LETO I

FEBRUAR 1962

ST. 2

Pravilniki
na rešetu

Na zadnji seji plenuma Občin¬
skega sindikalnega sveta Cerkni¬
ca so pregledali uspehe in ne¬
uspehe sindikalnih podružnic pri
sprejemanju pravilnikov in nji¬
hovo vsebino. Ugotovili so, da so
bili kljub nekaterim pomanjklji¬
vostim doseženi vidni uspehi, ker
vsebujejo pravilniki nove oblike
nagrajevanja in delitve dohodka.
Ekonomske enote dobivajo vedno
popolnješo obliko. Na plenumu so
opozorili na to, da nekatera pod¬
jetja niso posvečala dovolj po¬
zornosti izdelavi in kvalitetnemu
sestavu pravilnikov. Od 26 orga¬
nizacij je sestavilo pravilnike do
sedaj 23 gospodarskih organizacij.

Iz poročila in diskusije povze¬
mamo bistvene ugotovitve in za-
pažanja.

V podjetju Gostinstvo Loška
dolina, Mizarstvo Stari trg in v
kmetijskih zadrugah Cerknica,
Begunje, Nova vas ter Unec, so
bila tolmačenja novih pravilnikov
dokaj skopa. Izrazit primer ne¬
pravilnega odnosa vodilnih usluž¬
bencev do kolektiva podjetja z
ozirom na sestavljanje pravilni¬
kov, pa se je pokazalo v gostin¬
skem podjetju »Lovec« na Rake¬
ku. Odraz nepravilnih odnosov
upravnika do kolektiva se kaže v
zapostavljanju delavskega samo¬
upravljanja. Kolektiv podjetja ni
seznanjen z novim pravilnikom o
delitvi čistega dohodka, ker pra¬
vilnik o delitvi osebnih dohodkov
še ni sestavljen. Pravilnik o de¬
litvi čistega dohodka so sestavili
le vodilni uslužbenci in niso o

njem razpravljali na delavskem
svetu. Kljub temu nosi pravilnik
datum potrditve 15 . dec. 1961
s pravilnimi podpisi vodilnih oseb
v podjetju. Na plenumu so obso¬
dili taka početja, ki prav gotovo
kolektivu podjetja »Lovec« niso
v ponos.

V podjetju »Kovinoplastika«
Lož so pravilniki še vedno v raz¬

pravi. Čakali so na strokovnjake,
da jim organizacijsko uredijo pod¬
jetje, to pa je sestavljanje pra¬
vilnikov precej zavrlo. Podobno
stanje je tudi v podjetju Čevljar¬
stvo Cerknica, največ po krivdi
ObLO Cerknica, ki ni izdal pra¬
vočasno odločbe o tem, katere or¬
ganizacije morajo izdelati pravil¬
nike. Grajali so nepravilen odnos

kolektiva Kmetijske zadruge Sta¬
ri trg, ki daje nepravilne podatke
Občinskemu sindikalnemu svetu o
poteku sprejemanja pravilnikov.
Ti namreč niso bili pravočasno iz¬
delani.

Pozitivno so ocenili delovanje
ekonomskih enot in sindikalnih
podružnic pri sprejemanju pravil¬
nikov v tovarnah »Brest« Cerk¬

nica. Kot negativno pa premajhno
navezovanje posameznih služb di¬
rekcije na poslovne enote glede
na vložena osnovna in obratna
sredstva. V razpravi so ugotovili,
da so najbolje sestavili pravilnike
in razpravljali o njih v podjetju
»Škocjan« Rakek, kjer je potekala
razprava in sprejemanje pravilni¬
kov pravilno.

Na podlagi teh ocen in predvi¬
devanj o pravilnikih, ki pa še niso
analizirana za vsa podjetja, so
sprejeli več sklepov. Med drugim
so sklenili: bolje kadrovsko utrdi¬
ti sindikalne podružnice in orga¬
nizirati intenzivnejše delo samega
Občinskega sindikalnega sveta, ki
se bo moralo v prihodnje odra¬
žati tudi pri razpravi o delitvi

v tem letu

dohodka v javnih službah, zlasti
v prosveti. Sklenili so, da morajo
sindikalne podružnice takoj začeti
s tem delom, da bo sleherni proiz¬
vajalec vedel kako se dnevno in
mesečno formirajo njihovi osebni
dohodki, hkrati morajo videti vi¬
šino dajatev, ki jih podjetje daje
družbi.

TB-Dim

Na prvi seji Občinskega sindikalnega sveta

Končane so konference krajevnih organizacij SZDL

Od 11. do 21. januarja so bile
v naši komuni delovne konferen¬
ce krajevnih organizacij SZDL,
na katere so se krajevni odbori
dobro pripravili. V ta namen je
bilo sklicanih več sektorskih po¬
svetovanj, kjer so se skupno s
predstavniki občinskega odbora
SZDL dogovorili, o čem bodo na
konferencah razpravljali kot o
najnujnejšem, o tem kakšen je
kadrovski sestav odborov in pre¬
gledali predloge kandidatov za
okrajno konferenco SZDL.

Na konferencah so člani SZDL
govorili o najbolj perečih družbe-
no-političnih in komunalnih vpra¬
šanjih komune ter o nalogah or¬
ganizacije SZDL pri reševanju
teh vprašanj. V večini primerov
so krajevni odbori SZDL našli
svoje mesto, spoznali so, da na
področju krajevne samouprave
urejalo vsa, za vsakdanje življe¬

nje prebivalcev važna vprašanja
povsem samostojno. Občani so
bili mnenja, naj jim krajevni od¬
bor SZDL omogoči spoznati tudi
politiko komune, okraja itd. Po¬
sebno sedaj, ob združitvi komun
Cerknica in Loška dolina občane
zanima, kako se bodo urejala raz¬
na vprašanja, ki so važna za
skupno področje. Da bodo občani
lahko stalno in poglobljeno vpli¬
vali na vsa področja družbenega
življenja, so imenovali več sekcij
kot obliko dela, s katero bodo
skušali rešiti nekatera gospodar¬
ska, komunalna in druga vpraša¬
nja.

Čeprav so bili pred kratkim
zbori volilcev o vprašanjih šolstva
so nekatere krajevne organizaci¬
je ta problem ponovno obravna¬
vale. Tako so v Novi vasi sprejeli
sklep o ustanovitvi sekcije za šol¬
stvo, ki bo prevzela akcijo za po¬

pravilo šole v letošnjem letu. V
ta namen bodo pričeli zbirati
sredstva med prebivalstvom in
gospodarskimi organizacijami na
Bloški planoti. Načrti za popravi¬
lo so že v zaključnem obdobju iz¬
delave. Enako je tudi v Graho¬
vem, kjer so že imenovali tričlan¬
ski gradbeni odbor in imajo del
sredstev že zbranih. Opozorili so,
da je uspešnost akcije odvisna od
prizadevnosti vsega prebivalstva,
predvsem pa članov SZDL. Naj¬
več konferenc krajevnih organi¬
zacij SZDL je obravnavalo na-
daljni razvoj kmetijstva v komu¬
ni, predvsem na njihovem pod¬
ročju ter vlogo SZDL pri reševa¬
nju problemov, ki spremljajo raz¬
voj socialističnih odnosov v tej
veji gospodarstva. Občane zani¬
ma, kakšno bo poslovanje nove,
združene zadruge v Cerknici. V
Loški dolini pa naj bi čimprej na¬

pravili prve korake za združitev
Kmetijske zadruge Loška dolina
z obratom Kmetijskega posestva
Barje. Vse konference so ugotav¬
ljale premajhno sodelovanje s
kmetijskimi zadrugami in pripo¬
ročale, naj bi ustanovili sekcije
za kmetijstvo, kjer bi kmetijski
strokovnjaki vodili razgovore z
občani in tako s skupnimi močmi
prispevali k uspešnemu razvoju
socialističnih oblik kmetijske pro¬
izvodnje. Odlično si je treba pri¬
zadevati za izpolnitev plana aron¬
dacije, predvsem v zadružni Kme¬
tijski zadrugi Cerknica. Skupno
bo nujno treba vplivati tudi na
stare ljudi, ki imajo v posesti
zemljo in gozdove, za delo pa so
nezmožni, da bodo dali vse sku¬
paj v zakup kmetijski zadrugi,
ona pa jim bo dajala mesečno
priznavalnino za preživljanje.

(Nadaljevanje na 2. strani!

©

GLAS NOTRANJSKE

Potrebe so narekovale združitev

Končane so konference
kraj. organizacij SZDL

(Nadaljevanje s 1. strani)

Nekatere konference so obrav¬
navale delavsko in družbeno sa¬
moupravljanje. Predvsem v Sta¬
rem trgu so poudarili vlogo pro¬
izvajalca v novem komunalnem
sistemu. Zal pa je bila udeležba
ravno teh, predvsem mladih pro¬
izvajalcev, ki so šele pred nekaj
leti dobili zaposlitev v novo raz¬
vijajoči se kovinski industriji, ze¬
lo skromna. Podobno je bilo z
udeležbo mladih tudi na Rakeku,
kjer so razpravljali predvsem o
kulturnem in družbenem življe¬
nju. Edini so si bili v tem, da
bodo v perspektivi zgradili telo¬
vadnico in Kulturni dom ter se
dogovorili o akciji za zbiranje po¬
trebnih sredstev.

Vprašanje dela sekcij in stano¬
vanjske skupnosti, je najbolj pri¬
šlo do izraza na konferenci v
Cerknici. Poudarili so vlogo sta¬
novanjske skupnosti, ki že oprav¬
lja gotove usluge, potrebe pa zah¬
tevajo, da bi oblike te dejavnosti
še okrepili.

Vse večja zaposlitev žena kaže
potrebo po razvijanju in krepitvi
otroških varstvenih ustanov po
posameznih krajih. V Iga vasi bo
krajevni odbor SZDL napravil
analizo po vaseh, s katero bodo
ugotovili potrebe in možnosti za
ustanovitve otroških vrtcev in
raznih sekcij za komunalno de¬
javnost, olepšavo krajev itd.

Mnogo je bilo še vprašanj, ki
kažejo na to, da se občani zanje
zanimajo in imajo voljo do dela,
saj so spoznali, da sami urejajo
svoje probleme. Vodovod kot naj¬
nujnejši komunalni problem je
bil predmet razprave na marsika¬
teri krajevni konferenci, prav ta¬
ko ceste, kanali itd. Povsod se je
pokazala potreba po krepitvi sa¬
moupravnih organov od delav¬
skih svetov, šolskih odborov,
upravnih odborov, občinskih druž¬
benih skladov do krajevnih odbo¬
rov, ki morajo nujno krepiti ma¬
terialne osnove, da bodo imeli
čimveč sredstev, s katerimi bodo
krajevne skupnosti razpolagale.
Težave so v tem, da teritorialna
razdelitev krajevnih organizacij
SZDL ne sovpada z razdelitvijo
krajevnih odborov. Tako je samo
na področju krajevne organizaci¬
je SZDL Iga vas sedem krajevnih
odborov, kar znatno ovira enotno
akcijo. Zato ni čudno, da so člani
SZDL precej razpravljali o novih
komunalnih statutih in o vlogi
krajevnih skupnosti v komunal¬
nem sistemu.

Vse konference krajevnih orga¬
nizacij SZDL so k svojim razpra¬
vam pritegnile znatno število vo¬
livcev, ki so več ali manj poglob¬
ljeno govorili o reševanju vrste
vprašanj, ki jih neposredno zani¬
majo. Ponekod so bile razprave
vse preveč splošne in površne in
so pri vrhu zajele vse važne in
nevažne probleme, namesto, da bi
poglobljeno prispevale k takojšnji
rešitvi najbolj bistvenih stvari.

Kljub temu, pa so konference
močno razgibale večino občanov,
ki so po svojih močeh prispevali
k razpravam o svojih lastnih pro¬
blemih. Prav ta odgovornost pred
reševanjem svojih in obenem
splošno ljudskih zadev pa terja,
da se vrste članov SZDL, ki lahko
dajo pomemben prispevek k njeni
aktivnosti še povečajo. Zato je
ena prvih in osnovnih nalog v
prihodnje, zajeti in sprejeti v vr¬
ste članov organizacij SZDL čim¬
več aktivnih in odgovornih držav¬
ljanov. FL

Proces združevanja splošnih
kmetijskih zadrug poteka že dru¬
go leto. Prvotna zamisel formira¬
nja treh zadrug je prerasla v kon¬
kretnejšo in pozitivnejšo zamisel
— oblikovati eno samo zadrugo
na področju dosedanje občine
Cerknica. S tem se je tudi v kme¬
tijskem zadružništvu formirala
organizacijsko, gospodarsko in fi¬
nančno močna, osnovna kmetij¬

ska organizacija, sposobna za hi¬
ter razvoj in za izpolnjevanje na¬
log, ki jih pred njo postavlja
družbena skupnost. Za razgovor
smo zaprosili direktorja nove za¬
druge tov. Alojza Godeša.

»Tovariš direktor, vemo, da ste
že dolgo na odgovornih mestih v
naši občini, saj ste bili vrsto let
med vodilnimi uslužbenci Občin¬
skega ljudskega odbora Cerknica.
Prosimo vas, da nam odgovorite,
kakšno je vaše osebno mnenje o
združitvi zadrug in njenih per¬
spektivah za nadaljnji razvoj?«

»Moje mnenje je, da se bodo
pozitivne strani združitve zadrug
pokazale že v najbližji bodočnosti.
Celo vrsto prednosti, ki so nare¬
kovale takšen razvoj kmetijstva
v naši občini, ne smemo prezreti.
Nova organizacija bo razpolagala
z večjimi finančnimi sredstvi in
bo tako lahko sama finansirala iz¬
gradnjo proizvodnih objektov.

V novi zadrugi bo možno izvesti
boljšo organizacijo dela, s polno
zaposlitvijo ljudi, ki se bodo lah¬
ko specializirali v posameznih pa¬
nogah dela, kar bo nedvomno
vplivalo na večjo in boljšo pro¬
duktivnost.

Udeležba na tržišču bo večja in
proizvodi bodo kvalitetnejši. Za¬
druga bo lahko ustvarila direktne
stike s tržiščem, proizvodnjo pa
bo lahko usmerjala po potrebah
trga ali kooperacijskega sodelo¬
vanja med proizvajalci in zadruž¬
nimi obrati.«

»Zanimalo bi nas, s kakšnimi
težavami ste se srečali in katere
pri svojem bodočem delu še pred¬
videvate?«

»Brez dvoma pri porajanjih no¬
vih gospodarskih organizacij, ka¬
kor tudi različnih reorganizacijah
nastajajo velike težave. Tako jih
tudi pri nas ne manjka. Trenutno
je najbolj pereče vprašanje uprav¬
nih prostorov. Težko je izpeljati
brezhibno organizacijo v podjetju
po sektorjih dela, če človek nima
zato primernih prostorov.

Tudi z investicijami bomo imeli
težave, posebno, če pomislimo, da
je treba rešiti probleme poslovnih
prostorov in odkupiti zgradbo na
našem naj večjem živinorejskem

obratu Marofu. Ne smemo prezre¬
ti tudi potrebnih sredstev za raz¬
širitev obdelovalnih površin z na¬
kupom. Danes si lahko predstav¬
ljamo uspešno kmetijsko proiz¬
vodnjo, le z velikimi strnjenimi
kompleksi.«

»Katere naloge stoje pred novo
zadrugo?«

»Deloma sem na to vprašanje
odgovoril že š prejšnjim. Naša

naloga bo premostiti težave, ki
sem vam jih naštel. Zelo je važ¬
na izdelava pravilnika o delitvi
čistega dohodka in pravilnika o
delitvi osebnih dohodkov. Želim,
da bi ta pravilnika sestavili tako,

n)m.g,l

Že v prvi številki je predsed¬
nik Občinskega odbora SZDL
tov. Levec Franc napisal kakšen
je namen našega glasila, zato se
bomo tokrat ustavili le pri ne¬
katerih vprašanjih, ki so pove¬
zana z uspehom našega lista
med vami. Zaradi tehničnih ovir
smo v prvi številki izpustili na¬
ročilnico, s katero se lahko na¬
ročite na list, ki vam bo zvest
spremljevalec dogajanja v zdru¬
ženi občini Cerknica— Loška do¬
lina. Če se nameravate vpisati
med naše redne naročnike, po¬
tem izpolnite le naročilnico in
nam jo takoj pošljite. Letna na¬
ročnina znaša 240 din. Člane de¬
lovnih kolektivov opozarjamo,
da naročajo list pri svojih sindi¬
kalnih podružnicah, kjer bodo
hitreje dobili list, nam pa olaj¬
šali delo.

Verjetno ste opazili, da je že
današnja druga številka pestrej¬
ša od prve. Seveda še zdaleč ni¬
smo dosegli vsega tistega, kar
bi ugajalo najširšemu krogu
bralcev. Zelo vam bomo hvalež¬
ni, če nas s pismom ali zj dopis¬
nico opozorite na pomanjkljivo¬
sti, na vsebinsko izpopolnitev,
skratka pošiljajte nam predloge
za izboljšavo lista, ki mora po¬
stati dostopen vsakemu družin¬
skemu članu.

Vabimo vas, da pošiljate tudi
svoje prispevke, ki morajo biti

da bi dajala materialno osnovo
našemu delovnemu človeku, ka¬
kor tudi novi mladi kmetijski or¬
ganizaciji. Vse to bo mogoče do¬
seči le z realno zastavljenim os¬
novnim gospodarskim načrtom.
Tudi ta načrt prištevam k prvim
in najvažnejšim nalogam zadru¬
ge.«

»Tovariš direktor, še eno, mor¬
da kočljivo vprašanje. Gotovo ste
pred dnevi čitali v našem glasilu
»Dnevnik« članek o KZ Cerknica.
Ne glede na to, da lahko trdimo
za nekatere stvari, da so neres¬
nične, je članek deloma tudi na¬
pihovanje in potvarjanje dejstev.
Ne izključujemo možnosti, da je
sugestija za ta članek, ki nima
mnogo skupnega s stvarnostjo,
prišla od kake neodgovorne osebe
iz naše sredine. Kakšno je vaše
mnenje?«

»Ne strinjam se popolnoma z
vami. Ne smemo prezreti uspehov,
ki so pri nas s širjenjem družbe¬
nega sektorja že vidni. To je zelo
težavna pot in ne zanikam, da
smo v resnici še nekje na začet¬
ku. Bojim se, da so vašega mišlje¬
nja še mnogi drugi naši občani,
vendar gre vseeno priznanje lju¬
dem, ki so za razvoj kmetijstva
pri nas vložili že mnogo truda. Se
naprej bomcr stremeli za čim-
hitrejšim razvojem in preobraže-
vanjem v kmetijstvu. Za to bo
skrbel ves delovni kolektiv in s
skupnimi močmi bomo izpolnili
pričakovanja naših delovnih lju¬
di« IJ-BR

krniti!

kar najbolj aktualni in konkret¬
ni. Sestavki naj bodo kratki,
kritični in objektivni. Iz njih naj
odseva volja po odstranitvi vse¬
ga tistega, kar ni v skladu z
razvojem socialističnih odnosov
v naših kolektivih, organizaci¬
jah in društvih. Objavljene pri¬
spevke bomo tudi honorirali.

V tej številki priobčujemo pr¬
vo nagradno križanko, ki vam
prav gotovo ne bo delala pregla¬
vic in pričakujemo večje število
rešitev. Sporočamo, da bomo
priobčevali tudi oglase, ki jih
bomo zaračunavali po naši tarifi.

Seveda zaenkrat ne namera¬
vamo povečati lista, ker nam to
finančna sredstva ne dovoljuje¬
jo, zato celotno gradivo poraz¬
delimo le na sedanjem obsegu
glasila. Pričakujemo vašega od¬
ziva in vas tovariško pozdrav¬
ljamo.

UREDNIŠTVO

Popravek

V prvi številki našega lista sc
nam je vrinila neljuba pomota.
Na prvi strani smo pod člankom
»Prvi številki na pot« napačno
objavili funkcijo avtorja. Pravil¬
no je: Franc LEVEC, predsednik
Občinskega odbora SZDL Cerk¬
nica.

UREDNIŠTVO

GLAS NOTRANJSKE

©

Vprašali smo

Novo leto je prineslo enovite¬
mu področju Cerkniške in Loške
doline zadnjo skupno besedo. Po¬
tem, ko so se v preteklem letu
združile vse politične organizacije
obeh dolin, smo z novim letom
stopili na skupno pot tudi na
področju državne uprave. Ob tej
priložnosti smo zaprosili tajnika
Obč. ljudskega odbora Cerknica
tov. Jožeta GORNIKA za kratek
razgovor in mu zastavili troje
vprašanj.

Vprašanje: Zanima nas, kaj ob¬
sega komuna po novi teritorialni
razdelitvi, število prebivalcev in
socialna struktura.

Odgovor: Po novi teritorialni
razdelitvi obsega območje občine
Cerknica tudi vso Loško dolino.
S priključitvijo Loške doline se
število prebivalstva poveča od do¬
sedanjih 10.872 na 13.963 prebi¬
valcev, z upoštevanjem, da se Ra¬
kitna priključi občini Ljubljana-
Vič-Rudnik. Občina bo še vedno
predstavljala močno kmetijsko
gozdarsko področje, ker ima veli¬
ke površine gozdov in kmetijsko
obdelovalne zemlje. Območje no¬
ve občine bo zajemalo 44.121 ha
skupnih površin. Od tega 18.537
hektarov gozdov in 17.378 ha kme¬
tijskih zemljišč. Iz teh podatkov
se vidi, da bo nova občina imela
ogromne površine gozdov in da je
temu primerno razvita tudi lesna
industrija. Čeprav industrija še ni
visoko razvita, pa skupno področ¬
je občine prehaja po strukturi
prebivalstva na številčno enako
razmerje med kmetijskim in de¬
lavskim prebivalstvom.

Vprašanje: Ali bodo z združit¬
vijo občin vezane tudi nove volit¬
ve odbornikov v splošni zbor in
zbor proizvajalcev?

Odgovor: Po zakonu o spre¬
membah zakona o območjih okra¬
jev in občin v LRS postanejo od¬
borniki Občinskega ljudskega od¬
bora Loška dolina, ki so bili iz¬
voljeni na območju, priključenem
občini Cerknica, odborniki ustrez¬
nega zbora Občinskega ljudskega
odbora Cerknica. Nove volitve to¬
rej niso potrebne, povečalo pa se
bo število odbornikov nove zdru¬
žene občine. Po združitvi bo štel
občinski zbor 37 odbornikov, zbor
proizvajalcev 28 odbornikov, ali
skupno 65 članov ljudskega od¬
bora.

Vprašanje: Sc bodo z ozirom na
obsežnost našega območja spre¬
menile pristojnosti krajevnih ura¬
dov in samega občinskega ljud¬
skega odbora? Še posebej nas za¬
nima, kaj vse bodo lahko prebi¬
valci Loške doline uredili na Kra¬
jevnem uradu v Starem trgu?

Odgovor: Krajevni uradi so v
skladu z načeli statuta občinske¬
ga ljudskega odbora ustanovljeni
zato, da bi bile določene občinske
upravne službe bliže prebivalstvu.
Sam statut določa v 109 členu, da
vodi krajevni urad vse matične
knjige, državljansko knjigo, vo¬
lilne imenike, evidenco lastništva
živine, izdaja vsa potrdila o biva¬
nju prebivalstva in lastništva ži¬
vine. Prebivalci Loške doline bo¬
do že na podlagi določb statuta
lahko dobili v Starem trgu na
krajevnem uradu vsa potrdila o
rojstvu, smrti, državljanstvu, skle¬
nitvi zakonske zveze, samskem
stanu, živinske potne liste in pre¬

nose lastništva živali. Poleg tega
bodo lahko oddali na krajevnem
uradu vse vloge za zadeve, ki jih
rešujejo upravni organi na sede-

občin

žu Občinskega ljudskega odbora
v Cerknici, ne da bi jim bilo tre¬
ba potovati na sedež občine.

Da bi bile vse tiste zadeve iz
pristojnosti občinskega ljudskega
odbora, ki se lahko prenesejo na
krajevni urad, bliže prebivalstvu,
je Občinski ljudski odbor Cerkni¬
ca že leta 1955 sprejel odlok o
opravljanju zadev, ki niso ozna¬
čene v statutu na krajevnih ura¬
dih. V skladu s tem odlokom bo¬
do prebivalci Loške doline dobili
na krajevnem uradu v Starem tr¬
gu tudi vsa potrdila za uveljav¬
ljanje pravic iz socialnega zava¬
rovanja (za otroški dodatek, za
povračilo pogrebnih stroškov, za

Nedvomno ima Zakon o zdrav¬
stvenem zavarovanju kmetijskih
proizvajalcev, ki ga je Ljudska
skupščina sprejela leta 1959, velik
pomen. Kmetijski proizvajalci so
po tem zakonu krili del stroškov
pri zdravljenju. Naknadno je
Ljudska skupščina LRS sprejela
odlok o plačevanju 2 %  prispevka
od katastrske osnove, poleg tega
pa še 1.200 din glavarine. Kljub
temu pa je morala Ljudska skup¬
ščina LRS sprejeti dodatni odlok
o 4 % prispevku od katastrske os¬
nove, ObLO pa dodatni 2 %  pri¬
spevek in 300 din glavarine, ker
so se zdravstvene storitve v tem
času zelo podražile. Tako so kme-

Nad tovarno »Brest« v Cerk¬
nici je zraslo v zadnjih dveh letih
že dvanajst delavskih hišic. S tem
so delno rešili vprašanje stano¬

vanj, ki je v Cerknici zelo pereče.
Gradnja naselja je bila vezana
tudi na gradnjo komunalnih ob¬
jektov, ki so končno vendarle do¬
grajeni. Vse do nedavnega niso
prebivalci pod Slivnico imeli vo¬
de in elektrike, kar je bilo zelo
neugodno in vredno upravičene

priznanja pokojninskih in inva¬
lidskih dodatkov itd.). Dalje bo
krajevni urad izdajal tudi potr¬
dila o premoženjskem stanju in
družinski skupnosti, o stalnem bi¬
vališču in ločenem življenju, po¬
trdila o zaposlitvi in o dohodkih,
potrdila o lastništvu nepremičnin
in premičnih predmetov, vsa po¬
trdila, ki so potrebna za znižanje
carinskega koeficienta ter razna
druga potrdila, mnenja in pripo¬
ročila, ki se lahko izdajajo na
podlagi evidence in poznavanju
uslužbenca krajevnega urada. Na
krajevnem uradu bodo prebivalci
lahko potrdili vse vrste prepisov
listin, pisave in podpisov, razen
listin, ki so pisane v tujem jeziku
ter kupoprodajnih in darilnih po¬
godb nepremičnin, ker so za take
overitve pristojna sodišča. Inva¬
lidi bodo prejemali bolniške liste
in objave za vozne olajšave.
Skratka prebivalci Loške doline
bodo prejeli v Starem trgu na
krajevnem uradu vsa potrdila, ki
jih potrebujejo za uveljavljanje
svojih pravic, razen davčnih po¬
trdil, ki se ne morejo prenesti na
krajevni urad zaradi enotne ob¬
vezne evidence v upravi občin¬
skega ljudskega odbora.

Dim

tijski zavarovanci plačevali skup¬
no 6 % prispevek od katastrske
osnove in 1.500 din glavarine. Po
dopolnitvah Zakona o zdravstve¬
nem zavarovanju kmetijskih pro¬
izvajalcev, ki jih je sprejela Ljud¬
ska skupščina LRS, OLO in ObLO,
imajo zavarovanci pravico do
brezplačnega zdravljenja v ambu¬
lantah, bolnicah, do brezplačne
nabave očal, zdravil, zdravljenja
zob itd.

Kmetijski zavarovanci so to z
zadovoljstvom pozdravili. Vsi ti
prispevki gredo v sklad razširje¬
nega zdravstvenega zavarovanja,
pobira pa jih pristojni finančni
organ ob priliki plačevanja dav-

kritike. Končno so se le našla
sredstva v tovarni »Brest« in v
krajevnem odboru Cerknica in bo¬
leč problem tega naselja je rešen.

V bodoče pa je potrebno, da gra¬
dimo stanovanja tam, kjer so že
komunalni objekti. Vsak investi¬
tor bo moral plačati 10 -.%  od skup¬
ne investicije za razširitev in ob¬
navljanje komunalnih objektov,
kar se do sedaj ni vedno plače¬
valo. FT

Prva

stanovanjska

skupnost

Ob likvidaciji podjetja Komu¬
nalni servis, je nastalo vprašanje
kdo bo izvrševal različna servisna
popravila. Na idejo je prišla kra¬
jevna organizacija SZDL, ki je
ustanovila sekcijo. Ta naj bi pro¬
učevala pogoje za ustanovitev sta¬
novanjske skupnosti. Iskali so naj¬
različnejše možnosti, kako naj bi
začela z delom stanovanjska skup¬
nost. Našli so ljudi različnih po¬
klicev in samouke, ki so do sedaj
»šušmarili« in jih pridobili za de¬
lo pri različnih servisih, istočasno
so našli prostore kjer naj bi de¬
lali in tako je bilo pripravljeno za
začetek. Pred kratkim je bil skli¬
can zbor volilcev, kjer je bilo iz¬
voljeno tudi vodstvo stanovanjske
skupnosti, obenem pa so tudi kra¬
jevni odbor preimenoval v krajev¬
no skupnost. Za začetek dela kra¬
jevne skupnosti so že zagarantira-
na sredstva.

FT

kov iz kmetijstva.

Glede na vedno večje uveljav¬
ljanje pravic kmetijskih zavaro¬
vancev in glede na povišanje cen
so nastale pri Okrajnem zavodu
za socialno zavarovanje velike te¬
žave pri poravnavanju stroškov
zdravstvenega zavarovanja, ker
dohodki sklada osnovnega zdrav¬
stvenega zavarovanja niso krili iz¬
datkov.

V zvezi z nastalim primanjklja¬
jem v letu 1961 je Ljudska skup¬
ščina LRS dne 31. oktobra 1961
sprejela odlok o kritju nastalega
primanjkljaja za zdravstveno za¬
varovanje kmetijskih proizvajal¬
cev. Po tem odloku so bili dolžni
ObLO predpisati pri razpisu prve
akontacije iz kmetijstva za leto
1962 tudi 2,7 %  prispevek od ka¬
tastrskega dohodka, kot izreden
prispevek, ki se odvaja v poseben
sklad za kritje primanjkljaja os¬
novnega zdravstvenega zavarova¬
nja v letu 1961. Ta prispevek mo¬
ra biti poravnan z ostalimi druž¬
benimi obveznostmi do 15. marca
1962. Kmetijski proizvajalci so že
prejeli položnice za plačilo tega
izrednega prispevka in prve akon¬
tacije. S pravočasnim' plačeva¬
njem družbenih obveznosti bomo
omogočili redno poslovanje ObLO
in Zavoda za socialno zavarova¬
nje, ki poravnava izdatke zdrav¬
stvenega zavarovanja kmetijskih
proizvajalcev.

V letu 1962 bomo morali kme¬
tijski proizvajalci plačevati v
sklad osnov, zdrav. zav. 6 % od
katastrske osnove in namesto gla¬
varine premijo, ki pa še ni dolo¬
čena. ObLO Ljubljana bo v bliž¬
nji bodočnosti odločal tudi o pri¬
spevku za sklad razširjenega
zdrav, zavarovanja kmetijskih
proizvajalcev.

Glasilo »GLAS NOTRANJSKE«
izdaja Obč. odbor SDZL Cerknica
— Urejuje ga uredniški odbor —
Glavni urednik Mlinar Danilo —
Izhaja enkrat mesečno — Tisk
CZP »Kočevski tisk« Kočevje

Ob združitvi

Končno urejeno naselje

Brestovo naselje v Cerknici

i—Prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev—|

o

GLAS NOTRANJSKE

Kolektivu

Centralni delavski svet Kovinoplastike Lož se.je odločil,
da bo na tej strani informiral celotni kolektiv o vseh važnej¬
ših dogodkih v podjetju. Tako bomo na tej strani objavljali
vse važnejše sklepe centralnega in obratnih delavskih svetov,
upravnega odbora podjetja, kakor tudi vsa važnejša dogaja¬
nja v podjetju. Zato je stran, katero bo imelo podjetje stalno,

raznih srednjih strokovnih in viš¬
jih šolah.

Spričo novih gospodarskih in¬
štrumentov in decentralizacije
upravljanja se je v podjetju po¬
kazala tudi potreba po organiza¬
ciji seminarjev za obratne DS,
vodja EE, obratne sindikalne od¬

namenjena zlasti delavcem Kovinoplastike Lož, kot informa¬
tivna stran. Prispevke, objavljene na tej strani, pa naj ne bi
prispevali samo člani redakcijske komisije, ki se odgovorni za
to stran, ampak so zaželeni in dobrodošli tudi prispevki s
strani članov kolektiva. Veseli bomo vsakega prispevka, ki pa

Iz kolektiva »KOVINOPLASTIKA« Lož

mora biti do desetega v mesecu v kadrovskem socialnem od¬
delku podjetja. Ravno tako bo redakcijska komisija upošte¬
vala vse konstruktivne predloge in mnejna članov kolektiva,
ki bi težili po izboljšanju naše informativne strani. Mogoče
je snov na današnji strani nekoliko načelna, preveč neinfor-
mativna, toda potrudili se bomo, da bo v bodoče čimbolj za¬
nimiva in bo prinesla zanimive informativne sestavke, kar
je tudi naš namen in želja.

Skrb kolektiva za nadaljni razvoj

Kovinsko podjetje Lož je bilo
ustanovljeno s tem namenom, da
zaposli odvišno delovno silo na
področju Loške doline, kajti brez¬
poselnost je povzročala politični
problem. Do brezposelnosti je pri- v
šlo, ker je ravno naš predel za
časa NOB ogromno žrtvoval. Po¬
sledice vojne so segale vse do leta
1951, kajti do tedaj so pustili ob
strani tudi celotni gospodarski
razvoj in dviganje življenjskega
standarda.

Od začetka do danes se je ce¬
lotni kolektiv nenehno trudil za
razvoj podjetja. Stalno je vlagal
lastna sredstva, ki so bila name¬
njena za osebne dohodke, v razvoj
podjetja ter se odrekel delitvi vi¬
škov osebnih dohodkov, da se je
podjetje razvilo do višine kakršno
ima danes. Vzporedno z razvojem
je rastel tudi lastni kader. Kakor
med razvojem, tako tudi danes
skrbi kolektiv za nadaljno usodo
svojega podjetja, s katerim živi in
se vzporedno z njim tudi razvija.

Ker so nekateri obrati našega
podjetja oddaljeni od 4—11 km od
centra in je ta oddaljenost po¬
sebno v zadnjem času postala ne¬
rentabilna zaradi velikih stroškov,
se kolektiv že več let ukvarja z
mislijo, kako združiti vse obrate
in doseči novo moderno tovarno,
z lepo urejeno proizvodnjo, ki bi

bila veliko bolj rentabilna in go¬
spodarsko donosna.

Lepe sanje polagoma postajajo
resnica. Uresničuje se želja vseh
prebivalcev Loške doline, da bi
dolina postala industrijska.

Podjetje se je v svojem razvoju
do danes ukvarjalo tudi z izdelo¬
vanjem raznih artiklov, ki niso
sodili v področje kovinske indu¬
strije. Kolektiv je opustil izdelo¬
vanje teh proizvodov in si začrtal
nadaljni razvoj. Izdelovali bodo
predvsem gradbeno in pohištveno
okovje, predelovali plastične mase
za kozmetično in farmacevtsko
embalažo ter elektro predmete —
zaščitna stikala. Le-te smo pričeli
proizvajati prvi v Jugoslaviji in
so jim podelili maja 1961. leta
tudi znak kvalitete.

Industrijski biro Ljubljana pri¬
pravlja za podjetje elaborat, s ka¬
terim predvidevamo rekonstrukci¬
jo tovarne, dozidavo v Ložu, kjer
naj bi se v obdobju treh do petih
let skoncentrirali vsi dosedanji ob¬
rati. Kolektiv podjetja se bo pri
tem naslonil predvsem na lastna
sredstva, katera bomo tekom let
ustvarili. V načrtu je, da bi pri¬
čeli z gradnjo spomladi letos. Naj¬
prej bi zgradili lastno galvaniko,
ki naj bi krila potrebe podjetja,
da nam ne bo treba več iskati
uslug drugod. ŠI

Težnja po izobraževanju

.Spričo naglega razvoja podjetja
se je pokazala potreba po stro¬
kovnem izobraževanju delavcev.
To je narekovalo centralnemu DS
podjetja, da je ustanovil 28. sep¬
tembra 1961 izobraževalni center,
katerega skrb naj bi bila izobra¬
ževanje delavcev na delovnem
mestu, skrb za štipendiste, vajen¬
ce, kvalifikacijo članov ZB, uvaja¬
nje novosprejetih delavcev ter po¬
moč dopisnikom na dopisni šoli v
Ljubljani. Poleg omenjenega naj
bi izobraževalni center skrbel za
družbeno ekonomsko vzgojo de¬
lavcev. Center je sestavljen iz 9
članov, katere so izvolili obratni
delavski svet, centralni sindikalni
odbor in upravni odbor podjetja.
Izobraževalni center vodi vodja
centra, ki je istočasno tudi refe¬
rent za vzgojo kadrov v okviru
novoustanovljenega kadrovskega
socialnega oddelka v podjetju. Po¬
trebe po izobraževanju so izrazili
obratni delavski sveti, centralni
sindikalni odbor, v program izob¬
raževanja pa je zajeta tudi orga¬
nizacija LMS in ZK.

Celotni program izobraževanja
je razdeljen nekako v štiri dele:

1. Strokovno izobraževanje na
delovnem msetu

2. Dopisna šola, pomoč članom
ZB, vajenci in štipendisti

3. Družbeno ekonomsko izobra¬
ževanje

4. Pomoč s predavatelji za ideo¬
loško politično izobraževanje.

Kakor je že omenjeno, so potre¬
be po izobraževanju na delovnem
mestu izrazili obratni DS, izobra¬
ževalni center pa organizira semi¬
narje in tečaje za te potrebe in to
po obratih. Tako potrebuje obrat
okovja Lož tečaj za urejevalce
(pravilno penjanje orodij), orod¬
jarna Pudob tečaj za strugarje,
rezkalce in graverje, obrat pla¬
stike tečaj vpenjanja orodij in od¬
klanjanja manjših napak med ob¬
ratovanjem, obrat Babno polje te¬
čaj za spoznavanje lakov, barv in
delo z njimi, obrat livarne Marko¬
vec pa tečaj hidravlike in njene
naprave. To je samo nekaj prime¬
rov potreb izobraževanja na de¬
lovnem mestu.

Poseben program izobraževanja
ima izobraževalni center za novo
.sprejete delavce, kjer se vsak no-
vosprejeti spozna z vsem potreb¬

nim, kar je v podjetju, istočasno
pa mu posamezne obrate tudi raz¬
kažejo.

Posebno pozornost posveča izob¬
raževalni center slušateljem do¬
pisne šole v Ljubljani. Le-teh je
v podjetju 37 in to 25 na šest
mesečnem pripravljalnem tečaju
TSS, 6 v prvem letniku TSŠ —
strojni oddelek, 4 v administra¬
tivni šoli in 2 v ekonomski srednji
šoli. Za te dopisnike prireja cen¬
ter seminarje po predmetih zlasti
pred izpiti.

V novembru mesecu 1961 je cen¬
ter priredil tudi tri tečaje za čla¬
ne ZB, kjer je napravilo izpit za
kvalifikacijo 31 članov ZB. Izob¬
raževalni center spremlja tudi de¬
lo in študij svojih vajencev. Teh
je v podjetju 10, 6 vajencev v dru¬
gem letniku šole v Cerknem in 4
vajenci v tretjem letniku šole v
Idriji.

Pred nedavnim je bil izdelan
pravilnik o štipendijah, ker so
štipendisti poleg štipendije po let¬
nikih vezani tudi na uspeh v
praksi. Izobraževalni center od
časa do časa organizira tudi raz¬
govore z vsemi 14 štipendisti na

Kolektivno

Kljub obveščanju še marsikdo
ni seznanjen, da je celotni kolek¬
tiv Kovinoplastike Lož zavarovan
v slučaju nezgod pri DOZ Postoj¬
na. Namen zavarovanja ni samo v
tem, da član kolektiva dobi dnev¬
no odškodnino za nezgodo na de¬
lovnem mestu, ampak ima tudi to
ugodnost, da dobi dnevno odškod¬
nino ne glede na to, kje se je po¬
nesrečil — ali doma, v službi, na
poti na delo ali iz dela domov.
Podjetje za to plačuje, mesečno
za vsakega člana kolektiva po 100
dinarjev. Ob nesreči je ponesre¬
čenec dolžan, da prijavi nesrečo
v kadrovskem socialnem oddelku
čimprej. Tu mu bo za to poobla¬
ščeni uslužbenec izpolnil posebno
prijavo. To prijavo pošlje po kon¬
čanem zdravljenju, skupno z iz¬
polnjenim potrdilom, katerega iz¬
polni podjetje na podlagi bolni¬
škega lista, zavarovalnemu zavo¬
du v Postojni. Ce traja bolezenski
dopust več kot 21 dni, prejme po¬
škodovanec na podlagi poslane
prijave podjetja posebno prijavo
od DOZ za zdravnika. S to pri¬
javo je poškodovanec dolžan, da
gre k zdravniku, ki jo izpolni (pla¬
ča sam izpolnitev prijave) ter jo
nato sam ali s posredovanjem
podjetja pošlje DOZ Postojna. Se¬
le na podlagi teh dokazil prejme
poškodovanec po pošti nakaznico
za dnevno odškodnino bolezenske¬
ga dopusta, katera znaša:
za delavce 94 din
za uslužbence 384 din
za šoferje 74 din
za vratarje 194 din
za tehnike 124 din.

Za delavce je dnevna odškodni¬
na zato tako nizka, ker je možnost
nesreče v proizvodnji večja kot
pri uslužbencih. Celotni kolektiv
je zavarovan na isti polici, ven-

bore itd. Za to ima izobraževalni
center planirane seminarje v me¬
secu februarju in marcu. Izobra¬
ževalni center bo s svojim pre¬
davateljskim aktivom nudil po¬
moč tudi organizaciji LMS, ki ima
v programu šolo za življenje in
pomoč pri rednih proizvodnih se¬
stankih ter organizaciji ZK pri
študiju.

Posebna oblika izobraževanja je
tudi obveščanje kolektiva. Zato bo
izobraževalni center skupno z re¬
dakcijsko komisijo obveščal ko¬
lektiv z »Glasilom Notranjske«,
na oglasnih deskah »Skrinjicah« —
moji predlogi — ter osebnim tol¬
mačenjem po oddelkih.

Glavno skrb bo izobraževalni
center posvečal izdelavi evidence
perspektivnih kadrov, kakor tudi
kadrov nasploh. Z evidenco pod¬
jetje še ni začelo, vendar bo v
najkrajšem roku prejel vsak de¬
lavec anketni list v te namene.
Seveda bo potrebno za izdelavo
evidence dalj časa.

Prepričani smo, da bo program
izobraževanja izobraževal, centra
v celoti izveden — ob podpori in
sodelovanju vseh članov kolektiva.

SB

zavarovanje

dar Državni zavarovalni zavod
sam razporeja različne poklice v
različne razrede.

V slučaju invalidnosti prejme
poškodovanec na podlagi ocenitve
zdravniške komisije precej višje
zneske, ki so razporejeni tudi po
razredih.

SB

SMEJALI SMO SE
Ta plač je mišljen pa za hece

AMPK VAJS KAJ T’GA VICA
PA RAJS NAJ TRAJBA NUOTR’
D’T.

CENZURA KOVINOPLASTIKE

S. V.

Skriti talenti

Mladina Kovinoplastike je skle¬
nila, da ustanovi svojo dramsko
skupino, a ni ostala samo pri
sklepu. Takoj so začeli z delom.
Naštudirali so komedijo »ZAKON¬
CI STAVKAJO« Josipa Pohla. V
soboto 20. januarja 1962 so imeli
premiero. Ce pomislimo, da so vsi
igralci, razen dveh, prvič stopili
na oder, moramo biti z njihovim
začetkom zadovoljni. Kljub temu,
da so bile kar tri predstave, so
bile vse dobro obiskane. To pa ie
dokaz, da si občinstvo pogosteje
želi takih del. Upamo, da ne bo
dramska skupina Kovinoplastike
ostala samo pri prvem poizkusu,
ampak se bodo še z večjim pole¬
tom lotili nadaljnjega dela.

GLAS NOTRANJSKE

O

Oblike izobraževanja odraslih

Slušatelji Večerne politične šole v Cerknici pri predavanju

Skrb za kadre, ki je povezano z
izobraževanjem je v obdobju so¬
cialistične demokracije dobilo
globjo vsebino. Med ljudmi v po¬
djetjih in ustanovah vlada veliko
zanimanje za izobraževanje, saj
terjajo vsakodnevne naloge na
delovnem mestu čedalje več zna¬
nja. Konkretno izvedljive oblike
izobraževanja odraslih se najlažje
odvijajo po izobraževalnih centrih
v podjetjih in preko delavskih in
ljudskih univerz. Tudi v cerkni¬
ški občini je delavska univerza že
lansko leto organizirala razne ob¬
like izobraževanja n. pr.: večerno
politično šolo, ki je imela na sploš¬
no dober uspeh, razna predavanja,
tečaje, seminarje itd. Kakor lani
pa je tudi letos že začela z delom
večerna politična šola v Cerknici.
Organizirana sta dva oddelka,
eden v Loški dolini, drugi v Cerk¬
nici. Med slušatelji vlada veliko
zanimanje za svetovna dogajanja,
še bolj pa jih privlači obravnava¬
nje naše domače problematike. Se
prav posebno bo zanimivo obrav¬
navanje novega gospodarskega si¬
stema in problemov, ki se pojav¬
ljajo v zvezi z novim načinom de¬
litve dohodka, ker so slušatelji v
obeh oddelkih večinoma iz nepo¬
sredne proizvodnje. Organizacije
pa bodo morale v bodoče bolj na¬
črtno voditi skrb in brigo za ab¬
solvente večernih političnih šol.

Že od oktobra dalje uspešno de¬
luje pri delavski univerzi večerna
ekonomska šola. Delavska univer¬
za je povezana s srednjo ekonom¬
sko šolo v Ljubljani. Ekonomska
srednja šola daje razna strokovna
navodila za delo v tem oddelku,
izdaja in verificirala bo tudi po¬
trebne dokumente. Posebna za¬
hvala za uspešno delo večerne
ekonomske šole gre profesorjem,
saj se nekateri vozijo prav iz
Ljubljane in Postojne. Zanimanje
za vpis v ta oddelek za izobraže¬
vanje odraslih je bilo zelo veliko.
Na razpis se je prijavilo več kot

Mladina pripravlja

V okviru Občinskega komiteja
LMS Cerknica, bo komisija za
kulturno-zabavno dejavnost pri¬
pravila v drugi polovici meseca
februarja revijo dramskih del. Na
tej reviji bodo sodelovali: vaški
aktiv Unec, aktiv osemletke Nova
vas. aktiv Kovinoplastike in ostali
aktivi z dramskimi deli, ki so jih
pripravili v tej sezoni.

MII

60 kandidatov, žal jih zaradi pre¬
majhnih kapacitet nismo mogli
vseh sprejeti. Sedaj obiskuje ve¬
černo ekonomsko šolo še 30 slu¬
šateljev, ker so nekateri odpadli
zaradi bolezni in neresnosti. Slu¬
šatelji, ki so večinoma odrasli, z
veliko vnemo študirajo program,
ki je nekoliko okrnjen, kar se je
odrazilo ob priliki prvih kolokvi¬
jev. Prizadevnost in trud, ki ga ti

Trgovsko podjetje »Škocjan«
Rakek zelo lepo napreduje. Kljub
finančni stiski je podjetje v raz¬
meroma kratkem času, adaptiralo
in usposobilo šest poslovalnic in
na novo zgradilo bencinsko črpal¬
ko. Podjetje je začelo specializi¬
rati trgovine, s čimer je potrošni¬
kom omogočeno nabavljanje naj¬
različnejših artiklov široke po¬
trošnje po želji. Tako lahko dobi¬
te pri tem podjetju vse od žebljev
do motornih vozil, najrazličnejše¬

ga delikatesnega blaga, galanteri¬
je, radijskega in električnega ma¬
teriala itd. Podjetje nudi tudi
usluge, od katerih nima nobenega
dobička. Tako na primer dovaža
kruh za večji del potrošnikov
cerkniške okolice iz Loške doline,
le za področje Rakeka skrbi v
zadnjem času postojnska pekarna.
Do nedavnega je pekel kruh pri¬
vatni pek v Cerknici. Ker pa je
hotel krojiti cene kruhu tako, kot
je sam hotel, je bilo podjetje pri-

ljudje vložijo v poglobitev in raz¬
širitev svojega znanja je zelo ve¬
lika. Sola se materialno vzdržuje
popolnoma sama s prispevki slu¬
šateljev. Trajala bo tri leta. Ab¬
solventi dobijo po končani šoli
spričevala o dokončani srednji
šoli.

Prejšnji mesec sta bila organi¬
zirana dva seminarja in to: dvo¬
dnevni seminar za mladinska
vodstva, aktivov in komisij in se¬
minar za člane šolskih odborov.
Namen seminarja je bil, da uspo¬
sobi mlade ljudi v uspešnem vo¬
denju svojih aktivov.

Na seminarju za člane šolskih
odborov: Rakek, Cerknica, Unec,
Grahovo, Begunje, Cajnarje, Žilce
in Otave so se odborniki seznanili
7 .  glavnimi nalogami reformirane
šole, o novem načinu finansiranja
šolstva in o tem, kakšno vlogo in
naloge imajo šolski odbori v na¬
daljnjem procesu podružblenja
šolstva. Člane šolskih odborov ali
pa samo predsednike bomo skli¬
cevali še večkrat in jih seznanjali
z novostmi, ki sproti nastajajo.

Težave pri oblikah izobraževa¬
nja so predvsem s predavatelji. V
zimskem času, ko ljudje radi pri¬
hajajo na predavanja, predavate¬
ljev iz naših kulturnih centrov
sploh ne moremo dobiti, domači¬
ni pa, ki imajo to sposobnost so
preobremenjeni z vsakdanjim de¬
lom. Polagoma bomo ta problem
rešili na ta način, da bomo vzgo¬
jili lasten predavateljski aktiv.

JO

siljeno kruh dovažati. Ta kruh pa
je tudi kvalitetnejši.

Podjetje oskrbuje potrošnike tu¬
di z zelenjavo. Do nedavnega smo
jo zelo pogrešali. Do sedaj je
opremljena le ena trgovina z ze¬
lenjavo v Cerknici, v perspektivi
pa so take trgovine potrebne po
vseh večjih krajih, predvsem pa
na Rakeku in v Starem trgu. Pod¬
jetje »Škocjan« je bilo med prvi¬
mi podjetji v občini, ki je začelo
formirati ekonomske enote in na¬

grajevanje delavcev učinku.
Vodstvo podjetja in organi uprav¬
ljanja si zelo prizadevajo, da bi.
čimbolj zadovoljili potrošnika. Ta
njihova prizadevanja pa se vedno
bolj odražajo v večji izbiri blaga
in zadovoljstvu potrošnikov.

Podjetje meni, da bi bilo treba
bolj poživiti delo potrošniških sve¬
tov. Ti naj bi postali trdnejša vez
med potrošnikom in trgovino, ker
bi na ta način mnogo laže ugodili
potrošnikom. FT

Glavna skrb
ceste in vodovod

Odbor krajevne organizacije
SZDL v Ravniku je na svoji seji
razpravljal o nalogah in delu na
tem hribovitem področju. Z usta¬
novitvijo sekcije za komunalna
vprašanja, naj se končno prične
reševati probleme popravila gozd¬
nih cest in vodovoda. Tudi neka¬
teri cestarji morajo biti bolj spre¬
jemljivi za upravičeno kritiko nad
njihovim delom, saj jim družba
omogoča zaposlitev v domačem
kraju. Posamezni člani odbora so
se zadolžili, da ponovno organizi¬
rajo skupno z RK in gasilskim
društvom tečaj za prvo pomoč in
s skupnimi močmi poiščejo pro¬
stor, kjer bodo organizacije lah¬
ko razvijale svojo dejavnost.

LF

Uredili bodo
šolo

Boleč problem prebivalcev Gra¬
hovega in okolice je šola, ki nosi
na sebi posledice pretekle vojne.
Prostori postajajo pretesni, ker se
šola razvija v popolno osemletko.
Zamenjati je potrebno tudi šolski
inventar, ki je že zaslužil pokoj.
Prizadevnost krajevne organizaci¬
je SZDL in krajevnega odbora ie
že rodila sadove. Zbrali so tri mi¬
lijone dinarjev s katerimi bodo
popravili najnujnejše, tako da bo
šola nadaljevala z delom v boljših
prostorih, kajti sedanji so resnič¬
no preslabi. Sedaj čakajo še načr¬
te, ki bodo v kratkem gotovi in
bodo lahko takoj začeli z adapta¬
cijo. FT

Nov klubski
prostor

Krajevna organizacija SZDL Be¬
gunje je uredila svoje klubske
prostore. Notranjost teh prostorov
je zelo okusno opremljena. Naba¬
vili so televizor, magnetofon ter
revije in časopise. Sredstva za
opremo je dala organizacija sama,
prispevala pa sta tudi kolektiv
»Jelka« in Kmetijska zadruga.
Šolska mladina je zelo zainteresi¬
rana in redno spremlja televizij¬
ske programe. Vse premalo pa obi¬
skujejo klubske prostore starejši,
ki so dali pravzaprav iniciativo.
S pestrih televizijskih programov
bi se marsičesa naučili in se se¬
znanjali z vsemi važnimi dogodki
doma in po svetu. Zelo bi bilo
škoda, da ti prostori ne bi bili iz¬
koriščeni, kajti zgrajeni so za lju¬
di, ki živijo na tem področju.

FT

Naselje brez
komunalnih
naprav

Nad tovarno Brest v Cerknici
je zrastlo v zadnjih dveh letih že
dvanajst delavskih hišic. S tem
so delno rešili vprašanje stano¬
vanj, ki je v Cerknici zelo pere¬
če. Gradnja tega naselja pa je
vezana tudi na gradnjo komunal¬
nih objektov, ki pa še danes niso
v celoti dograjeni. Za sedaj je
zgrajen vodovod in pa delno ce¬
sta, ki povezuje naselje, še vedno
pa ni elektrike zaradi pomanjka¬
nja finančnih sredstev. Del sred¬
stev bo skušal dobiti krajevni od¬
bor, nekaj pa bodo morali prispe¬
vati lastniki sami. TF

Skrb za potrošnike

Sodobno urejen lokal »Delikatese« v Cerknici

GLAS NOTRANJSKE

0 -

Preprečevanja
tuberkuloze pri govedu

Zdravstveni dom v Starem trgu je že pod streho

Negovanje sadnega drevja —
kvalitetnejše sadje

Pred nami je zimsko škroplje¬
nje sadnega drevja in je prav, da
se o tem nekoliko pogovorimo. Tu¬
jec že na prvi pogled lahko ugo¬
tovi, da sadjarstvo v naši občini
ni posebno razvito. Drevesce za¬
sadijo in ga prepustijo, da samo
brez pomoči kljubuje vsem nepri-
likam. Zaradi tega so naši vrtovi
žalostna slika. Največkrat so pre¬
pogosto Zasajeni, drevesa se med
seboj zasenčujejo in zavirajo v
rasti. Redki so sadjarji, ki čistijo
z dreves mah, lišaje in redčijo
pregoste krone. Zimsko škroplje¬
nje pa je opravljeno, kjer je ob¬
vezno. V takih razmerah je ra¬
zumljivo, da ni pričakovati poseb¬
ne donosnosti, niti kvalitetnih in
zdravih sadežev.

Naše področje po podnebnih pri¬
likah ni najugodnejše za razvoj
sadjarstva, zaradi tega tudi ni
pričakovati plantažnih nasadov v
družbenem sektorju. Ostali pa bo¬

do še naprej kmečki vrtovi, za
katere želimo, da dobe lepše ob¬
ličje. Pred škropljenjem, ki ga
bodo opravile ekipe kmetijskih
zadrug od 15. februarja do 15.
marca 1962, bo posebna občinska
komisija ogledala vse sadovnjake
in določila stara, pretežno suha
drevesa za posek. Zaželeno je, da
po svoji uvidevnosti opravijo ta
dela že lastniki sadnih vrtov sami.
Za uspešnejšo akcijo bodo po vseh
večjih krajih strokovna predava¬
nja o vzgoji, gnojenju in negi
sadnega drevja, ilustrirana z barv¬
nimi slikami. Priporočamo, da
spremljate ta predavanja. Kjer bo
interes velik, bodo predavanja do¬
polnjena še s praktičnim delom.
Zimski čas je, ko še ni drugih
kmetijskih del in le z majhnim
trudom lahko dosežemo, da bodo
naši sadni vrtovi lepši in v ponos
slehernega gospodarja.

JI

Tuberkuloza je kronična bole¬
zen ljudi in živali. Povzroča jo
bacil. Javlja se najpogosteje pri
govedu, svinjah in perutnini in
lahko povzroči veliko ekonomsko
škodo. Zaradi tega je ObLO Cerk¬
nica na zadnji seji obeh zborov
in na priporočilo sveta za kmetij¬
stvo in gozdarstvo ljubljanskega
okraja sprejel odredbo o obvez¬
nem izkoreninjenju tuberkuloze
pri govedu. Ta akcija mora biti
opravljena do konca leta 1962.

Tehnično delo je poverjeno obč.
veter, inšpektorju in strokovnim
uslužbencem veterinarske postaje
v Cerknici. Z delom bo veterinar¬
sko osebje pričelo takoj. Veterinar
bo obiskoval v spomladanskem in
jesenskem času hleve ter cepil vse
živali stare nad en mesec. Vse
govedo, ki še ni označeno bo ob
tej priložnosti dobilo v uho števil¬
ko. Tretji dan po cepljenju, bo ve¬
terinar vsako žival ponovno pre¬
gledal. Takrat se namreč na me¬
stu, kjer je bilo vbrizgano cepivo
pokaže, ali je žival zdrava, sum¬
ljiva za TBC, ali bolna. Živali, ki
bodo reagirale na tuberkulin po¬
zitivno, torej bolne živali, bo mo¬
ral lastnik najkasneje v 30 dneh
odstraniti iz hleva, oddati v zakol.
Del škode, ki bi nastala s tem
ukrepom, so na predlog sveta za
kmetijstvo in gozdarstvo sklenili

povrniti tako, da bo posebna ko¬
misija ocenila žival, potem pa bo
kmetovalec dobil iz posebnega
fonda povrnjen določen procent
razlike med plemensko in klavno
vrednostjo živali.

V hlevu, kjer bi bila ugotovlje¬
na tuberkuloza, pa bo veterinar
ostale živali tako dolgo cepil vsa¬
kih 6—10 tednov, dokler 2-krat
zapovrstjo ne bi vse živali reagi¬
rale negativno na vbrizgani tu¬
berkulin.

Za vsak hlev, za katerega bi
cepljenje dokazalo, da živali ne
reagirajo na tuberkulin, bo last¬
nik dobil potrdilo, ki bo dokazo¬
valo, da je hlev brez tuberkuloze.
Iz tega hleva bodo lahko žival ne¬
ovirano prodali za pleme.

Ker so stroški za akcijo veliki,
je bilo določeno, da akcijo podpro
vsi zainteresirani. Tako bodo v
skupni fond za plačevanje odškod¬
nin prispevale kmetijske organi¬
zacije, občinski ljudski odbor in
tudi lastniki sami. Prispevek po¬
sameznikov bo od glave 300 din,
pobirali ga bodo ob samem cep¬
ljenju.

Obveščamo lastnike goveda, da
z razumevanjem sprejmejo ta pre¬
potreben ukrep občinskega ljud¬
skega odbora. Proti kršilcem te
odredbe so predpisane kazni.

ZF

OBVESTILO

Obveščamo vse prebivalstvo občine Cerknica, da se od 1. fe¬
bruarja 1962 dalje vlagajo prošnje za potne liste samo pri
pristojnem Občinskem ljudskem odboru (ne več na Tajništvu
za notranje zadeve OLO Ljubljana).

Z 31. decembrom 1961 je potekla veljavnost osebnih izkaznic.
Glede na to je določen 31. januar 1962 kot najkasnejši rok
za podaljšanje njihove veljavnosti. Osebne izkaznice se po¬
daljšujejo na vseh matičnih uradih v občini.

IZ PISARNE ObLO - CERKNICA


V JESENI 1954. LETA

Loška dolina! Odmaknjena od
železnice in važnejših cest, skrit
in neokrnjen kotiček Notranjske.

Prav zaradi odmaknjenosti od
kulturnih in industrijskih središč
se je kmalu po obnovitvi poruše¬
nih vasi med vojno, pojavilo vpra¬
šanje: kam z odvišno delovno si¬
lo? Ta delovna sila je bila raz¬
drobljena po malih nerentabilnih
kmetijah, o načrtnem gospodar¬
skem razvoju pa je kaj težko reči,
čeprav so iskali možnosti zapo¬
slitve odyišne delovne sile. V Iga
vasi in Ložu sta bila zgrajena za¬
družna domova — vendar sta osta¬
la neurejena — posebno zadružni
dom v Ložu. Mnogo se je govorilo
o tem. kaj naj se uredi v zadruž¬
nem domu v Ložu in končni sklep
je bil. urediti gostilno, trgovino
in gasilski dom, vendar do tega
sklepa ni prišlo. Da bi preprečili
fluktuacijo delovne sile, je tovariš
Hribar Janez predlagal, naj bi
ustanovili obrtno kovinsko podjet¬
je. Podjetje naj bi prevzelo zgra¬
jeni dom. Z neuradnega sestanka,
ki je dal predlog občinskemu ljud¬
skemu odboru, je bil dosežen sklep
o ustanovitvi podjetja, ni pa bila
določena še perspektiva podjetja.

Za začetek naj bi služila mehanič¬
na delavnica v Starem trgu, ki je
bila pod upravo KZ Stari trg.

Takoj so začeli s pripravami za
ustanovitev podjetja. V ta namen
.ie bilo poslanih v tovarno NIKO
Železniki 8 ljudi. Bili so to sami
kmečki fantje brez znanja kovin¬
ske stroke. Njihova želja je bila
zaposliti se in res dajati družbi
tisto, za kar so bili poslani na
prakso.

Tedaj se je pojavilo vprašanje
kreditiranja novoustanovljenega
podjetja. Prva sredstva je podjetje
črpalo iz kredita, ki je bil dode¬
ljen kot pomoč nerazviti Kočevski
in Primorski v višini 22,000.000.
Podjetje je od tega prejelo cca 18
milijonov. Ta sredstva so vložena
v adaptacijo zadružnega doma v
Ložu, delno pa tudi za nakup sta¬
rih strojev. Ker v Ložu ni bilo
takoj primernih prostorov, je prva
proizvodnja stekla v Pudobu, v
prostorih bivšega mlina. Potrebna
so bila denarna sredstva za nakup
strojev in opreme, za vzdrževanje
praktikantov. Prav praktikanti so
se vzdržali skoraj v celoti sami in
poleg tega izdelali že nekaj orodij
v Železnikih, kasneje je to služilo

pri proizvodnji našega podjetja.

Podjetje v tem času ni zahte¬
valo in ni prejelo nobenih dotacij.
Za začetek so priskočila na pomoč
nekatera podjetja s tem, da so od¬
stopila rabljeno orodje, na kate¬
rem je bila proizvodnja še možna.
Tako je podjetje TITAN Kamnik
odstopilo nekaj orodja. Po svojih
možnostih je podjetju kreditiral
ObLO Loška dolina. Ta sredstva
so bila porabljena za nakup orod¬
ja, razne opreme ter rabljenih
starih strojev in za zasilno ure¬
ditev delovnih prostorov.

Z delno ureditvijo zadružnega
doma v Ložu se je težišče proiz¬
vodnje pomaknilo v Lož, v Pudo¬
bu pa je ostala še orodjarna.

Naj bo dovolj o začetnih teža¬
vah, čeravno so prikazane v zelo
grobem obrisu. Na tem mestu ne
bomo posebej omenjali težav in
prizadevanja posameznikov ter ce¬
lotnega takrat še majhnega ko¬
lektiva, katere je moral premago-

vati. J

Naj navedemo samo kratek opis
razvoja s številkami: V letu 1954
in v začetku 1955 je bilo zaposle¬
nih 17 delavcev do konca leta
1955, pa je kolektiv štel že okoli
70 članov. Število zaposlenih je
stalno naraščalo in v letu 1956 je
sklenilo delovna razmerja že cca
170 oseb, v letu 1957 pa že cca 250
ljudi. Razumljivo je. da so delov¬

na razmerja tudi prekinjali, kar
pa ni računano v gornjih podat¬
kih.

V letu 1955 smo izdelovali 11 ar¬
tiklov proti koncu leta in v letu
1956 smo izdelovali že cca 45 ar¬
tiklov. Potrebe po raznem grad¬
benem in pohištvenem okovju so
dajale iniciativo za pospešeno iz¬
delavo orodja. Tako smo leta 1957
izdelovali že cca 140 artiklov.

Vzporedno s povečanjem števila
zaposlenih in povečanjem asorti-
mana proizvodnje je rastel tudi
bruto produkt. Porast proizvodnje
je razviden iz naslednjih podat¬
kov:

Leta 1955 cca 17 milijonov

Leta 1956 cca 130 milijonov

Leta 1957 cca 230 milijonov

Pripomniti je treba, da je bilo
podjetje že od samega začetka.
rentabilno. Da se je podjetje raz¬
vijalo gre predvsem zahvala tov.
Janezu Hribarju in prizadevnosti
pionirjev — začetnikov. Omembe
vredno je, da smo nabavljali stro¬
je, urejevali prostore, izpopolnje¬
vali opreme, kakor tudi kader, sa¬
mo iz lastnih sredstev in kreditov
— katere smo razumljivo morali
vračati.

S tem so bili postavljeni temelji
in perspektiva za nadaljnji razvoj
podjetja.

ŽM

(Se nadaljuje)

GLAS NOTRANJSKE

0

Zadnje priprave pred ribarjenjem na Cerkniškem jezeru

JL&pi ktafi  so tu...

V rebri, porasli z gmajno so se
upirali hladni januarski žarki, ki
človeka oblečenega v zimsko, ne¬
hote prebudijo in ustvarijo v
njem fantazijo polno pomladi.
Zazdelo se mi je, da so se celo
drobni prebivalci, spreletavajoč
se po grmičevju močneje oglasili,
kakor bi dalo sonce toplino tudi
njihovim pesmim.

Široka obnovljena cesta, spelja¬
na z Rakeka proti Cerknici in da¬
lje preko Loške doline na Hrva¬
ško, me je vodila v Cerknico.
Gmajna je kmalu ostala za me¬
noj in kot na dlani sem zagledal
pred seboj veliko dolino, ki jo je
konec šele tam nekje ob pobočjih
1794 m visokega, s snegom pokri-:
tega Snežnika. Kakor, da bi se
ljudje ustrašili jezera, ki leži kot
velik lesketajoč biser ob vznožju
mogočnih gozdov Javornika in v
senci skoraj gole sedlaste Slivni¬
ce, so vsi kraji razen Jezera in
Dolenje vasi, umaknjeni ob vznož¬
je gora.

Vedno bolj sem se spuščal v do¬
lino in sonce se je vedno močneje
prebijalo na peščeno kraško zem¬
ljo, ki nudi dobre pogoje za goje¬
nje krompirja.

Se nekaj korakov po vedno lep¬
ši cesti, po kateri je nekdaj pel
bič notranjskih furmanov in že
sem stal pri razpotju, kjer se ce¬
sta odlepi ( proti Begunjam. Vedno
bolj je pogreznjena v senco drev¬
ja in prvih hiš, ki sramežljivo
skrivajo bleščeča se okna pod vi¬
soke strehe. Zob časa je tudi tu¬
kaj napravil svoje. Visoko v zrak
štrleče strehe novih modernih po¬
slopij so bile prvi znak, da sem
prišel v gospodarski in politični
center južnega dela Notranjske —
Cerknico.

Le še dva stolpa iz časa turških
napadov • govorita o zgodovini
Cerknice, . kajti Cerknica vedno
bolj izgublja svoj stari izgled.
Nekdaj izključno kmetijski kraj
se vedno bolj spreminja v močan
industrijski center. Tovarna Brest,
ki ima svoje poslovne enote tudi
v drugih krajih obsežne Cerkni¬
ške doline, vsekakor prednjači v
tem pogledu. Starejšim gostilnam
se je pridružil sodobnejši gostin¬
ski obrat, ki pa žal še zdaleč ne
nudi gostom vsega tistega, kar
zahteva pomembnejši turistični
kraj, še manj pa kraj kot je
Cerknica, ki je poznana po svojih
kraških posebnostih celo izven
naših ožjih in širših meja.

Pravijo, da je kraj zanimivejši,

če mu pogledaš izza hrbta v živ¬
ljenje. Uro in pol peš hoje in že
sem se povzpel na važno 1114 m vi¬
soko planinsko postojanko Slivni¬
co. Med potjo sem srečal kar tro¬
je srnjakov, ki so se ustrašili red¬
kega gosta in skočili v bližnji
gozdiček.

Kot razbiti kosi ogledala so se
globoko v dolini svetlikali raztre¬
seni kraji Cerkniške doline. Po¬
gled mi je obstal na jezeru. Nje¬
govi rokavi se zajedajo daleč v
notranjost Javornika. Sredi jeze¬
ra ležita kot samotni jadri dva
otoka, eden od njiju je tudi nase¬
ljen. Jezero, ki je zalito vse do
bližnjih vasi, je prav sedaj v svo¬
jem največjem sijaju. Čudno se
zdi človeku, ko zre pred seboj na
tako veliko jezero, da ne zagleda
na njem nobenih znakov življe¬
nja. Le lahen vetrič moti mirno
vase zaprto jezersko gladino. Res,
včasih je bilo jezero bolj živo.
Čolni, last domačinov so napra¬
vili jezero prikupnejše. Verjetno
bi tudi sedaj prenekateri turist z
veseljem skočil v čoln in se pope¬
ljal ob obronkih šumečih gozdov,
ali pa v predele bogatih ribiških
lovišč. Da, tudi ščuke, najpogost-
nejši prebivalci globin Cerkniške¬
ga jezera, so bile nekdaj privlač¬
na posebnost. Kadar je bil na je¬
zeru bogat lov, je iz vaških dim¬
nikov daleč naokoli dišalo po po¬
sušenih ščukah. Posušene ribe so
bile namreč posebna specialiteta
prebivalcev ob Cerkniškem jeze¬
ru. Tudi sedaj bi bilo lepo, če bi
mogel dobiti popotnik, ki zaide
v ta predel Notranjske, vsaj v re¬
stavraciji »Jezero-« kakšen pribolj¬
šek iz jezera. V mrzlih zimskih
dneh jezero zamrzne, vendar le
redki drsalci poživijo to 10 km
dolgo in kakšnih 5 km široko na¬
ravno ledeno ploskev. Morda bo¬
do turistični delavci skupaj z go¬
spodarskimi organizacijami kaj
več razmišljali o novi športni pa¬
nogi — jadranju na ledu, za kar
je Cerkniško jezero najpriprav-
nejši športni rekvizit. Ce bo tako,
mi ne bo treba v prihodnjih letih
več iskati znakov življenja na je¬
zeru. Verjetno se bodo domačini
prav gotovo prvi zavzeli za to iz¬
redno priljubljeno in zdravo
športno disciplino.

Kaže, da bo postala Slivnica
najpomembnejša planinska po¬
stojanka na Notranjskem. Pod
njenim vrhom gradijo člani pla¬
ninskega društva iz Cerknice mo¬
derno in prostorno planinsko po-

oče

Bilo je 19. decembra 1942 pri Belih vodah, ob napadu
Italijanov in belogardistov na civilni logor.

Gozdno tišino je pretrgal krik: »Alarm!« Trenutek za
tem so se oglasili streli iz pušk in mitraljezov. Sovražni
streli. Spogledali smo se. Obsedeli smo vsak na svojem
mestu, razen brata, ki je pograbil svoj suknjič in zbežal
iz barake, ne meneč se za obupne materine klice. Strelja¬
nje je vedno bolj naraščalo in prve krogle so že dosegle
stene našega bivališča. Kmalu nato smo zaslišali zmago¬
slavne klice v slovenskem in italijanskem jeziku. Njihovo
navdušenje se je nekoliko poleglo, ko so prodrli do ■nas.
Iz klicev pa smo spoznali, da so našli še spodnjo barako.

Naše ugotavljanje, kaj se dogaja zunaj, je pretrgal
prihod visokega, v zeleno oblečenega oficirja. Verjetno ni
bil zadovoljen s tem, kar je našel, zato je čez trenutek
zaloputnil vrata in izginil. Še vedno smo sedeli na pogradu,
postlanem s smrekovimi vejicami. Mama z bratcem v na¬
ročju in sestrico na kolenih ter jaz na odeji. Oče je sedel
na skladovnici drv ob štedilniku poleg vrat. Streljanje je
prenehalo. Večkrat je zaškripala streha nad nami.

Zastrmeli smo se v vrata. To pot so se odpirala počas¬
neje kot prvič. Poleg plečate postave prišleca smo videli
košček sivega neba s temnimi, težkimi oblaki. Skladovnica
drv je zaškripala, ko se je oče naslonil na štedilnik in po¬
časi izdavil nekaj besed v tujem jeziku. Odgovora ni bilo.
Z grozo smo sledili roki, ki je prijela za ročaj samokresa.
Trenutek zatem, ko so prsti prišleca že stiskali črno železo,
je bilo slišati slaboten pok ... Iz groze in otopelosti nas
je zdramil surov glas: »Marš ven!«

Stopila sem k očetu in se zagledala v njegove dolge
in tenke prste. Držal jih je na prsih in med njimi je izviral
potoček krvi. Pogledal me je in rekel: »Bodi dobra, ubogaj
mamo...« Besede sem slišala, razumela jih nisem. Se
manj s Cm razumela tisto, kar je rekel materi: »Skrbi zanje
in glej, da nikoli ne pozabijo, zakaj so bili tu in zakaj mo¬
ram jaz tukaj ostati...« Stisnila sem se k mami in gle¬
dala puške, ki so bile uperjene na očeta. Bruhale so svetle
plamene...

Naju z mamo, ki je še vedno držala v naročju bratca
in sestro, so postavili h kamniti ograji. Poslušali smo
žvenket loncev in kotlov, ki so jih razbijali. Ob ograji je
stal star pastir. S toplo mehko roko me je pobožal po licu.
Končno je streljanje prenehalo. Po kotlini se je razlegel
krohot. Približala se nam je gruča vojakov. Neznana roka
je zgrabila mojo triglavko, me dvignila za lase in me uda¬
rila po obrazu. Znašla sem se v blatu gozdne poti za našo
barako. Oče je ležal na tleh, bolj bled v obraz kot smo ga
bili vajeni. Njegove oči pa so gledale prav tako toplo kot
pred dnevi, ko mi je podaril za mojo peto zimo dva drobna,
v žerjavici pečena krompirja.

V. M.

stojanko. Verjetno bo koča v tem
letu že sprejela prve goste. Okrog
koče se bodo pasle krave, last po¬
sestva Marof. Planinske staje in
živina bodo vsekakor poživile že
tako pestro prirodo in stalno
oskrbovano kočo, hkrati pa vpli¬
vale na poživitev turizma na
Cerkniškem.

Pogled mi je ušel v Begunje, ki
so znane kot skromno letovišče in
smučarska postojanka. Od tod so
lepi izleti preko prostrane Meni-
šije v Pekel pri Borovnici, v Iški
Vintgar in v Žilce, poznane po
lepih planinskih predelih in ugod¬
nem višinskem zraku. V zimski
dobi je velika planota Menišije
najlepši, nižjeležeči smučarski

svet v Sloveniji, ki pa je premalo
poznan zaradi neugodnih gostin¬
skih prilik.

Tudi Bloška planota, vzhodno
od Slivnice, je idealen planinski
svet, znan tudi v zgodovini smu-
čarstva. Bločani so izdelovali
smuči že davno, preden se je raz¬
vil smučarski šport izven Skandi¬
navije. Bloška planota je v po¬
letnih mesecih idealen kraj za ja¬
dralno letalstvo.

Lahna meglica se je že spušča¬
la na nepozabno Slivnico, ko sem
zapuščal kraje ob Cerkniškem je¬
zeru. Lepi, skrivnostni in vabeči
so kraji na Cerkniškem, a jim tu¬
rizem še ni prinesel tistega, kar
zaslužijo. Dim

Nagradna križanka

GLAS NOTRANJSKE

O-

VODORAVNO: 1. hrib nad Koprom,
7. kraj v Loški dolini, 13. papeževa
krona, 14. brencelj, 15. del voza, 16.
kratica znanega časopisno—založniške¬
ga podjetja v Ljubljani, 18. središče
Loške doline, 20. ženski glas, 21. do¬
mača žival, 23. kratica na pismih, 24.
duhovniški stan, 25. grški bog lju¬
bezni, 27. sanitetni material, 29. ocena
v šoli, 30. seštevanje, 33. krilo, del
stavbe, 35. šarenica v očesu, 36. ime
ladje v bajki o Argonavtih, 38. ime
znane ameriške filmske igralke, 40.
predlog, 42. okrajšano ameriško mo¬
ško ime, 43. ti in jaz, 44. sodnik laik,
48. vprašalnica, 49. osebni zaimek, 50.
ime znane italijanske pevke zabavne
glasbe, 51. reka v Sibiriji, 53. okvač-
kan, 54. posestvo.

NAVPIČNO: 1. zadnji dan v letu, 2.
arabski žrebec, 3. otok v Jadranu, 4.
potem, 5. boginja Jeze, 6. gorovje v
Evropi, 7. znoj, 8. gospodarska pano¬
ga, 9. ime pokojnega sekretarja OZN,

10 . dva različna soglasnika, 11. vrsta
motorja (fonetično), 12. zvezdoslovje,
17. povrtnina, 19. notranje, 20. moško
ime, 22. domače orodje, 24. spalnica na
ladji, 26. počasi pije, 27. kratica za
višjo šolo, 28. letalec, pilot, 29. kratica
za društvo narodov, 31. latinski vez¬
nik, 32. igralna karta, 34. športnik ob
vodi, 37. zadetek pri nogometu, 39.
utežna mera, 41. splet las (množina),
44. barva igralnih kart, 45. zgoden, 46.
kratica za eno izmed naših republik,
47. morski sesalec, 50. začetnici imena
in priimka slovenskega prosvetljenca
(znanega po slovnici), 52. začetnici
priimka in imena slovenskega slikarja
(Šubic).

Rešitev nagradne križanke pošljite
do torka 13. februarja na naslov Ob¬
činski odbor SZDL Cerknica, uredni¬
štvo »Glasa Notranjske«. Med reševal¬
ce bomo z žrebom razdelili 4 praktič¬
na darila v skupnem znesku 10.000 din.

Dim

Nove avtobusne proge

Podjetje SAP Turist Ljubljana je s 15. januarjem uvedlo
na našem področju kar tri nove avtobusne proge. S tem je
omogočeno zlasti prebivalcem oddaljenih krajev, da hitro pri¬
dejo po raznem opravilu na sedež Občinskega ljudskega od¬
bora Cerknica, istočasno pa imajo možnost, da se hitro vr¬
nejo, ali pa potujejo tudi naprej v ostale kraje, predvsem
v Ljubljano.

Nov vozni red obsega progo: Cerknica—Cajnarje—Cerk¬
nica:

Na prvi in drugi avtobusni progi vozi avtobus ob delav¬
nikih in ustavlja tudi v vseh vmesnih postajah, medtem ko
na progi Ljubljana—Cerknica —Babno polje vozi avtobus tudi
ob nedeljah.

S. B.

KINO CERKNICA: 1. feruarja
ob 19.30 uri japonski film »Žrtvo¬
vana dekleta«, 3. februarja ame¬
riški barvni vv film »Davyd Cro-
cket in pirati« ob 19.30 uri, 4. fe¬
bruarja ob 10. in 18. uri ameriški
barvni vv film »Davyd Crocket
in pirati«, 4. februarja ob 15. in
20. uri ameriški barvni cs film
»Nočni prehod«, 8. februarja ob
19.30 uri ameriški cs film »Ob 3.10
za Yumo«, 10. februarja ob 19.30
uri francoski barvni cs film »Till
” Ulenspiegel«, 11. februarja ob 10.
0  in 18. uri francoski barvni cs film
u  »Till Ulenspiegel«, 11. februarja
^ ob 15. in 20. uri francoski barvni
w film »Slepi potnik«, 15. febr.
® ob 19.30 uri sovjetski film »Člove¬
kova usoda«, 17. febr. ob 19.30 uri
ameriški barvni cs film »Obračun
j v Teyble Rocku«, 18. februarja ob
10. in 18. uri ameriški barvni film
»Obračun v Teyble Rocky«, 18. fe¬
bruarja ob 15. in 20. uri ameriški
barvni cs film »Človek, ki je pre¬
več vedel«, 22. februarja op 19.30
uri jugoslovanski cs film »I^csem«,
24. februarja ob 19.30 uri/poljski
film »Podmornica Orel«, 25. febr.
ob 10. in 18. uri poljski film »Pod¬
mornica Orel«, 25. februarja ob
10. in 18. uri poljski film »Pod¬
mornica Orel«, 25. februarja ob
15. in 20. uri amer. film »V zna¬
ku Zoroa«.

KINO STARI TRG: 3. in 4. feb.
egiptovski barvni cs film »Dežela

sanj«, 7. februarja zapadno nem¬
ški film »Trije iz virijeteja«, 10.
in 11. februarja ameriški barvni
cs film »Strast za moškim«, 14.
februarja ruski barvni film »Na-
srcdinovc spletke«, 17. in 18. febr.
ruski barvni film »Beli sužnji«,
21. februarja jugoslovanski film
»Štirinajsti dan«, 24. in 25. febr.
ameriški barvni cs film »Princ
igralcev«, 28. februarja nemški
film »Odvzeta sreča«.

Predstave ob sredah in sobotah
ob 19. uri ter nedeljah ob 15. in
19. uri.

KINO RAKEK: 3. in 4. februar¬
ja ameriški barvni cs film »Nočni
prehod«, 7. februarja ameriški
barvni vv film »Divji veter«, 10.
in 11. februarja ameriški barvni
cs film »Oklahoma«, 10. in 11. fe¬
bruarja slovenski film »Družinski
dnevnik«, 14. februarja jugoslo¬
vanski barvni vv film »Prvi me¬
ščan malega mesta«, 17. in 18. fe¬
bruarja ameriški vv film »Ob 3.10
za Yumo«, 17. in 18. februarja
ameriški barvni cs film »Čas lju¬
bezni in čas smrti«, 21. februarja
ameriški barvni cs film »Uspava¬
na lepotica«, 24. in 25. februarja
italijanski barvni cs film »Ana iz
Broklyna«, 28. februarja ameriški
vv film »Poslednja obala«.

Predstave ob sredah in sobotah
ob 19.30 uri, ob nedeljah in praz¬
nikih ob 16.30 in 19.30 uri.