V Ljubljani, dne 7. junija 1928
Dneva kmetske demokracije
Leto IV.
23. štev.
Stari Slovani so bili pastirfl ki tudi s kmetijstvom so se pričeli baviti že pred davnimi leti. Usoda pa je hotela, da so bih podjar-mljeni od tujih bojevniških narodov in bili prisiljeni ukloniti se njihovi volji. Deloma so se lahko bavili še nadalje s poljedelstvom, v glavnem pa so morali služiti svojim gospodarjem. Šele tekom let so si pridobili toliko svobode, da so si lahko izbirali prostovoljni poklic. Skoraj vsi Sloveni, južni kakor severni, so živeli v krajih, kjer so bili navezam na obdelovanje zemlje, katero so zelo ljubili. Postali so poljedelci Ali tudi kot taki so bili še vedno mnogo let tlačani tuje gospode. V Rusiji so kmeta zapostavljali lastni vladarji, v Srbiji je sužnil kmeta Turek. Pripadniki Avstro-Ogrske pa so bili zapostavljeni od drugih narodnosti — od Nemcev in Madžarov. Nekoliko so se ztooljšale razmere našim prednikom po 1. 1848. AH vendar še do zadnjih let pred svetovno vojno, so smatrali kmetski stan kot nekako podrejen drugim stanovom. —
Medtem ko so se organizirali že razni drugi sloji	Sprevod in stanovi in si pridobili svoje stanovske pravice, se kmet še ni zavedal, odnosno ni povdarjal svoje stanovske važnosti, češ, da je baš on glavni redilec sveta, da je kmetski stan tisti, ki pridobiva hrano ostalim stanovom. Šele v novi dobi, po končani svetovni vojni, s katero je bilo izvršeno tudi naše popolno osvobojenje, prihaja slovanski kmet na plan, zahtevajoč svoje, po vseh zakonih mu pripadajoče pravice. Do sedanje dobe so našega kmeta ovirali razni verski in drugi predsodki, ali odkar je zavel med našimi oratarji napredni narodni duh, od takrat pa so padle vse ovire, ki so mu bile na potu pri borbi do njegovih stanovskih pravic.
Še bolj kakor pri nas,	.Velika množica
pa se bojuje kmetski stan
za svoje stanovske pravice v naši posestrimi Češkoslovaški. — Baš radi tega so se letos zbrali v Pragi zastopniki vseh srednje evropskih držav, kjer so sklenili važno mednarodno kmetsko zvezo. V dneh od 15. do 20. maja so prihiteli Franoozi, Angleži, Holandci, Rumuni, Estonci, Nemci, Bolgari in Jugosloveni na velik in važen
sestanek v Prago, kjer so obravnavali važna kmetska vprašanja in si določili važne smernice za bodoče skupno delovanje v svetovni politiki. Najprisrčnejše je bik) seveda razpoloženje med Čeboslovaki in pa Jugosloveni, ki so se udeležili dni kmetske demokracije pod vodstvom poslanca Štefana Radiča.
Vsa Praga je bila v zastavah. Kmetje so prihajali iz vse država,
Iz oddaljenejših krajev so dospeli okrašeni vlaki vsi polni narodno zavednega kmetskega ljudstva, okoliški kmetje pa po večini na vozovih.
V dneh praznovanja kmetske demokracije je bilo videti v stari slavni Pragi nebroj najpestrejšiH narodnih noš, tako domačih iz Češkoslovaške kakor tudi iz drugih krajev« Prav posebno so se postavili Hrvatje, ki so bili pre* cej številno zastopani.
Glavno zborovanje se je vršilo 16. maja v veliki sejni dvorani Češkoslovaške akademije, katerem a je predsedoval minister dr. M. Hodža.
Jugosloveni pa so bili tudi v avdijenci pri pred-narodnih noS.	sedniku Masaryku in sicec
en Slovenec, en Srb in ea Hrvat. Slovence je zastopal bivS minister Pucelj. Pa tudi veliki češki državnik minister dr. Hodža j« sprejel zastopnike naroči a, Veliki dnevi bodo ostali vsem pose trnkom v neminljivem spiminu. Gotovo pa bodo iodili tudi lepe uspehe, kajti t.tko močna zveza kakor >c zve/, a kmetske demokracij i, v; kateri so zastopani sposobni možje, kot zastopniki najvažnejšega stanu, bodo zahtevaii stvari ki bodo v dobrobit celokupnega človeča.isrva. Njiho-• va važna naloga je boi iti se proti črnemu nazad^a-štvu, škodljivemu veleka-pitalizmu, ki skaša izsesavati vse sloje, kakor tud{ nezdravemu komunizmu* Vse to je kmečkemu živ-pozdravlja sprevod.	ljU in vsej človeški družbi
v kvar, zato se vse kmečko ljudstvo krepko bori za kmečko demokracijo, ki povsod — tudi drugje v svetu — hitro napreduje. V naši kraljevini je ideja kmečke demokracije na pohodu in končni uspeh gotovo ne izostane, ker se naše kmečko ljudstvo zna boriti za svoje pravice, ki mu y narodni državi gredo.
t Pro*»or Henrik Podkrajfiek ie bfl rojen L 1858. t Ljubljani, kjer »e doJooočai tudi učite-BUČ«. Kasneje Je bil kot moren učitelj ▼ Ra-dovtfd. t Kranju in Borovnici L. 19ia je dobil m svoe zaslužno delovanje naslov profesorja. Zadnja leta pred apOkaHtvUo pa j* poučeval na srednji tehnični k>8 v Ljubljani Pokojnik je spisal tudi reč poučnih faagc. Zaslužnemu možu bodi lahka zenrijical
Anton Perjatdi, sodni oficijal ln naS pristaS
v pokoju, je kljub lainski hudi bolezni, ki jo' le srečno prestal, praznoval te dni 871etnica
Zgoraj v sredini:
t Radosiav Aga-
tonovič, podpredsednik narodne skupščine, je v najlepši rooški dobi podlegel kratki bolezm. Kako zelo je bili priljubljen, Je pokazalo veličastno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Levo: Novi blejski most, ki bo ietos dograjen, bo gotovo primeren krasni pokrajini, kjer se aa-haia. Poleg provt-Koričntl most, katerega so postarviM, ko je Sava odnesla starega.
Desno:
Spomenik padlim vojakom i v Lesk o v cu pri Krškem i

Henij»u.iMuiln )etak>, ki se je raifcflo Ia zgorelo. Kako* vklima, mtek po iscaSm ie si papotoocm vama,
Avtobus družbe Tapred, kakršne namerava nabaviti ljubljanska občina za
promet po mestu in okolici
Desno: Mlada plavalka Suzana Cemus je zmagata v Pariza na plavaW tekmi. Prerokujejo ji, da postane prvakinja svetovnih plavalk
L B. Mary, ki potuje kljub svoji starost 60 tat po Befelji ter tekmuje med feabrafL Odaesd je nebroj xasg.
Udeleženci 13. tečaja orožniške podoflclrske šole v Kamenicl v Srbiji, ki so
po večini Slovenci
Hrmnjj s ^tnm katfio j« Izumil neki Danec In se baje pray
' dobro obae&e
Današnja najdrznejša svetovna letalca kapeiam Wilkins 0) in poročnik Eye4soo (2) potetata v severne kraje proučeval toanotafe vremenske raamere, ki so veMca ovira letalstva, kar eta todl sama pri potetu preko najsevernejših ledenih puščav dovolj občutila.

Zadnja slika generala Nobfle f Kingsbayu na Sptzbergih, preden je nastopil svoj zadnji po-llet, najbrž — v večnost
.....---'i i-"-V"-• -	... .	. »-	.C- i - >
^ -	.	—/ v-.>• ' ./	g ——/

Levo:
Največja trgovska hiša na svetu, ki jo bodo gradili v Cikagu y Ameriki.