List 14 Tečaj LIX I J Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. f pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom - po Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. > trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 5. aprila 1901. to se pravi, da mora dr. Tavčar svojemu glasilu pogoj, dati popolnoma drugo tendenco. tem tiči nelojalnost da ne rabimo hujšega izraza Razpor na Dunaju. v postopanju dr. Ploja in njegovih tovarišev. Kakor rečeno, so bili dr. Tavčar, dr. Ferjančič in Slovenska državnozborska delegacija se je začela Elantan brezpogojno sprejeti v klub. Podpisali so program drobiti. Najprej je dr. Šusteršič provzročil, da so se 1 ki ga lahko podpiše vsak naroden Slovenec, bodi kleri slovenski in hrvatski poslanci razcepili na dva kluba, kaleč ali liberalec in s tem so bili pogoji njih vzprejema zdaj pa je prišlo do tega, da je vodja slovenske napredne izpolnjeni. Ako pa ob sprejemu teh poslancev ni bilo stranke dr. Tavčar bil primoran izstopiti iz hrvatsko- stavljenih, drugih pogojev, potem tudi nihče ni bil po-slovenskega kluba, vsled česar izstopijo iz tega kluba zneje upravičen sprejetim naprednim poslancem diktirati seveda tudi dr. Ferjančič in Plantan riški poslanec Gabršček. m bržčas tudi go novih nostjo pogojev, nego je bil vsak ) kdor z njih navzoč- V klubu ni bil zadovoljen, dolžan izvajati a Znano 1 da so napredni slovenski poslanci vstopili v hrvatsko-slovenski klub s pogojem da Jim ostanejo svojo osebo naravne konsekvence. Položaj je bil torej tak, da bil moral iz kluba da glede domačega sicer vsega obžalovanja vrednega razpora izstopiti vsak poslanec, ki ni bil zadovoljen s tem, proste roke. Ako bi jim hrvatsko-slovenski klub ne bil so se v klubu nahajali dr. Tavčar, dr. Ferjančič, Plantan tega koncediral 1 sploh ne bili nikdar v ta klub vstc- in Gabršček. pili, nego si iskali drugod zaslombe. Saj je bil .Slovenski Narod a Še predno so poslanci šli na Dunaj ) izjavil da mogoče ustanoviti skupen klub samo, če se tako libe ralnim kakor tudi klerikalnim poslancem Mi razumemo, da pri sprejemu teh poslancev ni mogel nihče vedeti, kakov utis napravi ta sprejem, in na pr. dr. Ploj, ta živ mi tudi razumemo, da se puste popol- dokaz, da zamore tudi Slovenec v jednem samem tednu noma svobodne roke glede vseh vprašanj, ki nimajo dvakrat avanzirati, silno ustrašil ropota nekaterih listov saj se zaveda, da sam še nima prav nobene zaslombe v strogo narodnega značaja, glede vseh tistih vprašanj katerih obstoji mej liberalnimi in klerikalnimi poslanci in da je mej jednim delom duhovščine nastalo nezaupanje nasprotstvo. proti njemu, ali po naši sodbi bili vsi poslanci Hrvatsko-slovenski klub je torej vedel, kake ele- dolžnost reči: Mi smo grešili ) m ker iz teh ali mente je sprejel » a s tenci, da jih je sprejel, je tudi priznal ) da je voljan, pustiti jim tisto svobodo, katera bila sploh pogoj njih odstopu. onih vzrokov ne moremo več z naprednimi poslanci v jednem klubu sedeti, izstopimo mi iz njega. Tako pos);opanje bi bil moral vsakdo priznati kot kaj 0 se je zgodilo? Vsled ropotanja nekaterih pošteno in lojalno, ali žal tako se ni postopalo. Poslanec dr. Ploj, najmlajši član hrvatsko-sloven listov sta se itak z veliko težavo voljena štajerska po- 1 slanca dr. Ploj in Robič vstrašila za svoja mandata in skega kluba, mož, ki je sploh postal poslanec le, ker njim so se vsled vpliva iz Ljubljane pridružili tudi hr- ima neki štajerski advokat pri upravnem sodišču več vatski poslanci Spinčič, Perič, Biankini in Šupak in ti pravd, katere bi rad čim prej rešil, ta mož je uprizoril so nakrat zahtevali, da morajo napredni poslanci, da si teatralično komedijo in mesto da bi bil sam izstopil iz so bili brezpogojno sprejeti v klub, nakrat izpolniti nov kluba, je hotel predlagati, naj se izključi dr. Tavčar, f \ ♦ > « r # , 4K — • ✓ 1 f <«( Stran 132. t Letuik LIX. in je to v, časopisih razglasil. Posledica tega je bila dr. Tavčar sana izstopil iz kluba. ? da i;..' / .'lU izpolnila, kratu in Öez iedina t zasluga čeških poslancev so kar noč spremenili* svojo taktiko. Sicer so Čehi le. Kakor rečeno, bi mi čisto nič ne ugovarjali temii, se namreč zavezali kakor to sami trdijo, začasno odnehali od obštrukcij Oni so če se bili dotični poslanci nasproti vladi, da do velikonočnih praz 1 z dr. Tavčarjem iz ka- nikov ne bodo obstruirali. Pri tej priliki niso sicer rekli, da K terih koli vzrokov niso hoteli več v jednem klubu deti, ločili se kluba. se hočej obstruirati po velikonočnih praznikih, ali velikonočni al či kakor se stvar p r i z o r i 1 ) i' bil lojale 1 sled teg dil slabih posledic I- \ prazniki so jih rešili njih obveze nasproti vladi, in po Veliki noči začno prav laiiko taktiko, katera se jim bode zdela primernejša, v dosego njihovih namenov I ministrski predsednik dr. Körber In kakor da bal Zakaj nameraval dr. Ploj predlagati, naj se i da^ utegnej močj( z vso Čehi na to se. po da kliuč torej na žal či iz kluba odstrani Veliki noči zopet obstruirati, silil so se vršile volitve v delegacije še pred Veliko nočjo, Če tudi dr. Tavčar? Zakaj je to prišlo v „Neue freie Presse" Reklo se je sicer, da je bil to „ein Fühler" dr. Šuster ^ ^ V šiča, a mi tega ne verjamemo. Brez dvoma je vse to storil dr: Ploj z namenom so se temu ustavljali Nemci češ da je dr. Körben tega da se izvedo volitve v delegacije, a potem da do name rava zopet vladati s pomoč) 14 Nemcem namreč nikakor noče v glavo, da bi bili Cehi odnehali od svoje obstrukcijske taktike, ne da bi jim dr. Körber obljubil kakih koncesij tudi > da v narodnem pogledu. Obljubiti pa je jedno, a obljube pol bila vsa pozornost obrnjena na njega;-dr. Fride- ^niti drugo.:Nemci si mislijo namreč, ako je dr. Körber Čehom rika Ploja, c. kr. hofrata in njim nezadovoljni du--^obljubil koncesij v narodnem pogledu m bi hotel te obljube hovniki rekli To cel mož > ta res naš mož izpolniti, potem je izzval na obstrukcijo Nemce. Brez vsakih tem so vsi napredni krogi jedini, od tod silna jeza, ki je zavladala v naprednih krogih tudi proti koncesij narodnega pomena - pa Čehi niso. odnehali od svoje taktike Dr Körber. da na ta način med kladivom in na- kovalom. ter da zaradi tega sili toliko na to, da se jzvolijo dr. Ploju in njegovemu sladkemu tovarišu iz kršne Istre, in ta nevolja je toliko večja, ker je občno .?nano, da so hoteli dr. Tavčar in njegovi tovariši po Veliki noči itak delegati, ker si potem iz zadrege lahko pomaga s pomočj 14. a pretirani so vender nujbrže. Zakaj bi se Cehi ne bili Taki pesimistični nazori niso popolnoma neopravičeni, premislili, ter se zadovoljili za jedenkrat z narodnogospodarskimi sami izstopiti iz kluba in sicer zategadelj, ker v okviru pridobitvami, katere jim vlada ponuja s tem, da hoče ustreči tega kluba niso mogli zastopati njihovih strankarskih njihovim željam glede raznih kanalov med češkimi rekami teženj me) tem ko so njihovi nasprotniki prav v tem neizrečeno povzdignili češki promet in njim tudi blago oziru imeli svobodne roke stanj Žalj \ IVI 1 Spinčič škandalozni način, na kateri iz kluba. .J odstranila dr. Tavčarja sta dasi Ploj in morata 3 Češkega naroda! Saj bi se-s tem še nikakor ne odrekli svojim opravičenim narodnim aspiracijam, ki se bodo morale prej ali slej uresničiti, ker tega ne bodo zahtevali samo inte- vender sama priznati, da se je kot poslanec vedel popol resi češkega naroda, marveč Razmere v Rusiji. tudi državni avstrijski interesi Poročali smo^ie o dijaških ne- noma korektno, to vzrok viharju, ki nastal mirih v Ru vsemi naprednimi pristaši največjo skrbjo. m mi ta vihar gledamo mej z katerim prištevajo nekateri kot vzrok to je vlada strogo nastopila proti onim dijakom da so prirejali rokah imamo naznanila, da se začne zdaj na Štajerskem in v Istri tisti boj, kakor na Kranjskem. Ondotni naprednjaki so se doslej držali neservirano, ali demonstracije na vseučiliščih ter jih obsodila v prisilno vojaško službo, potem pa tudi dejstvo, da je sv. sinoda izobčila je še dostaviti, da se je revolucijonarno gibanje med dijaki, katerim slavnega ruskega pisatelja grofa Tolstoja. Danes nam so se po nekod pridružili tudi delavci mestih Rusije vV toliki meri, da ima vlada postopanje Spinčičevo jih je razburilo,' jih je razžalilo. ^^ ^ najstrožjimi naredbami uduši to gibanj na Ako se torej tudi t ga imamo na Kranjskem, bodo Štajerskem vname tisti boj, kakor 1 tega krivi tisti po z revolucijo. Vsi zapori po mej katerimi je celo odličnih ) po vseh večjih polne roke dela, preti Rusiji mestih so napolnjeni z ujetniki, ljudij a dijakov je samo v slanci, ki se niso držali predpisov lojalno jevskem vojnem okrožju uvrščenih k vojakom 2046 Poleg * « tega so zahtevali izgredi tudi več žrtev na človeškem življenju. Vsled boja mej redarstvom, vojaštvom in uporniki je padlo v Moskvi 17 oseb. med temi M Politični pregled. Notranji položaj. Državni poslanci žensk, a 30 je ranjenih v Petrogradu je ubitih 11 oseb, med njimi 3 ženske, a 22 je \ šli na veliko ranjenih v Kij padlo dvoje oseb Poseben ministrski nočne počitnice, in gotovo je vsaj do danes svet pod predsedstvom carja je sklenil, da je ublažiti kazen na^ Dunaj koj po beli nedelj Delo da se povrnejo dijakov v toliko, da se jih ne sili vojski žavnem zboru, nI sicer veliko, ali nekaj katero so opravili v dr- na poseben nasvet g'eneralä Dragomirova To se je zgodilo je rekel da je vendar. Ko se sešel državni zbor ni skoro nikdo pričakoval, da bodo . po nevarno,- revolucijonarne dijake siliti k vojaštvu, ker- se krši tem disciplina, in se zistematično vzgaja v vojski duh upora slanci toliko časa sedeli skupaj. Mislilo se je, *da bodo morali Dragomirov pravi, .da armada ni kaznilnica ter da nasprotuj narazen, še predno se izvoli zbornično predsedništvo. To se dostojanstvu * ft «A ^ ^ ^ ________«V^« » A vojske postopanje š prisilnim uvrščenjem v ar- sicer ni zgodilo, ali nevarnost je bila tndi po izvolitvi pred- mado. Mej tem je vlada ustavila pouk na prizadetih vseuči ^edništva še vedno velika, kajti češka obstrukcija začela je liščih a ženske oddelke na vseh ruskih ' šolah precej močno kazati svoje rožiČke in sicer tako močno, celo knez Lobkovic v svojem govoru v gospodski zbornici da opustila pa povse ko je. bila. tam na dnevnem redu adresna debata, menil, da Rusija in Anglija i Zanimivo izvedeti kaj se * že zapel mrtvaški zvon našemu parlamentarizmu, ter da med' dvema državama ki uvedenje'^ absolutizma skoro neizogibno No za zdaj knez Lobkovic ni imel prav, in da se niso njegova prorokovanj godi med Anglijo in Rusijo,'torej se danes najbolj sovražite. Na pogrebnih'slavnostih v Londonu bil tudi ruski prestolonaslednik kot zastopnik ruskega carja. nasproti zastopniku carja je nastopil angležki dvor na način, I • / Letnik LIX. Stran 133 je bil naravnost razžaljiv za carja samega. Ne samo, da reforme zakona o zavarovanju zoper nezgode, a vsa ta se je ves angležki dvor vedel jako hladno nasproti Velikemu knezu, celo k njega vsprejemu so poslali nekega nižjega dvor prizadevanja niso imela doslej uspeha. jana. To neolikano in sovražno obnašanje je bilo povod, da Že 1895. dolenjeavstrijsko obrtno društvo v prestolonaslednik prvi odpotoval iz Londona. Ta dogodek obširni spomenici formuliralo tiste zahteve, s katerih pa je carja silno razburil in je sklenil, pokazati oholim kramarjem, kako jih zaničuje. Zgodilo se je sledeče: Vkljub temu, izpolnitvijo nastale pri zavarovalnicah zoper nezgode da je bilo tudi na ruskem dvoru dvorno žalovanje po kraljici Viktoriji, se je car Nikolaj s carico in vsem dvorom udeležil nekega javnega plesa, kar se še dosedaj nikdar ni zgodilo v Eusiji. vsaj normalne razmere in leto pozneje se je zopet začela jednaka akcija ter dozorela tako daleč, da se je na shodu obrtnikov in industrijalcev 1. 1896. sprejela 15 točk ob Ta dogodek je prišel tudi do znanja v Londonu, in sezajoča resolucija, v kateri so bile formulirane sedaj so Angleži hiteli, da popravijo napako. Obrnili so se do nemškega cesarja za posredovanje, in ta je poslal starega ge- carja. želje obrtnikov in industrijalcev glede reforme tega zavarovanja. Tudi to ni imelo zaželenega uspeha. Vsled tega se nerala Werderja sredi zime v Petrograd, da potolaži Pričakovalo se je, da Werder izvrši to misijo, ker je osebno , je „Zveza avstrijskih industrijalcev" novič poprijela cele priljublen v Petrogradu. Toda zmotili so se. Car je Werderja zadeve in meseca marcija 1. 1898. predložila vladi ob- ^AttAA m M ^ m m « m ^ ^ A m ^ m W ljubeznjivo sprejel, ga povabil seboj na lov, a o politiki ni hotel slišati nobene besede in je vsako posredovanje naravnost odklonil. Toda kmalu za tem je sledila tudi nova rusko-kitajska pogodba kot odgovor na angleško predrznost. širno spomenico glede reforme tega zakona « se obrtniška društva neprestano oglašala — m tedaj so a vse skupaj ni doslej ničesar pomagalo, da vladi se ni zdelo vredno. Vojna v južni Afriki. nekako bolehno nestrp- nostjo nadaljujejo Angleži vojno v južni Afriki. Ker se jim je izjalovil prevzetni poskus z mirovnimi pogajanji z Buri, smeli sploh preiskala oznanjenje jej pritožbe, čeprav sta da dva trgovinska ministra Bärnreither m siljeni so, nadaljevati vojno, četudi najraje, da bi baron . da Dipauli se bili oditi iz južne Afrike, ker se kaže potreba na Kitajskem čedalje nujneja. Zdaj prihajajo v svet iz drugih nego angleških viroy marsikaj obljubila, se ni ničesar zgodilo, kmetijski delavci izločili iz zavarovalnic za obrtniške de- se bile za kmetijske delavce ustanovile lavce in da poročila, da je bila popolnoma zlagana vest angležkih listov, posebne zavarovalnice, čeprav je iz računskih zaključko zavarovalnic jasno in neovržno dokazano, da morajo obrtniki velikanske svote plačati za kmetijske delavce, da da se je Botha prišel pogajat* za mir k Kischenerju, marveč da je resnično, da se je Kitchener obrnil do Bothe z željo za mir. Pogoji od strani Angležev pa so bili taki, da jih je Botha naravnost odklonil. Angleži se nahajajo že v toliki stiski, so obrtniki morali že več stotisoč goldinarjev šteti za da je vsak hip pričakovati kapitulacije Kitchenerjeve pred kmetovalce. Botho, in njih krik po časopisju meri le na to, da bi se javnost do zadnjega varala o resničnem položaju v Afriki, ter da prekričali Angleži s tem svoj lastni strah. jih obdaja. Poročila govore, da so Buri vzeli Angležem Že mnogo važnih cislitvanski državni polovici imamo 89.100 obr-tovanj 31,333.000 delavcev, ki so pri zavarovalnici zoper, kmetijskih podjetij pa je 147.193 z 523.514 delavci. To postojank, ter da se morajo poslednji umikati bolj in bolj z število postane pravilno šele s tem, da se kmetijski de-z dosedanjega pridobljenega ozemlja. V zadnjem času so se j^vci računijo ne kot osebe, ampak če se računa, koliko , ako bi delal vršili na 33 krajih h kratu boji in to na prostoru. je večji od naše države in skoro na vseh teh točkah so bili Buri delavcev predstavljajo ti kmetijski delavci zmagovalci. V bližini Pretorije sti je vršil 20. m. m. hud boj, vsak 300 dni na leto tem slučaju se pokaže 1 da v katerem so bili Angleži popolnoma poraženi. V Natalu so 523.514 kmetijskih delavcev reprezentuje samo 27.481 de- Buri zaplenili zopet jeden angleški tovorni vlak z živili, obleko, lavcev, ki delajo na leto po 300 dni. orožjem in strelivom. f Nemčiji je zavarovanih obrtovanj 456.000 torej jih je nekako petkrat toliko, kakor pri nas. Temu primerno je tudi število delavcev zavarovanih je namreč 6,316.000 delavcev. Izmej kmetijskih podjetij pa je v Zavarovanje zoper nezgode. Nemčiji zavarovanih 4,654.000 z 11,189.000 delavci. Že te številke kažejo, da je naš zakon o zavarovanju da treba. Ni ga razsodnega človeka, kateri bi ne priznaval, zavarovanje delavcev zoper nezgode absolutno po-Na tem stališču stale so tudi „Novice" in se zoper nezgode pomanjkljiv, in da se vsled tega kmetijska podjetja odtegujejo prispevkom za zavarovalnico na škodo obrtnikom. Dokazano že davno in neovržno, da komaj vedno krepko in odločno zavzemale za to zavarovanje. Tudi pisatelj teh vrstic je odločen pristaš zavaro 35 o/ o vseh nezgod posledica specijelno obrtniškega dela dočim se ostalih 65 OL vanja delavcev zoper nezgode in se v bistvu popolnoma primerijo pri vsakem delu strinja s tozadevnim veljavnim zakonom oziroma z njego- reče nezgod take nature, kakor se ozirom na to pa se lahko Ako ima vlada pogum, da se loti globokosezajočih vimi principi ) ali s stališča obrtnika-podjetnika se mora socialnopolitičnih naprav, naj ima tudi pogum, ustvariti priznati, da je ta zakon nujno potreben korenite reforme, kaj dobrega in kaj pravičnega. Kaka pravičnost je ker ni zasnovan na podlagi pravičnosti ter obrtnike-podjetnike prava kalamiteta. postal za to pa da delavec, ki morda vse svoje življenje dela v indu- če gre strijalnih podjetjih izgubi vse pridobljene pravice Šest let že bombardirajo industrijalne in obrtne na pr. za nekaj mesecev kakemu malemu obrtniku združitve vlado, državni zbor in poslance 1 na] se lotijo v delo. Stran 134. Letnik L1X. Tudi v tem se ni še nič slišalo, da bi hotela vlada tako da obide žalost, ko se ozira po sadnem drevju ugoditi premnogokrat izrečeni želji, da naj se mora Mlado na pol dorastlo drevje, a že hira in se suši. Zdra dovoljevati ustanovitev zavarovalskih zadrug za posamična vega mladega zaroda je bore malo. Le sem in tje zapa podjetja ali za posamične stroke Zdaj se temu skoro zimo kako lepo zrasteno sadno drevo, katero stoji kakor vedno nasprotuje, samo da bi se ne predrl od vlade toli steber sredi razvalin. favorizirani teritorijalni sistem. In vender priča jedina Posestnikov, kateri imajo lepo in očiščeno sadno strokovna organizacija te vrste, ki obstoji v državi da drevje 1 malo. In še ta napredek pripisovati naj se o sežejo s to obliko organizacije dokaj ugodnejši večkrat posebnemu trudu kacega župnika ali učitelja ) uspehi 1 kakor z organizacijo potom teritorijalnega sistema, kateri mu na lici mesta kazal, kako mora saditi 1 Iz zadnje statistike o nezgodah in o poslovanju ^avaro- oplemenjevati, izgojevati, zatirati škodljivi mrčes itd. valnic izhaja, da znaša renta pri železničarski «trokovni Ker že govorim o duhovnu in učitelja še par organizaciji povprek 202 gld. 22 kr. renta pri zavaro- besed o teh dveh stanovih. Bili so časi, ko so duhov valnicah teritorijalnega sistema pa povprek 76 gld. 53 kr Pri ^pJp.zni^ki strokovni organizaciji jß znašala niki veliko 1897. 1 lahko se reče, največ storili za prospeh premija gld. kr. v tem ko zavarovalnicah morale strojev plačevati po na pr. so pri teritorijalnih izdelovanje dnhi^.knnoptnAga nflHjarnfcvA. S^aj inriA pA fiirii vn^k župnik več ali tovarne manj sveta 1 na katerem lahko napravi lep 1 za gld. kr. vzgleden sadovnjak. Žalibog, da župniki sadjarji vedno bolj izgenevajo, a mladi duhovniški naraščaj ima prav malo ali pa nič razuma za to prelepo gospodarsko panogo. Postalo mu bo popolnoma neznano, koliko lepega mičnega in koristnega ima v sebi ta srce in duha žeča kmetijska stroka. 1 bla sadjarstvu. In učitelji? čast temu stanu lahko rečemo 9 da nekaterih krajih naše imamo na Kranjskem mnogo učiteljev, kateri so teore- dežele napreduje sadjar- tično in praktično izvežbani v sadjarstvu in razvijajo v stvo tako, da je kar veselje gledati take vasi. Žalost pa tej stroki živahno delavnost. Le žal 1 da ) Šol pa še drevesnic nima. obhaja človeka videčega kraja, kateri nimajo skoro nobe- kateri bi imeli zraven drevesnice tudi sadovnjak. nega sadnega drevja. Pač imamo po deželi več kme tijskih podružnic, katere se trudijo s hvalevredno požrto-valnostjo za povzdigo sadjarstva. Imamo tudi nekaj teore« tično in praktično izobraženih sadjarjev različnega stanu kateri mnogo delujejo za prospeh gospodarstva na tem malo takih Mnogo Prepričan sem 1 da imel pouk v sadjarstvu ne primerno večji uspeh, ako bi se končal z oskrbovanjem > J z obiranjem, spravljanjem in upo polju ) toda kaj nam vse to pomaga, ko pa nedostaje, in to povdarjam, masi naroda večje izobrazbe in pred vsem pouka. Na lastne oči sem videl, kako je nek posestnik sadil drevesca, katera je dobil iz kmetijske podružnice. lopato je privzdignil rušo, potisnil drevesce s koreninam v luknjo ter z nogo zopet zamašil rušo. Ako je tu pa tam kaka koreninica ven gledala, zato se je malo materinega drevja rabo sadja. Tudi pri učiteljstvu zapazimo žalostno dejstvo, da je učiteljev sadjarjev vedno manj. Starejši se umikajo, a na njihovo mesto nima kdo stopiti. Kako ti? Učiteljišče ne more učitelju toliko dati » da bil praktično in teore tično trdno podkovan tega ne pripuSča. » ker množina drugih predmetov življenju pa > ako nima posebne zmenil. In tega ni delal iz nemarnosti ampak vsled ne vednosti. In zdaj naj drevo raste in uspeva. sreče in veselja do sadjarstva, še tisto pozabi, kar se je naučil. Popolnoma nemogoče mu je popolniti svoje znanje, Žalibog ker je vlada ustavila kmetijske tečaje 1 o počitnicah 1 da se s cepljenjem ne godi nič bolje, kateri so bili vsaj za učitelje sadjarje neprecenljive Skoro v vsaki vasi se nahaja očanec, kateri si v nemalo vrednosti. čast šteje, da ima pri cepljenju „srečno roko". In kako Nepobitna resnica je, da so se merodajni faktorji požlahtnjuje? Divjak prekolje 10 cm ali še več globoko, že večkrat in z uspehom zavzeli za materijalni blagor vinstvo, koliko je v zadnjih vtakne v precep cepiča in na vse to povije in poveže naše dežele. Poglejmo ilovico. Ako je cepič eno ali dvoleten ali pa celo kaka letih napredovalo. Vlada je nastavila posebnega tehnič vejica, to mu je vsejedno. Da je težavno in zamudno nega izvedenca, kakor tudi potovalnega učitelja, izvrst delo, ilovico tako poviti, da ne dohaja zrak, bo vsakemu nega vinščaka 1 katerega pošilja v vinorodne kraje 1 da umevno. kakem drugem cepljenju nima niti pojma, ljudstvo na lici mesta pouči, kako mora delati, ako hoče Da se izmed 100 dreves komaj 50 prime, in še te imajo iz vinogradov večje dohodke dobiti. Tako je prav. Sam največkrat kal bolezni v sebi, je čisto naravno. To ni sem bil priča, kako je ljudstvo z veseljem tega gospoda nič pretiranega, vse je žalostna istina in prepričan sem, sprejemalo, sledilo pazljivo njegovim teoretičnim preda- da sta dve tretjini krajev na Kranjskem, v katerih se ne van jem in praktičnim poskusom v vinogradih, ter bilo godi nič bolje. Kakor mora obhajati razumnega čebelarja groza, ko vidi po vaseh na pol razpadle Čebelnjake zelo hvaležno vladi za to dobroto. Da se še od 1 ki stranila nesrečna vinska klavzula ter povišal uvoz laškega so pravi pomniki te porušene gospodarske stroke, ravno vina 1 potem se vinogradnik res oddahnil. Letnik LIX Stran 135 Kakor se je dežela zavzela za vinstvo, ravno tako palnice in me iztrgal bdenj Kako često se sen šali z bi lahko veliko več storila za sadjarstvo. Uvaževati je, nami in nas prenese v povsem sme okolnosti! Sanjalo da se lahko s primeroma majhnimi stroški veliko, veliko se mi je da sem doma, ležim mirno na zofi, čakajoč pripomore istemu vsakem sodnijskem okraju naj se obed nastavi provizoričnim vsako leto za dobo enega meseca v sobo stopi moja mlajša sestra in mi pove, da obed pripravljen. Jaz jo čujem, ali se delam spečega; izkušen sadjar kateri bi obhodil posamezne vasi .in ona pristopi k meni m me strese za ramo ljudstvu kazal na mestu, kako mora saditi, oplemenjevati » Up 1 slednjič si se vender-le zbudil menil itd dna drevesa Seveda ga morala pri tem pod- Ahmet, brisoč si debele potne kaplje obraza. Danes imaš pirati županstva. Vlada naj bi podpirala to podjetje tudi pač trdno spanje s tem, da bi vsaj prva leta na vsako vas poslala po par Zmel sem si oči in zavzet se ozrl okoli sebe v sto divjakov, katere in pozneje požlahtniti tem poukom morali kmetje pravilno posaditi prvem trenutku se nisem mogel ničesar domisliti > m bil CebelarstTU, In. marsikaj bi Šele čez nekaj časa sem se malo spomnil nočnih dogodkov tudi pouk o in izpregledal svoj položaj. Ozrivši se na sovražnika, ae lahku otuiilu v napredek gem Yidel, da so sedeli pri veCcrji, kujti eolnce je Se lahko zvezan istega prekoračilo poldan in se nagibalo k zatonu. Poleg so-Mnogo se ie že pisalo o pravilni saditvi, o cep- vražnikovih šotorov je stal naš voz s konji, na kojem , o oskrbovanju itd. sadnega drevja, imamo tudi go bržkone pripeljali živež. Ijenju, precej poučnih sadjarskih knjig, a vender naš kmet nialo »--ö-j s ali nič tega dela ne razume. Če kje uresniči se tukaj gem te zbudil Poglej gospod, kaj so si hudega namislili 1 zatorej dejal Ahmet kazaje mi na kraj izrek: „Grau ist alle Theorie"! poljane. Prepričan sem da bi se tem potom povzdignilo Pogledal sem po njegovem kazanju in videl, da so sadjarstvo na ono stopinjo, na kateri bi bilo lahko glede nekatera drevesa, stoječa najbližje skale ) bila zasekana na ugodno lego naše dežele. In ko bomo imeli kaj prida trgovskega sadja, potem se bo dalo šele govoriti o sad- tako da so bila dolžna pasti pri podiranju neizogibno na skalo. Osnova sovražnikova je bila jasna; podreti na naju ob jednem pet lesnih velikanov m naju pobiti z da se v vsakem sodnijskem okraju njih vrhovi ali po deblih dospeti na skalo. Prvo in drugo jarskih zadrugah. Ne dvomim, ne dobil požrtovalen mož, kateri bi rade volje prevzel to ni nama obetalo ničesar dobrega. Jaz sem takoj izpre- nalogo, ako bi se mu le potni stroški povrnili. gledal peklensko nakano sovražnikovo ter začel misliti na rešitev in beg iz te pasti pred usodnim trenutkom. ako bi se mu le potni stroški povrnili. Ko bo dosegel naš kmetovalec večjo izobrazbo v sadjarstvu, prišel bo do prepričanja, kolike vrednosti je No zdajci 1 ko sem videl večerjati sovražnika, spomnil sadno drevje m koliko čistega dobička nam donaša. se® se 1 da že od včeraj nisva ničesar jedla, in to mi Potem ne bo težko, pripraviti ga do tega, da bo ob občinskih potih nasadil sadno drevje. Dohodki bi prihajali v občinsko blagajno. ako občina sama oskrbo vala to drevje, drugače pa v prid domačim kmetom. ostale te besede Ne morem si misliti da glas upijočega v puščavi in to tembolj, ker so že merodajni faktorji opetovano pokazali, da imajo srce za povzdigo narodnega gospodarstva, in ker je zadnji čas, da začne naš kmet saditi, cepiti in izgojevati boljše vrste trgovskega sadja, mesto sedanjega drobnega in malovrednega drobiža. zbudilo takšen tek, da sem pustivši na stran nameravano obrambo, posegel po jajcih, primoral k temu tudi Ahmeta, in začela sva jesti enako zločinca obsojena na smrt ter tolažiti z veliko zadovoljnoatjo svojo lakoto nekaj ur pred smrtjo. Ko sva se navečerjala na ta način, začutila sva silno žejo. Da bi jo potolažila, žrtvovati mi je prišla svojo svileno srajco f ona je bila razrezana v tanke prater žlužili za vrv, na mene, koji so bili skupaj zvezani, katero je bila privezana čutara Ahmetova. Spustivši čutaro v studenec, sva zajela vodo. Ko sva se tako okrepčala s pičlo večerjo, jel sem opazovati sovražnikovo delovanje. Tam je složno sekalo pet sekir po trdih cedrovih deblih, ter rezko rušilo večerno tihoto naravino Zlasti je marljivo sekal rudečobradati tolovaj; celi snop iverov vsakem močnem vzmahu bilo manj uspešno. Ob se pri < Spomina vreden dogodek. Ruski spisal Viktor Nikolajev. Poslovenil Krutogorski vsul na vse strani njegove sekire, drugih delo mraku je sovražnik pretrgal svoje delo, ter postavivši stražo na bregu reke, na levo od skale se vlegel spat. (Konec.) Prvi zamenil stražo jeden sinov starca 9 bodro » Nu zdajci se bo možno oddahniti", je dejal Ahmet in se iztegnil po mehkem mahovem ležišču. Jaz sem se ulegel poleg njega s trdno namero ne zatisniti očesa; toda silno telesno in duševno pretresenje vzročeno vsled nočnih dogodkov, se je dalo čutiti: krepak sladak sen utrujenega človeka je takoj skoval moje tre stopal gori in doli, poredkoma gledaje na naju. Potem je stražil Trofimuško, vršeč svojo dolžnost baš tako na tančno 1 da bil beg raz skale povsem nemogoč Tudi I J nama ni kazalo druzega vražnik izkoristi najino ) kajti bilo se je bati, da so spanje prisloni kakšne tanke droge na najino skalo, ter dospe do naju kot nepoznan i Scrao 136. Letnik LIX. gost No najina bojazen je bila odveč, sovražnik spal mirno vso noč ter niti jedenkrat ni poskusil kakega sovražnega -podjetja. Noč je bila dokaj topla in le radi vlažnosti puhteče iz reke sva se morala odeti s svojima plaščema. Ali ni bilo nama usojeno dolgo uživati dotičsn pokoj. Kratka poletna noč je minila bistreje od misli, in nasprotni steni, bila razsvetljena dokaj močno, kar je pričalo o dovolj široki odprtini, ali vsekakor se nisem sem se stisnil kar možno najtesneje Voda v studencu upal skočiti v ta podzemeljski tolmun, ne počakavši rudečkast ystök je že pričal o rojstvu novega dne, ko so najini neprijatelji jeli laziti iz svojih šotorov, zapustili šotore in odmolili po svojem so obredu Ko kleče in Ahmeta, kateri je slednjič težko sopel in stokaje stopil na ploščo, ter se hudoval po tatarski na najine so- 4 vražnike. „Nu ka primi me malo", sem dejal Ah metu, pre- proti vzhodu obrnjeni, p oprijeli so se spet dela. Odločilen jevši ga za roko in pogrezaje ni bila posebno topla. svoje telo v vedo, katera trenutek se je približal; drevo Trofimuškino je bilo čez polovico zasekano, drevesa ostalih malo manje že Po- Ko sem bil držan od Ahmeta. spuščal vedno glo beje in globeje, otipal sem stoje do vratu v vodi 1 na ložaj bil obupen. Bežati po suhem vsled mnogoštevil nega sovražnika ni bilo možno ; bramba na skali sicer ni bila sramotna, vender jßko sumljiva, ostal torej drugi izhod kakor — ni posled z nogama dno; tedaj sem, izpustivši Ahmetovo roko, vtaknil glavo v vodo in obrnivši obraz proti svetlobi, zagledal približno seženj od sebe široko svetlo ma- reka. Pa kako priti do nje? Spustiti se po gladki kamenitni steni ni bilo mogoče; skočiti naravnost v vodo tudi ni kazalo radi precej globokega rogo; vzd!gnivši glavo, sem razodel Ahmetu, bil videl, nekoliko zasopel in potem, storivši križ kar 1 sem vsplul obrežja in razven tega skakanje opczorilo sovražnika 1 proti svetlobi; čez nekaj sekund sem že bil na površju pc motela reke kaka dva sežnja od skale; za menoj a nama je trebalo čim bolj ko mogoče skrivoma pobeg iz vode Ahmetova glava in midva sva v največji pre niti. Jaz nisem vedel kaj ukreniti. Ali zdajci je moj pogled, brezcilno blodivši okoli, obvisel hipoma na jami, in brž mi je šinila v glavo misel kazoča se mi preje neumna, dospeti po' tej luknji v reko; pristopil sem vidnosti plavala k nasprotnemu bregu. Nisva še utegnila prepluti dvajset sežnjev, že je strašen tresk primoral naju ozreti se na skalo, in glejte kaj sva videla: skala, ravno kar služeča nama za ube- votlini m se ozrl vanjo; vctlina vodila navzdol ne žišče, je bila takorekoč pokopana pod gosto zeleno goro, povsem navpično, a se nagibala nekoliko proti reki, stene a po deblih d?eh obsežnih cedr, padših na skalo sta so bile roglaste, z iztopi in opadinami; globoko na dnu se je svetila žoltkasta voda. Ta okolnost me zelo plezala nostjo. izdajoč divje krike zmagoslavja, z opičjo pret z jedne strani Troška Rižak, a z druge iznenadila. kajti svetloba radi globine in ozkosti stu- jeden ujetnikov. Komaj sta stopila na ploščo, že so krike denca ni mogla od zgoraj prihajati v vodo, torej je svet- zmage zmenili viki jeze in zlobe. Pri prvem pogledu na Icba sevala od strani z reke, in zveza z reko ni bila osobito dolga. Razodel sem Ahmetu svoj načrt, '^n mi takoj pritrdil, kajti je izprevidel, da je to jedina pot najine rešitve. Ker so sovražniki delali čisto blizo, da katera sem bil' pozabil na skali; ali bila reko so zazrli najine glave na vodaem površju; toča ka^ menja se je vsula za nama; zdajci so se njima pridružile že ostale sile, ki so jele streljati na naju s samokresoma, že izven sva niso mogli videti najinega počenjanja sva torej vrhnjo obleko, zložila jo tako t na da skali, slekla vsakih strelov in bistre vode so naju nesle navzdol po Nesoča od toka sva videla, kako je sovražnik imela ne reki. kako podobo ležečega človeka, ter jo potisnila na kraj, splezal raz skale ter stekel navzdol po bregu v les 1 no na prizor sovražniku. Potem je treba'se odločiti na glavo- ta namera bila neizvršljiva na Volgi 1 poraslo 8 toli gf stim gozdom > rečno obrežje je bilo da je urno tekanje po pa njem bilo nemožno lomno in nevarno potovanje. Midva, vzrasla sva bila izurjena plovca tako, da se nisva bala vode, kaj bi bilo z nama, ako bi bila votlina, vezoča studenec z reko, za človeka preozka; pri tej misli sj se mi jeli obrnil pozornost na svojo osebo, katera mi je vzbudila lasje ježiti, sicer je bil to jedini izhod, in trebalo se ga žalostne misli; ves moj život je bil vsled gimnastičnega Pobegnivši konečno nadležnim sovražnikom sem je brez oklevanja poprijeti. Jaz sem zlezel prvi; prijevši potovanja poln vrask in ran zlasti so me bolele roke in napornega dela ter se z rokama za kraj ntudlenca in spustivši život v votlino. noge vse mišice so me skelele od otipal sem z nogama podporo za stopinje v studenčevih mi hotele odpovedati nadaljno službo. Tudi Ahmet, kakor stenah 9 razkoračil na vso moč nogi oprl se z rokama ob bilo videti, se ni počutil dosti bolje. In zares, najin položaj je bil obupen; radi čezmer- grmovje, prestavil znova nogi in na ta način nadaljeval na daljno plezanje; naposled ee mi je po neverjetnem nega telesnega napora so jele pešati moči v trenutku naporu .posrečilo čisto blizu vode stopiti na črevelj široko nevarnosti in naju hotele prepustiti ribam v živež. Pripluti ploščo; jedva sem se utrdil na nji, da bi se oddahnil na onkraj reke niti misliti ni bilo; vsako nepotrebno od naporne gimnastike, ko sta izpod mojih nog smuknile prizadevanje, storjeno z roko ali nogo, približalo cvileč dve mali živalici, ter poskakali v vodo, — naju — bili sta gotovo vidri, katerih je v obilnosti v vseh sibirskih rekah. Hipno nastavša tema od zgoraj in šum sta me je smrti. Prispeti na tostranski breg je bilo tudi jako težko. kajti pošteno sva nevarno bilo radi se že bila oddaljila, pa tudi Ni sovražnikovega zasledovanja. uverila 5 da mi Ahmet sledi in se spušča na me; jaz nama ostalo druzega, kakor ležati mirno na vodi ter se Letnik LIX. Stran 137» popolnoma udati v voljo Božjo. Pa tudi to ni bilo nevarno; pomočniku; le ta se podal v spremstvu desetih ko tropa galebov in tonovšic se je včasih zagnala tako nizko zakov v brlog najinih gostoljubnih gospodarjev, pa nana naju, da se je kazalo, kakor da so • hoteli izkljuvati mesto koče je našel samo kup oglja in pepela. Roparji oči 1 trebalo se je preobračati in pluti nekaj časa na so premenili brez sledu, odpeljavši s seboj vse. prsih. Ti gosti manevri so me toli upehali, da sem jel malo po malo gubiti zavest. Pomnim samo to, da jeden galebov tako nizko zagnal v mojo glavo, da sem Čez pet let sem bil povišan m sicer imenovan se instiktivno prevrnil na prsi in hotel plavati; ali zdajci so me zapustile moči in jel sem se pogrezovati ko sem mahoma začutil, da me nekdo drži za ramo; N-skim izpravnikom, in baš na dan mojega prihoda v N-sk, je bila v okrožju prijeta in pripeljana v mesto cela druhal „obcestnih vitezov", celih sedem mož, med prišel sem na površje in mučeno Ahmetovo lice. zagledal poleg sebe bledo, iz » Ujunači se gospod" glasom i n vidiš doli so ladje tt mi je rekel s hrmavim katerimi sem izpoznal vseh starih svojih znancev; li me niso hoteli poznati ali me v resnici niso več poznali, a čez nekaj dnij so bili odposlani dalje, v Sahalino, kjer so bili obsojeni celo življenje v ječo: več o njih nisem slišal. Pogledal sem naprej in zares zazrl kakih 300 ko- rakov pred nama nekaj domačinov, lovivši ribe v svojih lahkih izdolbenih čolnih. Pobral sem vse sile, pomolel nekoliko iz vode in kriknil; nekako bolestno ječanje se m m izvilo iz mojih prs namesto krika, no vender je bilo Osebne vesti. Zapovednik ljubljanske brigade, ge- uslišano, kajti videl sem, dasi motno obrnili proti nama . . . » da so se ljudje neralmajor go Ferdinand de S o mm al n je šel v pokoj. Zatem je pred mojimi očmi vse Okrajni glavar v Logatcu, g. Gustav Del Gott je šel v porumenelo; v tej prozrni žoltkosti je smuknilo nekaj pokoj in dobil tem povodom Franc Jožefov red. Občinski svet ljubljanski je imenoval konceptnega praktikanta gospoda rib ) stebla morskega mahu, v ušesih je zabučal strašen Frana Š vi gel j a mestnim koncipistom. hrup in vse je izginilo. Prebudil sem se ravno dva tedna po tem v svojem št. 77. gosp Anton Škr bi nc Stotnik pešpolka šel v pokoj.. kontrolor v Gorici gosp. Fran Leban je imenovan Poštni • V ^ ^ višjim poštnim oskrbnikom t Opatiji. Za višja poštna kontrolorja stanovanju v N., sredi svojih domačih, nahajajoč se ves v Trstu sta imenovana poštna kontrolorja H. pl. Carina in ta čas med življenjem in smrtjo, v grozni vročinski bo- Fr. Milost. lezni » vzročeni vsled fizičnega pretresa. Ko sem začel imenovana Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani sta Al. Hut in dr. Fr. Eller za finančna konci- premišljevati bivše dogodke. bile so poizvedovati o Ahmetovi usedi 9 prve želje, ali kmalu sem se bil moje pista. Vladn kancelist M. Kren je imenovan oficialom, umiril, ko sem ga zagledal zdravega in nepoškodovanega Bosizio je šel v pokoj. narednik pešpolka št. 97., gosp. Fran Jure a pa vladnim Okrajni glavar v Gorici, dvorni svetnik vit. Okrajni glavar v Sežani gosp. kancelistom. stopiti v mojo sobo. Prejevši od zdravnika dovoljenje govoriti, nisem pozabil izprašati Ahmeta o tem, kar ni bila ohranila najina pamet, in evo kaj sem čul od njega; dr. Peter Laharnar je imenovan deželnovladnim svetnikom v Črnoveih v Bukovini! Okrajni glavar v Celju, Ed- mund grof Attems pride za okr. glavarja v Gorico. po tem ko sem zavpil, sem izginil na dno. Ahmet me Cesarjeve podpore. cesarjeve zasebne blagajne zgrabil in plul nekaj časa z menoj, napenjajoč po slednje moči; med tem so se približali ribiči. Končno so tudi železne mišice Ahmetove jele pešati m on so dobili podpore: po 80 kron veteranski društvi v Kranjski gori in v Eatečah za napravo zastav, po 120 kron pa gasilni društvi v Dragi in v Kotu. Poročil se je profesor na ljubljanski realki, gosp. začel toniti ne izpustivši me iz rok. Na srečo so zdajci ^arol Pire, z gospdč. Berto Hengthalerjevo. dospeli ribiči in mu vrgli konec vrvi; on se je obesil nanjo in bil je potegnjen iz vode vlečoč za seboj mojo nezavestno telo. Bibiči so naju takoj zanesli koče in me z vsakimi sredstvi jeli oživljati. v svoje ali očes Občinske volitve v Ljubljani se bodo vršile meseca aprila in sicer iz III. razreda dne 22., iz II. razreda Napredna narodna stranka je odklonila vse predloge, mereöe na to, da bi se sklenil kompromis s katoliško, z nemško in s socijalno de- dne 24. in iz I. razreda dne 26. aprila. nisem hotel odpreti. Ahmetu se je bilo posrečilo ne mokratsko stranko. Shod naprednonarodnih zaupnikov je sklenil povsem resnično razložiti ribičem od kod sva prišla kandidirati poleg dosedanjih obč. svetnikov in na mesto in kam da se je nama vrniti. Oni so mu povedali ) da Klein, Komovc, Pavlin in Dejak železniškega magacinerja se nahajava sedemdeset vrst od bila ujeta celih štiriindvajset ur 9 a skala, na koji sva > znano sveto mesto Jos. Kendo za III. razred, odvetnika dr. za II. razred in lekarnarja gosp. Ubalda Jos. Ku š ar j a > za razred. Za drugi, še prosti mandat iz Trnkoczyja . razreda se na katerem, po mnenju tukajšnjih rojakov, prebiva bog določi kandidatom kateri uradnik. zla Limi, o čem pričuje s tulenjem vetra ob viharnem vremenu, kar pa očitno prihaja od tulenja veternega Surovinsko društvo črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani je otvorilo s 1. aprilom svojo proda- žvižganja v studencu. Izvedevši od Ahmeta o najinih do godkih razven so ribiči postali nama nenavadno prijazni in laskavega vsprejema » so se ponudili pripeljati jalno z usnjem in s Srevljarsko opravo. Prodajalna se nahaja v hiši lekarnarja Mayerja. Nova C. kr. poštna nabiraluica. C. kr. poštno naju nazaj v N., kar so tudi izpolnili popolnoma vestno. in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je z dnem aprilom t. Nadaljna dotična preiskava bila odprlo novo c. kr. poštno nabiralnico v Velikem Gabru v povezana mojemu političnem okraju litijskem. Stran 138. Letnik L1X. Iz ribiškega zavoda na Studencu pri Ljub Ijani se prične takoj oddajati mladice domačih postrvic. Deže- Ijanskega kolodvora 462 oseb V Ameriko je odpotovalo v meseca sušeu z ljub opravičeni kot posestniki ali najemniki v vodah, katere pred so primerne za postrvi, dobivajo mladice brezplačno. Oglasiti mladeniöev izpolnitvijo vojaške dolžnosti je Zaradi nameravanega izseljenja bilo aretovanih deset se pri 'okrajnem ribarskem odboru v Ljublj Novomeški vodovod. Deželni odbor dobil obvestilo, da je poljedelsko ministrstvo dovolilo, da se smejo dela pri Novomeškem vodovodu, dasi še ni dotični zakon da odobren takoj razpisati. Deželni odbor sklenil Led v aprilu. Iz Celovca se poroča, da vrbsko jezero v sredi še vedno zmrznjeno, in da črevelj debel. V veliki nevarnosti. Pri izkopavanju ondotno led kar neke jame dela takoj razpisati. Večerna gospodinjska šola. Pretečeni teden se mi je nudila prijetna prilika, ogledati si urejene prostore in pa nje koristno delovanje te šole. za vodovod v Mariboru zasula in Kenda do glave zemlj dva delavca Korela z velikim trudom rešili so jih smrti Velika množica ljudi, ki se je v hipu nabrala, bila je ogor Tu se uče dekleta brez čena radi malomarnega vsega, kar potrebuje slovenska gospodinj sicer: kuhati, snažiii prati likati šivati krpati in dr. Ker je pouk v priznano spretnih rokah izborni Slovenskim kvačkati, vezati so učni uspehi delih življenje. slabega nadzorstva pri vodovodnih vsled katerega bi bila dva vrla delavca skoraj izgubila Velika tatvina materam se najnujneje priporoča, naj poročali, da sta bili Mariji izmišljena. Pred dnevi smo Kernovi, prodajalki čre^ljev v porabijo to ugodno priliko svojim hčeram v korist Sedaj prostora še za štiri gojenke dor se želi okoristiti zglasi cesti je naj se Ljubljani, ukradeni dve hranilnični knjižici z vlogama po 2000 kron. Marija Kern je sama pri policiji naznanila tatvino. pri vodstvu „Večerne gospodinjske šole" na Eimski ^udi dve žepni uri in dve srečki sta jej bili ukradeni. Sedaj ob delavnikih od do ure zvečer. policija dognala, da je ta tatvina izmišljena. Ukradeni Solo nam zapirajo. Naučno ministrstvo s po pa hranilnični knjižici nista bili last Marije Kernove, marveč sebno naredbo zaukazalo, da se mora pri sprejemnih izpitih Marije Nosanove 'posestnice in krčmarice iz Gotenice v ko- v srednje šole na Kranjskem postopati z vso strogostjo V čevskem okraju, in je ta imela isti le spravljeni in shranjeni tem ko so lani nižje avstriiski srednješolski ravnatelj naj se zahteve pri sprejemnih skušnjah znižaj češ tirj ali, da se pri Kernovki. Marija Nosanova je hotela že večkrat imeti veliko preveč zahteva, odreja vlada pri nas, a samo da se mora še krožje postopati. Nadzornik Končnik je že pri nas. da Ali prihodnj leto na jih hoče preprečiti dosti prej z vso sigurnostjo povedal, državni gimnaziji ne bo paralelk. z zgoraj omenjeno ministrsko naredbo. Izgred v Gočah. Nj. knezoškofja milost ljubljanski gosp. knezoškot je vložil imedijatno vlogo na cesarja, s katero knjižici nazaj, a Marija Kernova se je izgovarjala, da ima deponirani v mestni hranilnici, in da jih ne more ven dobiti. Dne 16. sušca je Nosanova še jedenkrat odločno zahtevala knjižici nazaj, a tudi takrat zaman. Čez sedem dni potem, sta bili knjižici ukradeni, med časom, ko je / prosi naj se ustanovi sodno postopanj pri kuratu v Gročah na Vipavskem gosp. Ferjančiču in 21 Gočanom so bili toženi radi hudodelstva javnega nasilstva in goljufij bila Kernovka pri misijonu. Sedaj se je izkazalo, da je Marija Kern knjižici realizirala in dvignila okoli 3700 kron, katere je zase porabila. Marija Nosanova je bila z Marijo Kernovo znana in jej zaupala knjižici. To zaupljivost je drago plačala, kajti Marija Kernova je ves denar zapravila in nima sedaj ničesar. Policija je dala Marijo Kernovo pod ključ in jo poslala na Žabjek. Talijo za rešitev življenja je podelila deželna Broda v krškem za vlada posestnika sinu Ivanu Dolmaviču iz okraju v znesku 52 kron 50 vin., ker je z nevarnostjo lastno življenje rešil iz vode Antona Zaletala iz Grrčareve vasi. v Občinske volitve v Soštajnu. Nemška stranka se občinskih volitev ni upala udeležiti, vsled česar so bili Zakonska drama. V Modlingu pri Dunaju je živela 30 let stara Marija Halada, ki je bila ločena od svojega 451etnega soproga, tvorniškega delavca. Bila je kuharica v hiši zdravnika Pollaka. Ko je te dni šla iz hiše, jo je čakal slovenski kandidatje v vseh treh razredih soglasno izvoljeni. Suspendiran uradnik. Poštni asistent A. Balio gh v Celji bil je od službe suspendiran, ker je s prodajo znamk tako spretno manipuliral, da ni bilo naposled ne znamk in ne denarja. Naša nervozna doba, ki jej tolikaj očitajo kot taki, venderle tudi sama po sebi proizvaja pomočke, da obla- Nato je njen mož ter nanjo dvakrat z revolverjem ustrelil, ustrelil še sebe. Marija Halada je težko «ranjena. Nesreča na Reki, Poleg Eeke, na obali mej Eeko in Volosko so napravili plavajoči „Dock", vrsta splavi, katera utone, kadar se napolni vode in potem, ko se izprazni voda, splava in dvigne parnik ali ladijo, koja potrebuje popravkov. dni rabili za izdržanje parnika Dva taka n docka" so te žuje izmučno drevenje in vrvenje za zaslužkom s skrbnejšo hranitvijo. pospešuje zdravje ter tako ljudstvu zvišuje občno blaginjo in moč. Tem pomočkom treba najprej prištevati Kathreinerjevo-Kneippovo sladno kavo. Ta se je v zdravstvenem oziru izkazala za jako blagodejno primes zrnati kavi; obenem pa omogočuje ob istih troških uporabo boljevrstne pijače, s čimur se bistveno poplemenituje ukus vsakdanje kavine pijače. Kjer pa je treba gledati na večji prihranek, daje Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava tudi brez zrnate kave prijetno, jako prijajočo pijačo. Sama na sebi ima namreč ukus zrnate kave, ki jej ga po Kathreinerjevem izdelnem načinu daje izvleček iz kavine rastline. Lahko prebavna je, krvotvorna in redilna; v obče jo zdravniki priporočajo ženskam in otrokom, takisto onim, ki jim je sploh prepovedana zrnata kava. Nobena gospodinja in mati naj ne odlaša več, uporabljati fo pristno rodbinsko kavo; samo pazi naj pri nakupovanju natančno na „Fiume", kateremu so morali popravljati dno. Naenkrat, ko so ljudje na parniku delali, se je isti začel majati, stolpi škripati in parnik se je zvrnil najprej na jeden bok, nato pa na drug. Delavci in moštvo so začeli skakati v morje in se tako rešili skoro vsi, razun pet oseb, katere so bile poškodovane. Nesreča se je zgodila radi tega, ker menda splavi niso bile dosti močne in niso mogle obdržati težo parnika in so pod njim utonile. Parnik je poškodovan, ker se je z bokom zaletel v železni „dock." Jeden „dock" so iz morja izvlekli, med tem ko je drugi nekoliko večji še na dnu in je najbrže do polovice razklan. Ruski general zgorel. Načelnik asurijske železnice v Aziji, general Keller pri nadzorovanju železnice na do sedaj nepojasnjeni način med postajama Barnovsk in Nikol-sßoje zgorel. i Zemlja se udira v občini Domanin, ne daleč od izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp" in imenom Uhar. Središča. Tri hiše so se že podrle, sedem pa se jih „Kathreiner. tt menda še bo. Posestniki hiš so sami reveži. LetDik LIX. Stran 139. Nevedoma je ubila svojega moža. V Holiču, zdravnik hoöem biti, a nikomur ne bodem nič računal." Samo (Djitranka župaoija) je prišel v neko hišo tujec, ki je prosil 20 deČkovr hoče biti časnikarjev. Znamenito je, da ne jeden prenočišča. Prej pa je prosil ženo, naj mu spravi zavoj, ki dečkov ni želel biti kralj Da pa ljubijo ta mlada srca svojo ga je imel sabo. Ko je spal, je pogledala žena zavoj ter vi- francosko domovino dokazuje dejstvo, da izmed 1650 odgo- dela, da je poln bankovcev. lakomnosti ga je v spanju s vorov je bilo samo 28 tacih, ki hoteli zapustiti svojo sekiro ubila. Ko pa je hotela truplo skriti, je videla, da je domovino. ubila svojega moža. se je vrnil iz Amerike. Česa francoska mladina ne sme zvedeti. Strašna rodbinska drama. V Palermu se je pri- Francoski učni minister je ukazal, da noben francoski profesor petila grozna nesreča. V drugem nadstropju palače Rizzuti je ne sme predavati razvoja zgodovine dalje, nego do 1. 1875. živela rodbina vdove Alvia: mati, troje hčerk in dva sina. dino zgodovina. Eden njiju, Alfonz, 23 let star, ki je radi zavratnega umora prebil že petletno jeČo, se je s sestrami spri ter ustrelil nato politični škandali, vedne izpremembe ministrstev, razne Mac Mahonom in z uvedenjem konstitucije se neha za mla- same intrige, Kar se je pozneje zgodilo afere svojo sestro Marijo in njenega zaročnika. Nato je ustrelil še vse to naj bo mladini prikrito, ker iz tega se baš ne drugo sestro Gastanello. Tretjo sestro je hotel tudi umoriti, more navzeti patrijotizma. Ker Francozi tudi zgodovino bur- dvakrat je ustrelil nanjo 1 a )e ni zadel. Tedaj mati ter dejala sinu: „Ustreli Se mene!" Sin pa je odgovoril: Tebe ne, mati!" ter ustrelil sebe samega. Morilčev oče je enostranski. je pritekla bonskih kraljev jako površno in tendencijozno poučujejo, je pač umljivo, da je pouk v zgodovini na Francoskem jako slab in umrl lani v blaznici, zato tudi morilec bržčas ni bil duševno popolnoma zdrav. Dobro srce kraljice Henrijete. Nedavno i vozil dvorni voz belgijske kralj \ a pO" Henrijete nekega delavca Pošto premagal. Na izreden način je nožar She- Kraljica takoj topila z voza ter ukazala prepeljati reveža ffieldski, neki Graves, prisilil ondotno pošto, da mu je redno v bolnišnico, kamor je kraljica sama opetovano poslala vprašat dostavljala došle pošiljatve. Ko vse pritožbe in reklamacije kako mu je. Nesrečnež pa je venderle umrl vsled česar je niso nič izdale, sklenil si je pomagati s silo. Dne 28 febr kraljica silno razburj žalostna. Družini tega nesrečnega je mobilizoval vso svoje armado, 200 svojih uslužbencev, vsa- delavca pa je kraljica darovala sedaj 40.000 frankov kemu izročil večje število poštnih zavojev z nožmi in jedna Skrivnosti harema. Sedanji turški sultan Abdul kimi izdelki na svoje naročnike, stopil na Čelo tej armadi Hamid ima približno 300 žen. Otrok pa ima samo trinajst ter jo vodil naravnost na poštni urad. Celi dan so imeli poštni Kadar se ene ali druge naveliča, daruje jo kakemu ojih uslužbenci opravka čez glavo in še niso prišle na vrsto druge spremljevalcev m ministrov. Vender pa morajo te darovane š stranke 80 že pretile s splošnim uporom Se pozno na veČer so prišli na vrsto vsi Gravesovi uslužbenci, in poštni uradniki so bili rešeni neumornega dela Toda še žene semtertje kedaj obiskati Sultana politične skrivnosti ali spletke da mu povedo razne so novih mož jih izvedele od svojih tem misli priti Sultan na sled veakteri zaroti. huj pride naslednji dan 1 marca so že na vse zgodaj vsi ki bi se pričela proti njemu, ker zelo nezaupljiv, povBodi Gravesovi uslužbenci okupirali poštne prostore. Vsak usluž- vidi samo tajne sovražnike. Zatorej je tudi prepovedano vsem benec je oborožen z veliko vrečo drobiža zahteval, ko je prišel ženam Sultanovim, rabiti kaka sredstva za večanje lepote ali na to znamko za dva beliča. Ko je dobil, kar je želel, ohranj mladosti, ker se Sultan boji, da bi ga ali druga vstopil se je za ostale svoje tovariše in tako čakal, da pride s kakim takim sredstvom morda zastrupila: Sultan ima jako zopet n^ vrsto. Vse to se je ponavljalo do opoludne Za kre- težko in neprijetno življ ker noč in dan trepeta zanj, in pila so skrbele naročene marketenderce, za red pa policij je morala pred vsem zadržavati ostalo občinstvo, ki ni ni- ne zaupa niti najbližjemu prijatelju. Pasja taksa. Na Grškem so vpeljali pred kratkim kakor moglo na vrsto. Opoludne prosi poštar premirja in se davek za pse. Ljudstvo je bilo zaradi tega zelo hudo in ni v to svrho sam poda k Gravesu, a to ga ne mara poslušati, naznanjalo strojih psov. Zato je vlada zaukazala, naj se naj- in ne dovoli počitka poštnim uslužbencem, kakor tudi ne, da strožj postopa proti vsakemu ki utaj druge stranke prišle na vrsto Poštar poskusil vsa mo- za psi in izvohali, da med onimi goča sredstva, posvetoval se s svojimi predstojniki, a vse je tudi kralj. Njegovi služabniki i psa. Vohali so povsod niso plačali pasje takse, aaznanili kraljevih štirih zaman: moral je kapitulirati. Sklenil se mir in poštar moral slovesno obljubit da se nadalje Graves ne bo več Jako razšir- psičkov. Tako je tudi kralj plačal kazen. Pametna sodba predsednika Krügerja farmovca se prepirata radi delitve nekega zemljišča, razsodnikom izvolita v tem prepiru predsednika Krügerj mogel pritoževati nad poštno upravo. Kaj žele postati francoski otroci. jeni francoski list stavil je učencem in učenkam nižjih šol pušeč iz svoje pipe, mirno posluša oba prepirlj vpiašanje, kaj žele postati. Od 442 deklic želelo jih postati samostojnim, 143 želelo je biti učiteljice. . Dva Svojim a, ki Nakrat 250 ju Krüger prekine in pravi tožitelju: „Eazdeli zemljišče v 17 doktorice dva dela. kakor se tebi zdi najbolj pravično Ti pa pravi zdravilstva, 15 hoče jih biti odvetnice, 28 jih veseli slikarstvo Krüger drugemu, „vzemi od obeh delov onega 1 se ti zdi 30 godbena umetnost jih želi biti pisateljice in samo tri najbolj primeren." Bolje bi Krüger ne bil mogel razsoditi hočejo biti igralke. Drugih 50 je zopet hotelo biti šivilj pe Prvi je razdelil zemljišče kar možno natančno, ker se je bal rice itd. Ostale pa niso vedele želeti drugega, kakor da bi bile da bi mu nasprotnik ne vzel večjega dela to, kar so njih mamice, in da bi Od 1560 dečkov izrazila in utemeljevali so to je večina želj kar znajo one. Orjaški par San Franciscu v Ameriki je na ti dečki svoje želje da bi postali vojaki meščen kot mestni stražar orjaški Hrvat V. Bakulic, rojen v z raznimi motivi. Dalmaciji. Velik in močan je tako, da vzbuja povsodi pozor- Tako na primer jeden pravi, da kadar čuje Vojaško godbo, je nost, ker meri skoraj sedem čevljev v visočino in tehta okoli ves srečen. Drugi zopet hoče biti vojak, ker je močan in se 300 funtov. Pred nekaj tedni podal se je domov v Spljet v nikogar ne boji, tretji je dejal, da zato, ker je vojaška uni- Dalmacijo, da obišče svoje stariSe in sprehajajoč se po mestu forma jako lepa, in dale po strani kakor sedaj ! 232 dečkov želelo je biti zem- lepoti jako všeč. Premišljeval ni vprašati prijateljice njegove sestre ga ne bodo gle- naletel na devojko, ki mu je bila po telesni jakosti in izredni hotela kot Ijemerci da zidali kateremi jeden pravi železnice, 105 žele biti poljedelci Ako živel v se ojak, tako pa hočem biti tako dober Bonaparte, hotel med biti njegova žena iti ž njim nazaj v Ameriko. Devojki je ugajal orjaški mladenič, kateri je njo v velikosti še malo nadkriljeval vinogradnik, kakor je in kmalu sta se srečna zaročenca vračala v svoj novi dom v moj oče Dalj jih hoče biti 68 slikarje\t, 98 trgovcev San Francisco. Ko sta v San Francisco izstopila iz parnika 93 zdravnikov itd. Jeden bodočih zdravnikov pravi: „Dober obrnila sta takoj pozornost vseh posebno časnikarski Stran 140, Letnik LIX. i ■ * • > - poročevalci so ju obkolili, da zvedo, kedo sta in odkod. Seveda je umevno, da so snov porabili na vse naöine in pretiravali o orjaškem paru, kakor tudi, da je Spljet italijansko mesto, da je ona Italijanka in se mož ž njo more samo po tolmaču razgovarjati itd. Vožnja upravnega sodnika. V Ameriki je okoliš upravnega sodnika vsake države razdeljen na sodne okraje, kojim načeljuje marSal. Kadar potuje upravni sodnik po svojih krajih, je navada, da skrbi maršal za njegovo ugodnost, hotelih plača račune, preskrbuje vozove itd. Tudi upravni sodnik Brewer je bil vajen podobnih ugodnosti. Zadnjič je potoval po okraju, ki je dobil novega maršala. Temu brzojavi, naj ga Loterijske srečke v Brnu dne aprila t. 75, 39, 70, 40 76. Na Dunaji dne 30. marcija t. 58, 73, 47, 15, 54 V Gradci dne 30. marcija t. 1.: 33, 31, 87, 68, 22. pričakuje z vozom. To se je zgodilo, in upravni sodnik je zadovoljno zopet odpotoval. Nekoliko manj je bil zadovoljen, ko je prejel račun za voz. Ogorčen vrne račun z opombo, da naj se zaračuni med državne stroške. A maršal mu odgovori, da justično ministrstvo računa ni sprejelo, ker o vozovih upravnega sodnika ni nobenega predpisa. Hočeš, nočeš, moral sodnik račun poravnati, toda maršala je obvestil, naj vpraša svoje tovariše, kako narede, da mu voz preskrbe, ne da bi ga plačal. Ko se je po opravkih zopet pripeljal v oni kraj, ga je ljubko iznenadilo, ko ga je pred kolodvorom čakal zamoreio osebe vsakega stanu na vsakem zgube kraju gotovo in pošteno brez kapitala in 5 zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk maršal z vozom. „No", vpraša, n ali ste zvedeli, kako vaši Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher 5 tovariši voz zaračunajo?" Na pritrjevalni odgovor vpraša: „No, kako pa narede?" „Na prav lahek način: voz se zaračuni v razpredelku „vožnja zločincev", tako ga morajo plačati". Iz česa je človeško telo? Učenjaki so izračunali, da sestoji telo blizu 70 kg težkega Človeka iz 44 kg kisika. Deutsche Gasse 8 Budapest 10) vodika. 1 72 dušika, O 8 % klora, 1 fluora 12 kg ogljika, O 785 kg fosforja, 0 1 kg žvepla, 1 75 kg apna, 1-75 kg kalija, 0*08 kg natrija, 5*05 kg magnezija in O 045 kg železa. Vsa navedena množina naštetih snovij pa reprezentuje vrednost 78.000 K. Tako računajo matematiki. Tržne cene. rž V Ljubljani dne 7.30 h, ječmen aprila 1901. Pšenica oves JX 7 20 proso 7 turš^ica 6.50 leča 11 8.50 ajda 6.50 h, . fižol 9.50 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. L>Vi>ViW % J Tiskarna kamenotiskarna 1 Ljubljani št 12 izdeluje vsa tiskarska dela najkrajšem času in jako nizkih cenah Posebno se priporoča za tisek knjig brošur diplomov, trgOTskih pisem, računoT. kuYertoY, raznih tabelaričnih del itd. itd. Tiskarna najnovejšimi črkami, okraski in stroji preskrbljena more vsem zahtevam popoluoma UStreČi. CAYÜ. [(oiJiloUifoU üU^OIJifOfJiM Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki