Januš Golec: 4. nadaljevanje.KRUCI Ljudska povest po zgodovinskih virih. Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali jc opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki jc bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vsc. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, šc trškc klepetulje ne! V sencno košnjo zjutraj se jc pognal skoži Veržcj trop tujih jezdecev. Ustavili so sc pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje tcr stražili. Iz kuhinjc so odjeknili v jutro obupni klici, Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in sc skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrcčo so omotali z vrvjo, koj jc bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doina po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca. Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita . Med vso ropotijo jc ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer . Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se jc zavedla, odprla oči ia zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido ...« . Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da br jo strpala po sili v vrcčo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido. Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj jc ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu cdine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. 2e jc bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih Iravnikih zaposlene moške. Čcta vcržcjskih strelcev se jc zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvct in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovccv na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in cdini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič. Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu. Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši jc zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled. komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekai časa v kro_!u in od clesa. kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili prcko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih. Vsi razposlani ogledniki so sa sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere jc gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu prcd zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pcjhod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig. Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonbša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani? Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemndoma se odpravi h konjedercu na polje. Na raoje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prckleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!« Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi tcr ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom! Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravIjeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce! Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč Jfrepričan, da gre za kak izreden lovski pogon. Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zbercjo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami. Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ai ponehal niti za trenutek. Starešinc strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh. Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod jc pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami. (Dalje sledi.)