborovanje je pričela predsednica Zonsku ga protifašističnega odbora, junakinja Sovjet- - ske Zveze Grizodubcva. " Največja sreča naših žena - je dejala Grizodubova v pozdravnem govo= ru -i-Mje ljubezen do domovine in do velikega to= variša Stalina." Burno ploskanje je pozdravilo te besede."Neprecenljive zasluge smo si pridobi x le Sovjetske žene za Sovjetsko ljudstvo v ' tej domovinski, vojni. Ne delajo v industriji in pre • ' - 13 - ar tu, na kc Iho sih in znan . t v-, r • 1 • i n ati tucij ah. O ne so v Bdj-či Arma di i n p ^.r tis* r. ek i h o re dih* Sov jetske rodol jubkinje gredo skupno s Sovjetskim ljudstvom po poti zmage nad fašističnim okupator jem." Na zborovanju je govorila Np„talija 2or»an = sk^Jk, gardni major in poveljnik oddelka lahkih bombnikov, G-ovorila je o uspehih Sovjetskih letalcev, ki drobe hitlerjevce v zraku in _ na zemlji. "Obračam se 11 a v -. 3 žen e, s vo b o do 1 j ubni h dežel, obračam se na vas kot žena - vojaka in kot žena m?ti. Borite se proti fašističnim nič= vrednežem kjer koli ste, bodisi v zaledju ali na fronti, bodisi 'a sto letalke ali da • et 3 orožje, ali 3te v partivaiiskih odredih ali znan- stvenih laboratorjih." V imenu žena boreče se Poljske je po zdravila zborovanje Ana I-Jadalinskaja, ki je govorila:^e poziv rano svoje sestre in brat.., da združijo vse sile v neusmiljeni boj proti krvavim hitlerjev= skim psom. Pod ve d stvor, poljskega komite ta naro anega o svoboden j a povrnemo neodvisnost m svo= bodo domovini. Me poljske žene se 3kupno s polj skimi rodoljubi obračamo - v-.rm srcem do onega, v katerem mi z v?? "-ranico ,^remo velikega. pri= .ja"«el ja -oljske marSO.-. Stalina. " DOgo trajno vi o skanjo je spremljalo te besede. Na govorniški oder stopi žena' - junak- harova. Nad desettisoč nemških vojakov in ofi= cir j ev5 nad 60 natovor j enih vojaških vlakov,nad sto petinšestdeset avtomobilov je uničil parti= zanski odred Zaha.nove. Ona je pripovedovala ka- ko narodni maščevalci povsod lomijo kremplje fa šističnim krvnikom. Govorila je tudi kolhoznica s ICalininske po krajine. Pripovedovala je, da je njihov 'kolhoz bogat, da je kolhoz imel stroie, veliko živine, vrtove, društvene zgradbe," čitalnice krasne hle ve za konje in govedo, toda vse to so prekleti Nemci uničili. Ko so jeseni leta 1941. prodrli v te kraje hitlerjevci, so se kot kobilca vrgli na ljudsko premoženje. Vse, kar so si ljudje v dolgih letih zgradili so nemški razbojniki uni= - 14 - •Cili. Ko .je v jsii.io.rju leta iS142. EA i z trgal a "te. kraj3 jo bilo vse gospodarstvo uničeno.Toda kol ho zraki so ponovno zaceli obnavljati svoje go= spodarstvo. V tem jim je v veliki meri pomagala Sovjetska oblast. 3 svojim požrtvovalnim delom pomagajo kolhozniki deželi in fronti in so že izročili v tankovski fond Kalininske fronte 120 tisoS rubljev. Govorila je na zborovanju tudi jugoslovanska partizanka D .ar j arka Pounovic. Dejala j os "Vodno večje sila jugoslovanskih rodoljubov, se udele= žujejo bojev proti nemškim roparjem. Prav je re kol Tito 9 da je največji uspeh našega boja brat stvo in e dinstvo noro dov Jugof1ovi j e, Zot' j arki dokaz za to jo aktivno sodelovanje ženo v osvo= bodilnem boju. Kmetice sodelujejo v'boju z NOV. One skrivajo o.li Uničujejo' žito, ki ga jim hoče vzeti nemški ropar. Ono prenašajo hrano in muni cijo na položaje in odnašajo ranjence. V vrste narodnoosvobodilne vojske stopa na stotine rodo 1jubkinj, Hrvatic, Slovenk, Srbkinj iz vseh kra jev,Nikoli re bo ljudstvo pozabilo ime Nado Ga= jeve, ki jo v središču Zagreba pognala v zrak osrednjo pošto in pokopala pod ruševinami mnogo .fašistov. -Tih6e ne bo mogel po zabiti mladinko - Sonjo, ki j v Splitu razobesila zastavo svobo= de. Jugoslovanske ženo ljubico ruske sestre. Ve ste prve ponudile roko in vasi podvigi za vzvi= šoni cilj so nam bili za vzgled." Nastopilo fo tudi druge govornice iz razli= enih krojev S Z.. Na koncu zborovanja je bil z ve likim navdušenjem sprejet pozdrov vrhovnemu Jo= veljniku maršalu SZ, Stalinu. Četrto Protifašistično zborovanje žena je izdalo proglas ženom Anglije »Amerike 9 Franci je, Poljske, Jugoslavije, Cehoslovaške, Belgije,Nor veške,■Sanske; Nizozemske, Grške ter vseh svobo doljubnih dežel na svetu. V proglasu je rečeno % "Drage sestre! Zasovražena Nemčija že cuje v .Baltiku grozno grmenje topov vse rušecega topni štva. Istočasno padajo po liitlerjovcih vedno ve cji udarci angloskoameriških cet. One izganjajo nemške roparje iz Normandije in jih tolčejo v - 15 - t Brotagni. Osvobajajo mesto za mostori, -"ovo arme do angloško-ameriškd so krenilo v Nemčijo, Toda ho smemo zamuditi niti trenutka. No smonio poza= biti, da'jo sovražnik še nevaren. Ko -zverina za Čuti, da se i približa konec, jo sc nevarnejša. vam le v j dno t odi pred očmi slika "L jubl j an= .skega taborir ca smrti". ICruta slik- smrti faši- stičnega janja. Smrt -omskim fašistom ! Življenje našim o= trokom ' Slovesno jo na koncu m-tingr. zadonela držav na himna. RDLLI KRIŽ Nh DLLU Kljub težki borbi za obstanek slovenskega noro da in za njegovo svobodo, smo se tudi v najbolj ostrih s sovražnikom vedno zavedali dol žnosti, ki jo imamo do svojega bližnjega^ S tem smo dokazali? kako velika, sveta in vzvišena je naša borba. Se od vsega začetka nas je vezala skrb za našo ranjence in pa za tiste naso brate in sestro, ki jih je okupator zaprl v joce^ pro gn^l v tujino m oropal vsega imetja. Tisočem in tisočem smo pošiljali hrano in obleke. Trsočom smo na ta naci£ rešili življenje.Storili smo mnogo, da olajšamo beao žrtvam okupator j eve giiti sil j a in vojno vihre. Podpirali smo vdovo in si rote, podpirali smo svojco partizanov, skrbeli smo za otroke in žene ustreljenih talcev. Nikdar nismo tako zelo razumeli trpljenje svojega bli= žnjega, kakor sedaj. Organizacija "Slovenska na rodna pomoč" je v okv:_ru Osvobodilne Fronte vr- šila svoje clovečansko delo že od vsega začetka in ni popustila nikdar. Spričo mednarodnega vojaškega in politične= ga ugleda, ki ga uživajo narodi Jugoslavije po vsem svetu« nam je bilo omogočeno, da smo usta= novili Rdeči kriz Slovenijo kot sestavni "dol Pdečega križa Federativne Jugoslavije. Ta Pa se je vključil v mednarodni Bdeči križ in s tem smo zadobili mnogo več možnosti pomagati tistjm, • ; - 16- ki naš o pomoči t .oko t ozko pričakujejo. Krivico, ki jih trpimo, no "bodo odslej naprej -stvar nas samih. Zločine,ki jih vrši okupator po naši zemlji, "bo pr^d vso svetovno javnostjo obsojal mednarodni Rdeči kriz. Organiziral bo v zavezni ških državah zbirke za n-j potrebnej še, na podla gi konkretnih podatkov o bedi pri nas, ki jih bomo poslali. S tem p ., seveda ni rečeno,£a ■ smo skrb za na še ranjence in za žrtve okupator j evega nasilja stresli z naših ramen, nikakor. Prav sedaj mora mo povečati našo skrb za tiste, ti so s svojim trpljenjem toliko doprinesli k temu, da lahko & v prav kr-tkem času pričakujemo konca vojno in svobod.lega življenje.Pomislimo na to, da bo za ceno lepšega življenja, ki ga bomo uživali mi in naši otroci, hodil marsikdo pohabljen po sve tu-pli pa bolan za celo življenje. Z?.t>o naj bo naša prva sitrb - skrb za ranjence. Po vseh o-= krožjih, okrajih in vaseli so ustanavljajo odbo= •ri 5 de šega križa. Kaj ne bo slovenske žene, ki bi brezbrižno glodala na delo teh odborov. Saj skoraj ni inod nami nobene, ki še ni na ta ali o ni način pomagala ranjencem. Vedno so bilo v te ku nabir.' In3 akcije za ranjence in bolnike,spom nimo so i.a i na me ur _. dni ženski dan S marca In vendar ne sme o sta vi samo pii tem. Organizirati je treba takojšnjo pomoč ob prevozu ranjencev skozi vas ali če se nahajajo kje v bližinji. Poskrbeti je treba, da je takoj na razpola:;") topla voda, čista posoda, ciste ob veze in pe.ilo. Nuditi je treba ranjene .m lahko hrano, čaj itd. V takih dneh, ko so ranjenci v bližini, mora biti vsa vas v njihovi službi.Po= skrbeti je treba za ugodna, ležišča, da jim pono či ne bo mraz, da ne bodo na prepihu.V takem slu čaju moramo odstopiti svoja ležišča, svoja. sta- novanja. Vse potrebščine morajo biti taJkoj pri roki, da ne bo odvečnega letanja in .zmede.Za. to skrb odgovarja odbor Hdečega križa v vasi, poma gati pa morajo vsi, zlasti žene. Prav tako mora EK pristopiti na pomoč ob ra- znih nesrečah, ki se tako pogosto zgode pri de= 17 - lu na kmetih. •• d -r oo pojavi bolezen, o kateri samite, da je nalezljiva, je treba takoj vso U= kreniti, da se bolezen ne razširi na.prej -Vedeti moramo, kje se nahaja najbližji zdravnik ali bolničarka. Cc vdore v naše kraje okucator, moraJKIt po= magati pri evakuaciji otrok in starcev. Olafli HK morajo zadnji zapustiti vas. Ko se okupator po storjenih zločinih spet umakne, je treba ta= ko j nuditi pomoč in s pogumnim na.stepim pomiri- -ti malouušne. Pomislimo tudi na nesrečne brezdomce, ki so ostali z otroki na cesti. Poaislimo me, ki smo tako srečne, da še imamo streho nad glavo, kako jo pri srcu tistim materam, ki ne ve do, kaj "bodo ta dan jedli njihovi otr< ci. Pomislimo na tiste noseče matere, ki s strahom pričakujejo rojstva svojega otroka, ki ne vodo, v kaj ga bodo zavl= le in kje mu bodo postijale ležišče. Pomislimo na pogorelce, pomislimo na to, da mora marsikdo radi pomanjkanja sanitetnih potrebščin umreti.. Pomislimo na tiste otiočke, ki brez staršev t?.= vajo lačni in goli, ter objokujejo smrt •svojih mater in očotov. Pomiclimo na trpljenje zapusČe nih sta,rcev. Trpljenje nedolžnih otrok je stra= šno, zapuščenost nemočnih starcev je okrutna. • r,Na(3" ljujmo dej a v. st" tedna Edečega križa še napre . Skupno se posvetujmo žene vse v-si. k.*ko bi cim uspešnejše pomagalo odboru PJC pri njegovem delu. S tem, da bomo sami napravili,'vse, kar se le da, da olajšamo trpljenje slovenskim borcem in njihovim s- joem, bomo preko RE" naj = lažje pozvale žene in matere vsega sveta,da bi nam prišle na pomoč. Mara Kupona - 0šolnik članica G-l, odb, za Slovenijo. Žgoče julisko sonce objema vse Slovensko Bi morje. Proti severnim planin^ se pomik- 25 lju di, 2^ mladih življenj, ki so ob rsglj-anju stroj - 13 - nic in ob požganju domov pomogalo obnavljati sLe vensko šolo in so končno odloČila, da so posvo= to za vodno našemu otroku.-in obnovi našo vaši, "Dolga jo pot, ki smo jo prehodile. Iz Brki nov prav na sever, to ni Šala, & če bi bilo tre ba hoditi trikrat toliko, bi rada šla, somo da dosežem ono, po čemer sem hrepenela vso živijo^ njo." Tako je govorila Ivanka svojim mladim tov->= rišicam. Bila jo hči srednje kmetije, ki ni^zmo gla, da bi plačevala druge študijo v Trstu.Želja po znanju in revščina, ki jo naraščala z leti fašističnih kriz, sta jo odtrgali od doma in jo pripeljali na Boke ter v Italijo, kjer so je Irrfc ^služkinja preživljala in sanjala o svobodni do= novini, ki ji no bo več treba delati v velikem tujem mestu. Da bi' se ji kdaj spolnilo največje koprnonjc njenih mladih dni," da bi postala slo= venska učit ljioa v domači vasi, ni več mislila. In vendar let* so prinesla tudi to 3 seboj.l>h= ka in bri^n-« se jo sedaj spenjala s tovarišica= mi navkreber proti cilju svojega življenja.Srce' .ji jo pelo in vriskalo* Lo e težavo sta jo doni t ovali svetlolasa Hira irt vodno nekom zamišlje- na in snujoča Loja. Obe sta. bili še mladi. Za= pustili st. prvič rodno streho, prvič' st^ so po slovili od svojih mamic in šli v živi j en je Do,nos jo težko oditi. Na vsakem koraku te lahko dohiti nekaj gorkoga in nikoli ne Veš, če ao boš še vrnil. Toda šli sta, da bi si pridobili znanja, po katerem sta t oko hrepeneli, šli sta, da bi postali dobri slovonki učiteljici.Se nok= do bi moral biti v njihovi družbi. Tovariš tam z južne Pivke se jq. tudi odločil , da po j do. Toda ni ga. Zakaj ga ni? Ali je padoj. v zasedo?^Pra= vili"'so? da so bilo zasedo pri Sont Petru.Skoda bi gabilo, mladega fanta. Študent je po pokli= :cu in violino zna igrati, Kisli premozgovajo r$e govo pot, srce je radi njega težko, "Na vrhu planine hodite tovarišice iz Vipav= sko, V senci počivajo in južinajo iz svojih na= hrbtnikov, da bodo bolj lahki, Kdo bi nosil ta= ko težko dolgo pot," - 19 - "JCam tcvoriMco, kom? " Na pod-roški tečaj, "Ivi o tudi, m o tudi," I-Cahoiaa so si^znanko in mahoma :ic ooz-blionn vsa utrujenost. Se misel na tovariš-, "ki bj ' mo- r-l biti med njimi in ki je morda padel sovra&= niku v roko, je nekam i zginili. Take se vzpenjajo v poslednji klanec, od £r kinov in Pivke, iz Vipavo, Krasa, Gorice in BnV iz kanalsko in idrijske strani. jih je, 05 izmed onih, ki so v letošnjem šolskem letu. pre= orale ledino in postavilo prve temelje novi^slo venski soli v novoosvobo jeni Primorski »Mladi so so mladi in neizkušeni. Kako bodo vzdržali trdo disciplino, ki je z o žirom na vojaški po lož-j po trebila? Kako bodo prenašali n-oore, co" n^ido hajka? Izmed vseh 25 bo z lahkoto prenašali i0 Duša. Ono, je bila borka. Živela j o" V Bri - - di Zo njo je brigada s svojimi dolgimi pohodi° in trda leta bede, ki jih je preživljala z mamo,ko so 01 se fašisti odpeljali ocota. "Si srečna,Duš.-, da si-končno na slovenskih tleh* d-, lahko poučuješ našo otroke?" "Ti ne veš, tov .rišica, koico mi je bilo vča sih hudo, tam v Lorott,. 3aj so bili otroci dob ris a redno sem čutilo .a som -[•c.jtet .Vedno me o: fgv.r hrepenenje po /ini." "Da Duša, razumem te, popolnoma razumem. Te .bi, samo tebi povem, dame skrbi za ostale, da bi jih ne odbilo trdo disciplinimno življenje ki ga bodo morali Živeči. Skrbi me, kako se bo= do novačili e n?nj one , ki prihajajo prav izpred praga Gorice, so vajene belih" s^^Lh rjuh in mehke postelje." _ "Nic na te ne skrbi, vsemu se privadijo.Vsa kao 1zmed^nas je dolžen da se vsemu privadi, d? okusi^vsao del enega trpljenja, ki ga prestaja= jo nasi borci že preko treh polnih let." 25 se jih je tisti večer zgrnilo okrog kot= la, kjer so delili večerjo, 25 novih ljudi je poleglo na seno m napolnilo drugi dpn nreoro&o Kmečko izbo, svojo učilnico. Gledale, smo njiho= ve obraze, tehteli njihovo zn?..nje. Nekateri 30 - 20 - ga črpali p:1 e .j r.a i t al:'.j - nok en uči t el j išču, neka ter i na trgovski Soli, nekaterim .je dala sloven= ska osnovna sel a izobrazbo, ki so jo imelo. D/led prvimi, dragimi in tretjimi pa je bila vsaka ras 1 ikpjpopo 1 noma zabrisana. Nikoli in nikjer se ni tako jasno pokazalo, kako malo je dalo fašistic= na šola. Proti koncu prvega tedna, so zapele strojnice, "a nasprotnem bregu se jo pričela borba. Štiri dni je trajala in nas prisilila, *dc smo se za tri dni umaknili v^gozd, da bi sovražnik ne zapazil naše edinice. Četrti dan je prišlo obvestilo, da nam prihaja sovražnik za hrbet. H-j k a,. Dolga kolo na v razdalji 5 makrov se je vila med hribi in se upogibala pod težo nahrbtnikov. Iskala si je novega mirnega in svobodnega kotička* kjer bo lahko nadaljevala započeto delo. Zvečer je pri= spela do samotne gorske kmetije; v kateri je na= šla nov uom. Luna je lila čudovito svetlobo na streho toga novega doma in na drevje, ki ga . je krog in krog obkrožalo. Trudne od dolge poti so polegle tečajnice na. mehko mahovi to travo. Prvi in najtežji izpit je bil pre3tan. Pozabljeni so bili beli domovi tam doli ob široki cesti in vse, kar so pustil e v dolini. Pričelo se je smotrno de lo, ki je zantevalo celega človeka. Niso se mu izmikale. 7 hajki so zanj dozorele, še neugnana Zdenka, ki je prišla skoraj nara,vno-st iz bivše £a. šistične učilnice, se je ob vsakem prostem času sklanjala nad knjigami. Iz njih se je učila slo= venščine, zgodovine, izgradnje narodne oclastj,pe dagogike, metodike* teorije in petja, vseja, kar mora znajti dobra, uciteljica,. "Vedno sloniš nad knjigami, Zdenka,človek bi te skoraj več ne spoznal, tako si se v tem krat= kem času spremenila." "Nočem za.ostati za drugimi. Hočem in moram - postati dobra Slovenka učiteljica." In Vanda in Julka, ki je prišla v copatih na tečaj ker ni imela cevi j evtin toliko drugih dobrih deklet. Kadarkoli pomisli 'človek na vas, pomisli z lepo, blago mislijo ±r vas je vesel. V borbi - ste pričele slovensko šolo, v svobodi jo boste - 21 — nadaljevale . Da. jo boste nadaljevale s uspehcm, sto dokazale same v-kratkem ca s1 j. , ki vam je bil odmerjam za skupno življenje in za pripravo za svoj poklic. Pionirke nove šole v iplovenskao. Primer ju in vzgojiteljice novih ljudi - pozdravij ene. Po dolgem času smo polegli v travo. Jkoli nas so se dvigali visoki hribi, pod nami pa je ležala prijazna plana-rij a. Ko sem opazoval ta svet, mi zbude pozornost male primikajooe se to ške, visoko na hribu. Kaj je to? Točke so se pc mikale vedno navzdol med grmovjem in me^ skala= mi vedno nižje. Kmalu sem razločil, da so Iju= dje, po večini^ženske, noseče ogromne tovore se na. Po dolgem času so prišli mimo nas. "Bog dan dober dar'. " "D, vroče je in t "ko,težko." ; pa nosite i 4 o eno?" "Doli v'dolino." "Koliko poti imate še pred seboj?" "Eh, kake tri ure bomo se nosili. Pa srečno to vari ši , mo rajno nagr e j. " 5apele so se mišico, zamajali so se seneni tovori. Gledal sem za njimi. Videl si samo veliko - kopo sena, kakor bi imela človeške noge, videl si samo to, 6e nisi hotel videti dragega.. Ves cas košnje, vsak dan vec kot tri ure visoko" v hribe, nazaj pa nosee vec kot pol centa sena*Yei otroci, dekleta, žene in možje, vsi nosijo. Od njihovih nog izlizani kamni ob poti pričajo o njih trpljenju* Vsak dan odpravljajo težko pot in kakor v zasmeh vodi pot pod žično železnico, last tujčeve trgovske družbe. Skoitg 8 desetleti.i so bili ljudje - trpini - pod tujčevo peto 8 de o am sova. "iz Kuzij.e. a 22 setletij so garali toda ostali so le nemi nosa= či< Kar jih je kljuvalo ves sužnji čas, jih je sedaj odkrito zabolelo in vstali so v boju za svobodo. Ko smo jim loeli in igrali-, so uprli v nas zaupanja pol pogled in mi smo bili ponosni, da jim nosimo nov cas. Skromni so ti ljudje, ne želijo si mno go , ne z aht e v a j o nI c e s a r« S amo eno jih navdaj* z rodostjo: da bodo zaživeli svobo= dno življenje, vredno človeka. Se bodo trpeli v boju za živij enj e,^k* j ti - • kopa je njih t liko ljubljena zemlja. Se b:do nosili bremena j toda ne bo jih težil nikak:'3chi avo" nosili jih bodo svobodni ljudje, otroci,le klet a, žene 9 fantje in možje rezi jamski. Gan j o. ffa cJtajerjker? 6o zap/apolaie cfhuemkc zodtove Da, zaplapolale so po vsej Savinski dolini - in se drugod, čeprav je svojca« trdil Steindl, "šef civilne uprave za Spodnjo Štajerskoda ne bodo v:. se3. nikdar. 2 velikim navdušenjem mi je pripovedjv-,xa tovarišica« ki je pravkar dospel«? iz štajerske, kako so nasi partizani osvobodili del tega severnega ozemlja naše domovine.Takole mi jo pripovedovala: "Ko je bil izdan Hitlerjev proglas za popol no mobilizacijo, smo štajerske žene sklenile,da ne bomo pustile svojih mož in sinov, da bi se bo rili za Hitlerja, da bi krvaveli na vzhodu, da bi se borili slovenskemu narodu, ki skupno z ostalimi zavezniki prinašajo Evropi rešitev. Ne, me tega nismo dopustile. Naši sinovi in .je - naj se borijo za slovensko zemljo, borijo naj se proti okupatorju, in proti izdajalcem sloven skega naroda.. Zato se niso odzvali nemški mobi= lizaciji, temveč so stopili v vrste NOV v veli= kem številu zlasti po prihodu slavne 14 divizi= je. Ko smo se poslavljale od njih, ni bilo solz v naših očeh, kakor v letu 194-1, ko so Femci iz jih odgnali v nemška tabori-ča. Ne, :.r3tro ter pot L i= roko v ki so od= arsa= ima nim okupator j em. Pes "-g, dr niso sli vsi. I katero zavedno Stajerko je danes sram, da "ori vermanih. Sr>j ~o jo velika sromota^ime Loža pri vermanih. "Linogi so sicer že pri sli k a "bodo ho doletelo mo za ti moža p: nam, dru^i pa bodo ee, ce pa ne isto, kar bo doletelo Hitlerja. Kako močna je naša vojska, nam je velik do k a z 'o s vodo j eno o z eml .i e na s t * j er skem, na ti st em štajerskem, na katerega se jo Hitler zagrizel z vsemi svojimi strupenimi' ljudmi. Nemci in verna ni so imeli utrjene postojanke Ljubno^luče, C-or nji grad, Šmartno ob loki. mislili so, da so te postojanko nepremagljive in za vedno njihove.iT a So vojska pa je pokazala svojo vojaško sposob- no ; t. H a ozemlju od Pohorja? Pece, do s av e Ko z~ j o/a so sto ile vse ediniee v borbo.Pričeli so naPadati sovražne postojanke. V Ljubnem so se iTomci utrdj.li v vae v-»ejih stavbah, po sto j.anlro so bile zaverovane z bunkerji* V trgu samem pa je bilo leglo gestapovske bele garde pod imenom :i. ' !VS0Va oandrTi; si so ljudem lagali, da imajo zveze z Angleži in da dobivajo od njih orožje, v resnici pa. so delali-po navodilih gestape.Bor b za Ljubno je trajala vso no6 in ves dan.Naša vojsko., j-'h je pri ai lil a, da so se udali. Bila je „ -' iva poulična bit-kj,. I«asi so pogumno juri šali na švabe, da se niso imeli niti časa umoJoiitiVo? mani so ce pa prelali. Ko pa so druge postojan= ke izvedele, da so padle Luče, njihova najbolj utrjena postojanka, so se kar .predali. Zlasti še, ker je padel v naše roke tudi Gornji grad, kjer so se Nemci utrdili v nekdanjem samostanu. Naši borci so dokazali, da. znajo premagati vse zapreke, ce gre za svobodo slovenskega naroda. Potem je šla pa kar postojanka za postojanko. Do bil i smo mno go o ro ž j a in ost al e g a materij &1 a;. ^ S kakšnim-navdušenj em smo pozdravljali naše borce. Veselja ni bilo ne konca ne kraja.S pre- - 24 - žirom smo glodali no. ujetnike, ki ji h je n?,du = to31 kaj kmalu minila. Ha obrazili domačih isda= jalcov pa je "bilo opaziti kosanje, da so "bili. mo rilci našega naroda. Ko je naša vojsko, zasedla dolino, so zavih= rale zastave, pogostili smo naše rešitelje z vsem, kar smo premogli. Vrstili so se mitingi , slovenska pesem je odmeval"? napisi so zginili na mah in našo zelena Štajerska jo postala svo- bodna slovenska dežela. Tako smo srečni, da ti 110 morem povedati. " Prav kakor Slovensko Primer je je bil- tudi Koroška 25 let pod tujim jarmom. Po nesrečnem - plebiscitu 10 okt* 12"!9, ki že od vsega začetka pokazal na kako plitvih nogah stoji J:.joslavijo, je bilaJKoioška na milost in nemilost izročena Kemcu. rrav tako kot naša Primorska .1 j bila iz- postavi j en^ najhujšemu potuj če vanju in trpljerjpju Injprav tako kot v Primorski je ostal- tudi v Koroški 7 vest in da spadajo edino in samo pod Slovenijo. S koliko ljubeznijo so šli leta 1942 prvi partizani na Koroško, da povedo svojim za==- sužnjenim brntomfda bo kmalu konec trpljenja,da se skupno z njimi bore za svobodo. 12 partizanov - pionirj> r - je šlo takrat na Koroško.Danes i= ma Korošk močne o čini c o, ki so ponos vs-kogo. Xb rošca* Ko. sci žrtvujejo vse za svojo vojsko,saj vedo, da jim bo vojska prinesla svobodo, da bo pod vodstvom' maršala Tita ustvarila Novo Jugosla vijo, v kateri bodo uživali srečo in svobodo tu di Korošci, ki so bili toliko let zatirani. Zadnjič je pisal tovariš, ki je v koroški e dinici svoji sestri: "Ljudje ne vedo, kaj vso bi nam dali'. Vso bi si odtrgali od ust, samo da bi nam postregli. Pečenk-? štruklji, pečenjak in dalj e vse mora biti ob praznikih zn parti zane, tudi če za njih ni. Is mestnih trgovin so o o žica. Toma.n r? prinesli zadnje perilo, blngc, usnje z- tota^U •s& in tovarišice. ?rav tako nabirajo tudi med posameznii-:i obleko in perilo in vsak dn,kar pre -more. Po .ure in ure daleč pridejo na n-še 'sostan ke, da slišijo milo slovensko govorico, kntejči so se morali toliko let odpovednti. Umetna mej-, ki je 25 let ločila Koroško od ostale Slovenije, ni mogla preprečiti, da ne Vi preko nje segla želja po svobodi, olamen upor- in zmago nase NOV. Toroška je s svojo borb- iz= razila zahtevo po združitvi s Slovenijo in o rta limi narodi Jugoslavije. rcjfvrjo po-žt uovafmoti Iz ruševin srbskih, vasi in mest je vat~l- ■b-rba za obstanek naroda. Težka je bila ' borba Srbi j e, tež.ir^ kot ki sr-Vnl n rlvncv^ J" ^ srbski borec,, njemu ob str-ni srbske že^ie in ueiiileta. ^i^je boljše borke, ni je požrtvovnl= nepse bolničarke, kot je bila Srbkinja. Iz fore cm vasi, iz opustošenih njiv in gozdov iz prem nogih krvavih borb iz mučilnic in morišč je.zra n%y lik s£bske Žen^: neizprosno trdo v'bor bi . proti sovražniku, nežno čuteče sa vso brate in sestre, ki trpijo v t.j največji borbi vseh časov, žene, kateri je ljubezen do narod-, bcr= ba ma ,svobodo najvišja zapoved. Trpeča srbsk- - zon- 30 prva dosegla vsoj uilj. Srbsk- mest- in vasi so svobodne, na srbskih tleh stn si podn= le roke naša herojska NOV in sl.-vn- RA. ^p v n nroaihp žene na de tu . Frv-.tske žene so priredile v zadnjem ' Času - 26 - v 20 veličastnih mani i' 3 s taci j, n«, kateri so izra žilo svoj~ voljo do skrajnih žrtev in voljo za svojo pripadnost k Titovi Jugoslaviji in svojo tesno povezanost z ostalimi narodi Titove Jugo= slavi je. Razen zborovanja ' v Hrvatski I stri,, o ka "h O","1 fl""" c o <-. "I A nrt ITI 1 ^ r-»1-i/~» v>nTt/sVl ^ b^lizaciji žena, o mobilizaciji za vojsko in o svojem velikem delti za NOV in o svojem delu za izgradnjo narodne oblasti. Samo v okraju-Našice Je zbralo. AFZ krog sebe okrog 160.00 žena iz 0- žvobojenega in neesvoboj enega ozemlja. Hrvatske žene so posvetile vse svoje sile spravljanju - pridelkov, posebno"žetvi. Njihovo geslo je bilor "Ko žanjemo žito zanj emo zmago." "Noža vojsko, mo ra biti dobro preskrbljena." V Požeški kotlini je bilo v eni sami noci požeto 300 vagonov žita. Protifa^istke so želo, naša vojska Pa je. stra- žila, da tudi eno zrno ni padlo okupatorju v ro ke. Tako je"bilo po vsej Hrvatski, Zato je lah- ko dala samo ena vas za vojsko 27- vagonov hra- ( V I ovc ribice i7 delu za TOVAPIŠICE-IZ Z1PADN0 PHIMCRSKEGA OKROŽJA NAPOVEDUJEJO TEKMO. V Tovarišlee iz Zo.po.dno Primorskega okrožja so poslalo svoj okvirfii načrt in so napovedo,le tek mo Srednje Primorskemu okrožju.. Tc-mov^le bodo v sledečih panogah: l/ Ženo morajo naj tesneje sodelovati s terenski mi odbori O F in NOO in z vojsko v smislu totalv: mobilizacije v bivšem Briškem- in Tolminskem o=- krožju, v Benečiji pa bomo pridobile 300 moških , da se bodo prostovoljno javili v vrste NOV. 2/ Preskrbele bomo vezo z delavci in delavkami, ki delajo v industrijskih centrih in po tovo,r= no.h. Potom njih bomo sestavljale letake in jih - 27 - bomo obenem pridobile sto, do. se bodo javili v KOV. Preskrbele jim bomo tudi veze s edinicami. Pridobile bomo 50 nasilno mobiliziranih domobian cev, da bodo prišli v naše vrste. Žene bodo pre skrbele seznam 140 skrivaSev, katere bo nato mo biliziral"> naša vojska. 3/ V cel^m okrožju bomo n.a novo postavile 70 od borov 3PSZ, to pred vse:. v bivšem Tolminskem o= krožju, v Benečiji in povsod, ijer jih še ni. 4/ Pridobile bomo za delo v OP 700 mož, 4-600 žen in 3000 mladine. V tem o žiru računamo največ na južno Tolminsko in na BineSijo. 5/ Povsod se morejo izvesti volitve in moramo - zvišati*odstotek voljenih zona. 6/ Za našo vojsko bomo preskrbele sledečo hzano: a/ 50 o moke ali odgovarjajočo količino ž rta -b/ 50 q. krompirja e/ 1 4 maščobe -• • Tovarišioe bodo poskrbele za nabavo živeža in živine tam, kjer je teren kontroliran po oku Patar ju. 7/ pripravile bomo ': o suhega s-^or.a. 8/ Napravile bomo 200jO delavmn ur za našo vej sko. Kaše žene bodo skupno s mladino izvedle moč= no propagando za nabavo sira. Nabrale bomo 1 volne, 200 parov nogavic, - preskrbele bomo bi algo za 200 titovk. Žene bodo spekle 350 kg prepočenca, sodelova le bomo pri agitaciji za "Posojilo svobode" ter nabrale pol miljona lir Nabavile bomo z. .000 lir tehničnega na,ter= jrln in za 20000 lir anitetne^ materjala. SPZ2 in Z311 skupno bo preskrbela, da bo imo= 1-. v najkrajšem Času vsaka hi2a slovensko o žiro m.o jugoslovansko zastavo. M3_^i^rno_=_prosvetnem_poljui Žene bodo spi s-le 20 pesmi in 5 iger. Sode= lov-le bomo pri postavitvi pevskih zborov. Napi šale bodo 5 krajših dramatikih prizorov. Govorništvo a/ Imele bomo 20 vaj za samostojne nastope, - 2 c ~ b/ 20 r e c i tac i j na i c i ngih. e/20 recitacij n- zasebnih kulturnih krožkih Čitalnice •?/ Branje odlomkov v prozi na skupnih kultur ni h sestankih - 50 krat. b/ Skupilo branje literarnih vrednosti 500 krat c/ Branje literature OP na organiziranih ci= talnih večerih v 200 v-sch 2 tedensko, vsega skupaj 1000.0 ur. Or£;anizii\anje_knj>ižic a/ 0 rgizirale borno 10 knjižni c V Organ."' r al u bomo n-; up 10 komadov sloven skih poezij; c/ Ostalih knjig bomo nabrale 2000 Na_propaga ndn em__po 1 ju £ Samostojnih mitingov bomo priredile 200. Pri vsoJkem, ki ga bo priredila mludina stli druga or g-nizacijo bomo sodelovale. a/ Sli1-;. :ekih del bomo napravile 25 b/ Bcpir.ov bomo poslole 100 c/ Sodo' "•"'"aldtboTno pri s t ene asu v vsaki v-si. I *>• polju za ugotovij anj e zločinov. Zbrale bomo 250 prijav o zločinskem delu c~ kupatorja in narodnih izdajalcev. "Vsi in vse za dokončno zmago, t o jo nase gešLo. Okrožni odbor SPZZ za Zapadno Primorsko. Tovarišice iz Južno Primorskega okrožja so n-povedale tekmo tovorišicam iz Severno Primor= skega okrožja. Njihovo geslo je: "Hitimo! Naše tekmovanje bo kronano z zmago!" Vse primorske žene tekmujejo za skorajšnjo po polno zmago. _ ______/v li-^-ii — Clvr-."-JA K. POROČAJO. Vas .jo p c polnoma po žgana. Prebivalci so .raztreseni v 14 vaseh, medjfcemi so nekatere da= lec v Puri ni ji. Žene iz vasi TI. so si zadale nalogo, da bodo pripravile vse vašcane^ ki so raztreseni daleč na okrog, da bodo prišli v do= maco vas volit. In res so se zbrali skoraj vsi. ffudi stare mamice so prišle mnogo ur daleč, da. volijo. Besno je ljudstvo sedelo v gozdiču za svojo požgano vasjo in premišljeno volilo evoj .NOG« Te dni se vršijo volitve tudi v tistih. v?;t -seh okraje 11. , kjer je okupatorjeva postojanka. V zadnjem mesecu so bile tovarišice iz o= kraja 11. zelo pridne.Za, našo organizacijo so pri- dobile tri vasi, kjer doslej še ni bilo našega, odbora. Prostovoljnih prispevkov so nabrale 19.1o7 lir. Razen tega je dala ena sama vas za sanitet ni mater j al 100.00 lir. Tekom zadnjega meseca, so skuhale za našo .vojsko 1200 kg paradižnikovo mezge. Nabrale so ogromno živeža, sanitetnega in pisarniškega ma= ~ ~ "i a", a 5 d - r o vale sc tudi zastavo za eno odini= •>,--. j ^ -j _ NAS3 VZORNE ZSN3 V ISTRI. Naše vojaške edinice imajo istrske žene in dekleta v lepem spominu.IT a j pridejo v vas ob ka torikoli uri, tcvarišice sc vedno pripravljene, j da jim operejo perilo. Zgodilo se je že, da jo vri -?'ia brigala, Č^z .oc v kakršno vas. TovariŠico so takoj namočile vse perilo, prale vso noc in drugi dan je šla lahko brigada spet n,aprej.Nji= novo geslo je: Ker pri nas ne zrase toliko žive ž a kot 'irugod, pa moramo pomagati naši vojski na ta način. PO ZRTVOV A L NA H k~£L C A. Ob prometni državni ceati stanuje 75 letna mamica. Naj pridejo naši tovariši ali tovariši= ce k njej o K še tako pozni uri, vedno je pripr-v l.jen- da jih popelje srako ceste in reko do v ar - 30 - - nih stezic. Fe moti je? da mora marsikdo,i ponor- el vstati in se odpraviti na pot. Našim tovari- šem in tovarišicam je kar tople pri srcu,ki jim s pravo materinsko ljubeznijo želi ob slovesu: "Pa srečno pot." ^ OARlfliii - uiouenki rti neznani groL Spoznala sem te meseca februarja v gorski vipavski vasikamor si prišla kot odposlanka is Trsta na prvo Pokrajinsko konferenco žen?, iz slovenskega Primerja. Izmed stotine udeležerk in znank si se mi prvi hip* zarezala v dušo. Prišla si pač od juga, od morja, naravnost iz mesta, ki je nam Slovencem tako drago radi svoje čudo= vite lege in radi našega živij a, ki pljuje v njem z vsem svojim zanosom, kljub preganjanjem in iztrebijevanju v dolgih desetletjih. Sledila sem vsemu tvojemu dojemanju in vsa= ki tvoji besedi. In nikoli ne bom po zabila,kako si pri di skusiji stala in spregovorila: "Kdo pravi, d. ni v Tutu Zlo\ uicev. Samo požvižgati je treba, pa bodo prihiteli iz vsake ulice. Tu= di mi delamo in doprinaš-mo svoj del k osvoboje nju naše domovine, a eno vas prosimo: Pajte na= ši mladini v mestu tečaje slovenščine, ker si te najbolj želi in ko.r jo teh najbolj potrebna. "Tvoje besede so napravile na vse prisotne glo= bok uti 3 Ž o v naslednjih dneh smo jih pričeli konkretizirati. Tako se je zgodilo,da sva se našli . sredi Trsta* sredi njegovih sumnih ulic, sredi zlaga-- nega. življenja, ki se preliva v njih,sredi kve= sture, gestape in domobransko policije, ki nima drugega dela, kakor to, da to zlaganost čuva in da pobija one, ki hočejo prinesti tudi Trstu re snico. "Prišla, si torej, da ustanovimo učne krožke slovenskega jezik-," si mi rekla: "C, dela je tu mnogo, zak-j danes se hoče v Trstu vsak učiti - 31 - slovenščino. Slovenski učni kratki .o natrobni Slovencem, ki znajo slovensko, Slovencem,ki *u= ti jo in vedo, da so Slovenci, o no obvl /iajo jo zika in končno Italijanom, ki so hočejo naučiti slovenščino."Oči so ti žarele, vsa tvoj- notra= njost se je _smejala, i>olna novih dni, katerim si no telo prio a..] a ti nasproti svgji ljubezni Prst. Po rodu nisi bil- Tržačanka, prišla si v nrst - šele ko si začel" obiskovati gimnazijo, in to se jo zgodilo razmeroma pesno. Ko si'prišla v Trst si bila žo odrasel otrok, v katerem je zrr sol samonikel značaj. Pehtečo zdravje vipavskih in piv-ki . vasi so daj j t 'an samoniklemu" za«*nm ]u svoj re 'ni odtis j . v.s erile n- : t, s k >tJ- ro bi ga no premakni , nihče. vrsa leta gimnazijo te jo spremi j-lo. psovka "schiava", ki je prihajala iz fašističnih ust. JNiGi- se zmenila za njo. Na njo si odgovarj-1- - nemo s šolskimi uspehi, ko si preskakovala r."z= rede in prehiteva sovražnike ter vzbujala ob= cu do vanj e profesorjev, Samo v tretji Šoli se ni si m o gla _ v z dr z a t i in si prismolila klofuto sou= oonki, ki +o os zmor. s "schiavo". V tvciom razredniku jo zmagala tedaj poštenje, sram ' ga. je bilo _za vso zlo ti 30 nam g^ n-pr-vi"1 i.Tra ao po v o«, ali dogodek, • o je o krenil k tovori Žic i ki te jo zalila, in j rekla, da bi bilo sramot no za italijansko državo če bi imela še "schi"vc'l rrvo slovenske vasi so gorele na Krasu ko si ti polagala maturo. Sošolci so se pripravljali na vai0to. Ali naj grem na v al e t o, "ali naj "ne kljuboval^ \ tebi, dokler si se končno O o^r Cllr, Ga po j a03. Družba tvojih sošolcev in profesorjev je bi la zbrana pri bogatoobioženih nizah, ko si vsto pila. Godba, je i zml a. "Nisem'prišla, da bi se z vami veselila", si jim rekla. »jnZ sem Slovon 2? 2 da si ostala s ■vojo sveto mislijo In ljubeznijo mod nmii, da., ne boš v teh dneh nikoli umrla.... l£am Samsova. Dateri Mati, spominjam se nate v tistih nr;čeh, ko zvezde zlo„te in luna svetli. In premišljujem minulo dni, ki kot megla prod mano stojijo. Spominjan se tistih otroških let, ko no. te mati sem zrla, ki lice so gube neštete zorale in solze v očeh so vs-k dan ti sijale. Mati, kdo gube na lice je tebi pritiskal? - 33 - • o ;cin je, tebe teptal je, n.? z eml j .i sie v e n ski c n -o r dc f..„l j c » Si noc in dan trpela* se potila, da nšer edine si zredila.. Da hc^r , oko o za te 'borit se po j de, te g- takrat še nisi unela. Ko vpraš-1 a sem, kje očka mej se nahaja, da mketar ne zrem njegov obraz, pokazala si z roko: "Tam dol je pri Piavi, življenje ju dal v borbi krvavi". Prisegi-' takrat sem, da ocku sledim, kar 06;.- ni storil, to jaz zdaj storim: da n-arr d iz suženjr-tv1 &vi«Tneni da materi svoji bom zboljšala Sni. 2 o to pa V borbo z vesolj er. korakam, na akcije, jurise komaj že čakam. In k tebi o mati vrnila se bom, ko prost bo naš narod., ko prost bo moj dom. Roza. 8d)bGI<3ldQllbepi pofeždj .Naša gradnikov a brigada je povzročila Švp= bom in svabobraneem 30 marsikatero bridko uro; mnogokrat so že natanko preračunali, kako " nas bodo uničili, ^a vsakikrat so se bridko uracuna^ li in so s težkimi izgubami vrnili v ovoje brl-a ge. Tako je bilo tudi takrat", ko.' sem doživel- = najbolj cudrvit doživljaj svojega življenja. Bili smo o.a premika. Kar naenkrat' je začelo streljati okoli nas. Zaseda! Švabi! Nagi so 0- genj takoj vračali. Nemci so imeli izgube in so po stali čedalje bolj besni. Morala sem so umak= niti iz položaja. Toda kam?"Nikjer ni bilo - ne grmu. ne skale. Ko. sem se pl-zil* previdno po go lem bregu proti Idrijci, so me Nemci zapazili "m zaceli streljati name. No vem, kaj mi je reklo, naj skočim v vodo. Voda je bila precej globoka ko sem cf.pela v vodi, mi je segala nad glave. Plavati nisem znala. Ničesar nisem čutil-.Ko som l _ aez ::r lo Časn pog 1 o dnin i z vodo, sca da stoji p?,r Nomcevfia cesti nad vodo in da streljo jo neprestano p™ t i meni. Kroglo so padalo v vo do kot tofca. Takoj som so spot skrila pod vodo. K*o mi je zmanjkalo zraka, sem pogledala iz vode "in spet. so frčale krogle okrog mene. To so'"* je po navij o lo toliko časa? dokler nisem čutilo, do, mi gineva zavest. S precejšnjim naporom in • • z vso spremo sem se pod vodo priplazila na nosprot #. ni "breg. Ko som se po javila spet na suhem in se tla na travo, so Nemci prenehali. Šot skozi mo= glo sem videlo., da so stali in me debelo gledo= li . Najbrž svojim ocem ni s. mogli verjeti, do ,£04?] še živa. To priliko sem izrabilo, da som so splazila za grm in borba se je nadaljevala * T r a j al a jo do noči, do ki e r Neme o v ni smo pr & gna- li. Potem sem onemogl- obležala za grmom. Sol o drugo jutro so me našli• Ravnali so z menoj kot z utopljencem in še dane a ne morem verjeti, da sem popilo, toliko vodo in da som ostala kljub temu pri zavesti. Za prisilne kopeli pa oeri Sv--bom in švabo= braneom zaprisegla ■•-.arčov^nj o in sem zo. orise- go doslej tudi držala. Na ta dan bam pa so pose bttj mislilo, takrat, ko bomo gnali S vab o preko na siji mejo.. Tovarišicr iz Gradnikove Brigade. * " čeprav jo bil le- delavnik. Tudi pri drugih sool opuvjl« isto. Ne le s tem, da smo se obleka li v praznično obleko, tu-di sicer smo se jjočuti k li praznično ker smo obhajale veliki dan,ki ga še nismo doživele nikdar v svojem živij enju.Bile srno ponosne, da tudi me žene in dekleta prvič v . življenju soodločamo o usodi nase vasi in cele Primorsko. Ob devetih zjutraj so že šle žene in stari"-možje po cesti. Bilo je megleno vreme in pripravljalo Se je na dež, ko smo-se tudi od na se hi s o pri.gravl.1ali, da gremo volit. Tudi nasi pionirčki so spremljali svoje ma= miee na volišče. Z zastavo so šli pred nami.Tu= di rožo so nabrali in Jih potrosili pred hišo^o so ljudje prihajali. Vhod je bil o krasen" z roža mi in napisom: Vsi'na volitve. V veži so " bile slike in napisi, tako da smo se ustavili in vse ' - 37 - ogledovali. V sobi je bilo £e vse pol'.o ljudi . Za rni^o je sedela volilna komisija, k:., je urc-lo vala volitve in delala listke, tako, aa smo pri šli vsa. na vrsto. Me dekleta in žene slo bile ponos ie na ta dan, ki ga bomo pomnile ^ se ži^ = Ijenj .. 3 našim delom smo '.i pridobile jravicc , da sm-mo soodločat o V3od„ našega naroda in j pridnm: ii vztrajnim delor bomo poraze i.s, da s? > te prav.-ce vredmo* Za ta d.«?^ ee moramo za^v,^; ui naš:'.hrabrem vojakom, ki su :,am ga p ribo.ril-- s svojimi zrtva mi, ki so milili že- tej -Mokrvi in dal "t živi. j ^j-o^s^rrudcSo "sv^ruoctu"..iit nase pravice. Živela naša NOV in POJ ! £ivel nje-. Vrhovni poveljnik marš^u Tito i Živela naša narodna oblast SNOS in AVNOJ ! Marija POHVALA NAŠIM PBI3NIE TOVARIŠEM. • SVPB - P Prisrčna zahvala ! Vsem .ženam in materam idrijskega okrožja so na.]topleje zahvaljujemo za vse prejete poSil:+ko nr« .ne, katero ta^o i ijno potrebujejo -a iip.šc\ "s in ranjene tovar ki so se zrcvcvrli sami ■ cbe r, -Lepšo bo dob r -s. našega naroda in za nje govo svooodo, Vemo , da ni laika r.alo^a na= biranj o hrane v teh časih ampak vaša požrtvoval nost nas je še bolj podžgala, zato bomo -tudi mi posvetili c&mvec pažnjo našim ranjenim towišcn0 ki bodo z . vašo pomočjo kmalu zdravi in vesolj - po zdravili^zlato svobodo slovenskega naroda. Se enkrat: Srčna hvala od vseh tovarišic in tovari šev J Uprava bolnice : Dušan in Martin : ■ ■ ■ /