IX. letnik. V Gorici, dne 28. novembru 1901. 48. številka. Za „SIogo“. V četrtek dne o. decembra bodo volilni možje kmečkih občin volili Sest slovenskih deželnih poslancev : v Gorici dva, v Tominu dva in v Sežani dva. Volitve bodo burne, ker nasproti si bosti stali dve stranki: katoliško - narodna in narodno-napredna ali liberalna. Čim hujši bo boj, tem sijajnejša in slavnejša bo zmaga! Naši volilni možje bodo zbrani pod staro slovensko zastavo: Vse za vero, dom, cesarja. To je sveta in častitljiva zastava, pod katero zmagujejo Slovenci od nekdaj. Kakor so nedavno vrli katoliško-narodni možje na Kranjskem pod isto sveto In častitljivo zastavo zmagali, tako upamo z Božjo pomočjo za trdno tudi mi. Kvišku, možje-volilci! Pogumno stopite pod to zastavo! V naših vrstah naj ne bo omahljivca ali izdajalca! Niti on glas naj se 110 izgubi! Po volitvah bo zavladal mir po goriški deželi, ako vsi enoglasno izvolite kulo-liško-narcdne kandidate. Dovolj nam je škodoval prepir, ki ga je med nami zasejal liberalizem. Napravimo zdaj konec razporu in narodno - naprednemu divjaštvu! Vsi stanovi se zopet zložimo pod odino pravo zastavo: Vse za vero, dom, cesarja! Možje-volilci ! Zdaj imate vi besedo in moč, da odločite. Volite vsi, kakor en mož kandidate, kater« vam priporoča ,, Sloga11: 1. za sodne okraji*: Tomin, Bovec, Cerkno, Kobarid: dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja in državni poslanec v Gorici, Ernest Klavžar, deželni uradnik v pokoju r Gorici. Za sodne okraje : Gorica (okolica>, Ajdovščina in Kanal: Ivan Berbuč, profesor na c. kr. realki v Gorici, Blazij Grča, župnik v Šempasu. LIST K K. Ključavničar Janko. (Po nemškem.). Kedar je stari junak Aleksander, kralj macedonski, daleč tam v Aziji potolkel svoje sovražnike, je rekel ob taki priložnosti: „Kaj porečejo k temu doma moji sosedje Atenci? Ko pridem domov, jim pokažem vse dežele, ki sem si je pridobil. Gotovo ne bodo verovali svojim očem11. Tano ali vsaj podobno je govoril kralj Aleksander pred več nego 2OU0 Idi; in če se je ključavničarju iz Loga pri-•godilo v tujem svetu kaj izvenrednega, si je mislil: ,,Kaj porečejo doma v Logu (to je mala vasica na Sloven-kem, ki stoji samo na generalštabni karti), kaj porečejo doma k temu, ko pridem domov v kočiji in s parom konj?" Prišel je domov s kočijo in s parom, a tega ni slišal, kaj so rekali k temu Ložanje.... Za sodna okraja: Sežana in Komen: dr. Josip Abram, odvetnik v Gorici. Anton Černe, posestnik in župan v Tomaju. Kojaki, volilei! Te može vam priporoča društvo vSIoga'1 za deželne poslance. V sedanjem boju ne gre za osebe, kajti osebe nastopajo in odstopajo, zdaj gre za celo kaloliško-na-rodno stranko na Goriškom. Ne dajte se begati po raznih napadih na posamezne naše kandidate, ampak pojdite vsi pogumno v boj za ,,Slogo1- in oddajte svoje glasove za imenovane kandidate, ki bodo resno zastopali kmečke koristi pod starim geslom: Vse za v e r o, tl o 111, cesarja! Volitve za deželni zbor. Volilnim možem! V-nk volilni mož mora se »oboj pa volišče prinesli izkaznico, katero dobi od okrajnega glavarja. Ta izkaznica daje pravo do vstopa v volilni prostor ter velja kot pozivniea, da vsakdo brez drugega vabila pride volit tisti dan in tisto uro, ki je na izkaznici zapisana.— Opozarjamo volilne može, naj pazijo, da ne izgube izkaznice, ali da jim je kdo ne vzame. Volilei naj se zberejo nekoliko pred določeno uro v volilnem prostoru, da si izvolijo najprej volilno komisijo, katera izvoli predsednika iz svoje srede. Vsaki volilec mora, ko ga pokličejo, oddati najprej izkaznico in potem imenovati z natančnim zaznamovanjem tisti dve osebi, kateri naj bi bili deželna poslanca. Veleposestniki, pozor! Tumovi agenti, ki imajo volilno pravico med veleposestniki, so zasnovali društvo veleposestnikov koi protitežo proti ..Slogi". Med društveniki in v odboru se nahaja tudi kateri naših somišljenikov, ker ne pozna pravega voditelja društva ali ker hoče vedeti, kaj se ondi kuha. Društvo ima dr. Tuma na vrvici Ob dolgem zidu, ki je obdajal loško pokopališče, je imel ključavničarski mojster svojo delavnico. Njegov učenec — ime mu je bilo Janko — je bil že od nekdaj čudna bulica, s katero je zadeval vi .krat ob zid okoli pokopališča. Ni mu šlo v glavo, zakaj so mrliči ograjeni s j zidom; živ plot bi pristojni mnogo lepše. I .Mnogokrat je zrl Janko črez zid na ono ! mesto, kjer sta spala njegov oče in mati 1 trajno spanje. Nasloniti se je moral ob | zid; kajti solze so mu kalile oči in kolena so si* mu šibile. Tam sle 11111 ležali drugi osebi; ni imel ne brata ne sestre, tudi ne sorodnikov. Kakor pa se godi navadno: kar človek viduje* vsak dan, to 11111 postaje čimdalje bolj nezanimivo. Tako je tudi Janko jenjal gledati tjekaj na pokopališče na svojih dragih grobova. Ko je dokončal učna leta pri domačem mojstru, si je hotel ogledati, kakor je že navada, malo sveta, da bi se še bolj izuril. Odšel je Janko z lahko prtljago, a z nič manj lahkim srcem. Le ko je stopal mimo pokopališča po ozki uhojeni stezi, katero je premeril že tisoč in po odbornikih, ki so skoro do zadnjega njegovi zaupniki. Kar sklene izvrševulni odbor napredne stranke glede veleposestva, to izvršuje odbor rečenega društva. Društvo veleposestnikov je popolno odvisno od dr. Tume. Izvrševalni odbor napredne stranke je imenoval kot svojega kandidata v veleposestvu Ant. Muho iz Lokev v zahvalo, da je odstopil od kandidature v kraških kmečkih občinah v korist Tumovemu koinpanjonu dr. Treolu. Odbor veleposestnikov (ki pripada skoro ves tudi iz-vrševnlnemu odboru) je bil k oj pripravljen, da razglasi in priporoči to kandidaturo. V la namen je sklicalo društvo shod veleposestnikov, h kateremu so nagnali Tumovi agenti vse svoje pristaše; a bilo je tudi nekaj naših navzočih ; skupaj do ;10 mož. Temu shodu je Tumov odbor veleposestnikov predlagal sledečo listo: Ant. Jakončič, Ant. Muha, Leopold Bolko. Glavni kandidat, kakor se razume, je bil A. Muha. J. Živio iz Skopega, Tumov zaupnik, je dobil nalogo, da zagovarja in priporoča kandidaturo g. Muhe, kar je tudi storil, rekoč, da Kraševci (četudi broječ le 15 volilcev v veleposestvu) želijo svojega zastopnika v osebi g. Muhe, a za druge kandidate da se ne brigajo. In to je govoril oni isti gosp. Živic v navzočnosti onega istega g. Muhe, ki na Krasu na vse kriplje delujeta na to, da bi v kmečkih občinah, kjer odločujejo sami najožji domačini, zmagal Staj e rc, s Kranjskega došli liberalni odvetnik, ki niti eno leto ni še v deželi, ki je vpisal svojo hčerko v italijanski šolski oddelek. Kjer imata Živic iu Muha, kakor se bahata, mandat v rokah, ga ponujala inozemcu Štajercu; kjer štejeta med 200 vo-lilci 15 mož, zahtevala mandat za svojca. Take logike je zmožen h* dr. Tuma in liberalni g. Muha. Tumovi pristaši med veleposestniki so v resnici sprejeli to kandidaturo, ne oziraje se na opravičene ugovore od strani naših somišljenikov. Da bi napravili Tumovi agentje še nekoliko več zmešnjave in olajšali gosp. Muhi pot v deželno zbornico, imeiiovaii so št* drugega kandidata v osebi gosp. tisočkrat, se mu je tožilo pri misli, da bode moral meriti odslej nove, ne še pohojene poti. Že en pogled na sveti kraj. in vesela pesmica je pregnala odhajajočemu mladeniču otožne* misli. Ud začetka je* nahajal le malo dela. Konečno se je odločil, potovati v Italijo; sicer si ni mogel dati .natančno računa, ali mu bo na korist. A hotel je obiskati velike ladjarnice in kovačije v pomorskih mestih. Tako je krenil proti Benetkam. Med potoma zapazi na svojo veliko žalost, da mu obuvalo odpoveduje svojo službo. Ni mu kazalo drugega nego vzeti raztrgane črevlje v roko in bos dalje potovati. Ko so ga nekega dne noge strašno žgale, leže ob robu gozda v travo in zaspi; poprej pa je pri neki kapelici prosil Boga, naj mu pride na pomoč, posebno pa naj mu daruje par lepih črevljev. Kmalu pride dvanajst črnobradalih mož z zakritimi obrazi iz gozda. Zagledajo spečega rokodelčka, se smejejo in šepetajo: „Temu nimamo kaj vzeti; niti črevljev več nima". Mlad ropar se priplazi izmed njih do Junkuta iu vrže njegove Leopolda Bolkota; a izpustili so iz naše liste g. Klančiča in viteza Tonklija. Veleposestniki! Držite se tega. za kar so se izrekli Vaši tovariši, ki so katoliškega mišljenja in neodvisni od dr. Tume, na shodu dne II. t. 111. Brda naj imajo svojega zastopnika v osebi g. Ant. Jakončiča, bližnja okolica goriška svojega v osebi g. Ant. Klančiča, vipavska dolina in Tolminsko v osebi viteza Tonklija, ki je posestnik na Vipavskem, a rojen na Tolminskem. Gospoda Muho naj volijo njegovi pristaši v kmečkih občinah, ako je res, da imajo večino, in to namesto novodošlega Štajerca dr. Troota. Kar se tiče g. L. B o 1 k o t a, moramo reči, da nimamo nič proti njemu. Na shodu dne 11. nov. se je slišalo tudi njegovo ime; in le radi tega ni bil sprejet v listo, ker so se navzoči izrekli, da naj bi zastopal Vipavsko vitez Tonkli. Čepa bo vitez T. voljen v trgih, kakor se nadejamo, nimamo nič proti temu, da pride v veleposestvu g. Bolko na njegovo mesto; ali za to je še čas. Volilei, veleposestniki! Le ne cepiti glasov, da ne pomorete s tem Muhi do zmage. Držite se liste, ki je bila žo razglašena, ki nosi naslednja imena: A 111. Jakončič v Gorici, A n to 11 Klančič v Podgori, dr. Josip vitez Tonkli v Gorici. Vse za vero, dom, cesarja! Duhovnik nuj ostane v cerkvi? (Iz govora dr. Žitnika v Vipavi.) Liberalci kričijo: Duhovnik naj ostane v cerkvi, v spovednici in zakristiji, s politiko nima nič opravi '! Kaj naj rečemo na to? lhovnik ima pravico in dolžnost vtikati j v politiko ! Slovenski duhovniki so bili prvi, ki so dramili svoj narod iz političnega spanja in narodne nezavednosti. Vedno so stali in še stoje v prvih vrstah v boju za narodne pravice in za gospodarski razvoj proti raznim neprijateljem. To je njih pravica in dolžnost. Sinovi so pri-prostega naroda, v svojih rokah nosijo njegovo srce, ž njim čutijo njegovo gorje in ž njim v žalosti pretakajo solze. I11 le ljubezni do svojega liaroda si ne damo odrekati, niti odvzeti od nikogar in ko bi nas še srdileje valjali po blatu. Ali raztrgane črevlje v globok prepad, kamor ni še nikdar padel črevelj. Nato gredo roparji po cesti, čakaje dobro obloženega poštnega voza. Se samokresi in bodali prisilijo popotnike, izstopiti iz voza in izročili jim vse, kar je bilo kaj vrednosti. Poštni voznik je bil namreč sporazumljen z roparji; zato je šlo vse tako mirno od rok, kakor bi se šlo za mirno delitevi. Nazadnje stopi še mladi ropar pred popotnika — bil je Anglež — ter mu se silo sezuje črevlje. Potem hiti zopet k spečemu Jankotu, postavi zraven njega lepe črevlje, in za nekaj časa je bilo zopet vse tiho, kot bi se ne bilo godilo nič posebnega. Janko se prebudi,zagleda lepo obutev, si mane oči. Ko jo primeri, mu stoji dobro kakor nalašč. Hitro ugane: „To mi je poslal Bog po angelu’1. — „Kaj bi rekli donia v Logu ?" to je bila druga njegova misel. Bil je poprej vesel in srčan, a sedaj še bolj; mislil je trdno, da mu bo treba samo moliti in spati, pa mu pade vse z nebes. — Vendar ni šlo zniiraj prav tako srečno. (Dalje pride.) Izdajatelj in odgovorni vredmk: Ivan llajl v Gorici. Tiska „i\aroilua tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. t—vi§jt6)"A'— Naročnino in naznanila sprejo in a upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. ’J. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računljo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat I I vin., dvakiat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. t—vA-(cyj^(^)-*v-— * Izhaja vsaki četrtek ob 11. mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefraiikovaua pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a ii j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K I '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije Ir K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7. naj ilovemki duhovnik, ki ima srce za narod, sedi doma za pečjo, ko vidi, da mu razni volkovi v ovčjih kožah trgajo narod na drobne kosce in »a pripravljajo na politično smrt in gospodarski propad ? Nesramna agitacija. Kakšnih sredstev so se naši »svobodoljubni" naprednjaki posluževali pri agitaciji za volitve, naj pričajo ti le slučaji v Renčah: Goriška slov. posojilnica je poslala enemu volilcu pismo, s katerim mu je žugala, da ako ho volil z narodno-kato-liško stranko, hode moral posojilo vrniti v 14 dneh. Mož pa se ni dal ustrašiti. Drugemu ravno lam je pisal znani naprednjak iz V. lako-le: Dragi Pepo! ,.V soboto 23. t. m. bo pri vas volitev. Pojdite volit tudi Vi in volite za napredno stranko. Ako tega ne storile, bom z Vami drugače postopal. (Volilec je namreč njegov zakupnik). Nobenega se ne bojte, saj volitev je prosta'1. Kaj ne, to je logika! Volitev je prosta, pa če ne boste z nami volil, bom z Vami drugače postopal! Tako razumejo liberalci prostost! Tretjemu je dr. Tuma v svoji pi-sarnici dal 200 K, ne vem ali kot dar ali kot posojilo, a s pogojem, da ho volil naprednjake. Četrtega je drugi naprednjak 14 dni pred volitvijo tožil za dano posojilo, ker mu ni hotel obljubiti, da bo volil po njegovi volji. A mož je ostal zvest naši stranki. Drugim so pa drugi grozoviteži pretili s tožbami in jih tako primorali, da so se zdržali volitve. Neverjetno je, kako so nekatere z volišča proč vlekli, da ne bi oddali svojega glasu po svojem prepričanju. S tako nizkotno agitacijo, na lak podli način so naprednjaki samo v Ren-čah 10 volilcev deloma prisilili, da so ž njimi volili, deloma pa odvrnili od volitve. Koliko so jih pa za se pridobili z denarjem, z jedačo in pijačo, to vedo vsi, katerim so razmere znane. In pri vsem tem so zmagali nasprotniki le s 4 glasovi večine (25 proti 21). — S tako zmago se pač ne morejo bahati in ponašati. Volitev na Ponikvah. Poročevalec z volišča na Št. Viškigori piše v „Pr. Listu". »Zmagali smo! Naši so vsi 4 volilni možje11. — Na Ponikvah pa smo padli. Dva naprednjak a sta volilna moža. —■ Dalje piše s Št. Viške-gore: „Vi ste jeli posnemati nase sosedne rojake, pogumne Pečane, ki kakor en mož nastopajo združeno proti novodobnemu sovražniku kmeta in cerkve — proti liberalstvu". Pa vendar smo padli vkljub pečanskim možem! Kako to? vprašate. Odgovor je lahek. 1. Zmagalo je maščevanje znanega ponikovskega »oštirja11 (bivšega župana) nad dvema vikarčkorna — po znanem naprednem geslu: „Vse naj hudič vzame, če moja ne obvelja11. (In ta mož hoče veljati za zavednega katoličana!) 2. Premagalo je žganje ponikovske ljudi, katero je teklo kot voda za napredni denar na »zdravje11 g. Vrtovcu, da bo mogel kmalu nastopiti službo. (Znano je namreč, da je začasno upokojen vsled bolezni v grlu in na pljučah. Menda mu je zdravnik priporočil naše hribe — po katerih je lazil od hiše do hiše — da se spoti.) 3. Zmagalo je obetanje »napred-nega“ župana (pozor! cestnega odbornika), tla bo Gabršček napravil v Rakovec železnico, da bo delal ta »tolminski kmet-1 z mehkimi rokami in svitlo kočijo za kmeta. — In ta »kmet kmetov11 privan-dral je bil tudi na Ponikovsko volišče. Sram ga bodi! 4. Pripomogla je naprednjakom do zmage na Ponikvah, kakor tudi na Grahovem in še v nekaterih krajih brezbrižnost nekaterih sijonskih čuvajev... Zabolelo je vsakega rodoljuba v srce, ko je gledal te nesramnosti. Ali se tako izgojajo značaji? Ali se tako izrejajo možaki-narodnjaki, ki se bodo mogli v bran postaviti zakletima sovražnikoma, Lahu in Nemcu? To ima biti sad naprednih čitalnic, — podivjanje, moralno uničenje našega že tako ubogega ljudstva? Ali se še ne zdramiš ubogi slovenski kmet-trpin? — Vzdrami se, zavedaj se! Pokaži, da ni tvoja poštenost na prodaj za kozarec vina ali ,.šnopsa“ — pljuni v obraz judežu, ko ti ponuja izdajalni denar! Le tako boš rešen, le tako boi živel! Sicer se pripravi na smrt, na smrt v gospodarskem in verskem življenju. Tudi naši Ponikovci bi se morali že enkrat zdramiti ter začeti mislili se svojo glavo in otresti si; liberalno naprednih zapeljivcev in nesramih polnij-ševalcev naše uboge mladine. Končujem z besedami: Možje pečanski, bodite ponosni! padli smo časlno! Nasprotniki so zmagali sramotno! — »Brezšolec11. E. Klavžar. Znano je, da je g. K Klavžar sprejel ,.S!ogiu“ program. Kot takega ga je Sloga" oa željo ljudstva proglasila za deželnozborskega kandidata. — Voditelji narodno-napredne stranke so bili radi tega vsi iz sebe, ker so mu najbolj nasprotni. Sklenili so moža vničiti. Grozili so mu osebno in pismeno. Nazadnje so vložili proti njemu neke ovadbe, da bi ga državno pravdništvo tožilo. Toda tudi nad lem sredstvom so pijančki okolu „Soče“ že obupali, kajti v zadnji številki pišejo: »Možic je oh letal* že ra zne c. k r. gospode in celo na državnem p r a v d n i š t v u je razkazoval svojo .š o p i r n o s t; vrnil seje radostnih lic... Mi se ved a ne bomo z a h t o v a I i, da državno pravdništvo mora spravili Klavžarja v luknjo, k e r hi to b r i t k o zadelo tudi nedolžne. Z a h t e-vam o-p a, da postavi K. »S o č o“ pred porotnike in ne pozabi u a obtožnic o1*. Iz teh besedi se jasno vidi. da so pijančki obupali. Revčki pravijo, da ni! zahtevajo, da bi drž. pravdništvo spravilo g Klavžarja v luknjo, ker se boje za nedolžne. — Nato odgovarjamo: Ni treba nič zahtevati, saj bo že državno pravdništvo, ne bojte se, storilo svojo dolžnost. Kar se pa tiči; druge zahteve, da mora g. Klavžar tožili, povemo, da se to gotovo zgodi! Temu ne utečete! G. Klavžar v tem slučaju ne bo pozabil na obtožnico. Radovedni smo zdaj, kaj se bodo še vmislili naprednjaki proti gosp. Klavžarju, da hi vničili moža, kateremu so najbolj nasprotni. Rojaki, imejte to pred očmi! Dr. Abram. Pred šestimi leti so krnski rodo-Ijuoi izdali proglns, v kojem so poživljali rojake, naj glasujejo pri deželno-zborskih volitvah vsi za dr. Abrama. V tem proglasu so pisali o njem med drugim lako-le : „0n je naše gore list, uzo-ren rodoljub, Kraševec stare korenine, preskušan v političnih borbah in poznan kot čisto zlato; je miren in previden sicer, a kadar treba, tudi odločen in ne-vpogljiv. V deželnozborskem zasedanju I. 1871. je pokazal v borbi za narodno stvar toliko požrtovalnosti, kolikoršne še nismo do zdaj doživeli pri nobenem drugem izmed naših deželnih poslancev. Dr. Abram je spreten parlamentarec, v deželnem zboru vže dolgo let pravičen in temeljit poročevalec in kot tak vedno iskren zagovornik kraških koristi. Njegova beseda je jako veljavna v deželnem zboru in odboru in zato si štejemo Kraševci lahko v največjo srečo, da imamo tako odličnega zastopnika11. Te besede polagamo Kraševcem zopet na srce. Ali hočete takega moža zavreči ? Ali bi ne bila "ečna sramota, ako bi takega moža zamenjali z dr. Tre o m? Razumnike prosimo, naj vendar volilne može podučijo ! Dr. Abram je izjavil posebni deputaciji, da sprejme mandat. Ne dajte se v lem oziru begali! Izid prvotnih volitev. V t o m i n s k e m o k r a j u je zmagala nadalje ..Slojna1* stranka: v Šebre-Ijah z 2 vol. m, v Kredu s 3 vol. m., v Sedlu z 2 vol. m., v Breginju z 2 vol. m. Skupno šteje naša stranka v to m i n s k e m okraju 40 volilnih mož. Vseh skupaj je G 6. Liberalci j i h imajo tedaj le 26. V goriški okolici smo zmagali nadalje: r Dornbergu s 3 vol. m., v Kanalu z 1 vol. in., v Št. Petru s 3 vol. m., v Solkanu s 5 vol. m., v Gabri-jah z 1 vol. in., v Šmarjah z 2 vol. m., v Št Andrežu s 3 vol. m., v Biljah z 2 vol. m., v Anhovem s 3 vol. m., v Desklah z 2 vol. m., v Kojskem z 9 vol. m., v Opatjemselu s 3 vol. m., na Trnovem z 1 v. m., v Grgarju s 3 vol. in., v Lokovcu « 3 vol. m., v Gorenji Trebuši z 1 vol. m. Skupno šteje naša stranka v goriškem okraju 84 volilnih mož, d o č i m j i h liberalna šteje le 3 7. Vseh volilnih možje 126. Štiri volijo Furlani v Ločniku. V s e ž a n s k e m okraju so za našo stranko voljeni : v Štanjelu 2 vol. ni., v Koprivi 1 vol m., ua Vojščiei 1 vol. m., v Brestovici 2 vol. m., v Temnici 2 vol. ni, v Škrbini I vol. m., v Gorjanskem '1 vol. m., v Velikem Dolu I vol. m., v Pliskavici I vol. m, v Brjah 1 vol. m., v Gabrovici I vol. m., v To- ! maju 3 vol. m. Vseh volilnih m o ž je na Krasu 58. Volilci na Krasu pa pokažejo dne 5. decembra, da nočejo bili nehvaležni svojemu najboljšemu sinu ler smo prepričani, da se ne bodo dali zavesi i v lo od nobene strani. Nn ta način zmagamo na celi črti. Pomozi Bog! Politični pregled. seja državnega zbora dne 22. t. m. — Nadaljevala se je razprava o cerkvenih redovih. Slovenski liberalni poslanec dr. Tavčar je v svojem govoru strašno napadal sv. cerkev, samoslane in duhovščino. Na koncu so mu čestitali vse nem c i in soc. deni o kr a tj e. S tem jo pač jasno ovržena trditev slovenskih liberalcev, da niinala državni in deželni zbor ničesar opravili se sv. vero!! Seja državnega zbora dne 25. t. m. — Predlog poslanca Eisenkolba in Schumeierja proti cerkvenim kongregacijam je zbornica odklonila. — Za predlog so glasovali najhujši soviažniki slovanskega imena in pa kranjski liberalni Slovenci. Italijanski poslanci so zahtevali, da se do ustanovitve italijanskega vseučilišča premestijo ital. paralelke iz Inomosta v Trst. Sprememba na c^matinskem namestništvu. — Balinat, namestnik David je podal ostavko kot civilni guverner Dalmacije in jo je cesar sprejel. Zajedno v. Davidom odstopita podpredsednik namestništva Pavich in dvorni svetnik Nar-delli. Civilna uprava se loči od vojaške uprave. Kot Davidov naslednik se imenuje v prvi vrsti I. sekcijski šel' v notranjem ininisterstvu groi'Anton Pace. Nova ruska železnica. — Rusija bo gradila novo železnico, ki ho velikanskega političnega in kulturnega pomena. Proga bode tekla od Orengrada do Tačkenda v Turkestanu, kjer se bo združila z že obstoječo srednjeazijsko železnico. Dolžina železnice bo 1880 km. S tem bo cela Azija zvezana z Rusijo. Novice. Wilostni knez-škof ljubljanski Anton Bonav. Jeglič* je včeraj bil gost Nj. eminence kardinala. Avstrijski škofje so izdali skupen pastirski list, v katerem svarč pred pogubnostjo agitacije: Proč od Rima. Svarč tudi pred nesrečnim narodnostnim razporom ter priporočajo složno sodelovanje na polju, avstrijsko-katoliškega domoljubja. Razpisana je župnija in dekanija v Št. I*otru pri Gorici. Prosilci se morajo oglasiti do 17. dec. t. I. Deželnozborske volitve v Istri. — V Moščenicah so nenadejano zmagali Lahi. Občina Klanec je volila 5 narodnih inož, Materija 11, Milje 9, Dolina 9, Marezige 6, Korte 1, Dekani 12, Buzet 26. Istotako so na Krku, Dobinj, Dubašnica in Omišelj enoglasno volile hrvatske volilne može. Lahi so zmagali v Kanfanaru z enim glasom večine. (En slovenski volilni mož je vendarle izvoljen, ker so tri nasprotne glasovnice nosile tudi njegovo ime), v Oprtlju, na Poreščini, Sanvinčenti in na Poljan-ščini. Slovensko vseučilišče. — Ljubljansko meščanstvo priredi v nedeljo, dne 1. decembra t. 1. ob pol 11 uri dopoldne v veliki dvorani ..mestnega doma“ velik jat en shod, na katerem hoče krepko zahtevati ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Gotovo je, da bo ta shod največjega pomena za celo Slovenijo in za to apelujemo na narodno zavest svojih cenjenih čitateljev, da pokažejo tudi oni na ta ali oni način, kako živo čutijo potrebo po slovenskem vseučilišču ter da ta shod ljubljanskega meščanstva vsaj pozdravijo ter dajo tako duška svojemu prepričanju in s tem dejansko osvedočijo, koliKo resnice je na »imenitnih*1 poročilih Italijanov, ki s tem utemeljujejo zahtevo po ital. vseučilišču v Trstu, da pravijo, da je slovansko naše Primorje laška posest. V nedeljo priredi tudi društvo »Edi-nost“ v Trstu v telovadnici tržaškega ..Sokola11 v la namen javen shod. t Franc Kalister, slovenski rodoljub in mecen v Trstu je umrl včeraj za pljučnico. Svetila mu večna luč! (iosp. dl*. A. Štancerju, županu Volosko-Opatije je Njeg. Velič. kralj grški odlikoval z vitežkim redom sv. Salvatorja. Čestitamo. V IVvmi priredi dne 1. dec. t. I. šolska mladina veselico v spomin 25- lelnice ustanovljenja pevmske ljudske šole. — Poročil se je 28. t. m. v farni cerkvi pri Sv. Luciji na Mostu gosp. Oldrih Františok Vosyka, c. kr. gozdni komisar v Tolminu, rodom iz Plzna na Češkem, z gospico Aurelijo, Marijo, Jo-želo Kovačič od Sv. Lucije. Mlademu paru naše častilke. Hudo opck<‘l se je včeraj 2 in pol letni Alojzij Pavlin, stanujoč na cesti, ki pelje na novo pokopališče. Mati šla je po opravkih in pustila doma otroke, naro-čivša 13-lctnemu sinu, da jih varuje. Ko se je ta za hip odstranil iz kuhinje, splezal je 2 in pol letni Alojzij na ognjišče, in jel brskati po ognju; pri tej priliki se mu je vnela obleka in se je tako hudo opekel da so ga morali prenasti v bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici, je imelo v sredo dne 20. t. m. napovedani občni zbor. Slovenski člani so podali pred začetkom zborovanja protest proti veljavnosti zbora in dotičnih sklepov, km* niso bile povabljene davčne občine, ktere so med člani vpisane ler redno opravljajo svoje dolžnosti. Pri vsem tem so italijanski člani zborovali in izvolili dr. viteza Pajerja društvenim predsednikom. — Naši člani pa vložijo proti lej volilvi ulok na namestništvo ker odrekajo nezakonito sklicanemu zboru vsako pravico glasovanja in sklepanja. Podkupovanje volilnih mož. -- Ker so naprednjaki pri prvotnih volitvah propali, hočejo si zdaj pomagali z denarjem. Da bi kdo izmed naših volilnih mož ne prišel v veliko nesrečo, opozarjamo tukaj na dostavek k štev. 276. kaz. zakona. V a r s I v o za izvrševanje političnih pravic. — Zakon 17. dec. 1862. šl. 8. držav, zakon. I. 1863, Člen VI. 5. Kupovanje ali prodajanje volilnih glasov more biti tudi v lem, da kdo (zaradi sklenjene pogodbe) ne odd& glasu, ali da se zdrži volitve. (Odi. 3. 1'ebr. 1873 št. 11925). 6. Bistvo tega prestopka je hudodelstvo, storjeno s podkupitvijo; opira se torej na podelitev ali obljubo gmotnega (materijalnega) dobička (Odi. 2. maja 1890 .št. 1420). 7. Za kupovanje volilnih glasov se šteje tudi zagotovilo, da bo mogel kdo uživati polje kot odškodnino za glas, oddani na korist določene osebe, ali za to, da se kdo zdrži volitve. (Odi. 11. sept. 1880 št. 6467). 10. Kaznjivo je že, če se kupi en sam glas. (Odi. 1. apr. 1881. št. 13287). 11. Kaznjivost nastane že s tem, da se je sklenil kup ali prodaja; na lo se ne gleda, ali se je dosegel zaželeni vspeh ali ne. (Odi. 5. marc. 1887 štev. 14.443). 12. Kazen, zažugana v tem VI. členu nastopi tudi takrat, če je bil prodajalec glasu namenjen itak že pred pogodbo s kupcem, da hoče izvršiti volilno pravico v zmislu kupca. Odi. 28. sept. 1889. št. 4718). 13. Kupčija z glasom je kaznjiva tudi, če se pozneje kupljen glas ni oddal, kakor je bilo sklenjeno med pogodnikom rOdl. 25. sept. 1882. št. 5873.) 20. Če kdo poskuša kupovati ali prodajali volilni glas, kaznuje se ta prestopek po splošnih pravilih kaz. zak. Odmev na srdite napade. — Ko sem se šolal na ljubljanskem gimnaziji, smo nekdaj razposajeni četrtošolci vpri-zorili velik ropot med predavanjem pokojnega profesorja Pogorelca; po študentovsko povedano, smo ga prav hrupno »ausstamplali1*. Stari Pogorelec se ni zganil; sredi odra je stal, roki si inel in nas mirno opazoval. Ko je slednjič ponehal ropot, potegnil je debelo prežo tobaka v nosnici, pobrisal se z rulo pod nosom in nam povedal to-le: »Mlad fantič sem nekdaj prišel na ljubljansko strelišče. Tam je bil slrop in so bile vse stene založene z raznovrstnimi tarčami. Med vsemi me je najbolj mikala ena, prav čedno naslikana: Na nebu je mirno plaval bledi mesec v podobi okroglemu človeškega obraza. Spodej na zemlji pa so bile naslikane tri živali: volk, pes in mačka, ki so se v divjem srdu z odprtimi gobci zaganjale proti mesecu. Iz ust tega so proti živalim štrlele te le besede: /Pulite, lajajte, mijaukajle, mene vender ne zganete iz mojega tira11! ,.l’obči“, tako je končal modri pedagog svojo pripovedko, ,.le tulite, lajajte, mijaukajle, mene nikdar ne zmaknete iz mojega tira"; in na to je mirno nadaljeval svoje predavanje, kakor hi se ne bilo prav nič zgodilo. In prav tako kličem tudi jaz danes ,.Soči-ninr1 patronom in njihovim pomagačem: ,.Tulite, lajajte, mijaukajte in besnite proti meni, kolikor in dokler vam je ljubo, in kogar vaše besno ropotanje prepriča, naj gre za vami; jaz se ne upogne m vašemu terorizmu p o n o b e n i c e 11 i. — Zdaj udrihate vi po meni brez vsega usmiljenja in kakor pravite, ne poznale za mo nobenega pardona več. Le! Meni pa se vnema v prsih trdno zaupanje, da bodo ti udarci slednjič tudi Vas boleli. V Gorici, 22. novembru 1901. E. K 1 a v ž a r. Iz Kamenj poroča zadnja številka ..Soče11, da se je pred g. komisarjem slovesno potrdilo, da je g. E. Klavžar oškodoval kamensko občino pred leti za 00-100 K. To vest so potrdili 4 možje se svojimi podpisi. Mi pa smo pooblaščeni, objaviti, da je g. Klavžar kamensko občino pri raznih prilikah podpiral, a nikdar ne oškodoval. Če je torej res, da so oni 4 možje kaj takega potrdili pred g. komisarjem — in to se poizve po zanesljivem polu — bodo radi obrekovanja odgovarjali, ne morda pred porotniki, ampak pred c. kr. kazensko sodnijo. Toliko za danes. Volilni man v v or. — „Soča“ in ..Primorec41 poročata zaporedoma o novih točkah proti g. E. Klavžarju. Cenjene rojake prosimo, naj tem poročilom nič ne verujejo, ker je vse le volilni manever. Ko bi hotel biti g. E. Klavžar z naprednjaki, bi ga povzdigovali v nebesa, kakor so ga že! Iz Kanala. — (Volilna bitka). Dne 21. t. m. cd a. do 4. ure popoludne so se vršile tu prvotne volitve. Volilci, možje, ki se ne marajo več klanjati Ze-gini vsemogočnosti, so se odločili proti pričakovanju za „Slogo“. Čast jim! Se vč da k temu ni malo pripomogel izostali presičji trg vsled Zegine popustljivosti. Ko so naprednjaki spoznali, da jim huda prčde in so se bali propasti, tedaj so začeli kar odpovedovati na volišču pravico do volitve, dasi so jim prej vročili vubilo za volitev in so bili tudi vsestranski opravičeni voliti; a ker so hoteli voliti za „Slogo44, so jim nekteri mogočneži odrekali to pravico. Ta vne-bovpijoča krivica je provzročila hud odpor od strani „Sloginih“ mož. Naposled so naši vendar odnehali in tako so stvar pomešali, da so izvoljeni 3 naprednjaki in 1 naše stranke in sicer z 1 glasom večine. — Ako bi se pa z volilci ne bilo tako nepo-stavno ravnalo in tako čudno agitiralo, bi bili prodrli vsi 4 možje narodno-ka-toliške stranke. — Kakor pričajo to vrstice, ni tudi Kanal več takč mogočna trdnjava judovskega liberalizma, kakor se je sodilo. Nasprotno! Tu imamo verno, pobožno ljudstvo, katero so doslej nekateri liberalci izkoriščali v svoje namene. A sedaj se jim odpirajo oči! Le vrlo naprej!! Led je prebit! Le resnica je večna, laž pa — ima kratke noge. Iz Pliskovice. — Dne 22. t. m. imeli smo volitve. Proti vsej agitaciji g. učitelja in njegovih pristaSev smo vendar zmagali sijajno. Deskle. — Pri volitvah 23. nov* sta bila v Deskljah izvoljena soglasno, brez boja, tukajšni poverjenik ,.Sloge“ in g. Josip Kralj iz Poljcavega, ki je tudi za ,,Slogo“ in mir v deželi. Glasove je oddalo 26 volilcev, iz gor. in dol. konca obiine združenih. Mir hočemo imeli! Zakaj ne pristopijo tudi učitelji k društvu „Sloga“, kjer so zastopani v * i stanovi naše dežele ? Naznanja se nam tudi, da je g. M. Zcga iz Kanala hotel imeti dne 23. t. m. shod v Desklah od 9. do 10. ure po noči. Shod se je popolnoma ponesrečil. 0 tem nekoliko prihodnjič! Livek 14. novembra IV01. — Dne 20. I. m. vršila se je pri nas volitev enega volilnega moža. Mi smo sicer padli, a padli smo častno. Mi smo dobili 10 glasov, nasprotni „Drejač“ 12 glasov. General Kramar zapovedal je 19. I. m. zvečer tominskega Jurmana Čarga44 da naj se nemudoma poda na Livek. Povelje svojega generala je pokorni in ..inlelegenlnr4 (!!!) Čarga hitro izvršil. Ob II. uri ponoči bil je že na svojem rojstnem domu pri „Krocu nit Livku44. Podal se je po kratkem odpočilku po vaseh tnkajšne raztresene občim; in vo-lilce klical, naj nemudoma uslanejo, ker ima važne reči ž njimi govoriti. Nekteri s ga ubogali, drugi pametni pa ne, kor prav dobro poznajo „Krocovega Jakoba44. Pri vsem tem, da je bil v petem gimn. razredu, ostal je le navaden „furman44. Okoli 10. ure predpoldne prikorakal je na Livek tudi kobariški kotlar. Govorilo se je, da je prišel krave kupovati a je baje kupil po jako nizki ceni nekaj „koštrunov44. Nazadnje videli smo tukaj tudi nekdanjega zdražbarskega učitelja na Livku, predobro znano burjo. Ta je hodil okoli volileev, pa brez uspeha; le neki omahljivec mu je šel na limanice in tako pokazal svojo pravo barvo. Enega našega volilca so pa nepoklicani zdražbarji zadržali, da se ni mogel udeležiti volitve. Naprednjaki hočejo le za se imeti svobodo, a druge bi radi obdržali v sužnosti. Tudi naše dobro ljudstvo je začelo spoznavati, da po tej poti ni mogoče naprej. V Biljah so imeli pret. soboto volitve volilni mož za dež. zbor ter je zmaga naša; po tej volitvi je bila volitev županstva; izvoljen je bil za župana g. Janez Silič. — Grahovo. — Naznanjam vam, da smo v volilni borbi dne 10. t. m. sicer propadli, toda častno, ker nasprotniki so imeli le dva glasova večine. Naprednjaki so sleparili na vse načine tor motili naše, da niso oddali glasov. Na n e p o-šten način so si pridobili sedem glasov. Kljub temu se je naša stranka dobro pokazala. K temu je največ pripomogel č. g. 1 v a n K o v a č i č, vikar v Stržišču. Mnogim je prihod zabranila povodenj, ki je bila velika, kakor že dvajset let ne. Naš očka-župan si je močno prizadeval, da je zmagala napredna stranka. O tem več o priliki! Še nekaj! Po končani volitvi so pri županu zgradili prižnico, s katere sta narodna ..misijonarja14 iz Tinin«, Oskar Gabršček in Vrtovec, oznanjevala svoj nauk. Znčirano ljudstvo pa je ploskalo, da je bilo veselje. Drug dopisnik nam piše, da je laž, kar je pisala „Soča“ o nesreči na dan grahovake volitve, da je namreč v t o n i I voznik, ki je Sel p o g. župnika v Podbrdo. Dotični vozniic je šel po naprednega krčmarja Muho! G. nune v Podbrdu ni tedaj prav nič kriv velike nesreče! Čitatelji naj iz tega spoznajo, kako pijančki okolu „Soč#44 lažejo ! Volituv v Kredu. Nič umu n« morejo! Nar. pustni. Hej! to je bilo veselo črez in črez! Pomislite, g. urednik, mi zabiti kolarji smo doživeli tako čast, da so nas kar snubili kot grofje umazano tlačansko deklo! Ej, ne velja! rekli smo. Pojde, in zares je šlo, brez grofovskih obljub, pijač, brez grofovskih groženj — podlih nasilstev! Tako le je bilo! Na dan volitev za deželni zbor v Kredu so videli ljudje na krčmi pri Kuzmu (Huzmu) v Borjani ob 10. zjutraj Kramarjevega zeta (Turjana iz Kobarida). Borjanci so v potu svojega obraza tačas seno vozili se Stola. Turjan je na krčmi pri Ku/.mu, ko so okoli po-ludne dohajali naši kmetje, plačeval piti, govoril in klobasal po Gabrščekovo črez katol. stranko. Hej! Mi gremo naprej! Ob I. popoludne so šli Borjanci v Kred volil. Turjan (Kramarjev zet) je obljubil Borjancu (po domače Hrastu h. št. 33) par dobrih izvrstnih čevljev, ki bodo držali za celo večnost. Hrast je šel volit za nas in prihodnje čevlje vrgel v Ne-dižo. Mi smo Borjanci! Na voliIvi pri županu v Kredu! — Peklo jih je brezverce od kraja vže! Mi šela mišela iz Starega sela je obupal. Rekel je, da zmagajo — nu, mi, črni! Poslal pa je vendar v Staro selo po vo-lilce. Neki volilec v Starem selu je pokrival streho, moral je streho pustiti — in iti za onimi, ki nahujskani strehe ki ,alu ne bodo imeli! Drug iz Starega sela je bil v bosti. Mišela je poslal ponj, ki sam nema več gocla (v krčmi). Pri volitvi je bil za advokata nekdanji župan in sedanji poštar pri Robu g. J. Volarič. — Tako vneto ie zagovarjal ,.pravice-4 nerodno napredne siranke, da mu je g. komisar dr. Vinlschgau obljubil, da ga pošlje iz volilne sobe. Gosp. Volarič jo tudi, kot slišimo, vložil pritožbo proti naši zmagi! Ta pritožba je smešna. Naj nikar ne misli g. Volarič, da so ces. kr. obla-stva tako enostranska, da bodo poslušala glas bivšega župana, kateremu je moral popraviti račun sam deželni računar, hoj! g. Kavčič! Ta g. Volarič je pravil na volitvi: „za ušivca ste me deli11, ko je bila zmaga kal. napredne stranke, je sikal s ,.podrepniki44! (Dalje prih.) Iz Kobaridu. — Volilna borba je v našem okraju končana. Kat. nar. stranka je zmagala /. veliko večino 13 mož, med tem ko šteje liberalna stranka v našem okraju le 4 može. In še le 4 može si je pridobila v štirih občinah, v vsaki občini po enega. — Po dva pa po tri Odnesli smo mi! V občini Sužid-Svino (I volivcu mož) smo padli po izneverjenju ključarja na Svinem, Franca Melana, in ključarja v Sužidu, Janeza Kurinčiča. Iz-dajicam sramota! Nekaj mož so Kolm-ridci zadržali. Sužidci so se po večini dobro držali. Slava jim! Na I d e r s k e m (1 voliven mož) je pripomogel liberalcem, ali prav za prav, samemu sebi do zmage napredno - udani župan, Anton Manfreda. A kljub splet-karenju županovemu bi bila prodrla naša stranka, ako bi bili vsi naši možje složno nastopili. Pozor torej v prihodnje! To so pridobitve liberalne stranke na Kobariškem. Kal. nar. stranka pa je zmagala v Kredu (3 možje), v Sedlu (2 moža), v B regi nju (3 možje), na Lihušnjem (3 možje), na Drežnici (2 moža, izvoljena e n o-g I a s n o). Te številke govore jasno, da liberalizem ni našel rodovitnih tal v kobariškem okraju. Izvoljeni možje bodo ludi v Tolminu govorili liberalizmu glasno obsodbo, govorili bodo nagrobnico liberalnima kandidatoma. Da, možje! stojte neustrašeno! Naj vas ne gane nobena grožnja, nobena obljuba! Z odločnostjo in neuslrašenostjo pokažite, kako visoko stojite nad liberal-nimi-prodaniini dušami! Dan 5. decembra bodi dan zmage nad izdajsko liberalno stranko, dan zmage nad grobokopi slov. naroda. Torej v Tolmin — po zmago! Dutovlje. — Tukajšnje ljudstvo je jako razburil dopisnik ,.Soče44 od dne 19. nov. t. I. štev. 134, ki je tako nedostojno napal osebo tukajšnjega duhovnika. Volilci tudi obžalujejo svojo zmoto, temveč, ker se njih voditelji hvalijo, da jih imajo na vrvici, in da so ob času volitve le njih orodje. Dopisnik „Soče“ se sicer ni pokazal v pravi luči, a vendar nam je dobro znana oseba. Podrobno njegove osebe ne bom opisoval, ker temu bi ne zadostovala cela knjiga, le to mu bodi povedano, da se vtegneino ž njim sniti pri Filipih, in da zasluge, daje tukaj zmagala napredna stranka, ni pripisovati onim trem, ki jih nazivljo rodoljube, ampak denarju in pijači. Kdo more reči, da ni to res? Glede lega se je pred nekaj meseci obravnavalo v Sežani pri okrajni sodnji, kar je dopisniku „Soče44 dobro znano. Povedano bodi tudi, da so oni rodoljubi, katere dopisnik v „Sočil4 imenuje, njegovi največi nasprotniki, le ob času volitve se ž njim sprijaznijo kakor Pilat in Herod, ker jim sline cede po denarju. Ob času volitev se njegovi lovci klatijo po bližnjih občinah in vo-lilcezapeljujejo. Gospodu dopisniku,.Soče44 in njegovim rodoljubom bodi povedano, da neozdravljive bolezni ne ozdravi niti reka Jordan. Čim bolj bodo v „Sočo“ zahajali, tem bolj se jim bo bolezen hujšala. — V sedajnem času „Soča'4 in „Pri-morec-4 hudo napadata osebo v p o-k o j e n e g a deželnega uradnika gospoda Klavžarja češ, daje stranke goljufal. Kdor pa pozna osebo g. Klavžarja in kdor je ž njim kaj občeval ob času, ko je bil v deželni hiši uradnik, ve, daje to le grdo obrekovanji1. I Gospod Klavžarje bil kot deželni uradnik I goriški deželi sreča. Evo. en sam dokaz! Pred štirnajstimi leti je bila tukajšna občina v pravdnem sporu z neko občino radi plačila 1(100 kron; kateri znesek se je imelo plačati v tržaško bolnišnico za stroške povzročene od pokoj. Josipa Ženka. Pravda je bila v tem, da se je nasprotna občina sklicevala na to, da je zadobil pokoj. J.Ž. v tukajšni občini domovinsko pravico v zmislu domovinske postave od leta 1802. Tukajšna občina ni podala tehtnih dokazov, da ni stalno prebival pok. .1. Ženko v tukajšni občini ter je bila obsojena plačati v tržaško bolnico 1(300 kron. Slednjič se je obrnila do g. Klavžarja, tedajnega deželnega uradnika. Z njegovim modrim nasvetom se je dokazalo, da nasprotna občina tudi ni postavno postopala in se je doseglo, da je morala vsaka občina plačati polovico bolnišničnih stroškov. G. Klavžar je torej pridobil naši občini 800 kron. Gospod dopisnik „Soče44 in njegovi pristaši naj svetujejo tukajšnemu županstvu, oziroma starašinstvu, da se s lemi 800 K, ki jih je g. Klavžar naši občini z modrim nasvetom pridobil, popravi zanemarjena kaplanija in sezida potrebni hlev. Telegrami iz Velikih Žabelj. — 1. Naš „Fišter“, volilni mož narodno-napredne stranke, pojde volit narodno-naprednega kandidata v deželni zbor o svetem Krkoletu, ki ga ni po zimi no po letu. 2. Narodno - naprednemu oznanjevalcu Tumovega evangelija učitelju Vugi, se je v sv. Križu 20 t. m. izpodrsnilo. Padel je nevarno ... 3. Našega g. „grofa*4 je mrzlica v sv. Križu dne 20. t. m. hudo tresla. Agitacija z „goriško ljudsko posojilnico44 in „trgovsko-nbrtno zadrugo". — Narodno-napralna stranka si je pri sedanji volilni borbi res priborila nekaj glasov, toda smelo trdimo, da bi se ne bila pridobila niti ene tretjine teh glasov, ako bi ne imela v rokah omenjenih denarnih zavodov. Od vseh strani nam zdaj poročajo, kako nesramno in celo grozovito so agitirali njeni zaupniki s tema denarnima zavodoma. Slovensko ljudstvo zabito? — Dr. Tavčar se je drznil dne 22. t. m. v državnem zboru v pričo zastopnikov vseh avstrijskih narodov izgovoriti te besede. »Slovenski narod je strašno zabit in jo zaostal za colo stoletje". Tako je govoril dr. Tavčar radi tega, ker je njega in njegovo stranko ljudstvo pri zadnjih deželnozborskih volitvah prezlo. Proti tem besedam voditelja slovenskih liberalcev protestujejo vsi slovenski časopisi. Naše ljudstvo ni zabito, ni zaostalo za stoletje, ampak je samo revno zaradi neugodnih gospodarskih in narodnostnih razmer. V nobenem narodu še toliko ne čita, kakor v našem; v nobenem narodu ne študira toliko odstotkov mladine, kakor v našem. Družba sv. Mohorja, razširjanje poučnih in zabavnih spisov, premnogo društev nam kaže, kako izobraženo je naše ljudstvo. Zato slovesno protestujemo proti sramotilnim besedam dr. Tavčarja, da naše ljudstvo je zabito ! Ob enem pa tudi slovesno protestujemo proti temu, da se naš državni poslanec Oskar Gabršček druži s takimi ljudmi, kako r j e dr. Tavčar. Mod Volčami in Čiginjem se je na državni cesti našla dne 29. sept. zvečer ustrojena telečja koža. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v našem uprav-ništvu. Drugi natis prvega dela „Cecilije44 je preskrbela družba sv. Mohorja v Celovcu. Opozarjamo na to delo cenjene organiste. Listnica. Spis: „Plemenilo delo“ prejeli. Objavimo, ko nam sporočile svoje ime. — Socijalne drobtini j. O zasebni lasti. — 13. Kako si človek pridobiva last? To jo velevažno vprašanje, ki se nam samo vsiljuje. Premišljujmo najprej, kako si človek pridobiva last glede < nih stvari, ki niso še nikomur lastne? Vpraša se zlasti, kako so si ljudje pridobivali last v prvih časih, ko zemlja ni bila še razdeljena, ko sploh nobena stvar ni bila še komu lastna. Če je dokazano, da ima človek vrojeno pravo pridobivati si last, je vsakemu takoj jasno, da si jo more pridobivati le z i z v r š e v a n j e m tega pr a v a. V čem pa obstaja izvrševanje tega prava ? Na vsak način v delovanju, s kale-rim človek dotično stvar sebi pridruži in sicer pridruži tako, da se jasno vidi, da so drugi od nje pososti izključeni. To pridruženje se lahko izvrši ali fizično t. j. v pravem pomenu besede n. pr. ako kilo drva spravi iz gozda v svojo hišo ali pa moralno t. j. s tako določnimi in očividnimi znamenji, da vsakdo lahko spozna, da seje pridruženje dotično stvari izvršilo in da eo drugi izključeni, na pr. ako kdo nekaj njiv okoJu svoji*},'« bivališča o m e j i ali o g r a d i. Pridruženi« samo v misliti in željah no zadostil j«*. Nekateri mislijo, da se to pridi u-ženje ali zasedenje mori' izvršili edino le s pravim delom t. j. z delom, ki pretvarja, predeluje in obdeluje surovine in druge stvari ali vsaj z delom, ki je združeno z naporom. To pa je očividno krivo z ozirom na one stvari, ki doslej še ne pripadajo nobenemu. Take stvari si človek lahko pridruži tudi brez pretvarjajočega dela in brez napora. Za kratek Sas. Skrit opomin. — Neveren gospod je ležal na smrtni postelji. Pokliče k sebi svojega zvestega kočijaža iu mu reče: ,.GIej Janko, sedaj moram veliko, veliko dalje potovati, kaker sem se kedaj vozil'1. Janko: ,.Ne skrbite, gospod, vedno pojile navzdol, ako ne krenete na drugo pot, dokler je že čas". Narodni pregovori in izreki. — (Nabral J. Volkovi. Le en ča* je vsaka pesem lepa. Streha se mu je zažgala nad glavo. Vsaka hiIjka nekaj drži. Vali greh na tuja pleča. Solnce mu je obrnilo hrbet. Naletel je na trdo kost. Zvezda se nui je utrnila. (Dalje prih.) »OOOOOOOOOI Krojaška mojstra čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sndiiiji, izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojini rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih Sol za obilna naročila. Podpisana naznanjata slavnemu ob-dimstvu, da sla prevzela na svojo roko mlin v Prvačini, ter zagotovljuta, da bosta vedno skrbela /a točno in pošteno postrežbo. Imata tudi hleve za živino. Cenjenim družinam se zatorej prav toplo priporočata Frančeškin & ('jim. Novo kleparsko delavnico je otvoril A h ton Oblak v ulici Vetturini h. št. 4. Izdeluje žlebe za stavbe, cevi za vodo, vse kuhinjske priprave itd. Prevzema v popravo vse kleparske izdelke. Postrežba točna. Cene zmerne. Priporoča se toplo svojini rojakom v mestu in na dežali. oooooooooo Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, tv lastni hiši) priporoča častiti duhovščini iu slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Snndomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Kortu iBtersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. O, I, 2, 8 4, 6. Več vrst riža Miljsveče prve iu druge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe »v. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. OOOOOOOOOO „l Op. Naznanja se. da JAVNA DRAŽBA zastavil III. četrtleta t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1900. začne v ponedeljek 9. decembra 1901. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljalnice in / njo združene hranilnice. V Gorici, 8. novembra 1901. Tvrdka Konjedic&Zajec v Gorici pred nadškofijo št. 5 priporoča svojo bogato zalogo: najboljšega štajerskega železa, železne, pocinkane, porinjene iu einkaste ploščevine. Okove zn pohištvo, stavbi*, vodni* žnX''i vhc potrebščini* zn obrtnike, kmetijstvo, sailjnrHtvo, vinogradnike za jesensko in /.iinsko dobo. \iiKrotine križ«, peči, šteililna ognjišča, cevi, preilpeenike. Stavbeniki pozor! Vedno sveži Portland in Roman cement. Edina zaloga železnih nosi-teljev (traverz), cevi za stranišča z vsemi pripravami. ne jfaiton Jon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrsluili klobukov in loči v svoji krčmi prislini domača vina ter postreže tud. z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Lekarna i fi Prave in edine žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jihi dvakrat na dan' po jedno žličico (Varstvena znamka) popije. - Okrepi1 Selodec, storč, da ngine v kratkem času omotica in &i-votna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CRI8TOFOLETTI Jakob Šuligoj urar v Gorici, G-osposka ulica hiš. št. 25, priporoča svojo prvo slov. n r a r s k o delavnico in popravlja v nico ter Zlil O go lil' vseh vrst in kakovostij, na dalje raznovrstne šivalen stroje naj novejši h sistemov in najboljše kakovosti, vse po zmernih cenah. — Vsako popravo je jamči edno leto, šivalne stroje za pet let. Karol Draščik, pekovski mojster na Komu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in na-lančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. OOOOOOOOOO Cotič Peter čevljar v 4iioMi»oaki ulici hiš. št. 14 (tik zaloge pohištva g. Breščaka) sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cenah. OOOOOOOOOO Teodor Slabanja, ^ Anton Pucelj srebrar, ^ v Gorici, ulica Moreli 12, krf priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in ||j orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. H" ] Obroke si pa preč. p. n. gospod j naročevalec sam lahko določi. IS t"c; Amv.j »3 I II , H & -i Vvk' />v° o sr <4? *VVV * , W v O i? v e, N' * ^ * jC' v.© N _ ^ » .. ... v A v O ^ ..C’ \N * V- ■»> o*4 ><• 'c> ^ ^ N y ^ ^ ^ ^» brivec, priporoča p. n. občinstvu svoji brivnici na Jravniku in v Stolni ulici nasproti trgovini Draščekovi. Najboljša tria za živino KOKOVA ZMES i katera se sedaj rabi kol hrana za živino in zlasli za islo, ki daje mleko, potrjeno od prof.