GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO II. LJUBLJANA, OKTOBER 1962 ST. 10 USTAVA V JAVNI RAZPRAVI V ospredju človek - proizvajalec in ustvarjalec 20. in 21. septembra sta v Beogradu zasedala Zvezna ljudska skupščina in Zvezni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, ki sta na skupii seji pod predsedstvom predsednika Republike Josipa Broza-Tita, obravnavata predosnutek ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije. V razpravi po ekspozeju in obrazložitvi ored-osnutka nove ustavne, ki ga je podal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in iz katerega posredujemo našim bralcem nekatere najznačilnejše ugotovitve, je sodelovalo 27 ljudskih poslancev in članov Zveznega otlbora SZDLJ. Po občinskem statutu, o katerem smo obširno poročali že v prejšnji številki in zdaj po zasedanju obeh maj-višjih državnih družbenih teles, sta tako statut kot tudi predosnutek nove ustavo dana v širšo razpravo vsem prebivalcem. Na našem podmčiu so nekatere krajevne skupnosti že razpravljale in obravnavale občinski statut in dale nanj svoje pripombe, statutu in njegovi razpravi pa se je te dni pridružil še predosnutek nove ustave, ki ga bodo morali občani obravnavati čimprej in kot kaže bo tekla razprava o njem prav na bližnjih zborih volivcev. Tako sta prav v tem času v javni razpravi dva izredno pomembna družbena dokumenta, ki označujeta novo pot v graditvi socialističnih družbenih odnosov in človeka, ki predstavlja kot neposredni proizvajalec in upravljalec izhodišče temeljne listine v našem družbenem dogajati ju. Temeljna značilnost ustavnega pred-OSnutka je, da ni ustava države, temveč ^.va družbe. Ta ustava polaga te-melje ne samo političnim, marveč tu-^ vsem družbenim oihiosom. Pogla-osnovna načela ustave določajo l^neljne družbeno-ekonomske in pomične odnose ter dajejo smer in jht-®Pektivo za nadaljnje gibanje družbe, vdavno mesto v ustavi pripada elo-yeku in njegovim družbenim odnosom, medtem ko je državni mehanizem po-kot sredstvo njegove zavestne Pmiticinc akcije. Zato določajo pogla-vjtna načela osnovni položaj delovnega oveka v družbi, normativni tlel pa sebuje pravice, s katerimi si človek hko zagotovi takšen položaj. Razen Temeljnih načel, ki so principiahii del tavc, vsebuje le-ta v prvem delu še -Zbemo-politično ureditev, v drugem V III lincili 11 organizacijsko shemo federacije , v zadnjem tlelii še prehodne in za-določbe. To besedah tov. Kardelja, jiaj nova j. aVil izrazi in utrdi vse tiste odnose, v PraLsi preverjeni kot traj-tjA. Progresivna osnova tlružbenega frosov^t *!n z okrepitvijo takšnih od-hkrati določi tudi smernice za nadaljnji razvoj družbe. V prvem poglavju, ko govori o vzrokih, čemu je nastala nova 'ustava, pravi Edvard Kardelj v svojem ekspozeju: „Naravno in progresivno je, da socialistična družba, ki se zelo naglo razvija, relativno hitreje spreminja tudi svoje družbenoekonomske in politične oblike. Na ta način si takšna napredna družba išče ustrezna politična sredstva, da bi se čim hitreje razvila iz svojih lastnih < 1 ružbeno-ekonomskih osnov.“ Prav v tem pogledu pa ima lahko pomembno vlogo ustava socialistične države, je poudaril v nadaljevanju Edvard Kar-delj in nadaljeval: „Kot temeljni okvir in predvsem še zakon za celotno družbeno izgradnjo in delovanje za uresničenje najbolj naprednih teženj socialistične družbe daje ustava mladi socialistični družbi večjo stabilnost in pa usmerjenost v njeni izgradnji v določenem obdobju, pri tem pa ohrani tudi ustrezna sredstva revolucionarne prisiljenosti, dokler so ta potrebna, hkrati pa zagotavlja potrebni demokratizem in svobodo akcije za vse faktorje socialističnega napredka in doslednost v njihovi dolgoletni socialistični orientaciji. Posebnega pomena Seja IO ObO SZDL KRAJEVNE organizacije naj postanejo odločen cinitelj v DRUŽBENEM ŽIVI JEN JU NA PODEŽELJU torek, 18. septembira je bila v prostorih ObO SZDL razširjena seja hik A^K>ra Ol>činskega odbora Socialislične zveze Ljubljana-vič-Rud- , • ^N;i seji so mimo razprave okrog poročila o poteku priprav na pravkar *wicane volitve v skuptlosti zavarovancev, poslušali člani IO tudi krajši Prikaz organizacijsko-kadrovskih vprašanj, ki so se in se še vedno porajajo eu krajevnih organizacij Socialistične zveze na našem področju. Referat nekaterih najvažnejših organizacijsko-kadnovskih spremembah je podal san Mole, sekretar Olnvinskcga odbora SZDL. razpravi, ki je sledila referatu tov. Moleta, je bilo čutiti, da bo im>-i> T-'*- v. prihodnje, zlasti še v delti in življenju krajevnih organizacij SZDL > jsati nekatere oblike njihovega dela, saj kažejo dosedanje izkušnje, da potrelxno končati s stiliijskim delom, ki ga izjeda ne-le zob časa, temveč 1 Potrebe j» načrtnejši in j »ostrejši dejavnosti v vrstah organizacij SZDL. Ub "‘ključku so na seji spregovorili še nekoliko več o nekaterih je ustava za takšino vel narodov obsegajočo deželo, kakršna je naša. Z dolgoročnim ustavnim stabiliziranjem odnosov med našimi narodi v duhu njihove enakopravnosti in samostojnosti gradimo najmočnejši jez proti spodkopavanju Titove politike bratstva in enotnosti, ki je temelj naše socialistične federacije in vzpodbuja vse napredne težnje materialnega in moralno - političnega zedinjenja. Zavest o skupnih interesih in socialistični inter-nacionaližem sta najboljši cement enotnosti v socialistični federaciji. Ustava je eno najvažnejših sredstev, s katerimi zagotavljamo prav takšno osnovo in orientacijo v odnosih med narodi.“ Zatem ko se je dalj časa zadržal pri obravnavanju in vlogi družbene strukture in vlogi nove ustave, je tov. Kardelj poudaril: „V tem smislu,“ je dejal Edvard Kardelj, „predosnutek no- ve ustave ne izhaja od države kot za zmeraj dane in nespremenljive investicije, ki neomejeno vlada nad državno lastnino in naj „reže kruh“ državljanom, ampak popolnoma narobe, kot je ob neki priložnosti dejal tov. Tito — od človeka, to je od človeka, ki je spričo družbene lastnine sredstev za proizvodnjo in družbenega samoupravljanja začel čedalje bolj postajati ,sam svoje sreče kovač£. Predosnutek izhaja od položaja človeka, njegove vloge, dolžnosti in odgovornosti v delu in v ustvarjanju ter delitvi, od družbenoekonomskih odnosov, ki se ustvarjajo v takšnih pogojih, ter do materialnega in moralnega interesa človeka, da nenehno zboljšuje te odnose in njihovo materialno osnovo. Nadalje izhaja predosnutek ustave od vloge, položaja in odgovornosti organov družbenega samoupravljanja, v katerem izhaja interes človeka z delovnega mesta najbolj nopesredno do izraza, in to hkrati tako kot individualni interes kakor tudi skupni interes delovnega kolek- Nadaljevanje na 2. strani V I «MJwjuvivU Mil adrovskdi spremembah, ki naj bi odločneje vplivale na boljše oblike dela «»«d članstvom SZDL. J PRISRČEN SPREJEM PREDSEDNIKA VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR LEONIDA BREŽNJEVA Predsednik prezidija \ rhovnega sov jeta Zveze sov jetskili socialističnih republik Leonid lljic Brežnjev s soprogo Viktorijo in s svojim spremstvom je pretekli teden potoval tudi skozi kraje v naši občini, kjer so ga prebivalci nadvse prisrčno [»ozdravili in mu zaželeli dobrodošlico v naši sredi. Na vsej poti od Brionov prek Postojne , kjer si je ogledal znamenitosti Postojnsko jame, do Ljubljane, so ga ljudje nadvse prisrčno sprejeli, kar velja še posebej za Brezovico in Borovnico in vse kraje od Logatca, koder je vodila pot visokega sovjetskega državnika, do glavnega slovenskega mesta. Množične in družbene organizacije naše občine, so mu izkazale še prav posebno čast, saj se je ob cesti, ki je vodila visoke sov jetske goste skozi naselja in Jeraje viške občine, zbrala skorajda nepregledna množica ljudi, ki je z zastavicami in cvetjem prisrčno pozdravila uglednega gosta in iskrenega prijatelja naših narodov. Se posebno svečan sprejem je predsednik Brežnjev doživel na križišču med Tržaško in Aškerčevo cesto, kjer so ga [»ozdravili med drugimi tudi naši najmlajši, ki so ta dan slavili svoj jubilej — 20-lettuco pionirske organizacije. ludi naslednji dan, ko je predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Brežnjev, odhajal iz slovenske metropole proti Zagrebu, so ga ljudje navdušeno pozdravili in mu zaželeli prijetno bivanje med nami in na tej veličastni manifestaciji izrazili iskrene simpatije in pozdrave prijateljskim sovjetskim narodom. V ospredju človek - proizvajalec in ustvarjalec Nadaljevanje s 1. strani tiva. In naposled izhaja iz potrebe, zagotoviti takšen položaj posameznika in delovnega kolektiva, skupni interes družbene skepnosti. Izraža se predvsem v nujnosti načelne enotnosti sistema, ki zagotavlja enake splošne pogoje za vse, družbenega plana, ki naj poskrbi za to, da bodo ustvarjeni naj-ngomnejši pogoji za delo in materialni napredek države in v medsebojni pomoči in solidarnosti.« Ko je razčlenil se nekatere bistvene elemente družbeno - ekonomskega in političnega sistema v novi ustavi je tov. Kardelj poudaril, da ustava zlasti še razčlenjuje položaj človeka na delovnem mestu, položaj delovne organizacije, načelo za združevanje v gospodarstvu, funkcije družbenih skupnostih na posameznih nivojih v gospodarstvu, načela za izvrševanje in določanje smernic plana in podobno. „Clovek ni samo oličan,« je dejal v nadaljevanju tov. Kardelj, „podamik države in vršilec državne volje na področju materialne graditve. Človek je subjekt, neposredni interes njegovega dela pa cilj celotne akcije vseh druž-' bejiih organov.« „Tako je naša ustava prva,« je poudaril Edvard Kardelj, „v zgodovini, ki razčlenjuje te probleme in odnose v takšnem obsegu in na tak način.« Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je potem, ko se je v svojem referatu dotaknil še neposredne vloge proizvajalcev, kot najmočnejšega orožja v delovnih kolektivih im pobudnikov boja za boljšo in naprednejšo proizvodnjo, prešel na obravnavanje političnih osnov samoupravljanja, ki jih sicer določa pred-osnutek nove ustave, tu pa se je ustavil ob razglabljanju družbenega samoupravljanja kot temeljnega načela pri graditvi socialistične družbe in kot osnovne smeri za nadaljnjo evolucijo političnega sistema socialistične države. Bistvo družbenega samoupravljanja po Kardeljevih besedah ni v prenašanju funkcij na delovne organizacije in ustrezne organe samoupravljanja, temveč v tem, da se z njimi izrazita in zagotovita nov položaj in vloga osvobojenih proizvajalcev in drugih delavcev v odnosu do upravljanja z družbenimi sredstvi delitve dohodka in urejanja grugih skupnih zadev delovnih organizacij. Rreiosnutek odpira vedno \eejo možnost tudi integraciji družite. Na eni strani je možno odpreti največjo svobodo v združevanju kolektivov, podjetij in ustanov, na drugi strani pa je možna druga oblika, tako imenovana oblika samupravnega združevanja, ki se uresničuje na osnovi splošno družbenih interesov preko občin, okrajev, avtonomnih pokrajin, republik in celo federacije. Notranja integracija družite, gre po 1 sesedali tov. Kardelja predvsem v dveh smereh in sicer z neposrednim in svobodnim sodelovanjem ter medsebojnimi odnosi delovnih organizacij, delovnih ljudi in posameznih služb pri izpolnjevanju njihovih skupnih nalog in interesov, kot tudi z dejavnostjo skupnih organov družbeaiega samoupravljanja in politične oblasti v družbeno-političnih skupnostih, ki upravljajo s skupnimi družbenimi zadevami. Med te sodijo, po mnenju tov. Kardelja, predvsem predstavniški organi in njihovi izvršno-politični in upravni organi, kot tudi sveti za posamezne službe in druge organizacije za upravljanje skupnih zadev. V vseh teh organizacijah in organih so zastopani po načelu družbenega samoupravljanja na ustrezen način vsi delovni ljudje in delovne organizacije, ki tako demokratično urejajo svoje skupne zadeve. Prav na osnovi teh vzrokov organi politično-teritorialmih enot niso samo instrument državne oblasti, temveč hkrati tudi nosilci in instrument samo-upravljanja človeka in delovnih kolektivov, instrument družbenega samo-mpravljanja. To se pravi, da so isti organi, ki najneposredneje izražajo potrebe in težnje ljudi v procesu družbenega dela, v proizvodnih in delitvenih odnosih, hkrati tudi nosilci državne politične oblasti, vse dotlej dokler je družbena vloga države neogibna. Prav s tem pa se takšen politični sistem najbolj približuje Marxovi tezi. da mora biti država prehodnega obdobja, to se pravi socialistična država, ki jo je Marx imenoval — delavski razred, organiziran kot država. Predino je prešel na obravnavanje načel federacije, se je podpredsednik Kardelj omejil na kratko, tudi na pri- Prejšnji mesce st> bile [w> vseh aktivih LMS v nasi oIk ìiiì redne letne mladinske konference. Kakor »o v tako 'pisani «oheini, kot je stasa, aktivi po značaju različni, tako je nuio^otitron-rtkn tudi vsebina teh konferenc. V' glavnem bi lahko rekli, da imamo v občini tri vrste aktiv ov : — delavske gos|>odarskili organizacijah, — terenske po vaseh in stanovanjskih skupnostih ter — solskc. ki hi jih spet lahko razdelili na srednješolske in aktive jh> oscillivi kali. Delavski aktivi so se vključili v splosno razpravo, kako povečati, proizvodnjo v jhmI-jetjih in kako čimveč pris|M*vati k iMtljscmu gospodarjenju. Tako jr bilo v vseli delavskih aktivih, največ razprav prav okrog nepravilnostih v podjetjih, ki »c; dajo odpraviti s Širšo in poglobljeno dejavnostjo čim širšega kroga proizvajalcev, kjer mora hiti vključena tudi mladina. Govora je bilo o organiziranem hodmjo funkcijo občin. Z obrazložitvijo njegovih besed o pomenu in vlogi občine. ki jo zaznava nova ustava, zaključujemo povzetek iz referata tovariša Edvarda Kardelja, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, ki ga je imel meseca septembra na .skupnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine in Zveznega odbora SZDLJ. Občina po Kardeljevih besedah ne pomeni le funkcioniranje občinske skupščine, marveč je to specifičen splet notranjih odnosov, samostojnih’ funkcij in vzajemnih odvisnosti, ki preprečujejo, da bi si politični oziroma administrativni občinski organi lahko prisvojili monopol v odnosu do delovnih in drugih samoupravnih organov v komuni, ali. da hi kot takšni postali ovira za svobodno gibanje ljudi in de-delovnili ter drugih družbenih organi- delu mladine iu o njenem kolektivnem nastopanju \ organih upravljanju. V programih teh aktivov so \ ta namen spet vključene proizvodne konference, kjer naj hi mladina študirala materiale za zasedanju samoupravnih organov. poslovnike iu pravilnike podjetij, razpravljala o njih, sprejemal« že jasne sklepe in predloge ter jih |>ot‘in zagovarjala na odgovornih forumih v gospodarski organizaciji. Vedno Udj prihajamo do prepričanja, tla je taka oblika |M)trehua in koristna, tako za razgledanost mladine same, kakor tudi za njen prispevek našemu gosfMidarstvu in ne nu/udnjc se za razvijanje socialističnih odnosov med ljudmi v podjetju. Marsikje (n. pr. ,,Klektroteluiikau v Horjulu, \v toserv is" uu Dolenjski cesti, „Kašica“ v Velikih Laščah in drugod) je glavni problem prostor. Toda prenehati je treba s prakso stokanju, pritoževanju in nerganja na račun prostorov in sred-trv kot je bila doslej marsikje navada. / DKLOVI ,IK TRKBA PRISILITI KOZMONAVT TITOV MED NAMI Sovjetski kozmonavt German Stepanovič Titov s soprogo Tamaro Vasi-Ijevino in s svojim spremstvom je med večdnevnim obiskom v Jugoslaviji, obiskal tudi slovensko glavno mesto in se dalj časa zadržal med ogledom njegovih kulturno-zgodo vinskih spomenikov in spomenikov iz pohninule zgodovine. Zadržal se je tudi v vili Podrožnik, obiskal pa je še republiško Ljudsko skupščino, si ogledal letališče v Polju in bil gost na večerji na Bellevuju, ki mu ga je priredila Zveza letalskih organizacij Slovenije. Kozmonavt št. 2 je oh odhodu iz Ljubljane izjavil, da je zadovoljen in srečen, ker je imel priložnost videti delo rok naših ljudi, nadvse navdušen pa je bil nad sprejemom, ki so mu ga pripravili na vsakem koraku, kjer koli se je pojavil s svojim spremstvom. Tako prisrčno kot drugod so ga pozdra-I vili tudi naši občani, ko seje za kratek čas pomudil tudi med nami. Prisrčni pozdrav naših pionirjev sovjetskemu kozmonavtu Titovu in njegovi soprogi Za pestrejše oèlike mladinskega dela zacij in sicer neodvisno od teh ali onih1 administrativrnili meja. Pomembno mesto imajo v osnutku, po besedah predsednika 'ustavne komisije Edvarda Kardelja, tudi krajevne skupnosti, kot specifični obliki samoupravljanja v komuni in nosilcu oziroma organizatorju razširjene materialno - tehnične osnove za vsakdanje usluge, družini in gospodinjstvu ter on-čainu nasploh. Prav zadnje so predvidene tako v mestu kot tudi na vasi» njihov status pa določa občinski statut. Zlasti pomembno vlogo, bodo p° besedah tov. Kardelja, imele krajevne skupnosti pri ustanavljanju družbenih potrošniških skladov na področju družbene prehrane, otroških ustanov, posameznih komunalnih služb in drugih’ uslužnostnih dejavnosti, ki morajo vsak dan preskrbovati občane, so pa pri nas še vedno zelo malo razvite. VODILNE LJUDI V PODJETJIH, DA BODO POSTALI POZORNI TUDI NA MLADINO IN NJIHOVE POTREBE. Potem nc ho vec problem, ne prostor, nc sredstva. Isto velja za terenske in šolske aktive. Terenski aktivi se na konferencah srečujejo s posebnimi težavami. Pravih vaških aktivov z mladinci zaposlenimi v kmetijstvu p® skoraj ni. čeprav je pretežni del občin« kmečki. Večina te mladine odhaja v večje centre na delo v tovarne, potem pa pomaga p° „šihtu“ še doma in takrat ko je najbolj potrebna razvedrila in družabnega življenja, se cesto nima kam zateči. Zato je v takih krajih nujno razviti čim pestrejše oblike družabnega življenja, kjer bi se mladina lahko zabavala pa tudi učila in vzgajala. V takih krajih je prav, da se mladina čimbolj povezuje * ostalimi organizacijami kot SZPU, osnovno organizacijo ZK, „Svobodo“ ali se zbere okrog šole. S skupnimi močmi se da napraviti vcc in če 1m> mladina tako sodelovala, bo imela uspehe pa tudi na vasi bo življenje prijetnejše. Zdi sc, da sc mladina na terenu premalo vključuje v življenje krajevnih skupnosti in premalo sc spoprijema z njihovimi problemi. Delno so za to krivi tudi starejši, ki v mladini nc vidijo nič resnega in jo večkrat samo kritizirajo nc pa vzgajajo, delno pa tudi mladina sama, ki si mora z dolom in študijem žago' toviti pravo mesto tudi v življenju na vasi, ne pa samo v tovarni. Zelje mladih ljudi po teh krajih so mnog® številnejše in ruzličnejše. povsod pa odseva i* njih volja do učenja in vzgajanja. Ali ni razveseljivo, da želijo mladinke v Velikih laščah organizirati svoj gospodinjski tečaj, ali ‘1® pripravlja mladina v Črnem vrhu plesno šolo in da bodo v Polhovem Gradcu vrteli redu« kino predstave in v |>oveznvi s šolo orgianizi rali foto tečaj? Za lake načrte, če bi vse ,ia števali, bi jih bilo preveč, je pač treba >in< t* razumevanje in nudili vso pomoč, saj nau» mora biti jasno, da se kuharski tečaj ne bo odražal samo v loncu in plesna šola ne san»® na plesu, ampak da lake stvari bistveno n»® njajo tudi odnose na vasi, omogočajo ‘u vaški mladini vpogled v sodobno znanost, vzgojo in življenje sploh. Sreblje šoljc v naši občini — TSš h» ^ gimnazija, se v tem šolskem letu, vsaj zdaj u® začetku, največ ukvarjajo z organizacijo i® izvedbo mladinskih ur, in so program v gb" nem pripravili že v počitnicah. Tudi konf« rene, po teh najbolj umožičnili aktivih so ®* |M>nekod šele bodo povedale o teh urah s'®J besedo. Mladinske ure so v šolah H. stopuj® letošnja novost, ki jo je vsekakor trčim 1*® zdraviti, saj se dijaki v okviru njiliovega I,r® grama pogovarjajo in seznanjajo z noj ^ bolečo in najaktualnejšo problematiko dan njega časa, ki še zmeraj ni našla dovolj l,r^ štora in časa v učnih načrtili naših šol. ^ mladina jm aktivih organizira s pomočjo lovske univerze in njenega predavatelj» n kadra, deloma pa tudi sama, s tem, da -"f? žira za pripravo posameznih predavanj naj*l sobnejše dijake višjih letnikov. To j® gotovo tuili najbolj praktična šola mladih predavateljev, ki nam pro® vzg® j® jih vedno manjkuje. Prav hi bilo, da se razvije 11 ^ aktivi pomoč v predavat djskem kadmi, * Nadaljevanje na !>• 9tr* Ustanovljena je komunalna skupnost socialnega zavarovanja 5. oktobra je prek 20.000 aktivnih zavarovancev s področja viške irt grosupeljske občine, ki pripadata skupni komunalni skupnosti socialnega zavarovanja, izvolilo skupščino skupnosti socialnega zavarovanja. Tako bo nova skupnost, ki zajema poleg vseli krajev v naši občini zajela tudi območje grosupeljske občine, ki je v tej skupnosti zastopano z 4860 aktivnimi zavarovanci. Med več kot 20.000 zavarovanci, kolikor jih pač zajemati področji obeh občin, je bilo na petkovih volitvah na 15 volilnih enotah izvoljenih v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, 29 članov. Prav gotovo vas Ik> zanimalo kaj Vse prinaša novi zakon v sistemu zavarovanja. Zakon postavlja predvsem tjačelo, da se odgovornost, pravice in dolžnosti socialnega zavarovanja in pa Nravstvenega varstva prenesejo v ko-drune in v vse delovne organizacije, V8® tja do zavarovanca. Nov zakon Uveljavlja komunalne skupnosti zava-tovanoev kot temeljne samoupravne ^ote, ki predstavljajo posebno obliko ^nioupravljanja zavarovancev. — Za Področja socialnega zavarovanja kme-Nv se ustanavljajo samostojne skupnosti zavarovancev. V okviru komu-dfilnili skupnosti se zagotavljajo snedla za sklade posameznih panog zavarovanja. Komunalna skupnost ima “kupsčino, ki določa program dejavnosti socialnega zavarovanja, sprejema 'Ucrcpe za izboljšanje varstva zavaro-'^'icev, predvsem še zdravstvenega Varstva. Samostojno tudi določa pou-Uporabe sredstev, odloča še o za-gotovitvi dopolnilnih sredstvih in pa Morebitnem kritju primanjkljajev, če ^veda le-ti nastopijo v poslovanju Vladov skupnosti. Hkrati odloča, kot višji organ tudi s skupščinami dru-E1» skupnosti o ustanovitvi zavoda kot ^rokovne službe socialnega zavarovanja r, o vseh «Irugih zadevah. Kako pa iaJ se, pri vsem tem, razumejo načela .bljuje krepitve samoupravljanja v ^cialneni zavarovanju? Predvsem gre M Za dve stališči, iežnja po oentrali-ina eni in želja po komunalni .Wcupn^jgti im tirllgi strani. Seveda pa jd prva zamisel ò večji skupnosti, ki j\ Popadala skorajda republiškemu ksegu, ni zamišljena ravno najbolje, da so se pri tem razpravljanju, I j^ne naj bi pač bile naj po vol j ne j še “uke novih skupnosti socialnega za-• Vanja, opredelili zgolj na občine, Z1 nuj bi v svojih okvirih skrbele za . °vo oblike dela v socialnem za varo-JMju. Tu oz. pri komtuialnih skupno-,uh zavarovancev, gré zlasti še za ne-/*1 drugega. Cre namreč predvsem za °uno mobilizacijo slehernega zavaro-ki se mora v novim pogojih p Vestno vključiti v sistem samouprave. . ®v verjetno je decentralizacija samo-Pfave v socialnem zavarovaaiju naj-Mernejša rešitev za asaaiacijo dose-j^ga stanja in nadaljnjih uspehov, s temi ukrepi lahko tudi priča-uJeUio. Jv tem uspehom 1k> verjetno ,sPcvaIa precejšen delež tudi nova J^jHojmost samostKtjnega bi neposred-obračunavanja nadomestila za pr-a 80 dni bolezenskega dopusta in ^MNjenja za poškodbe na delu, ki Jp1 dobile vse gosjxidarske organi-^''J® z novim zakonom o zdravstve-varstvu. Pri ustanavljanju oziro-bal .^u komunalnih skupnosti se še tivh ! dražji [>ojav, ko iz administra-y uo proračunskega sistema prehaja ok • V 8*8tcm samo financiranja. V lru «kujmosti, čigar skupščino doj*' izvolili naši zavarovanci, se ocajo samostojni skladi, namenjeni poznim panogam zavarovanja. Ti sle ^ .e'0 8klad zdravstvenega, invalid-in pokojninskega zavarovanja in 'v ’ ki nadzoruje oziroma odloča o ^L*8kih dodatkih. Prisjvevki za soci-varo vanje se predpišejo za vsak sklad posebej in se v n jega seveda tudi namensko pritekajo. Dodatni prispevek se predpiše tam, kjer stroški presegajo določeno povprečje stroškov v zdravstvenem in invalidskem zavarovanju. Vsak sklad ima tudi svojo rezervo, ki služi za kritje primanjkljajev pri zaključnih računih, skupščina komunalne skupnosti pa lahko v soglasju z ObLO predpiše izredni prispevek, ki sc izplačuje oziroma je obvezen le za tisto področje. Novi veljavni predpisi za dejavnost socialnega zavarovanja dajejo dovolj podlage in možnosti, da vskladimo službo socialnega zavarovanja družbenemu in ekonomskemu razvoju, potrebam zavarovancev in komune ter da ustvarimo perspektivo za njen nadaljnji razvoj. Prav to pa smo dosegli z ustanovitvijo komunalne skupnosti, saj predstavlja glavna misel zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja predvsem to, da gre razvoj odnosov v socialnem zavarovanju v skladu z našim družbenim in ekonomskim razvojem ter s potrebami in možnostmi na sedanji ravni razvoja. Vsa ta dejstvu, pa govorijo v prid novoustanovljenim skupnostim socialnega zavarovanja, ki na, z novimi zasnovami in idejami prevevajo na vsakem koraku v družbenem dogajanju komune. Za pestrejše ohlike mladinskega dela Nadaljevanj« z 2. strani bi sposobnejši lahko posredovali svoje širše teoretično znanje, na primer vajenski mladini, predavatelj sam pa bi sc srečaval in spoznaval s konkretno situacijo in življenjem mladih ljudi v podjetju in na terenu. Mladini v osnovni šoli, to so učenci zadnjega razreda osemletk, mora biti posvečen velik del našega organizacijskega prizadevanja. Te organizacije so še mlade, nimajo delavnih in organizacijskih izkušenj, poleg tega pa večinoma ljudje gledajo nanje z nezaupanjem in mogoče še celo z majhno mero omalovažujočega pomilovanja, češ, kaj boste vi, otroci?! Tako gledanje je povsem neopravičeno in staro. Kaj ni prav, da se rubala nastajajoča osebnost že v svojem petnajstem letu navadi samostojno misliti, dajati predloge in organizirati? V stoji kratkotrajni učnovzgojni praksi som imel neštetokrat priliko slišati od mladih ljudi sedmega ali osmega razreda osnovne šole predloge, ki bi brez obotavljanja lahko prišli med sklepe krajevne skupnosti, turističnega društva ali katerekoli samoupravne organizacije na terenu. Računati moramo s tem, «la «bmašnja mladina hitreje dorašča, kot smo včasih mi, «la sc tako tuili hitreje vključuje v družbeno življenje. Treba je izkoristiti njihovo pripravljenost za delo, jim pustiti čim več samostojnosti pri delu, obenem pa |«omagati tako, da ne bodo čutili, «la jih imamo s|>et samo za mule nedorasle učence. Stalno moramo im«'ti preti očmi, «la je v najmlajših mladincih naš novi kader in nc zdi sc mi pretirano trditi, da so močne mlailmske organizacije na osnovnih šolah jioroštvo za Ijoljšc delo mladine v gospodarskih organizacijah in na terenu. Vseka-kor je treba gledati perspektivno, ne samo trenutno stanje. Perspektiva pa je samo pri najmlajših. Janez Praprotnik Veličastna manifestacija na Turjaku I iirjak, prav tak kot se ga spominjamo še iz dni. ko je pred 19. leti Prešernova brigada zabrisala se poslednjo sletl za zloglasnimi belogardističnimi izdajalci, je v nedeljo doživel v jesenskem vzdušju svojo drugo pomlad. Laščani in okoličani, z njimi pa tudi tisti, ki so doživeli ognjeni krst v noči med 18. in 19. septembrom 1943, so ob svojem krajevnem prazniku napolnili predel ob strmih vpadlinah mogočnega Ptirjaskega gradu, ki sem od svojih povojev še ni doživel kaj takega, kot v tistih usodnih septembrskih dneh, ko je končno padla še zadnja sovražnikova utr d 1 >a. Da, resnično, to je bil ptraznik vseh, vse tja, od tistih, ki so si iz oči v oči pred 19. leti na tej zemlji, ki ji narava ni naklonila svojih bogastev, spoprijeli z do zob oboroženim sovražnikom, do prijaznih domačinov, od katerih je še marsikomu ostala živo v spominu borba, ki se je odvijala v plamenih ob proslulem ostanku mogočnih turjaških vladarjev. Turjak je doživel svojo renesanso. Ljudje, prišli so od vsepovsod, borci zmagovite partizanske formacije, ki je za vselej pokopala že padajoče ostanke domačih izdajalcev, izdajalcev svojega naroda in lažnih agitatorjev sovražnikove drhali, z njimi domačini, pa tudi toni, ki so v tistih usodnih dneh šele zajokali v materinem naročju. Z njimi, s preživelimi borci Prešernove brigade pa je prišel tudi takratni komandant generalni major Dušan Svara, ki je pojasnjeval posamezne podrobnosti ob obuditvi spomina na herojsko bitko pred skorajda poldrugim desetletjem. Slovesnosti so se med drugimi, poleg številnih predstavnikov družbenega in političnega življenja, udeležili tudi predsednik Zreže združenj borcev NOV Slovenije, narodni heroj Janko Rudolf, predsednik OLO Ljubljana-Vič-Rud-nik Ivan Rome, sekretar Občinskega komiteja ZKS inž. Slavko Jakofčič in drugi. Po obnovljenem napadu na grad, ki so ga izvedli pripadniki JLA ob sodelovanju rezervnih oficirjev in podoficirjev ter obveznikov predvojaške vzgoje z enako odmerjenimi silami, kot v spopadu med borci Prešernove brigade in tolpami izdajalskih belogardističnih podanikov, so nred tem pomerili svoje moči še rezervni oficirji in podoficirji na svojem II. republiškem tekmovanju v orientacijsko-patruljnem pohodu. Turjak, prav tak, kot je bil tiste septembrske dni, ko je dokončno padla življenjska odločitev, je preteklo nedeljo zaživel v vsem svojem ponosu. Skoraj bi bilo odveč podvomiti v to, da bo ta manifestacija ljudi iz krajev, čigar imena so ponesli v svet Trubar, Levstik in Stritar, odšla kaj kmalu v pozabo. Odšla pa bo v anale, kjer hranimo najveličastnejše dokumente vseh tistih dni, ko se je odločala naša usoda, usoda naših' ljudi in usoda našega naroda. (iv) Z ZASEDANJA ObLO VIC-RUDNIK Razglbana dejavnost na področju telesne kulture 8. septembra sta se sestala na 21. ločeni in 19. skupni seji oKa zbora Občinskega ljudskega odbora Vič-Rudnik in posvetila precejšen del svoje razprave poročiloma Svetov za šolstvo in telesno vzgojo. Prav tako sta oba zl>ora sklenila potrditi z nekaterimi pripombami tudi poročilo o realizaciji občinskega družbenega plana za prvih osem mesecev letošnjega leta in proračuna ter sprejeta odlok o povečanju odstotka prispevka v skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij. Oba zlsora sta med drugim v razpravi potrdila tudi odlok o oprostitvi plačila proračunskega prispevka založniških in časopisnih podjetij in invalidske učne delavnice za gluho mladino v Ljubljani ter odlok o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov na področju nase občine. Na seji so potrdili še sklep s soglasjem za razširitev delovnega kroga ljubljanske Komunalne Iranke na področja preostalih občin, predlog o prenosu investitorskih poslov podjetij v izgradnji »Gradbeni material" na SGP febnograd in »Komunale Rudnik' na podjetje »Usluga" v Podpeči. Končno sta zbora ob soglasju odbornikov potrdila pravila Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani, odobrila jroroštva nekaterim gospodarskim organizacijam bi proučila predložene premoženjske pravne zadeve. Na skupni seji sta oba zbora ObLO sprejela še nekatere razrešitve in imenovanja. Slavica Kumar, dosedanja upraviteljica osnovne šole Vič I» je bila razrešena svojih službenih dolžnosti, in imenovana za upravitelja združene osnovne šole Vič. Za novega upravitelja osnovne šole na Brezovici je bil imenovan Edvard Velkavrh, za upravitelja osnovne šole v Polhovem Gradcu pa Jože Kavčič. Odborniki so potrdili tudi predlog o imenovanju Petra Tratarja za novega v. d. šefa krajevnega urada Brezovica in Mulej Janka ter Vebra inž. Franca za novega v. d. direktorja Grafotehne oziroma za novega načelnika oddelka za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik. PO PRVEM PIKNIKU ČLANOV POČITNIŠKE ZVEZE V BOROVNIŠKEM PEKLU l^lladinski turizem in Počitniška zveza Steza je sjtcljana po strmem p obor ju mimo velikih in malih skal tik oh liorovniciei, ki se prebija skozi sotesko in pada rez skale v petih slapovih. Pot, ki se vije ob njih je nekaj časa skalnata, potem pa je spolska. Preko Borovničice so j k» lož ene lesene brvi in zraven njih, v skalah so jeklene brvi. Na vrhu hriba nad petim slapom počivajo vasi Pokojišče, Padež, Zavrh. Tod okoli je mlin star skoraj že (il) let, in pet starih žag, v katerih so žagali les do konca vojne. Zdaj je zob časa opravil svoje. Nedaleč od Borovničice, njenih slapov v hiši vsako nedeljo odprejo majhno okrc|>čeval-nieo in se na kameniti ploščadi tudi kdaj pa kdaj zavrtijo, ali pa poležejo na travi ob starem mlinu, v katerem so med vojno mleli žito za partizane. Zdaj je struga suha. mlinsko kolo pa stoji. 2e drugo leto, če že ne preje, bo v Iwirov-niskem Peklu drugače. Uredili bodo hišo. ki je začetku turistične poti proti slapovom. Morda bodo tudi na jasi postavili montažne hišice. A prav gotovo bodo popravili steze, bolje napeljali jeklene vrvi in popravili steze ter stopnice. ki vodijo turista od slapa do slapa. In kar radovednost ni dala mini; hoteli so si pač ogledati piknik in tabor Počitniške zveze, ki so ga postavili nedaleč proč od glavnega prireditvenega prosti ra. Piknik slovenskih počitničarjev je bila menda prva akcija te vrste, pa je vendarle v feloti uspela. Zdi so. da je piknik uspel tudi zato. ker so celotno organizacijo zaupali mosčanskemu odlnmi Počitniške zveze. Le-ta pa je med tistimi, za katere lahko trdimo, da ho v zad- Menda ni nič čudnega, če so si tudi slovenski počit niča rji izbrali ta kraj. ila v njem priredijo svoj piknik in obenem zaključijo praznovanje desete obletnice svoje organizacije. V pripravah na piknik pa so seveda sodelovale njem času pri razširjanju mladinskega turizma dosegli pri nas skoraj največ uspehov. V tem letu so bili moščanski počitničarji na 40 izletih. Udeležilo pa se jih je približno 700 fantov in deklet. Velikokrat so se podali na |M>t kar s kolesi. Zato so lahko obiskali veliko krajev na (Jorenjskcm in Primorskem. Potlej je še posebnost, ki ni v rabi pri drugih občinskih odborih Počitniške zveze. \ Mostah imajo namreč v okviru stanovanjske skupnosti ..Zelena jama” tudi družino počitniške zveze. Ustanovili so jo zato. ker tod ni bilo mladinskega aktiva, kjer bi se sestajali mladi, ki prebivajo v tem naselju. Doslej so organizirali že precej potovanj in pohodov. Menda ne bi bilo napak, če bi v tej družini popestrili svojo dejavnost še z drugimi oblikami društvenega življenja. Seveda, če sc zanje mladi zanimajo. Zakaj ne bi počitničarji storili to. za kar bi sc pravzaprav morali zmeniti v mladinskih aktivih. Tako torej, piknik slovenskih počitničarjev je za nami. Zdaj čakajo to mladinsko turistično organizacijo nove naloge. Doslej je bilo že tako, da so bili počitničarji najbolj delavni med počitnicami. V glavni turistični sezoni so imeli odprta svoja letovišča, vanje so prihajali v glavnem srednješolci, manj pa je bilo delavcev in kmetov. Kaže, da piknik ni bil le trenutna akcija» marveč spodbuda prirediteljem, ki že sedaj razmišljajo, če ne bi bilo prav, da bi že v prihodnje pripravili prireditev v smislu tiste, ki ima naslov: ,,Pokaži, kaj znaš44, in je precej priljubljena v mladinskih aktivih. Zdi sc, da je lahko to začetek dejavnosti tudi med šolskim letom. Ali pa ne bo potem veliko laze» ko bodo privabljali v družine tudi mlade delavce in kmete. Nace Borštnar Pomembna pridobilev Minuli |>onr7.iltiro. s čemer želi Kurmiiialnu lumku še Imlj jiribližuti svojo |M>slovanje potrošnikom. Vse doslej namreč na \ iču. Komunalna Lanka kol edina v Ljub' Ijani, ni imela svoje poslovne enote, tako, <1* j»! bila otvoritev nove ekspoziture več kot potrebna. Nova ekspozitura |M>sluje med W' varno kemičnih izdelkov ..Ilirijo" in bencinsko črpalko oh Tržaški cesti, opravljala pa Im> v9e posle s področja bančne dejavnosti, tako, o® ne bo treba urejevati teh poslov, kot doslej» še posebej na družili mestili. Kot so nam povedali, sc ho nova ekspozitura ukvarjala predvsem s hranilnimi vlogami. z žiro računi, z I Mitičnimi zadevami hišnih svetov na območju viške občine in P® končno še s potrošniškimi posojili. Tako bodo stranke, ki se bodo zanimale za eno i/.uieo navedenih uslug, lahko obrnile kar na ekspozituro. ki jim bo lahko uredila vse potrebno» po njihovih željah. S tem bomo v sami občini lahko urejevali vse bančne posle, kar do sedaj ni bilo mogoče. Borovniškem peklu so se leta 1942 zadrževali partizani, borci Sercerjeve brigade, ko so potem na železniški progi ustavljali vlake z interniranci in napadali znani Štampetov most. Med vojno je vodila partizanska pot, tja proti Rakitni in na Dolenjsko. Pekel pri Borovnici je torej precejšnja turistična in zgodovinska znamenitost. Četudi je molčeč, sc vendarle v njem skriva »e marsikateri in za sedaj še neprebrani list iz pol-minule zgodovine. Za l>orovniški Pekel pa dobro vedo ljudje, ki živijo tod okoli, in tudi drugi. Ob nedeljah Pekel oživi. Av tomobili in vsa druga motorizacija se nalvere na majhni jasi zraven lesene hiše, na kateri je tabla s skico slajMiv. V tej je najvažnejše, če bovlo na občini dobili denar, bo že drugo leto asfaltirana cesta od Vrhnike do Borovnice. tudi druge organizacije v Borovnici. Najlvolj so bili delavni člani tamkajšnje turistične organizacije, pa člani družine Počitniške zveze v tovarni „Liko“, taborniki, gasilci in drugi. Borovničanom je bilo veliko na tem, da privabijo v Pekel čim več ljudi, ki bi pozneje povedali še drugim o naravnih krasotah borovniške okolice. / Četudi drugo nedeljo v mesecu septembru vreme počitničarjem ni bilo preveč naklonjeno, sc je v Peklu vendarle zbralo 500 članov te organizacije. Prišli pa so tudi drugi, ki jim ZAKLJUČNI RAČUN LISTA „NAŠA KOMUNA", GLASILA ObO SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK v času od L L do 31. XII. 19fil DOHODKI IZDATKI Postavka Znesek Postavka Znesek Dotacija SZDL Posebni polog SZDL Naročnina za list Naročnina — oglasi 313.257.— 1,200.000— 83.985— 614.500— Avtorski honorar — lum. g. u. 5 o/o oti oglasov Drugi izdatki Stroški banke Stroški tiskanja Pologi Kilometrina 352.545— 44.200— 28.335— 2.080— 631.376.— 1,092.206.— 27.000.— Skupaj 2,211.742— Skupaj 2,177.742— 2.211.742— 2.177.742— Saldo blagajne 31. XII. 1961 Saldo banke 31. XII. 1961 12.285.— 41.715.— 34.000— 34.000— Predsednik uredniškega odbora: Danilo Emeršič, 1. r. Računovodja: Glavni urednik Anica Zevnik, I. r. do 31. avgusta 1962: Vlado Žorž, I. r. Dobili smo novo osnovno šolo V počastitev 20-letiiioe pionirske organizacije so odprli 29. septembra v Trnovem novo Šolsko poslopje, ki ga bo že letošnjo jesen napolnilo okrog 840 šoloobveznih otrok. Uvodno Itesedo na otvoritvi je imel predsednik ObLO Ljubljana-Vic-Rudnik Ivan Rome. Povedal je, da je veljala nova šola skupno z oprem0 270 milijonov dinarjev. Sredstva za gradnjo in opremo je prispeval sklad ^ šolstvo ÒbLO Vic-Rudnik. Nova šola ima 16 učilnic. Ker je zmogljivost vseli učilnic okrog učencev, letos pa jo l»o obiskovalo že 840 učencev, bo pouk potekal v dve izmenah. Sola ima tudi leju» urejeno šolsko kuhinjo, kjer bodo šolarji dobi' v ali tople obroke. V novi zgradbi [ta Ito dobila prostor tudi vzgojno-varat vena ustanov* stanovanjske skupnosti Trnovo, ki jo bo že letos obiskovalo okrog I.IO prel šolskih in šolskih otrok. Po govoru pa so nastopili še viški pionirji s kulturno-umetniškim pr° gramom: recitacijami, baletnimi in glasbenimi točkami, ki sit jih dopotm gojenci Glasbene šole. Po zaključku kulturnega programa so si gostje ogle dali tudi nove šolske prostore. V Velikih Laščah so prijeli za delo , ! tse dosli-j Turistično društvo \ Velikih Ltscah, ki je bilo ustanovljeno že |>red časom n' pokazalo niti najmanjše delovne vneme. Seveda se je to mrtvilo odrazilo tudi v njiho-•'fitn delu, saj niso do nedavnega dosegli prav Oičesar. In kaj so dosegli zdaj. boste rndo-•6dno |M)vprašaliV Skupno s predstavniki Občinskega ljudskega odbora Ljubljann-Y'iè-ltud-"•k. zastopniki ljubljanske turistične zveze in 8 svojimi krajevnimi možmi, so analizirali do-^tlanjc delo društva, pregledali možnosti za ••reditev Velikih kašč in okolice v prijeten in PHvlaeen turističen center. To še prav posebej ^•j imajo Velike Lašče z vso svojo okolico zanimive kulturno-zgodovinske spomenike. Pa naj si bo to še iz časov pogostih turških 'padov na slovenska tla in vse tja do spomeni-0v iz bližnje preteklosti. Vse to bi veljalo 8 pridom izkoristiti v privlačne turistične frakcije, saj so kraji okrog Lašč po svoji sli-°'itosti nadvse zanimivi. V Hetjah. 1’otl-Smrcki in llašiei. kjer so stekle zibelke trem 'riikirn Slovencem — Levstiku. Stritarju in •atbarju. utemeljitelju naše književnosti, se ••ristu odpira kaj klavrn [»ogled. Kazen že za-j),l8cenib spominskih plošč, ki jih le kdaj pa ^aj zapusti prah z osivelih bišnib ometov, "• nikjer mesta, kjer bi gost. ki dospe v te ^raj* lahko odložil svojo kramo in se spočil 'a,lj za čas. Tudi drugod, |«> vseh krajih okrog Lašč ni nič boljše, Zdaj. ko se je društvo le «zbudilo”, |>() morila pot šla kaj hitro navzgor. predstavniki ObLO in ljubljanske turistične aveze so se pogovorili o marsičem, iz prijet- nega kramljanja te dni v Laščah, pa smo izluščili tudi za vas, nekaj zanimivega. Laščani se resno pripravljajo na ureditev' nekaterih krajevnih zanimivost’, ki jih ne nameravajo kar tako zapu-titi „zobu časa“. Poleg Ketij velja omen ti še Ponikve, v sami Ščiti pa je naravni amfiteater, ki so ga že pred časom uporabljali za kaj različne kultUrno-umetniške prireditv e. Zdaj st >ji omaljeti in čaka, kdaj bo prišel čas tuli do njega. Pa kaj bi sicer pripovedovali o tem in onem. Kraji so izredno zanimivi in če k temu dodamo, da bi veljalo urediti tudi znameniti Turjak, ki ga kot kaže prav v tem času restavrirajo, s tem še vedno ni končana zbirka vsega tistega, kar bi si lahko turi t ogledal v teh krajih. No. Laščani so se ..zbudili11 in zdaj bodo, kot pravijo tudi sami krepko prijeli za delo. Najprej si želijo urediti samopostrežno trgovino z ekspres restavracijo v Laščah, kasneje bi uredili še kopališče na llašiei, ob njem pa domače gostišče, ki naj bi bilo na voljo poleg kopalcem še vsem gostom, ki bi jih pot zanesla v Rašico. Še ta mese cmislijo prirediti piknik, ki bi ga odslej naprej vsako leto prirejali ob znameniti obletnici partizanskega napada na belogardistično [«»stojanko na Turjaku — 19. septembra. Drugo leto. ko bo t' kraje povezala s slovenskim glavnim mestom še asfaltna magistrala, pa si bo turizem lahko znatno bolj utrl |>ot in si jasno začrtal svojo pcrs|>ektivo. Do tedaj pa si velja vsaj dobro postlali, kot pravi star pregovor: ..Kakor si boš postlal, tako boš tudi ležal!". Le glejmo, da bo tudi našim turistom v teh krajih lepo postlano. Zanimiv izlet v neznano v ^rav prijetno presenečenje smo Itožno-°Jčani doživeli v nedeljo, dne 23. septembra, ceditveni odbor rožnodolske tornitole je kot Priznanje za sodelovanje povabil na izlet v »••«znano11 sodelavce tornitole in njihove ožje *Vojce. | i. ^ail)rcj nekaj besed o rožnodolski tom-0 ^ Lì jc v zadnjih letih [tostala že tradici-j*”aLia ljubljanska prireditev rskib dneh. Iniciator v prvih septem- ----- --------- in glavni organizator jj^Lole jfi terenska organizacija Zli NOV iz ^ *ne doline, ki vsekakor zasluži ime ene naj-J delavnih organizacij na našem terenu in •tla celo v okvint vse naše občine. Zc [»rej res dela čez glavo, ki [ta je bilo tudi us[tešno. Da je uspela tudi propaganda je dokazal obisk. V nedeljo, 2. septembra so sc V Tivoliju, kjer je bila tombola, zgrnile takšne množice, da so skoraj ]»odrle tombolski oder, kjer je bila zbrana komisija. V bodoče bo to vsekakor koristna šola. da bo pripravljalni odbor pri prihodnji tornitoli [»odvzel potrebne ukrepe, da ljudje ne bodo mogli luk it neposredno navaliti na oder. Tornitola je uspela in čeprav so bili tudi izdatki zelo visoki, je bilo tudi nekaj dobička, ki so si gti organizacije razdelile. Na pobudo odbora terenske organizacije Zli iz Rožne do- 1 ri1 cjala razne prireditve, ki so lc|to uspele j prt]toinogb) k razgibanosti naše kulturne iu at>llc dejavnosti na terenu. Pobudo za tom-p °Pft 8la pred štirimi leti dala takratni dnik tov. Poglajen in odbornik Slane ^ ' Liki. S pripravami jc bilo seveda dela Jj. Savo, toda odltornikc jc razveselil uspeh, t .V.111 Jc dal novih [tobud za prilutdnjc leto. ^ °a|ija tombola je bila že četrta. Kakor lani te * njcl'i organizaciji sodelovale tudi ostale ^pnske organizacije bi tudi oltčinski odbor Pripravljalni odbor je imel več mesecev line pa je bil iz skupnih sredstev za člane pripravljalnega odbora in druge sodelavce organiziran izlet v .-neznano". Jutro je bilo še megleno, ko smo se 23. septembru zbrali pred restavracijo ..Marn11, kjer sta nas čakala dva avtobusa. Kar dobro smo ju nn|>oinili. Tudi precej naraščaja je bilo z nami. Bili smo zelo radovedni, kam se popeljemo, toda naša „potna maršala11 Janez Režek in Dana Žagarjeva sta bila hudo skrivnostna. Z nobeno zvijačo ju nismo mogli pri- praviti, da bi kaj izdala. Konspiracija je bila sto odstotna. Na Tržaški cesti sta se avtobusa obotavljala, da je naš „firbec“ kar prekipeval. Nato sta zavila na levo, [troti mestu, [ta [to Prešernovi cesti. Ugibali smo: Proti Mariboru gremo. Na Pohorje! — Ne, ne, najbrž gremo v Bohinj, na kravji bal ... Res smo zavili proti Gorenjski. . . Smer smo torej vedeli a cilj je bil še vseeno zavit v skrivnost. Skozi Kranj bi dalje. — Morda gremo na Bled? O, ne! Avtobusa sta zavila na ožjo [tot — [ta sem in tja. Nič več nismo ugibali. Nekam bomo že prišli. In smo res... V Begunje. Obiskali smo grobove talcev' in si ogledali nekdanje ječe v kaznilnici. Fotografije in napise na stenah. Oživeli so spomini — na trpljenje, mučenja, taborišča. .. Starši so razlagali otrokom, pripovedovali. Mnogi so prvič obiskali Begunje, zanje je bilo to doživetje še močnejše. ■- — Avtobusa sta nas nato odpeljala [troti širokemu zelenemu hrbtu gozdnate Jelovice. Spet spomini, spomini. Naši Cankarjevci so vedeli veliko povedati. Skozi staro Kamno gorico pa dalje in vedno višje po novi gozdni [ioti, ki je zgrajena komaj nekaj let. Na vzjte-tini nad sc Im» j smo zagledali zaprto lovsko kočo. Avtobusa sta sc ustavila. Izstopili smo. Janez nam je rekel: ,.Pojdimo pogledat, morda je pa kdo notri in nam bodo odprli.11 Trkali smo in trkali, nič se ni oglasilo. Tudi okna so bila zapita. Nenadoma so se odprla okna iu vrata. Domačin, lovec nas je [»ozdravil z velikanskim kravjim zvoncem, zraven nam je pa harmonikar zaigral [toskočno. Za obema sta pa že mahali s kuhalnicami v pozdrav naši „kuharici“ Petrovčičeva in pa Rcškova, ki sta se že zjutraj pripeljali, da vse pripravita za nas. Bili smo na cilju —\ v lovski koči na Zgoški planini. Preživeli smo prelep dan. Naše skrbne .jgosjtodinje11 so požrtvovalno skrbele, da nismo bili lačni in žejni. V planinske boste sc je orila narodna in partizanska pesem. Veselo razigrani smo se zvečer vračali, hvaležni vsem, ki so za izlet dali pobudo in ga tako lepo izvedli. Ob zaključku naj še izdam, da sta se naša prizadevna odbornika terenske organizacije ZB v Rožni dolini, Janez Režek in Dana Žagarjeva, letos srečala z Abrahamom, ki [ta se jc, ko ju je zagledal in sc prepričal, kakšna fant in dekle sta, tako prestrašil, da je kar zbežal in [tol brade izgubil. Med odborniki ZB v Rožni dolini so menda še nekateri letos segli v roko Abrahamu. Ce bo uredništvo imelo v listu kaj prostora, bomo o njih v prihodnji številki na kratko posebej spregovorili. , oi . . Na Krimu nova turistična postojanka Kot kaže bodo še ta mesec na vrhu Krima odprli razgledno turistično postojanko. Novi turistični objekt, ki ga bodo v kratkem izročili svojemu namenu, so zgradili bolj ali manj s prostovoljnim delom [trav člani rud-niškega Turističnega društva. Objekt, čigar gradnja je potekala [to zamislih arh. Marijana Šorlija, bo imel v spodnjih prostorih 20, v zgornjih, kjer bo glavna restavracija pa še ostalih 60 sedežev. S postojanke na Krimu, ki Ih» stala prav na vrhu. bo moč videti skoraj vso Slovenijo, njena izgradnja pa predstavlja šele prve povoje pri sistematičnem urejevanju našega tujsko - prometnega turističnega področja. Marljivi delavci Turističnega društva na Hudniku obetajo povrh vsega še gradnjo vrstnih weekend hišic in naselij, za katere vlada že sedaj, tako med zasebniki kot [tri gospodarskih organizacijah, izredno zanimanje. Naj povemo h koncu tudi to, da Ito turiste in vse ostale obiskovalce, ki si Intdo ogledali novo turistično pridobitev na našem [todročju, popeljala prav do vrba Krima nova cesta, ki je nedvomno plod prizadevnih rok turističnih delavcev iz rudniškega društva. V sem, ki jih bo pot v teh ali prihodnjih dneh zanesla do Krima, želimo čim prijetnejše bivanje in [trav mnogo lepih užitkov [tod streho nove turistično postojanke. Uspeh delovnega kolektiva »Žičnice" Ljubljansko podjetje ,,Žičnica11, ki sc žs dalj časa ukvarja s proizvodnjo lesno-obdelo-valnih strojev, je razstavilo nekatere svoje izdelke tudi na [travkar minulem jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu. jjZičnica11 je v Zagrebu, kjer sodeluje na mednarodnih sejemskih prireditvah skorajda že deset let, razstavila nekaj najznačilnejših primerov lesno-obdclovalnih strojev v paviljonu strojegradnjo in [tožela zanje nepričakovano dober uspeh. Poleg lesno-obdelovalnih strojev' je podjetje skujmo z ljubljanskim ,.Rogom11 in „Avtoma-cijo“ razstavilo tudi viseči transjtorter, ki je namenjen predvsem za notranji transport po tovarnah. V podjetju so nam povedali, da so zadovoljni s komercialnim uspehom na velesejmu, še prav posebej, ker jim je v Razmeroma kratkem času us[>clo skleniti s kupci pogodbe T višini okrog 56 milijonov dinarjev. To vsoto so kupci namenili le za odkup lesno-obdelovalnih strojev', medtem ko uspehi ob sklepanju pogodb za viseče transporterje, vsaj ob času Jto o tem [toročamo, še niso znani. Prizadernemu kolektivu „Žičnice“ k novemu delovnemu uspehu iskreno čestitamo z željo, da bi kot doslej tudi v prihodnje dostojno afirmirali gospodarsko moč naše občine na tako veličastni mednarodni trgovinski manifestaciji, kot jo sicer predstavlja vsakoletna zagrebška velesejmska prireditev. Pionir]! ob svojem jubileju V sol»oto, 29. septembra je bila v dvorani kina Vič proslava 20-lctnice pionirske organizacije. Proslava je bila organizirana na [tobudo občinske zveze DPM Vič-Rudnik, organizirala pa jo je PO na osnovni šoli Vič. Poleg pionirjev' viške osnovne šole so sc proslave udeležili tudi delegati iz vseh pionirskih odredov v naši občini. Pred pionirji in gosti se je zvrstil prijeten program, na katerem so sodelovali tudi solisti ljubljanske 0|tcre mezosoprani;tka Sonja Hočevarjeva, basist Ladko Korošec in tenorist Rajko Koritnik. Udeleženci so z navdušenjem sprejeli izvajanje instrumentalnega orkestra Zavoda za slepo mladino. Proslava je bila prijetna in vredna obletnice pionirske organizacije. J. R. Akcija za zbiranje papirja Čeprav bi morala mladina v viški občini zbrati po štirideset ton starega papirja, je Občinski komite LMS prejel le potrdila iz štirih aktivov za 734 kg zbranega [tapirja. Da akcija ni že takoj zaživela, tako kot bi morala, jo krivo nekoliko vodstvo akcije, pa tudi neresnost na katero jc naletel poziv v aktivih. Največ [tapirja je doslej zbral aktiv Modnih oblačil 400 kg. in še tu je bila to bolj akcija podjetja kot pa mladine same. Akcija, ki bo trajala do 15. oktobra, je še v polnem teku in je pričakovati Intljšc rezultate, čeprav norma vsekakor ne bo izpolnjena. J. R. » IZ POPOTNE BELEŽNICE Ned Budimom in Pesto do Blatnega jezera Nihče pač ni ravnodušen, če je pred potjo na sicer sosedno, vendar tuje ozemlje zlasti pa taksno, za katerega, kar zadeva oblasti, veš kakšno je njeno gledanje na našo družbeno ureditev, premalo ali pa nič o tem, kakšno je gledanje na naš sistem in kako gleda na dinamiko družbenega razvoja pri nas, povprečni Madžar, v kolikor je seveda o tem razvoju in sistemu, sploh vsaj približno seznanjen. V nadaljevanju bom skušal navesti stvari tako, kot sem jih osebno doživel in sicer brez heumeštne kritike oziroma barvanja z lepo fasado vseh tistih stvari, ki jih jemljem in razumem kot negativne v madžarskem sistemu in življenju sploh. Prav tako bom skušal navesti nekaj številk in primerjav kar zadeva cen nekaterim tehničnim in življenjskim izdelkom, iz česar bo vsaj približno razvidno, kakšna je stopnja življenjske ravni povprečnega Madžara — delavca-proizvajalca, oziroma kmeta. Številk bom navedel le toliko, kolikor mi jih je pač uspelo dobiti, in videti v budimpeštanskih trgovinah in zvedeti od tovarišev — sindikalnih funkcionarjev Madžarskih državnih sindikatov. Tako se namreč imenuje njihova delavska organizacija. V Okoli polnoči smo prispeli v Subotico. Moram reči, da nam naši obmejni organi niso delali prav nobenih preglavic. Isti primer je bil tudi pri madžarskih obmejnih organih, le s to razliko, da smo se v Subotici lahko sprehajali po postaji in peronu, medtem, ko so Madžari dali čutiti, da se s tem ne strinjajo. Skoda je le, da je bilo srečanje z Madžarsko v popolni temi kmalu po eni uri in smo šele okoli četrte ure zjutraj imeli možnost videti nepregledno ravnino in še kar vzorno obdelane njive. Po obsežnih kompleksih se je takoj dalo razumeti, da tu ni prostora za malega zasebnega kmeta, pač pa, da so polja obdelana kolektivno s primemo mehanizacijo. Vse od meje pa do Budimpešte skoraj ni bilo opaziti, pa tudi najmanjše površine zemlje, ki bi bila površno, ali pa ne obdelana. Mislim, da je to razumljivo, če upoštevamo, da sc Madžarska že od nekdaj imenuje žitnica Evrope in, da je bila kar je še tudi danes izrazito agrarna dežela. Zato jim tudi ni vseeno kako bodo njihova polja obdelana če upoštevamo, da večina narodnega dohodka temelji ravno v poljedelstvu. Okoli šeste ure zjutraj smo prispeli v Budim in Pcšta si tako zjutraj podajata roki V skupini, ki je potovala na Madžarsko, je bilo 19 članov. To je nekakšna mednarodna zamenjava delavcev med našo državo in deželami vzhodnega bloka, kakor tudi med deželami samo Vzhodnega bloka. Takšno letno zamenjavo, ki je sicer v praksi že tretje leto predlagal tudi Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Namen teh zamenjav je predvsem v tem, da bi delavci koristili del svojega letnega oddiha in se istočasno seznanili z vsestransko zgodovino in dejanskim ter trenutnim stanjem dežele, katere gosti so. Po tradicionalnem zamudnem prihodu brzca iz smeri Jesenic, v informacijski pisarni so nam povedali, da je vzrok zamude zaradi poostrene kontrole na meji, smo se 27. junija zjutraj iz Slovenije vkrcali in s „krepko“ zamudo prispeli popoldne v Beograd. Moram reči, da so napovedovalci železniških postaj dvignili kulturno stopnjo v vsebini svojega napovedovanja. Tako v Zagrebu slišiš: „Do-brodošli dragi putnici i sretan vam put“, v Beogradu pa celo: „Dobrodošli dragi jmtnici i želimo vam prijatan boravak u našem gradu“. To je vse dobro in lepo in bi bilo tudi prijetno bivanje v našem lepem Beogradu, če se ne bi od visoke temperature topil celo asfalt. Ob petih popoldne smo imeli na sedežu Centralnega sveta ZSJ kratek informativni sestanek, oddali tu „višek“ denarja in ob 20,30 minut krenili z brzovlakom preko Novega Sada in Subotice proti Madžarski. Iz naše skupine je bilo določeno tričlansko vodstvo poti, ki je poleg ostalega bilo tudi zadolženo, da napiše in dostavi Centralnemu svetu ZSJ po končanem potovanju poročilo, ki naj opiše obojestransko pot ter razna zapažanja, in ugotovitve v času bivanja na Madžarskem. glavno mesto Madžarske — Budimpešto. 2c ob prihodu v predmestje glavnega mesta je bilo videti, da je vsa madžarska industrija kar jo imajo, od lahke prek srednje in težke, osredotočena v neposredni bližini glavnega mesta. Moram reči, da so precej industrije, zlasti srednje, dvignili po osvoboditvi. Na glavni želežniški postaji nas je poleg ostalih sprejel tudi eden izmed sekretarjev Centralnega svetil madžarskih sindikatov. Z avtobusom smo se takoj od|>eljali v hotel „Pa-lace“, kjer naj bi dobili sobe. Po polurnem čakanju pa smo zvedeli, da so malo pred našim prihodom bile sobe oddane skupini turistov iz Velike Britanije. Stvar je bila takoj urejena tako, da smo se namestili v sosednjem hotelu, oddaljenem le pičlih sto metrov od hotela „Palacc“ in sicer v hotelu „ Metropol". Ko smo odložili prtljago v okusne sobe hotela, se umili in pozajtrkovali, smo takoj neprespani krenili z avtobusom na ogled Budimpešte. Poleg ostalega smo si ogledali Nardini muzej Madžarske, Moderno galerijo, Trg narodnega heroja, sedež CK Madžarske delavske partije pred katerim so bile leta 1956 velike demonstracije. Poleg tega smo obiskali tudi sedež našega veleposlaništva v Budimpešti. Popoldne smo si ogledali drugi del Bu-dimjiešte, to je Budim, na nasprotni strani reke Donave. Ta del glavnega mesta je izredno zanimiv, ker je skoraj ves na griču, takoj nad Donavo. Tu smo si ogledali nekatere zgodovinske cerkve z izredno arhitektonsko vrednostjo, in znameniti hotel, ki ima sto sob za „boljšc“ ljudi in 150 sob za navadne sociabic zavarovance. Hotel kot tak je poseimo zanimiv že po t<*n, da ima nn dvorišču skupni bazen s termalno vodo, ki je izredno učinkovita za zdravljenje revmatizma. Vsaka izmed sto sob ima vgrajen mali bazen s termalno vodo in je opremljena s televizorjem, radijskim sprejemnikom in telefonom z zunanjo linijo. Ostalih 150 sob še zdaleč ne razpolaga s takšno opremo. Cene v „boljših“ sobah so zelo zanimive. Tako bi visoko kvalificirani delavec s svojo mesečno plačo 25.000 dinarjev lahko v tem hotelu prespal samo eno noč, zajtrkoval, kosil in večerjal pa bi sc znebil mesečne plače. Zato je tudi razmuljivo, da lahko v hodnikih in pred stopniščem hotela srečaš skoraj same tujce, med njimi largate tovarnarje, pa vse tja do indijskih maharadž z znamenitimi turbani na glavah. Po večerji smo si ogledali madžarske plese in p^smi, ki jih jč izvajala skupina iz budim-peštanskega radia in folklorna skupina „Va-šaš“, kar pomeni po madžarsko približno kot jeklo. To je skupina, ki dela in jo tudi financira jeklarska industrija skupaj z veliko tovarno avtomobilov ,,Capei". Ob polnoči so tudi madžarski tovariši bili mnenja, da smo potrebni počitka. Ce ne bi bili tako disciplinirani kot smo bili, bi verjetno spali in prespali kosilo naslednjega dne. Tako pa smo sc „ukazom“ podredili in že ob osmih zjutraj naslednjega dne krenili z avtobusom na ogled vsega tistega, kar nismo uspeli videti prejšnji dan. Tako smo si ogledali poslopje Parlamenta, otok na Donali in cvetlični park na tem oto-ku, kjer imajo zbrane rože iz vsega sveta. Ogledali smo si tudi delavska naselja in naselja, ki jih šele gradijo. Poleg tega smo si ogledali tudi spomenik Sandorja Pòtefija — največjega madžarskega naprednega pesnika. Lc-ta pomeni za Madžare nič manj kot za nas Slovence, Prešeren. Prevajalec je bil v precejšnji zadregi, ker ga je moral eden od naših tovarišev dopolniti, da se je Šandor Potcfi poprej imenoval Aleksander Petrovič in da je jugoslovanskega ]>orekla ter si je ime spremenil sam ob potovanju po Madžarskem, kjer se je udeležil nekaterih borb in [K> legendi tu tudi padel. še nekaj podatkov o glavnem mestu: Cc upoštevamo, da ima vsa Madžarska preko 10 milijonov prebivalcev, Budimpešta z ožjo okolico pa dobra dva milijona prebivalcev vidimo, da živi vsak peti Madžar v glavnem mestu. Ce k temu dodamo še to, da so vso industrijo osredotočili okoli glavnega mesta, [totem jc jasno, da jc to za njih že velik problem. Zato so se odločili, da bodo vso nadaljnjo industrijo, predvsem pa srednjo in lahko, zlasti pa živilsko v prihodnje, gradili po vsej deželi, predvsem pa tam, kjer so ugodne prometne zveze. V glavnem mestu je tudi znameniti nogometni stadion, ki ima 100.000 sedežev in jc brez stojišč. Ker jc nogomet za madžarske pojme ena od naj privlačnejših športnih disciplin pravijo, da mora biti užitek gledati nogometno tekmo tako, da bo gledalec sedel in ne stal ter pri tem trpel. „Ncp stadion" jc opremljen z vsemi potrebnimi prostori od slačilnic preko kopalnic do konferenčne sobe za novinarje. Prostori so zelo bogato opremljeni. Stadion so gradili pet let in sicer od 1917 do 1952 leta. Koliko so znašali stroški za gradnjo, pa nam niso vedeli, ali pa niso hoteli povedati. Ob ogledu poslopja Dctalj z nekdanjega kraljevega dvorca parlamenta so nam pojasnili, da parlante11* šteje 350 poslancev, od tega 191) kmetov, H delavcev in Samo 45 uslužbencev. Parlament se voli vsaka štiri leta in sicer na 30.000 dr žavljanov po en [Mislnnec. Nadalje je v Budim pesti 52 gledališč, pet dram in dvoje veselih gledališč. Povrh vsega pa še preko 150 k mn dvoran in precejšnje število ostalih zabavišč’ Tovariši so nam povedali, m kar smo opažih tudi sami, bivali ter, da bo večerja že ob 18. uri, ob pa odhod z avtobusom na Blatno Jezer0’ Madžari ga imenujejo madžarsko morje, se je tudi zgodilo. Koliko pa si človek l»h v pičlih dveh in |m>1 urah ogleda tako obse zn mesto in vrhu vsega še peš, pa je vsekako govoriti odveč. ,. Torej če ujioštevamo, ila je madzars forint vreden 111 dinarjev in da je dela'® ^ plača približno ista ali pa celo za 5°/o nl ^ od naše, pri tem p« življenjske [»otrebšču1^ stanejo skoraj toliko kot pri nas, povpr* dobri čevlji pa celo okoli 12.500 di»“rjcv’ meter blaga za obleko (moško), ki ni naj bo kvalitete pa okrog 13.000 dinarjev, da ^ govorimo o neylon plaščih, ki so kadar so zalogi tudi do en in jxd krat dražji, naj krat pa jih ni zn dobiti, |>otem nam Ijivo iz teh skopih podatkov, «la je življenj ho razum- i 15 raven povprečnega Madžara od 10 < o nižja kot pri nas. (Nadaljevanje prihodnjič.) Jože. Mesarič Vrbinc in Mikolič med izbrano elito Ko jc pred dnevi zvezni trener naših naj-_ j^h strelcev, ki bodo te dni odmerjali svoje z najboljšimi mojstri tega športa na svetovnem kairskem prizorišču, Soro izjavil, da Mikolič "®to° Morda uspeli tudi tokrat, verjetno ni Prikrival očitnega optimizma, nad formo na-borccv, ki potujejo na „črni kontinent'1. Naši najboljši mojstri v streljanju, letos r*j niso imeli počitka. Začeli so z okrajnimi končali z izbirnimi tekmovanji, kjer jc ta končna odločitev, kdo izmed najboljših ‘ 1.°^ I>0tno vozovnico za ZAR. Kandidatov o seveda več, na ra/.|iolago pa bore malo i . ki so bila namenjena za potovanje na ko svetovno preizkušnjo. Ko so strelci “i^bo'* zapo*ed kar več nastopov, pa naj to v republiškem ali pa v zveznem «vii ..I' ■i0 slednjič prišla težko pričakovana y 0,'it<'v. Selektorji so tokrat rslločili zares. nas Inalo predstavljali: Grozdanovic, ki ^vbine in Mikolič ter Lončar, tab" na9t°pil z malokalibrsko puško proste rc in « puško velikega kalibra proste iz-c- Nicid bo streljal s pištolo proste izbire, s* a Heraldova |>a bo edina ženska pred-! stavnica, ki se Ih> predstavila kairskemu ^nm občinstvu. Prav pri zadnji izbiri inskimi zastopnicami je odpadla Rcbo-^ *> 8icer letošnja najboljša slovenska strelka najboljšimi v državi, ki pa vendar ni tata forme kot morda prav Heraldova. Tako je torej sestavljeno jugoslovansko zastopstvo, ki bo te dni v Kairu skušalo obdržati primat vsaj v streljanju z vojaško puško, kjer smo na vseh dosedanjih svetovnih prvenstvih osvojili srebrna odličja. Povrnimo se nekoliko let nazaj. Na vseh treh dosedanjih svetovnih prven-stvili, kjer so jugoslovanski strelci nastopili v ekipnem streljanju z vojaško puško, so osvojili srebrno medaljo. Začelo sc je pravzaprav leta 1949 v Buenos Airesu, ko so naši izbrani pctorici pripeli na prsi srebrna priznanja. Isti uspeh so ponovili še pet let kasneje v Caracasu in pred štirimi leti v sovjetski metropoli. Prav v tej disciplini, kjer bosta nastopila z državnim grbom tudi Vrbinc in Mikolič, pa lahko z največjim optimizmom, ki nas letos še prav posebej navdaja z občutkom prijetnih presenečenj, ki jih utegnejo pripraviti naša izbrana strelska elita, pričakujemo največ. V potrdilo temu velja zapisati še to, da so naši strelci že večkrat prekosili doslej nepremagljive Švicarje in na tekmovanjih dosegli še boljše rezultate kot njihovi najnevarnejši konkurenti, z izjemo Holcnsteina in Mulerja, Id predstavljata v tem abientu skoraj razred zase. V borbo za najvisja mesta pa se bodo slej ko prej vmešali še sovjetski tekmovalci, pa Finci, Romuni in drugi, da pri tem ne omenjamo Švicarje, ki veljajo za favorita štev. 1. Med tako ostro konkurenco kot bo prav kairska, pa bodo imeli naši strelci, kaj zahtevno nalogo. Braniti bo treba osvojeno srebrno medaljo in renome, ki ga uživa Jugoslavija med strelskimi velesilami v svetu. Upamo, da nas Vrbinc in Mikolič, ki jima je zaupana tako odgovorna naloga, poleg svojih tovarišev, ne bosta razočarala in da jih bomo po vrnitvi lahko pozdravili kot vselej doslej, ko so sc vračali z odličji na prsih in s ponosom, da so prispevali tudi svoj skromni delež v borbi petih z včasih skoraj nepremagljivimi tekmeci. Vsem, ki bodo te dni stopili na kairsko sceno med predstavnike 42 držav udeleženk letošnjega svetovnega prvenstva, še prav posebej pa Vrbincu in Mikoliču naj veljajo te skromno napisane besede, z željo, da bi čim dostojneje zastopali naše barve med elito najboljših v prijateljski ZAR. NOGOMET S spremenjeno srečo Nogometni moštvi Odreda—Krima z Rakovnika in Svobode z Viča sta letos v SCL. Do sedaj so odigrali že sedem kol in njuna uvrstitev na lestvici jc kar ugodna. Odred—Krim, ki je začel z nasUopi z zelo majhnimi upi na kakršnekoli večje uspehe, nas je do sedmega kola vsakikrat prijetno presenečal. Presenečal pravimo zato, ker se vseskozi bori z velikimi težavami. Kakor vemo, jc bil pred začetkom prvenstva tik pred razpadom, ker ni imel nikakršnih materialnih pogojev za nadaljnji obstoj. Fantje z Rakovnika pa kljub temu niso hoteli odnehati in so že |>o prvih treh kolih, o katerih smo že poročali, obtičal tik pod vrhom. Mnogi so menili, da so ti uspehi samo trenutni. Toda bili so v zmoti. V četrtem kolu so sc s|M>prije]i z moštvom Slovana iz Most. Neustrašeno so se vrgli v borbo in uspeh zopet ni izostal. Zmagali so z 2 : 0 in ponovno do- kazali, da mislijo resno. Tudi nad njihovo igro nismo mogli biti razočarani. V petem kolu so tmorali v goste k Iliriji. Kljub zmagi, ki so jo dosegli, meče ta dvoboj slabo luč na sodnika in odločujoče forume. Zgodilo se je namreč tole: glavni sodnik je po svojem mnenju zaključil tekmo v regularnem času, stranska pa sta trdila, da jc bila tekma eno oziroma 1,20 minute prekratka. Pravilnost časa je potrdil tudi kontrolor sojenja, ki pa je potem, ko je prišel v stik z nekaterimi funkcionarji spre- “okome VODI „PARTIZAN“ KRIM '"“ko kot pri nogometu nas tudi v roko-»H c,1*1" tekmovanju zastopata Partizan—Krim taci Pr* članih in Svoboda pri članicah. ^ “rtizan—Krima bi sc morala letos uvr-te li Ce*<> V zvezno Hgo, toda po razpadu ligi °n m°ra **c ,lnoleg tega pa Sc *Proti 1T'eoj, sc lahko |>ostavijo na-Pri j,,, ' Sata'>nu nasprotniku, ne da bi morali to sì ""diti na poraz. V preteklih sezonah "a ,'ekem turnirju „privoščili“ tudi sata ^ rznvncga prvaka — Partizan—Bjelovar ,*vtoti|' "I*ravičcno pričakujemo, da sc bodo VrJ, j,* "k zaključku rokometne lige na sam Vrjjjj tedaj so namreč, po štirih kolih, na Uajp V teh prvih kolih so imeli za t*k0j "o vin ca Iskro iz Kranja in so si V dru„llSt'ar*^ °dličen količnik v golih. Tudi it *'°'U 30 igrali z novinci — Gorico tatftu ' — toda tokrat v gosteh. Kljub t>etje l'a 30 dosegli zelo visok rezultat. V »to«t ! "l*1 imeli na Rakovniku prilož- KrJ^ l< derby republiške lige. Partizan — ta p- , ' Ì’! "anireč ]H>ineril z ekip) Olimpije v., |. •ianc> Gostje, ki so preteklo sezono na- Nali v j. .... 00^1 “• zvezni ligi s precejšnjim uhjh'- '‘‘Ijah za favorite. Krimovci pa se li‘‘ ^ ral' ,la to in so jih jvolagonui ..načenja-h« ■ končno tudi premagali. Temu uspehu •l^ba *><>. 'Strtem kolu prišla iz Ajdovščine tau Krimovci so |xh1 legli tamkajšnje- “teu s šestimi goli razlike.. Verjeti«) jim bo ta poraz dobra lekcija. Kljub temu pa ne smemo podcenjevati igralcev iz Ajdovščine, ki so uspeli sestaviti odlično moštvo. Partizan —Krim ima torej vse možnosti, da sc obdrži na vrhu tabele in si s tem utre pot do kvalifikacij za I. zvezno rokometno ligo. Vse to pa ne pomaga igralcem in klubu, ki jc povsem brez materialnih sredstev. Pohvaliti moramo požrtvovalne člane tega kolektiva, ki s samoprispevki in podobnim, zbirajo denar za pota na tekme in zn žoge. Zares občudovanja vredna poteza vrhunskih športnikov! Drugi naš predstavnik v republiški ligi je Svoboda. Njeni igralci so v prvih štirih kolih dosegli takle uspeh: ena znaga, en poraz, ena neodločena tekma in eno kolo so bili prosti. V zahodnem delu republiške lige tekmuje namreč enajst moštev in zato je vsako nedeljo eno moštvo prosto. V prvem kolu je Svoboda gostovala v Kranju. Tam je bila že vnaprej obsojena na neuspeh. Domačini so zmagali s precejšnjo razliko, ni pa to dokaz, da bi igrali slabo. Toda proti rutiniranemu nasprotniku na njegovem igrišču res niso mogli doseči kaj več. V drugem kolu so bili prosti, v tretjem pa s odonm pričakali zopet Kranjčane, Toda tokrat je bila to ekipa novincev — .Iskre. Domačini niso imeli težkega dela in so zanesljivo zmagali. V četrtem kolu pa so gostovali v Novi Gorici. Kljub temu, da jc tudi Gorica novinec in čeprav je Krim tanil z lahkoto zmagal, pa ne morendo reči, da so imeli igralci Svobode lahek jhisoI. Obe moštvi sta sc zagrizeno Imi-ili in lak« je bil rezultat na koncu neodločen. Svoboda si je potemtakem iz prvih štirih kol zbrala tri točke ob malenkostni negativni razliki v golih. S tem daje ii|ianje. da se Im> do konca prvenstva še zboljšala in po-scgla po mestih v sredini razpredelnice. za protest, in tekmovalna komisija pri SNL ga je ugodno rešila, |>o ne vemo kakšnih pravilih. Znano je namreč, da se mora tekma v takem primeru nadaljevati idi pa registrirati z doseženim rezultatom. Toda ne — tekmo morajo igrati ponovno. In to kljub temu, da V V republiški ligi tekmujejo tudi igralke Svobode. Tudi te so odigralo že štiri kola. Pri tem so zabeležile videu uspeli. Tri zmage in en poraz. Videti je, da so to rutinirane igralke, saj so že leta prej nastopale v enaki konkurenci in se vedno («negovale za mesta pri vrtim. Na spisku letošnjih „žrtev{‘ imajo tudi kranjsko Mladost, ki je v pretekli sezoni dosegla vidne uspehe tudi v jugoslovanskem merilu. Obenem s tekmovanjem za slovensko ligo pa sc odvija Indi tekmovanje za jugoslovanski (lokal. Po predtekmovanjih se je od naših zastopnikov uvrstil v višja kola le Partizan — Krim. \ predzadnjem kolu za pokal v okviru Slovenije jo na domačem igrišču premagal ekipo Ajdovščine, v zadnjem kolu pa v Kranju kranjsko Mladost in sc tako uvrstil v zaključno tekmovanje. Upamo, da I«) tudi tu »ls|k‘Šiio nastopil in častno zastopal barve naše občine v tem letnem tekmovanju. Pri tem pa moramo (laziti, da ne bo moral na lepem zapustiti to visoko tekmovanje, ker mu bo zmanjkalo sredstev. Prav zato so bodo morali pozanimati za ekipo tudi odgovorni na Obl.O. menil mnenje. Ker jc hotela Ilirija na vsak način zmagati, je ta podatek vzela kot vzrok je Krim dosegel na tej tekmi še en j mi vsem regularen gol, ki ga pa sodnik ni priznal. Sedaj čakamo še končne odločitve. To je bil velik handicap za naše igralce, ki so že naslednjo nedeljo gostovali v Kranju. Kljub temu pa so dosegli neodločen rezultat, ki pa pomeni mnogo za naše igralce. In prav v teh trenutkih je pri Odred—Krimu nastala še druga težava. Trener je bil namreč suspendiran in tako sedaj igralci trenirajo kar sami. Nie čudnega ni, da so zato v zadnjem, sedmem kolu dosegli proti mnogo slabšemu nasprotniku Delamarisu iz Izole samo neodločen rezultat. Pripomniti moramo, da so šli igralci v to tekmo p re več samozavestni in skoro podcenjevali nasprotnika, ki jc bil boljši kot so pričakovali. Kljub temu, da imajo v naslednjih kolih precej težke nasprotnike, želimo fantom izpod Rakovnika, da bi se čimlioljc odrezali. Svoboda je letos nastopila v tej ligi kot novinec. Vendar pa se mladi igralci niso prav nič ustrašili težav in tegob, ki jih čaka v SNL. Po prvih treh kolih so bili še na dnu lestvice, po sedmem kolu pa so že na desetem mestu. Kako pa so prišli do tega mesta? V četrtem kolu so sprejeli v goste igralce iz Izole. Obe moštvi sta bili novinca, a kljub temu je bila tekma na zavidljivi ravni. Nasprotnika sta si razdelila točki. Naslednjo nedeljo so igrali z enajstorico Ilirije in zmagali. Naslednjo točko so si priborili na domačem terenu proti moštvu mariborskega Železničarja. Tako je Svoboda dosegla že tretji remi. Zadnjo nedeljo je pa gostovala v Murski Soboti. Tja so odšli brez upanja na zmago in dosegli še dokaj ugodeu poraz. Po vsem tem pa vidimo, da se obema moštvoma ni treba bati izpada ip lige, razen če morda ne bo zopet kaj narobe in bo katero moštvo prenehalo z delovanjem. Ker pa so uspehi tu, tega ne smemo dopustiti. Poleg tega nam ob vsakem pogledu na razbito Krimovo igrišče, pride na misel načrt o športnem parku za Rakovnikom, ki verjetno ne bo nikoli dograjen, čeprav se mladina zanima zanj in je tudi voljna pomagati. Borba za sredino lestvice V repubUški košarkarski ligi nas zastopa ekipa Svobode. Tudi to moštvo nas zastopa dokaj častno. Po sedemnajstem kolu je na sedmem mestu v razpredelnici. V zadnjih treh kolih so igralci dosegli v borbi z zelo močnimi nasprotniki lepe uspehe. Najprej so nadigrali dvanajstorico ASK Tivoli, ki je ves čas prvenstva na prvem mestu. Borba jc bila ostra, toda igralci Svobode so s požrtvovalno igro dv-oboj odločili v svojo korist. V naslednjem kolu so nastopih na Jesenicah in se |m>-linerili s kolegi z dna lestvice. S tehnično boljšo igro so jih premagati in s ttean zabeležili nov uspeh. Po teh uspehih so se spoprijeti še z rudarji iz Trbovelj. Tudi tokrat so zmagali in naenkrat postati kandidati za visoka mesta v razpredelnici. Prvih pet moštev namreč bo drugo leto lahko nastopilo v prvi republiški ligi, ker bo ukinjena II. zvezna liga in ustanovljeni I. in II. republiška liga. Po sedanjem stanju sc bodo igralci Svobode verjetno lahko boriti v kvalifikacijah za vstop v I. republiško ligo. Zadnji uspehi gredo verjetno na račun talentiranosti igralcev in na račun vestnega treninga med sezono. Če ne bi imeti tako slabega stanja na razpredelnici iz spomladanskega tekmovanja bi jeseni verjetno posegli po uaj-višjih mestih. Tako pa želimo košarkarjem čim več sreče v nadaljnjem tekmovanju. „NAŠA KOMUNA• glasilo ObO SZDL Ljubljana-Vir-Riiilnik Izhaja mesečno Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Ivan Virnik Naslov uredništva: Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 7/IL liska liskama šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani . 8 NASA ROMUNA« Leto IL — Štev. I 99 KMETIJSKI NASVETI Podružabljanje in razmejitev med glavnimi nalogami Občinski odbor SZDL je pripravil 14. aeptembra v Ljubljani širše posvetovanje s predstavniki kmetijskih zadrug o poteku akcije pri podružabljanju gozdne proizvodnje ter o novih oblikah razmejitve med zadrugami in družbenimi posestvi. Uvodoma sta tov. Sitar in Pleško podala osnovna koncepta novih razmejitvenih ukrepov, Id naj bi v bližnji prihodnosti zajeli vsa zemljišča, ki sovpadajo v pristojnost naših zadrug in posestev. Pri vsem tem velja še poudariti, kot sta nakazala v svojih izvajanjih tudi tov. Sitar in Pleško, da v nekaterih gospodarskih organizacijah in pri kmetijskih zadrugah vse akcije združevanja zemljišč politično podpirajo ■ vsemi silami. Prva naloga, ki je terjala morda najširše razglabljanje, je bila prav gotovo tista, ki je bila namenjena rešitvi sporov med posameznimi gospodarskimi organizacijami, zadrugami in posestvi ter sklicanje sestankov, na katerih bi sklepali, kaj naj bi vključili v barjansko področje in kaj vse naj bi pripadalo kmetijskima zadrugama v Dobrovi in Mokrcu. Prav ti sestanki bi bili odločilnega pomena, saj ao na njih bili dani predlogi in sugestije, kakšni naj bi bili elaborati za nakup zemljišč, na čisto pa je bilo treba priti tudi s tem, kaj vse naj bi pri tem vsebovala posamezna zadruga. Tako je bilo na sestankih nekaj prav dobrih zamisli. Eden izmed teh, ki je bil pravzaprav le potrdilo že prej zasnovani ideji, naj bi se kmetijska zadruga Dobrova formirala na področju Šujice, v razmejitvi med zadrugama na Vrhniki in Barjem pa so potegnili črto glede na to, da ima vrlmiška zadruga obrate na področju Dragomera, Barje pa na tem kraju obrnjeno proti viškemu koncu in KZ Mokre do Barja samegi). Ostalo pa je odprto vprašanje, kako rešiti razmejitev, Id ga sklepa področje, vključujoč pri tem KZ Dobrova in Ko-marije. Tudi tu je slednjič prišlo do pametne rešitve, tako, da vse področje ni pripadlo kmetijski zadrugi na Dobrovi. Izdelan je bil tudi predlog, tako, da bi posestvo na Barju vključevalo v svoje posebne obrate komplekip s 1052) hektarov zemlje, med Vnanjimi goricami in Gmajnico. Tako zamišljeno opredelitev omo-«oča že naravna regulacija Ljubljanice, na področju Curnovca, kjer se precej visoko izteka v Ljubljanico in ji pri tem regulacija ne bi prav nič škodovala. Razen Dolgega kanala bi a sprejemom zakona o Savi labko vključili k razmejitvi še levi breg Ljubljanice, z vsem tem pa bi že pridobili 170 ha zemlje. Pri tako zasnovani razmejitvi pa predstavlja svojsko rešitev Brest. Posestvo na Barju ima sorazmerno malo dobrih površin in se je bilo treba odločiti za okrog 200 ha boljše obdelovalne površine. Enak problem sc ]H>javlja tudi na Bokalcih, v perspektivi pa je gradnja obrata, ki bi se ukvarjal izključno z gojenjem krmilnib rastlin. Seveda pa sta tako področje okrog Bresta kot tudi tisto ob Bokalcih izrednega gospodarskega [romena in jih ne kaže zanemarjati že v naprej. Peti kompleks pri tako zasnovani razmejitvi naj bi bil na področjih Kozarij in Podsmereke. Cez dve leti bo v sodobno kmetijsko proizvodnjo, kot kaže, vključenih že 1700 ha novih površin, tako, da bi s površinami, ki jih ima posestvo na Barju imeli tako že 4500 ha zemljišč. Slej ko prej, bo treba določiti še gravitacijsko območje Mokrca, tako, da bi za ta predel odpadlo okrog 1500 ha. Kakšni so pri tem načrti barjanskega posestva? Svoje |>ovr-iine nameravajo povečati na 1400 ha in bi tako imeli že okrog 2500 ha zemlje. Ker pa predstavlja [»odročje Barja še vedno velik problem, sc IkmIo posvetili najprej gojitvi žit, ker je pač najbolj rentabilno, zlasti še, če sc po-zlužujejo vseh agrotehničnih pri|>omočkov. Delo in prizadevanja pa bo treba [»odkrepiti v sodelovanju z Agrokombinatom. Pričakuje sc, da bo Barje urejeno nekako v petih do desetih k-tih. Kakšno pa je stanje drugod? V kmetijski «•drugi Mokre so pri tej akciji izbrali naj- boljša zemljišča, izogibajo pa sc površin, ki jih bo zajel melioracijski načrt. Z arondacijo bo moč vse površine povečati vsaj za četrtino, področje Preserja in Borovnice pa bodo skušali rešiti na svojevrsten način, v obliki basetc. Po razpravi o razmejitvah so zastopniki kmetijskih zadrug poročali še o poteku akcije za podružabljanje gozdne proizvodnje, ki jo je postavil nov zakon o gozdnem gospodarjenju. V KZ Mokre je sicer akcija v polnem teku, nasprotno pa so ljudje proti temu. Posekanega je sicer okrog 1100 m3 lesa, nasprotujoči si temu, pa so tisti, ki jih stvar dejansko sploh ne zanima. Sele, ko jim pojasnimo, so poudarili na posvetovanju predstavniki te zadruge, ljudje spremenijo svoje mnenje, kot je to sicer tudi drugod, kaj pogost običaj. Pri ostalih zadrugah gredo akcije v isti smeri kot drugod. Na Dobrovi sicer za tamkajšnjo zadrugo ta akcija ni tako zanimiva, oprijeli pa so se je navkljub vsemu, saj si obetajo od nje tudi kako korist. Tudi v Preserjih gre delo še Kmctijsko-živinorejski delavec na farmi ali pa zasebni živinorejce v lastnem hlevu ima dnevno večkrat opravka z živino, pa naj si bo, da jo krmi in čisti v hlevu, ali pa pri čuvanju na paši in gonjenju na sejem ali na odkup. Dokler je žival zdrava, ne ogroža človekovega zdravja z bolezenskimi klicami ali zajedavskimi obolenji, pač pa ga more na tak ali diugačen način mehanično poškodovati s svojim orožjem v obliki rogovja, zob ali pa kopit. Nekatere živali so hude narave in napadalnega značaja že po rodu in lahko človeka tudi lažje ali težje poškodujejo in onesjM)šo- bijo za delo; ko kupuješ konja pazi, da ne kupiš hudega ali muhastega konja, ki te bo že na poti s sejma domov obrcal ali ogrizel — hudoben konj je rad še kujav, pa se upira pri vožnji in ti povzroča najrazličnejše; težave pri delu in to običajno takrat, ko ga najbolj potrebuješ. Bik plemenjak je rad na[>adnlcn [»osebno, ko je starejši in kadar sc z njim surovo in premalo človeško postopa. Bik, ki ga oskrbovalec presurovo vzgaja in uči reda, sc kaj rad maščuje: ob prvi priložnosti skuša svojemu gospodarju polomiti rebra. Mesarji so že mnogokrat pri nepravilnem postopku, pri klanju oltčutili vso divjo silo razdražene in užaljene živali. Gorje klavcu, kadar ga žival v takem stanju doseže. Živali kar od rok, no [»odobno je tudi v Velikih Laščah. O podružabljanju gozdov so imeli sestanke na terenu in ljudem pojasnili j»omcn in namen akcije. Kaj kmalu je bilo čutiti razumevanje, drugod spet odpor, vse dotlej dokler se stvari niso poravnale tako kot je bilo sicer to tudi pričakovati. Zadruga je sklenila precej majhnih pogodb, ki so jih sklenili za deset let. Lani je bilo predvidenih za hlodovino okrog 10.000 m3, v resnici [»a je bilo le 8600 m3 brato lesne mase. V zadrugi so sklenili pogodb za 200 m3, za ostalo pa so se pogodili s Škofljico in Podpečjo, ki se je še prav posebej zanimala za hlodovino. Tako torej tečeta akciji za razmejitev in podružabljanje gozdne proizvodnje. Potrebno bo še več energičnih ukrepov, še posebej [»a odločnosti za rešitev nekaterih perečih problemov, ki ostajajo, čeprav ponekod zadruge in posestva kaj rade pozabljajo nanje. Tudi posvetovanje, ki ga je pripravil Občinski odbor SZDL in sta v razpravi sodelovala sekretar ObK ZKS Jakofčič ing. Slavko in predsednik ObO SZDL Korbar ing. Slavko, je pokazalo, da se tako zadruge kot kmetijska posestva z vsemi močmi ©prijemljejo zamisli po pametni in najbolj ekonomični razmejitvi in akciji za podružabljanje gozdne proizvodnje s sodelovanjem vseh zainteresiranih činiteljev, posebej še odgovornih političnih in družbenih faktorjev. samice z 'mladiči so v svoji materinski vnemi rade bolj neprijazne in ngresi\-ne kot bi bile brez njih. Psi, večkrat povzročajo človeku težje poškodbe, otrokom še posebej, ko ne vedo in ne presojajo do kakšne meje sc morejo [»©igrati z živaljo. Psi nenadoma spremenijo svoj odnos do gospodarja, tako da ga napadejo, in gu več ne poznajo, povzročijo pa mu tudi težje poškodbe. Posebne sorte so psi krvoloki, ki nanesejo človeku najtežje poškodbe, ker mu dejansko trgajo tkivo. Poškodbe, ki jih človeku povzročajo zaradi napadalnosti živali, so različne po teži in po nagnjenju k zdravljenju. Ce so te poškodbe na primor odprto rano. povzročene v hlevu, kjer jo možnost okužbe in onesnaženja velika, sc to kaj rade ©gnojijo ali celo zastupijo, kar ima lahko dolgotrajen potek obolenja z nepri-jetnimi posledicami, morebiti pa sc končajo s človekovo invalidnostjo. Rano, ki so globoko, ki slabo krvavijo, so še posebno nevarne, ker se v teh, kaj rad naseli bacil tetanusa, ki večkrat [»ovzroču pri živalih neprijetno obolenje. Na tetanusu oliolo najčešče konji, ovce, prašiči in govedo. Okužba sc vedno izvrši [»reko rane. Posebno nevarni so glolstki vbodi z žeblji, z žico in drugimi metalnimi predmeti, ki poneso v tkivo bacil tetanusa. Bolna žival ogroža človeka in njegove sposobnosti Človek sc neredko poškoduje in ram v hlevu ali na vrtu, kjer sc kaj rad zadržuje v | gnojnici, gnoju ali zemlji črnici bacil tetanusa» ki okuži in zastrupi rano in [»reko nje vse telo. Bacil po prihodu v rano naglo raste, s« množi in razvija strup — toksin, ki povzroc* v telesu boleče krče, najprej na obrazu, o*!' ^ koder se širijo po drugih delih in organih telesa. Če se človeku pripeti, da sc [»oškoduje v hlevu, na vrtu ali na cesti, kjer je dosti konj- | skega blata, je zelo priporočljivo in pametnOi j Kombajniranjc silažne krme na barjansk*'1* da sc čimprej poda v iiajhližnjo ambulanto h zdravniku, da mu vbrizgne [»otrebno kolh'111^ j tetanusa — seruma, ki uniči vse bacile. Zdravniku naj ne pozabimo povedati ,kdt>i smo dobili zadnjo injekcijo seruma, »la lahko1 presodi, koliko in v kakšnem časovnem razdobju je treba »lajati serum. V takih primer^' more nastati t. zv. preobčutljivost (alergija). Do pasjih ugrizov pride večkrat, [»osebno1 pri otrocih in nočnih obiskih nepoznanih dvo-»'išč, kjer na obiskovalca v zasedi čaka pes. Kak» je z rano ]>© pasjem ugrizu ? Ra*lll, sama po sebi, nagiba k hitremu celjenju, kadar j j<» [»ovzroči zdrav pes, pes, ki ne boleh* 7,9 katero izmed kužnih bolezni, ki se morebiti ^ ; slino prenaša na človeka. Rana po pasjem ugrizu brez dvoma spad* v zdravniško nego. Ker sc s povezavo iz a"1' bulante preko higienskih zavO»lov, antirabiijdh postaj in veterinarskih inšjiekcij ugotovi» j kakšne so zdravstvene razmere pri psih v okolišu, kjer je bil ugriz izvršen in v kakŠIlcII,’ stanju je pes, ki je ogrizel človeka. Preko take [«»vezave, ki mora biti hitra’' »la je učinkovita, so da sklepati, kaj je treh® i storiti in kako ukrepati z ogrizenim pacient1*111' Tu gre za pasjo steklino, ki je nevai*1® j bolezen živali in človeka, ki je |>o pojavi Pr vib bolezenskih znakov težko ozdravljiva. K* I dar bi naleteli na psa sumljivega na p88! , steklino, ki je [»oškodoval človeka, je treh® | [»oškodovanca takoj poslati v zavod, ki j imenuje „Pasteurjev“ (po Pasteurju, slavi'cl,> francoskem biologu in kemiku, ki je prvi l,r<> učeval cepivo proti pasji steklini). V Sloveniji je veterinarska služba z rc<^ nim zaščitnim cepljenjem [»sov proti P8^ steklini »losegla zavitlno stanje [»ri pojavlj8*» stekline, saj že od leta 1950 ni bilo noben®#® primera tc bolezni. Obstoja pa seveda stalna možnost razI1* sanja stekline preko divjadi na pse in w>v’ redno in vsako leto preči cepljenjem prikrlV J držanje psov, [»osebno še tisti, v osainlj domovih in zaselkih, kjer je okužba teh zi'8 zaradi bližine gozdov in divjadi največja. Na velikih živinorejskih obratih je ^ ^ stalno paziti, da se ne vnese katera o»l /1 ^ skih kužnih bolezni, ki [«»leg živine °#r<,jIf tudi zdravje človeka, ki je v nepoerc . stiku z njo. Na živinorejskih obratih km®Wj skih [»osestev smo zadnja leta imeli P*® ^ opravku s kožnim obolenjem goved, * ^ lalik»» prenaša tudi na človeka. Obolenj® ^ nujerno trihofitiju. Ta bolezen sicer n® človeškega zdravja, pač pa je močno ^ obolenje, ki človeka moti pri delu h' ^ povzroča neprijetno občutje v družbi, kožne Udezjii, predvsem pa ekscemi, n jetno vplivajo na človeško duševno stanj®» sc iz njih ivslijo kompleksi in občutki vrednosti, ki prav tako kot organska »d1® včasih še mnogo (»olj, vplivajo na ‘dov^^ ^ delovno «[Kisobnost, nnpre