11	a,
d	=iir ::r.rr ::~*r :iV:
VSEBINA:	
— V novem letu	str. 1
— Ob prazniku občine,	
Samoupravni sporazum o osnovah	
plana za 1978	str. 2., 3
— Poročila odborov	str. 4., 5
— Volitve delavskega sveta	str. 6., 7
— Delo inovacijske komisije	str. 7
— Križanka	str. 8., 9
— 22. december,	
Letna konferenca OO ZSM	str. 10
— Obravnava SS o zdravstvenem varstvu	str. 11
— Financiranje krajevnih skupnosti	str. 12
— Izlet sindikata,	
Upokojitev, prišli odšli	str. 13
— Prometna varnost v Litiji,	
Štipendiranje del kadrovske politike	str. 14
— Dedek mraz	str. 15
Leto XVIII.
Litija, december 1977
Številka 12
V novem letu 1978 nas čakajo velike in odgovorne naloge
Na proslavo 30-Ietnice tovarniških glasil v Borovu je tov. Tito poslal svojo sliko z lastnoročnim posvetilom bralcem glasil v OZD
Običajno želimo ob izteku starega leta in ob nastopu novega, narediti obračun doseženega, ugotoviti uspešnost našega skupnega delovanja in naporov pri doseganju proizvodnih, dohodkovnih, samoupravnih, širših družbenoekonomskih in drugih rezultatov. Skratka, zaznati hočemo napredek, ki smo ga dosegli, kakor tudi slabosti, ki so nas spremljale. Istočasno pa si za novo leto zastavljamo nove naloge in cilje, ki obvezujejo vsakega posameznika in vse skupaj v doslednem izvajanju delovnega programa na področju:	proizvodnje, go-
spodarjenja, investicij, samoupravnega delovanja, večje produktivnosti, boljše kvalitete, smotrnejše organiziranosti v vseh službah in ne nazadnje v izvajanju in spoštovanju vseh samoupravnih aktov, ki smo jih ob izvajanju zakona o združenem delu v letošnjem letu sprejeli.
Leto, ki je za nami, lahko rečem, da ni bilo lahko. Bilo je polno dinamičnosti, saj smo se morali v težki ekonomski situaciji, ki je bila prisotna v svetu in pri nas v Jugoslaviji, bojevati za proizvodne in ekonomske dosežke ob sorazmerno večji konkurenci na tržišču, kot v preteklih letih. Morali smo, ob izvajanju zakona o združenem delu, sprejeti vrsto samoupravnih aktov in sporazumov, ki so zahtevali intenzivno zavzetost vseh strokovnih in družbenopolitičnih faktorjev v podjetju. Tu se nam je dostikrat tudi zatikalo, ni šlo gladko. Predvsem so bile težave pri sprejemanju »samoupravnega sporazuma o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov«. Bilo je vrsto različnih pogledov, dostikrat preveč subjektivnih. Te izkušnje nam dokazujejo, da je potrebno z ljudmi več družbenopolitičnega dela, delavce bolj izobraževati na vseh področjih, da bi tako lahko lažje dojeli širše družbenopolitične in družbenoekonomske cilje, širše družbene skupnosti.
Kot naslednja velika naloga je bila tudi pri programiranju novega investicijskega Programa. Stari program je predvideval ukinitev nočnega
predvidena sredstva, tako dinarska kot devizna, tako visoka, da jih sami nismo zmogli, zato smo bili primorani zaradi perspektivnosti, čvrstejše stabilizacije in socialne varnosti delavcev našega kolektiva, program spremeniti in ga prilagoditi našim finančnim sposobnostim. To delo je bilo pravočasno in kvalitetno narejeno.
Čeprav bomo o rezultatih poslovanja v preteklem letu širše razpravljali ko bo izdelana bilanca poslovanja, naj vseeno navedem nekaj podatkov, ki smo jih dosegli v letu 1977.
Proizvodnjo enojne preje smo povečali od 6637 ton v letu 1976 na 6850 ton v letu 1977 ali povečanje za 3%.
Proizvodnja sukane preje je ostala na isti višini kot leto poprej t. j. 2730 ton. Proizvodnja previte preje pa celo znižana za približno 200 ton.
Ti rezultati prav gotovo niso optimalni. Lahko bi dosegli boljše proizovodne dosežke v kolikor ne bi imeli težav z delovno silo. Zaradi pomanjkanja delovne sile in neusposobljenosti novih delavcev je bilo veliko zastojev v proizvodnji, s tem pa izpad v produkciji.
S podatki, ki so prikazani, ki pa seveda niso čisto točni, vendar približni, vidimo, da smo velik skok dosegli v po-
večanju dohodka in čistega dohodka in to napram letu 1976 za 30 %, dočim so se osebni dohodki povečali za 20%.
S takšnim finančnim rezultatom se ponovno priključujemo med najboljše v tekstilni industriji v Sloveniji. Vendar ko analiziramo dohodkovno uspešnost poslovanja, moramo le ugotoviti, da je k takšnemu uspehu pripisati povečanje cen za prejo ob istočasno ugodnih cenah osnovnih surovin in tudi strukturni spremembi proizvodnje v korist sintetične preje.
Nakazal sem le nekaj podatkov, ki dokazujejo, da smo le kljub težavam leto uspešno zaključili.
In katere naloge nas čakajo v novem letu 1978?
Predvsem mislim, da moramo izkoristi vse velike in majhne notranje rezerve, ki še obstajajo, tako v učinkovitosti delavcev, boljši organizaciji in večji izkoriščenosti proizvodnih kapacitet.
Vsi bi se morali aktivno zavzeti, da bi dosegli predvsem tele konkretne naloge:
1.	Povečati obseg proizvodnje.
2.	Izboljšati kvaliteto.
3.	Povečati produktivnost dela vseh delavcev, tudi v ne-proizvodnji.
4.	Zmanjšati stroške. To pomeni vestno in varčno ravnati z vsem materialom, zmanjšati odpadke.
5.	Kvalitetno in pravočasno vzdrževanje strojnih naprav.
6.	Proizvajati takšne vrste prej, ki so rentabilnejše t. j. povečati proizvodnjo sintetične, česane in efektne preje.
7.	Maksimalno izkoristiti proizvodne stroje in zmanjšati zastoje na minimum.
8.	Kvalitetna in po nizki ceni nabava osnovnih surovin in ostalega reprodukcijskega materiala.
9.	Racionalno obračanje denarnih sredstev.
10.	Izdelava normativov, kot osnovo za večjo stimulacijo pri nagrajevanju.
11.	Temeljita obdelava trga.
12.	Hitreje vključevanje v izvoz.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vbem kaleem želimo bfiemo /V/ oebelo moo leto 19781
Nasproti sorazmerno skromnim rezultatom v proizvodnji pa smo dosegli finančni uspeh dober.
	1976	1977	indeks
celotni dohodek	408,591.000	446,110.000	109
dohodek	109,069.000	141,590.000	130
čisti dohodek	88,796.000	115,919.000	130
osebni dohodki	70,593.000	84,453.000	120
V novem letu 1978...
(Nadaljevanje s 1. strani)
13.	Koordinacija vseh služb in natančnejše medsebojno planiranje in terminiranje.
14.	Doslednost in odgovornost na delovnem mestu.
15.	Spoštovanje in izvajanje samoupravnih aktov in aktivno vključevanje samoupravi) alcev v gospodarjenje podjetja.
Zgoraj naštete naloge so najpomembnejše, seveda pa niso vse. Še mnogo je manjših vsakodnevnih nalog, ki dopolnjujejo večje in pomagajo pri doseganju končnih ciljev, ki so življenjskega pomena za obstoj kakor tudi za nadaljnji razvoj kolektiva.
Vse našteto je zelo pomembno, naloge tudi dovolj jasne in jih razumemo in dojemamo vsi. Vendar pa zahtevajo pri izvajanju teh delav-
nost, znanje in disciplino. Brez teh lastnosti delovnih ljudi je nemogoče pričakovati, da se bodo naloge izvajale in kot posledica neizvajanja nalog so tudi rezultati; tako proizvodni, kot finančni lahko porazni, nezadovoljivi, celo takšni, ki ogrožajo socialno eksistenco delavcev v celoti. Prav zato, da ne pride do takšnih težav, je potrebno pridnost, sposobnost in discipliniranost dvigniti na višji nivo kot je sedaj.
Poleg vseh tekočih nalog, ki jih bomo izvajali v naslednjem letu in so šc vedno v letu težkih ekonomskih kriz, pa je pred nami naloga:	»realizirati investicijski
program«. To pomeni v najkrajšem času zgraditi gradbene objekte, postaviti strojno opremo in najhitreje pri-
četi s proizvodnjo na novih strojih. Zbrati potrebna devizna in dinarska sredstva, oskrbeti se s potrebno surovino za novo proizvodnjo in vse to realizirati na trgu. Prav gotovo, da investicija 16 milijard starih dinarjev mnoge izmed nas obvezuje in se čutimo tudi odgovorne, da bomo to delo dobro, v pravem času in kvalitetno opravili in to prav v tem letu, ki je pred nami. Ta investicija pomeni eno največjih nalog. Izvedba te in rezultati nove povečane proizvodnje, ki bo dajala za 8600 ton preje v skupni vrednosti 65 milijard dinarjev, bo nov steber v stabilnosti našega gospodarstva tudi v bodočnosti.
Na koncu mojih želja v novem letu 1978 bi želel, da bi vsi dojeli in razumeli hotenja, ki sem jih nakazal, da lahko zdravi in veseli uresničevali zastavljene cilje.
J. Mirtič
Ob prazniku občine
Občinski praznik praznujemo v občini Litija vsako leto 24. decembra, v spomin na prvo večjo bitko na našem območju, ki jo je vodil II. štajerski bataljon, dne 24.12.1941, na Tis ju. Čeprav poteka od tistih zgodovinskih dni že 36 let, pa se spomini čedalje bolj utrjujejo v spoznanju, da so udeleženci te bitke, in vsi naši občani, ki so stali ob strani NOB, krenili na pravo pot narodne in družbene osvoboditve. To dokazujejo velikanski uspehi, ki smo jih dosegli v dosedanjem obdobju. Seveda ni šlo vse gladko, ne more iti brez dela, vendar smo končno le lahko zadovoljni, da smo iz skoraj
nič postali srednje razvita družba. Vsak delavec, občan, kmet, obrtnik, skratka, vsak izmed nas je prispeval svoj delež v vse tisto, čemur danes pravimo krajevna skupnost, delovna organizacija, občina. Posebno so pomembni rezultati na področju gospodarskega razvoja v posameznih organizacijah združenega dela. Ker je izhodišče za sedanje delo bilo zelo omejeno in skromno, je bilo seveda treba vlagati veliko truda, da smo se povzpeli na raven gospodarskega razvoja sedanjega stanja. Vsebino družbenega standarda že vsa leta neposredno usmerjajo delavci in občani, ki po poti
samoprispevkov in združevanja sredstev, dograjujejo celo vrsto objektov s tega področja.
Tudi delavci v Predilnici Litija so lahko ponosni na svoje pridobitve. Seveda niso Z vsem zadovoljni, tudi vnaprej želijo še hitreje dohitevati čas, in se še močneje gospodarsko krepiti. Ob tem pa ne pozabljajo na naloge, ki jih imajo v širši družbeni skupnosti. Tako se tudi kolektiv Predilnice, povezan z mnogimi vezmi v našo družbeno skupnost, lahko veseli skupnih pridobitev leta 1911. Predsednik skupščine občine Litija Jože Drnovšek
Samoupravni sporazum o osnovah plana za 1.1978
V našem internem tisku želimo skrčeno prikazati temeljne kazalce osnov plana za leto 1978, ki so že bila predmet razprave na DS in vise razobešena v podjetju pred obravnavo na zborih delovnih ljudi, ponovni obravnavi — z upoštevanjem morebitnih pripomb — in sprejetjem na referendumu 27. decembra 1977. Prepričani smo, da bo informiranost tako popolna, s tem pa tudi pravilna odločitev posameznika na referendumu.
Po nekajletnih pripravah in delu na vzpostavitvi samoupravnega družbenega planiranja, smo sedaj pred tem, da celotno delo, ki je zajelo najširši krog samoupravi] al-cev, organiziranih v OZD, IS, DPO, bankah, skupnostih zavarovanja in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, strnemo s sprejetjem planskih dokumentov na vseh področjih in ravneh družbenega planiranja. S tem uresničujemo delovni ljudje svoje samoupravne funkcije.
Samo s takim procesom planiranja, kot so samouprav-
ni sporazumi o planiranju, proizvajalci v OZD in ostalih oblikah združenega dela in sredstev, lahko najdejo najustreznejša pota za zadovoljevanje svojih posebnih interesov s tem, da ne pridejo v nasprotje z interesi celotne skupnosti.
Plan izdelujemo in sprejemamo v demokratični proceduri iskanja najustreznejših kombinacij proizvodnih faktorjev, in v kooperaciji z najširšim krogom zainteresiranih.
Z letnimi plani moramo zasledovati srednjeročne razvojne cilje, ki smo jih pri nas že sprejeli, in jih prilagajati ter dopolnjevati s stvarnimi okoliščinami in možnostmi.
Ko se odločamo za razširjeno reprodukcijo, je predvsem pomembna samoupravna odločitev slehernega delovnega človeka, ker le tako sprejema soodgovornost za morebitne nepravilne, zgrešene cilje, ki ne bodo oplajali novih vrednosti.
Vse materialne obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov, bomo sprejemali z osebnim izrekanjem — referendumom. S tem, ko bomo sprejeli SS o temeljih planov, bomo dali svojim delegatom v samoupravni in DPS tudi osnove in pooblastila za sprejemanje dogovorov o temeljih družbenega plana občine in republike.
Materialne obveznosti iz dohodka naše delovne organizacije izhajajo iz SS in DD, ki so že bile taksativno naštete in količinsko ovrednotene v razdelitvi celotnega prihodka naše delovne organizacije in podrobneje razčlenjene v zadnji številki »Litijskega predilca«.
Pri ponovni objavi razpredelnice delitve celotnega prihodka so predvsem pri delitvi čistega dohodka napravljeni popravki, ker po planu nismo mogli pokriti vseh širših družbenih potreb. Tu bo potrebno še usklajevanje na občinski ravni.
Število delovnih dni
V letu 1978 predvidevamo 301 delovni dan, ob upoštevanju prostega dne 9. septembra, ob predilniškem prazniku. S tem številom delovnih dni tudi izhajamo pri izračunu proizvodnje za prihodnje leto.
Proizvodnja
Z zameno starih p redilnih strojev z novimi turbinskimi, modernizacijo predpredilnice in nove mešalnice sintetike, računamo, da bomo do konca leta 1978 prišli z 58.700 pre-dilnih vreten na 50.740 vreten in 1296 turbinskih (brezvre-trenskih), preračunano pri produkciji skupaj na klasična vretena na 56.572 vreten. Tako lahko zaradi boljše usklajenosti proizvodnih kapacitet računamo na planirano produkcijo, kot je razvidno iz spodnjih tabel. Število vreten v sukalnici in previjal-nici ostane nespremenjeno.
kot v konkurenčnih podjetjih v občini. Tudi večjih premestitev delovne sile znotraj proizvodnih enot nismo predvideli, ker spremembe v zasedenosti proizvajalnih sredstev po realizaciji investicijskih naložb v planskem letu, še gotovo ne bo bistveno vplivala na obstoječe stanje razporejenosti.
Zaradi pomanjkanja delovne sile, velikega povpraševanja po preji in zastojev, bo gotovo tudi v prihodnjem letu še potrebno nadurno delo v vseh oddelkih, ker tudi števila izgubljenih ur bistveno ne zmanjšujemo.
(Glej tabelo 3)
Osebni dohodki
Iz delitve čistega dohodka vidimo, da računamo v letu 1978 na 99 °/o-ni porast OD na ocenjeno leto 1977. Dosti višji skok bo narejen iz leta 1976 na leto 1977, kjer računamo na 21 % porast. To lahko
Proizvodnja predilnice
	1976	Plan 1978	Ocena 1977	učena 1977 1976	Plan 1978 1977 ocena
kardirana preja	6,140	6.531	6.451	105,1	101,2
česana preja	498	396	379	76,1	104,5
Skupaj	6.638	6.927	6.830	102,9	101,4
0 N m	30,6	31,0	31,1	-	-
proizv.preje v					
bazi	6.266	6.722	6.714	107,1	100,1
Asortiment - količnika					
kard.bomb.preja	3.142	3.343	3.330	106,0	100,4
česana bomb.preja	498	396	379	76,1	104,5
kard.stan.preja	383	415	434	113,3	95,6
kard.sint.prej a	2.615	3.773	2.687	102,8	103,2
Skupaj	6.638	6.927	6.830	102,9	101,4
Asortiment strukture					
kard.bomb.preja	47,3 % 48,3 % 48,8 %				
česana bomb.preja	7,5 %	5,7 %	5,5 %		
kard.stan.prej a	5,8 %	6,0 %	6,4 %		
kard.sint.preja	39,4 % 40,0 %		39,3 %		
Skupaj	100 %	100 %	100 %		
Iz tabele lahko sklepamo na majhno povečanje enojne preje v primerjavi z oceno na tekoče leto. Tudi odstopanja v asortimentu so minimalna, ker smo pri predvidevanjih izhajali iz tekočih potreb komercialnega poslovanja.
opravičujemo s premajhno maso izplačanih OD v letu 1976, ko smo zaostali za osebnimi dohodki sorodnih podjetij in drugimi panogami gospodarstva. Delitev sredstev za OD znotraj ekonomskih enot je za plansko leto
Proizvodnja sukalnice
V količini sukane oz, previte preje je vračunana tudi proizvodnja 66 ton efektnih sukancev in za 54 ton uslug s tujo surovino,	^
Proizvodnja sukalnice	1976	1977	Plan	1978
_______________________________________________T97T	1977	ocena
sukana preja		2.728	2.738	2.544	93,3	107,6
0 Km proizv.prej e	v bazi	33,2 2.746	32,4 2.732	31,2 2.695	98,1	101,4
Previjalnica						
Previta preje		5.610	5.382	5.265	93,9	102,2 104,7
Enojna preja	previta	3.457	3.155	3.014	87,2	
Sukana preja	previta	2.153	2.227	2.251	104,6	98,9
Proizv.preje	v bazi	5.815	5.918	5.702	98,1	103,8
Prodaja:
Vso planirano proizvodnjo računamo, da bomo prodali, ker smo izhajali iz naročil in potreb komerciale za leto 1978. Pri tem pa bo odločilno vplivala kvaliteta proizvodov, ki mora postati boljša, če nočemo izguM/ati kupcev.
Plan delovne sile in
delovnih ur
Po oceni za tekoče teto, kjer predvidevamo mesečno poprečno zaposlitev 1185 ljudi, tudi za plansko leto 1978 ne predvidevamo povečanja, ker ni povpraševanja po delu v naši DO. Glavni vzroki so gotovo večizmensko in nočno delo ter sorazmerno nižji OD.
težko opravičevati, ker prehajamo na nov način nagrajevanja dela, kjer bo vrednost točke iz oddelka do oddelka in tudi osebno lahko zelo varirala. Leto 1978 bo prvo leto preizkušnje.
Izvoz
Ker je Jugoslavija, posebno v tekstilu, en del reprodukcijske celote svetovnega gospodarstva, ki je v zadnjih letih izredno dinamično in nestabilno, je predvsem naš izvoz toliko težje napovedati. Tu imamo izredno močno zunanjo konkurenco, zato se je potrebno vedno znova uveljavljati s konkurenčnimi cenami in izredno kvaliteto.
Plan delovne sile	1976	Plan 1978	Ocena 1977	1977 1978	Plan 1978 1977 ocena
- mesečno zaposlenih (po vkalk.del.urah)	1,167	1.185	1.185	101,"5	100
- dnevno 0 prisot.nadelu	926		971	971	104,9	ioo
- dnevno 0 odsot.z dela	24l		214	214	88,8	100
% odsotnosti z dela	20,7	18,1	18,1	87,4	100
Zaposleni v osnov.dej	.	834	854	854	102,4	100
- v predilnici	613	617	617	100,7	100.
- v sukalnici	150	165	166	110,0	100,6
- v previjalnici	71	72	71	101,4	98,6
Zaposleni v ostalih dejavnostih	333	331	331	99,4	100
Delovne ure	1976	1977	Plan 1978	1977 1976	1978 plan 1977 ocena
opravljene delovne ure v osn.dejav.	1,393.902 1,417.663		1,399.628	101,7	98,7
- v predilnici	1,027.027 1,040.263		1,011.619	101,3	97,2
- v sukalr.ici	245.122	258.224	270.512	105,3	104,8
- v previjalnici	121.753	119.176	117.497	97,9	98,6
Plan skupne porabe za leto 1978
Opravljene del.ure v ostalih dejav.
Skupaj ure podjetja
l,6pre771	6.13.593 : ,578.66?	102,0	9^,3
1,995.673 2,031.256 1,978.295	101,8	97,4
10.829	11.070	11.227	102,2	101,4	9. Otroško varstvo	10.000,-
18.187	15.418	16.494	84,8	107,0	10, Članarina	10.000.-
79.814	73.125	74.155	91,6	101,4	AMD Litija	2.500,-
Razlike v delovnih urah nastanejo predvsem zaradi različnega števila delovnih dni, izkoriščenosti delovnega časa in nadurnega dela.
Tehnična produktivnost
Porast tehnične produktivnosti je razvidna iz spodnje tabele. Do-
manjših povečanj je prišlo zaradi povečane proizvodnje in relativno manjšemu številu planiranih ur.
Proizvodnja enojne preje na delavca
Proizvodnja sukane preje na delavca
Proizvodnja previte preje na delavca
TABELA 3
Tako predvidevamo v letu 1978 le skupno za 821.918$ izvoza na konvertibilno področje ali v dinarjih 15,000.000.
Investicije
V letu 1978 stopamo v zaključno fazo uresničevanja našega razvojnega programa za obdobje 1976—1980.
Z razvojnim programom programiramo naslednje rešitve:
1. Ukinitev štiriizmenskega dela v predpredilnici in prehod na troizmensko delo. Za
DELITEV CSLOTKIGA PRIHODKA
A.	Razpoložljiva sredstva Po ZR/7?
B.	Črpanje
1. Investicije
2> Stroški komisijskih poslov
3.	Stroški vzdrževanja rekreacijskih centrov
-	poč.doma in Velike pl. amort. družb.standarda
4.	Regres za letni dopust in prehrano v menzi
-	regres za letni 'dopust -- regres za prehr. v menzi
5.	Nagrade ob delovnih jubilej,
-	ure za 20 let del.dobe
-	nagrade ob del.jubilejih
6» Odpravnine
7.	Zdravstveno varstvo
-	zdravstvene storitve
-	zobozdravstvenestoritve
8.	Humanitarne organizacije
4,800.000,-
200.000,-
10.000,-
580,000.-
500.000.-
80.000.-
2,252.000.-
1,652,000.-
600.000,-
445.000.	-
45.000,	-
400.000.	-
250.000.	-
290.000.-
200.000,-
90.000.	-
4.000.-
izvedbo te naloge bo potrebno dopolniti strojne kapacitete v predpredilnici ter adaptirati določene oddelke.
2. Zgraditi skladiščno halo s predmešalnico vlaken. S predmešalnico vlaken bomo nadomestili obstoječo me-lanžirnico, ki je zastarela in iztrošena. V izpraznjeni prostor melanžirnice pa bomo vselili del predpredilnice.
Z montažo dodatne opreme želimo odpraviti ozka grla v posameznih fazah proizvodnje. S temi minimalnimi vlaganji bi lahko uspeli povečati
Tek.
šteta.
Naziv
1977
Plan
1978
DVIT Ljubljana	500,-
-	Turistično društvo Litija	6.000,-
-	Prešernova družba	1,000,-
11. Dotacije razne	370.000,-
-	sindikat PL-Dedek Mraz	120.000,-
-Dan žena	150.000,-
-	ostale, ki jih potrdi 10	100.000,-
11.	Solidarnostne pomoči	45,000.-
-	pogrebni stroški	10.000,-
-. pom.ob smrti v ožji druž. 15.000,-
-	pom.v primeru elem.nesreče	10.000,-
-	druge solidarnostne pomoči	10.000,-
12.	Ostalo	114.000,-
-	kolektivno zavarovanje	40,000,-
-	tovarniški praznik	50,000,-
-	ostali nerazporejeni str.	24.000,-
13.	Nepredvideni izdatki	220.000,-
425,910.000	447,062.000
I.	PRIHODKI
la. Prihodki, doseženi na domačem trgu
2.	Prihodki, doseženi na tujem trgu
3.	Prihodki, doseženi v okviru OZD
4.	Prihodki, aosečeni s prodajo blaga 5. Prihodki ofi obresti
6.	Drugi prihodki
7.	CELOTNI PRIHODEK
8.	Porabljena sredstva
9.	Amortizacija po predpis.min.stopnjah 10. SKUPNI DOHODEK IN RAZPOREDITEV DOHODKA
II.	Prispevek iz dohodka SIS izobraževanja
12.	Prispevek iz dohodka SIS znanosti
13.	Prispevek iz dohodka SIS kulture
14.	Prispevek iz dohodka SIS zdravstva
15.	Prispevek iz dohodka SIS socialnega varstva
16.	Prispevek iz dohodka dr.v zakonu dol.družb.dej.
-	STP del za solidarnostni sklad
-	STP del za gradnjo dijaških domov
-	STP za financiranje in izgrad.kom.napr.
-	Starostno zavarovanje kmetov — SIS za telesno kulturo SRH
17.	Prispevek iz. dohodka za invalidsko in pokoj.zav.
-	IPZ za nesrečo pri delu
-	prispevek za valorizacijo pokojnin
-	IPZ za nesrečo pri delu SRH
18.	Prispevek iz dohodka za zaposlovanje in soc. var.
19.	Davki iz dohodka občini
20.	Davki iz dohodka republiki
21.	Del dohodka za delovno skupnost
22.	Del dohodka za ohranitev življenskega okolja
-	izpuščena onesnažena voda
-	izkoriščena in uporabljena voda
-	splošni vodni prispevek
-	splošni vodni prispevek SRH
23.	Del dohodka za članarine
24.	Del dohouka za SLO in družbeno samozaščito
25.	Del dohodka za požarno varnost
26.	Del dohodka za AH nad predpisano stopnjo
27.	Del dohodka za kazni, takse, sodne stroške
28.	Del dohodka za zavarovalne premije •
29.	Del dohouka za plačilo bančnih storitev
30.	Del dohodka za plačilo stroškov plač.prometa
31.	Del dohodka za druga plačila
-	del dohodka za obresti
-	del dohodka za solidarnost
-	del dohouka za zaklonišča
-	del dohouka za Posočje
-	del dohodka za mestno zemljišče
-	del dohouka za ekonomske odnose s tujino
-	del dohodka za prometno infrastrukturo
32.	Del dohodka, ki rez.iz5.0k0l. za uporabo v 0ZB..
10,000.000
6,000.000
200.000
4,000,000
446.110.000
284.553.000 19,967.000
141.590.000 3,966.000 1,135.000
1,625.000
2.543.000
1.971.000 292.000
2.427.000
677.000
1.750.000
178.000
2.156.000
538.000
207.000
33 l.oco
311.000
846.000
2.107.000
307.000
7.532.000
4.043.000
92.000
11.000
846.000
548.000
66.000
1.926.000
13,081.000
7,100.000
600.000
3.3CO.CCO
471.143.000 290,248 ".000
27,000.000
153.895.000
4.120.000
1.151.000
1.806.000
3.378.000
1.842.000
321.000
931.000
284.000
2.555.000
745.000
1.810.000
196.000 2,199.000
551.000
215.000
336.COO
382.000
507.000
166.000
2,200.000
310.000
7.340.000
4.200.000
94.000
192.000
931.000
550.000
60.000
1.313.000
Skupaj
TABELA 4
stroški
4,800.000,-
Tek.
skupnih investicij petletnega obdobja.
V	letu 1978 bomo zgradili skladiščno halo s predmešalnico vlaken. Opremo bomo predvidoma montirali v I. kvartalu, pričetek obratovanja pa planiramo za II. kvartal.
Istočasno bomo morali montirati dodatno opremo v predpredilnici ter zamenjati iztrošene stroje v česalnici in predilnici.
V	tem letu bodo začeli obratovati novi brezvretenski stroji (BD), ki bodo montirani v prostorih stare sukalnice.
Do konca leta 1978 planiramo zaključiti vsa dela ter začeti s poizkusnim obratovanjem. Za realizacijo nalog bo porabljeno 91,383.000.— din investicijskih sredstev.
Investicije bomo v letu 1978 financirali z lastnimi in bančnimi sredstvi, udeležba blagovnih kreditov pa bi bila 25,000.000.— din.
Na lastne in bančne vire odpade 66,307.000.—-din.
(Glej tabele 4, 5, 6)
Pri tej popravljeni verziji razdelitve celotnega prihodka gre predvsem za popravke na področju zadovoljevanja splošnih in skupnih potreb, zato današnjo razdelitev sredstev, prosimo, sami primerjajte z razdelitvijo objavljeno v zadnji številki »Litijskega predilca«. Na novo smo uskladili le manjkajoča sredstva za pokrivanje širših družbenih potreb, tako da ne prikazujemo nekritega čistega dohodka. Razdelitev teh sredstev še ni dokončna in jo bo potrebno ponovno uskladiti na ravni občine.
Iz razdelitve vidimo, da planiramo za 5 % višji prihodek v letu 1978, ker izhajamo iz boljše prodaje in nikakršnih odstopanj v današnjem razmerju ceru na trgu.
Temu primerno se dvigne tudi celotni prihodek za 5,6%. Porast skupnega dohodka predvidevamo za 8,7 %. Četudi raste čisti dohodek v absolutnem znesku nekako vzporedno z dohodkom, se procentualno povečuje za 9,6 %, kar je po računski logiki razumljivo, saj primerja-(Nadaljevanje na 4. strani)
Skupaj
TABELA 6
25,671.000 26,881.000
proizvodnjo na 8650 ton do leta 1980, kar je bilo predvideno v planih družbenopolitičnih skupnostih. S to količino pa bi pokrili tudi povpraševanje po preji.
4. Intenzivna rast podjetja v preteklem obdobju, ki jo je pogojevala velika konjunktura v prodaji preje, je preprečevala zamenjava iztrošenega strojnega parka, posebno v končni fazi — predilne kapacitete. Zaradi intenzivne proizvodnje je del kapacitet amortiziranih do kraja, saj datirajo še iz leta 1910—1935, zato jih moramo v obdobju do leta 1980 zamenjati z novimi. Ti bodo popolnejši tudi v pogledu tehnologije.
Razvojni program vrednotimo v višini 162,928.000.— din. Do konca leta 1977 bo porabljeno ali izločeno na posebni račun za 35,917.000.— din investicijskih sredstev in najetih 35,128.000.—• din blagovnih kreditov. Skupno bo do konca leta porabljeno 71,045.000.— dinarjev investicijskih sredstev, kar predstavlja 44 %
1977
Plan
1/73
ČISTI DOHODEK
BAZP03SDITDV ČISTEGA DOHODKA
33.	Del čistega dohodka za OD
-	neto OD - realizirani
-	prispevki
-	del CD za 5CD
-	OD po pogodbi o delu
-	štipendije
-	sklad za štipendije
-	štipendije v OZD
-	strokovno izobraževanje
-	neindividualairani OD
-	nagrade učencev in ost. OD
34.	Del čistega dohodka za inovacije
35« Del čistega do{j. za neposred.svobodno menjavo dela . krajevne skupnosti
115,919.000	127,014.000
tega dog.
-	del ČD
-	del ČD
za družb.dejavnost. -
idnja ZD •.s šolstvu - izgradnja kult.d.
85.453.000
57.557.000
27.085.000
64.642.000
31.000
536.000
423.000
113.000
66.000
178.000
1,249.000
403.000
-	del ČD za komunalno dejavnost
-	del ČD za sklad za pospoš.kmetijstva
-	del ČD za ndomestila OD na NO
-	del ČD za klub samoupravljavcev 36. Del čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo
-	STP obvezno združevanje pri LB
-	STP za potrebe OZD
37» Del čistega dohodka za druge nadene v skupni porabi
-	del čistega dohodka za SSP
-	del čistega dohodka za kritje tiplega obr.
-	del čistega dohodka za regres za letni d. Del čistega dohouka za poslovni sklad Del ČD za zboljšanje materialne osnove dela
ČD za PS - za posojilo federaciji .
38.
?9*
40.
41.
ČD za PS - za po:
-	za železniški
-	za gradnjo avtoceste
-	za PTT promet
osojilo po predpisih DPS luški promet
f za gradnjo elektroenergetskih objektov visoka napetost kritje primanjkljja pri izgr.
energ.objektov . inver*4'"-4
42. Del ČD
od investicij darski razvoj v občini sklad
-	za gospodi za rezervni
-	del, ki ostane RS-0ZD
-	del za obč. in rep. RS
3.662.000
1.127.000
2.535.000
8.913.000
4.500.000
3.235.000
1.178.000
3.723.000
8.324.000
1.225.000
1.232.000 64.000
5.145.000
3.028.000
1.617.000
500.000
658.000
4.595.000
2.832.000
1.763.000
93.901.000
63.312.000
29.794.000
95 ,ic'.:cc
35.000
540.000
465.000
75.000
60.000
160.000
50.000
3.546.000
592.000
782.000 214.COO 782.000
931.000
98.000
95.000
52.000
3.423.000
1.053.000
2.370.000
8.600.000
4.800.000
3.800.000
3,800.000
9,020.000
1.243.000
1.257.000 70.000
5.825.000
3.240.000
1.649.000
936.000
625.000
4.674.000
3.078.000
1.596.000
TABELA 5
Samoupravni sporazum...
(Nadaljevanje s 3. strani)
mo manjše absolutne zneske. Na j večje povečanje je pri deležu čistega dohodka za neposredno svobodno menjavo dela in sicer indeksno 283,9'°/o. Ker bo ta delitev še
predmet usklajevanja, o njej dalje ne bi govorili. Povemo lahko še to, da nam je za pokrivanje širših družbenih potreb zmanjkalo po oceni za leto 1977,2,261.000 din, za plansko leto 1978 pa 5,934.000 din.
Temeljni kazalci dela delavcev in poslovanja delovne organizacije
Zap.	.	Ocena		Indeks
gt	Opis	1977	1978	oc.1977 pl.1978
1,	Dohodek na delavca (v din) 2.	Dohodek v primerjavi s	119.485	129.869	108,7
povprečno uporabljenimi sredstvi (v %)	75,6	73,8	97,6
3. Čisti dohodek na de-			
lavca (v din) 4. Akumulacija v primerjavi	97.822	107.185	109,6
z dohodkom (v %)	12,6	13,7	108,2
5.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom (v %) 6.	Akumulacija v primerjavi s	15,4	16,6	107,4
0 uporab,sredstvi (v °/o) 7« OD in sredstva s skupno por.	9,6	10,1	105,7
na delavca (v din) 8. Čisti OD na delavca -	83.778	92.442	110,3
mesečno povpr. (v din)	4.048	4.452	110,0
Kazalci uspešnosti poslovanja			
- Ekonomičnost poslovanja			
(celotni prihodek :			
porabljena sredstva)	1,57	1,62	103,2
- Dohodkovna produktivnost			
delavca (dohodek : število zaposlenih)	119.485	129.869	108,7
- Rentabilnost uporabljenih			
sredstev (dohodek : 0 uporab.poslov.sred.)	0,76	0,74	97,4
-	v letu 1978 ne predvidevamo povečanja števila zaposlenih, zato raste dohodek na delavca z rastjo dohodka.
-	V planskem letu bodo porastla tudi 0 uporabljena sredstva, zato ker sredstva amortizacije ne zadoščajo za zamenjavo iztrošenega, danes malo ocenjenega strojnega parka. Tako bodo potrebni dodatni krediti, kar povečuje 0 uporabljena sredstva s tem pa padec indeksa dohodka v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi na 97«6 %.
Dohodek računamo, da bo porastel na račun boljšega asortimenta in na račun cen, ki so v letošnjih prvih štirih mesecih bile nižje od današnjih. Odraz tega so tudi izračunani kazalci uspešnosti poslovanja.
Poročila
odborov
POROČILO
o	delu odbora za obravnavanje odgovornosti delavcev od izvolitve 24. 11. 1975, do poteka mandata 23. novembra 1977. * * * * 5 6
Odbor za obravnavanje odgovornosti delavcev je na svojih razpravah v mandatni dobi 1975/77 obravnaval
82 primerov kršitev delovne dolžnosti in izrekel naslednje ukrepe:
25 opominov,
31 javnih opominov,
5	prenehanj lastnosti delavca v združenem delu, pogojno za 3 oz. 6 mesecev,
6	prenehanj lastnosti delavca v združenem delu
1	napotitev na psihiatrični pregled zaradi zdravljenja alkoholizma,
14 oprostitev, ker kršitve niso bile takšnega pomena, da bi bila nevarnost za nastanek eventualne škode ali nereda.
Ukrepi so bili izrečeni predvsem zaradi:
—	neupravičenega izostajanja od dela,
—	neopravičenega izostajanja od gasilskih vaj,
—	netovariškega in nevljudnega obnašanja do sodelavcev in predpostavljenih,
—	prihoda na delo v vinjenem stanju in pitja med delovnim časom,
—	samovoljne zapustitve dela in predčasnega odhoda domov brez dovoljenja nadrejenega,
—	neupoštevanja navodil vratarsko-čuvajske službe,
—	povzročitve prepira in tepeža na delovnem mestu,
—	neizvrševanja delovnih nalog v celoti,
—	prekoračitve tovarniške ograje na nedovoljenem mestu,
—	neopravičenega izostajanja od dela preko enega meseca, in podaljšane odsotnosti od dela, brez odobritve,
pri
—• medsebojnega fizičnega obračunavanj a,
—	odklonitve pomoči gašenju požara,
—	neupoštevanje navodil predpostavljenih,
—	nežigosanje kartic za prihod na delo in z dela, neudeležbe na delovnih sestankih in predčasnega odhajanja z dela,
—	samovoljne ustavitve stroja, itd.
V	sedmih primerih pa je bil postopek ustavljen.
Poleg izrečenih ukrepov na odboru za obravnavanje odgovornosti delavcev sta bila še 2 delavca zaslišana zaradi kršitve delovne dolžnosti, vendar sta bila zaenkrat le ustno opozorjena, ker sta prvič lažje kršila delovno dolžnost, zato nista bila predlagana v obravnavo odboru.
V	postopek je prijavljenih nekaj primerov kršitve delovne dolžnosti, ki jih bo treba zaslišati in nato, kolikor bodo prijavitelji smatrali za potrebno, predlagali v obravnavo novoizvoljeni disciplinski komisiji.
Novoizvoljena disciplinska komisija bo torej morala prijeti takoj za delo in ukrepati proti kršiteljem delovnih dolžnosti, ker le tako bo mogoče utrditi delovno disciplino, ki glede na pomanjkanje delovne sile, in glede na neodgovornost posameznikov, slabi.
Predsednik odbora:
Ljuba Kovič
POROČILO O DELU ODBORA ZA STANOVANJSKA VPRAŠANJA PREDILNICE LITIJA V MANDATNEM OBDOBJU 1975—1977
Prva seja odbora je bila 8.12. 1977. V tem mandatnem obdobju je imel odbor 38 sej. Njegove naloge so bile:
—	oddajanje novih in izpraznjenih stanovanj,
—	sprememba in dopolnitev samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj Predilnice Litija v Litiji,
—	obravnavanje samoupravnih sporazumov in pravilnikov samoupravne stanovanjske skupnosti,
—• delitev kreditov za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj.
V tem mandatnem obdobju je odbor oddal:
5	trisobnih stanovanj,
6	dvosobnih stanovanj,
11 enosobnih stanovanj,
4 garsonjere,
13 sob, garaže,
Od teh stanovanj je bilo 11 novih in 29 izpraznjenih stanovanj.
Zahtevke za varstvo pravic je vložilo 8 prosilcev, od ka-
terih je DS 2 zahtevka ugodno rešil.
Pritožb na sodišče združenega dela ni bilo.
Trenutno je v naši evidenci še:
—	12 nerešenih prošenj za trisobno stanovanje,
—• 42 nerešenih prošenj za dvosobno stanovanje,
—	38 nerešenih prošenj za enosobno stanovanje,
Skupaj 92 nerešenih prošenj.
Razlogi, zaradi katerih so de lavci zaprosili za stanovanje:
Razlogi	stanovanje je bilo dodeljeno	stanovanje ni bilo dodeljeno	Skupaj
stanujejo kot podsta-novalci ali pri občanih, lastnikih stanovanjske hiše	9	16	25
so imetniki stanovanjske pravice, vendar stanovanje ne ustreza po kvadraturi	9	38	47
stanujejo s starši ali odraslimi otroki	2	13	15
stanujejo v nehigienskih stanovanjih	16	23	39
nimajo stanovanja	3	—	3
	39	91	129
V	velikih primerih pa stanujejo delavci kot podstano-valci v premajhnih in nehigienskih stanovanjih, za katera morajo plačevati tudi po 100.000 starih din. To so predvsem delavci iz drugih republik. V zvezi s tem prihajajo razni očitki s strani občinske skupnosti socialnega skrbstva, češ naj delavcev ne sprejemamo, če jim ne moremo nuditi stanovanj, ki ustrezajo osnovnim standardom.
Trenutno prosi za stanovanje 20 naših delavcev iz drugih republik, od katerih jih ima 18 že družine oz. so matere samohranilke, dve pa sta samski.
V	tem mandatnem obdobju je odbor pripravil tudi dopolnitve in spremembe samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov za. nakup in gradnjo stanovanj. Vsi so pri tem delu uspešno sodelovali. Predlog sprememb in dopolnitev so obravnavale tudi družbenopolitične organizacije, samoupravni organi delovne organizacije in zbori
Na fotografiji vidimo, kako remontni delavec, s posebnim navijalnim aparatom na motorni pogon, navija garnituro na mikalnikov boben, pod napetostjo od 8 do 12 kg.
Pred samim navit jem se s posebnim brusilnim aparatom doseže šlrinska enakomernost oboda bobna. Dobro in brezhibno vzdrževanje mikalnikov je pogoj za izdelavo kvalitetne preje.
delovnih ljudi. Samoupravni sporazum je bil sprejet v predlaganem besedilu.
Odbor je obravnaval tudi samoupravne sporazume in pravilnike samoupravne stanovanjske skupnosti:
1.	Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, na katerih ima razpolagalno pravico — Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstva!,
2.	Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve,
3.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi SSS v občini Litija,
4.	Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico SSS,
5.	Pravilnik o premiranju namenskega varčevanja za stanovanja,
ter samoupravni sporazum o posojilih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih.
Omenjene pravilnike in samoupravno sporazume je obravnaval tudi delavski svet Predilnice Litija.
Pripombe in predloge smo posredovali Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija.
Samoupravni sporazum o posojilih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih je bil sprejet v okviru občine. Določila tega samoupravnega sporazuma je potrebno vnesti v naš samoupravni sporazum, zato čaka člane stanovanjskega odbora težko in odgovorno delo.
KREDITI
V letošnjem letu je bilo namenjenih 1,100.000 din za kredite za individualno gradnjo. Prošnje za dodelitev kredita je vložilo 46 prosilcev — za novogradnje 30 prosilcev in za adaptacije 16 prosilcev. Skupni znesek zaprošenega kredita je znašal 2,615.000 N dinarjev. Odbor ni dodelil
kredita 7 prosilcem. 4 prosilci niso imeli urejene gradbene dokumentacije, 3 prosilci pa niso izpolnjevali pogojev iz 52. člena samoupravnega sporazuma, ker z adaptacijo ne bi pridobili novih stanovanjskih prostorov, niti se jim ne bi bistveno izboljšale njihove stanovanjske razmere.
Zahtevek za varstvo pravic je vložil en delavec.
V tem mandatnem obdobju je odbor za stanovanjska vprašanja dodelil stanovanja delavcem, ki so se pritožili na sodišče združenega dela in je njihov zahtevek ugodno reši-
lo.	Ti delavci so: Martinčič Franc, Kos Justa in Ceglar Ana.
Dodelil je tudi stanovanja in kredit delavcem po sklepu delavskega sveta iz prejšnjih let, razen Linder Jožefi, ki ji je potrebno po sklepu DS z dne 11.6.1969 dodeliti ustrezno stanovanje (priloga). Tovarišica Linder jeva je interesent za dvosobno stanovanje na Valvazorjevem trgu 9, ki ga bo izpraznil tov. Cešek Ivo, ko se bo vselil v svojo hišo. Dodatnih obljub DS v tem mandatnem obdobju ni bilo.
Predsednik odbora:
Dana Babič
POROČILO
o delu izvršilnega odbora v letu 1976—1977
Izvršilni odbor se je sestal v tej mandatni dobi 13-krat in obravnaval v glavnem naslednje:
—	obravnaval službena potovanja v tujino in obravnaval poročila o opravljenih potovanjih
—	obravnaval je dotacije v okviru sprejetega plana SSP
—	obravnaval je poročilo odbora delavske kontrole
—	obravnaval je poročilo komisije za reklamacije
—	obravnaval je poročilo v nadurnem delu
—	organiziranje družbene prehrane in letovanja
—	ocenitev in izvajanje sklepov za utrjevanje reda in discipline
—	imenovanje inventurnih komisij za popis ob zaključku leta 1976 in 1977 ter obravnava poročil popisnih komisij o izvršenem popisu za leto 1976
—	obravnava programa uresničevanja Zakona o združenem delu in obravnava predloga programa usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu.
Izvršilni odbor je v glavnem potrjeval službena potovanja v tujino ter hkrati obravnaval tudi poročila o izvršenih potovanjih. Pri obravnavi predlogov za službena potovanja na zadnji seji, pa je Izvršilni odbor imel predlog, da se naj v bodoče poleg predloga za potrditev službenega potovanja preda bolj obširno poročilo o tem potovanju in prouči možnosti, da na potovanja, v kolikor to ni nujno potrebno, ne bi potovali po trije delavci. Izvršilni odbor bo tako tudi lažje odločal in potrjeval predlagana potovanja.
Za dodelitev raznih dotacij je bilo po planu SSP razpoložljivih 100.000.— din, katere
smo v celoti razdelili, tako da za naslednje obdobje, to je do predaje zaključnega računa za leto 1977, ne ostane nobenih sredstev.
Glede dotacij našim organizacijam v okviru podjetja smo sprejeli sklep, da pripravijo programe dela in ga ovrednotijo. Te plane bo obravnaval izvršilni odbor ter jim odobril sredstva, ko bo izvršen zaključni račun za leto 1977 in bodo že znana sredstva, ki se bodo izločila v SSP.
Pri obravnavi poročila delavske kontrole je sodelovalo več članov izvršilnega odbora. V poročilo je bilo opisano delovanje nekaterih služb, službena potovanja, dvig materiala iz skladišča pomožnega materiala in primerjava porabe tega materiala med oddelki. Glede na poročilo je izvršilni odbor sprejel sklep, da se za dvig materiala določi v oddelkih samo 1 oseba in 1 odgovorna oseba, ki bo odobrila dvig materiala. Brez obeh podpisov, se material ne sme izdati. Glede službenih potovanj pa je sprejet sklep, da se vsako predhodno potovanje pravočasno javi službi
v splošnem sektorju, da bo potovanja lahko odobravala in koordinirala, čeprav ti stroški niso pretirano visoki. Poročilo odbora delavske kontrole je obravnaval tudi delavski svet.
Tov. Vidovič je podal poročilo komisije za reklamacije v -letu 1976, iz katerega je razvidno, da še vedno priznavamo našim kupcem razne bonifikacije zaradi slabe kvalitete preje. Sprejet je sklep, da se posveti veliko več pozornosti tehnološkemu postopku in kontroli tako, da bodo izgube sredstev na račun reklamacij čim nižje. Poročilo komisije za leto 1977 še ni bilo podano tako, da stanje za leto 1977 še ne moremo oceniti.
Nadurno delo je v naši delovni organizaciji že nekaj časa omenjeno in težimo za tem, da določene službe delajo v nadurah samo v zelo nujnih primerih, ko se delo ne da drugače organizirati. Obravnavali smo vsa poročila sektorjev o izvršenih nadurah in sprejeli sklep, da se v bodoče še vedno stremi za tem, da se nadurno delo v vseh
režijskih službah še nadalje znižuje. Izvaja se naj tudi kontrola, da so vse nadure, ki so plačane, tudi v resnici žigosane.
Obravnavali smo tudi predlog o organiziranju toplega obroka in kosil ter cene teh obrokov v obratu družbene prehrane. Poročilo smo nato predali DS v dokončno odločitev. Prav tako smo obravnavali in predali DS v dokončno odločitev tudi predlog za penzionske in druge storitve v Počitniškem domu ter način sprejemanja prijav za ta letovanja.
Po sklepu izvršilnega odbora iz leta 1974 so bili že izdelani ukrepi za zboljšanje discipline. Glede na to, da so ti ukrepi bili že pozabljeni, je izvršilni odbor ponovno obravnaval nastalo situacijo ter sklenil, da se sprejeti sklepi ponovno dosledno izvajajo, kar morajo upoštevati vsi sektorji. Vodje sektorjev so morali oddati poročila o izvajanju teh sklepov, katera smo nato obravnavali. Na osnovi te obravnave so bili sprejeti naslednji sklepi:
— večjo pozornost je treba posvetiti izkoriščanju delov-
nega časa in nedovoljenemu zapuščanju delovnih mest,
—	za dosledno izvajanje že sprejetih sklepov v posameznih sektorjih, so odgovorni direktorji in nadalje neposredni vodje posameznih delovnih skupin,
—	za naprej se naj delavce, ki so več kot trikrat v mesecu zamudili delo, predhodno odšli z dela ali na malico, predlaga v postopek odboru za obravnavanje odgovornosti delavcev, obvesti pa se tudi sindikalna organizacija. Poleg tega naj se zamude še naprej odtegujejo od OD po istih kriterijih kot doslej,
—	popustljivost pri disciplini zaradi pomanjkanja delovne sile ni opravičljiva, saj jo kršijo le posamezniki, ki mečejo slabo luč na ves oddelek,
—	tromesečno naj se zamudniki, ki večkrat zamujajo, objavijo na oglasnih deskah,
—	vsi ti ukrepi naj se izvajajo enotno v vseh oddelkih in na vseh nivojih.
O sklepih smo obvestili vse vodilne delavce, OO sindika-
Predprostor čistilnice bombaža je po popravilu nihalnih vrat zavarovan pred vdorom hladnega zraka. Zaradi varnosti, vozniki viličarjev ne smejo zlagati bale v večjo višino, ker se pri odvzemu bal lahko delavci čistilnice poškodujejo.
ta, OO ZK in odbor delavske kontrole.
Imenovali smo popisne komisije za popis ob zaključku leta 1976 in 1977 ter obravnavali poročilo centralne popisne komisije o izvršenem popisu za leto 1976 in ugotovitve posameznih komisij. Na osnovi poročil smo odobrili razknjiženje razlik v breme drugih poslovnih stroškov in v dobro drugih prihodkov. Glede na to, da nastajajo razlike največ pri koriščenju avtomatov, smo sprejeli sklep, da se poostri kontrola in skuša najti krivce, ki na-
mesto kovancev mečejo v avtomate razne druge predmete. Krivce naj se kaznuje. Za popis, ki se bo izvajal za leto 1977 pa tečejo sedaj priprave.
Sprejeli smo program obravnave zakona o združenem delu, ki ga je dala v obravnava zvezna skupščina. Ta obravnava je bila uspešno zaključena in sedaj smo dosledno pristopili k izvajanju njegovih določil. Usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z določili zakona o združenem delu uspešno poteka in bo tudi v kratkem zaključeno.
NASE DELO
Volitve delavskega sveta
V sredo, 23.11.1977, smo izvolili nove člane za delavski svet, disciplinsko komisijo in samoupravno delavsko kontrolo.
Število volilcev: 1199. Skupno je glasovalo: 1052 ali 87,74%. Neveljavnih je bilo: za DS 47 glasovnic, za komisije 51 glasovnic.
Volilna udeležba na posameznih voliščih je bila:
Volišče	Štev. volil- cev	Glaso- valo	Štev. nevelj. glasovnic za za ko-DS misije		% udeležbe
1. predpredilnica	218	196	14	19	89,91 %
2. predilnica	371	311	19	18	83,83 %
3. sukalnica	312	268	5	6	85,90 "/o
4. vzdrževanje	143	133	2	3	93,01 %
5. uprava, transport, obrat družb, prehr., pomožno osebje	155	144	7	5	92,90 °/o
V DELAVSKI SVET SO BILI IZVOLJENI
1.	Čarman Lado, P/rez.
2.	Komotar Borut, PP/rez.
3.	Mahkovic Franc, PP/2
4.	Babič Dana, proizv. s.
5.	Ševljak Stane, S/rez.
6.	Pavliha Tone, 1949, vl./3
7.	Jelnikar Ana,
PP/4
8.	Premk Antonija, PB 1/1
9.	Cirar Franc, elektro
10.	Tišler Janez, remont
11.	Keržan Vinko, fin. s.
12.	Vidmar Fani,
PA/1
13.	Stritar Silva,
PB 1/3
14.	Kovič Drago,
PB II/2
15.	Ilnikar Joža,
PA/2
16.	Sukič Stane,
PB 1/1
17.	Avbelj Antonija, PB II/3
18.	Jerina Tilka,
PB II/2
19.	Bregar Srečko,
C/l
20.	Bajde Milena, labor.
21.	Mali Olga,
S/l
22.	Keše Marjan,
S/l
23.	Vehovec Jože, delavnice
24.	Logar Dragica,
PP/1
25.	čelesnik Dana,
S/l
26.	Končina Zvone, pom. os.
27.	Vidic Silva,
S/2
28.	Intihar Franc, vzdrž.
29.	Juvan Zvonka,
S/2
30.	Jurič Nada,
PP/2
31.	Benegalija Slavko, sklad.
32.	Sekulič Tatjana, PA/3
33.	Kokalj Marija, 1932, S/3
34.	Krhlikar Tilka,
S/3
35.	Krampušek Ida, obr. dr. prehr.
V DISCIPLINSKO KOMISIJO SO BILI IZVOLJENI
1.	Boldin Anton, elektro
2.	Zupančič Jože, 1935, Č/4
3.	Gorišek Ivica, 1936, PA/3
4.	Kovič Ljuba, lab.
5.	Mandelj Marija, S/l
6.	Kotar Lojze, OSS Litija
7.	Stopar Martin, Kovina Šmartno
Novi člani delavskega sveta
V SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO SO BILI IZVOLJENI
1.	Remec Janez,
PA/1
2.	Brlogar Majda,
S/rez.
3.	Lovše Mirko,
PP/4
4.	Prašnikar Ivanka,
Volitve so na vseh voliščih potekale v redu. Volilni material je pregledala volilna komisija:
Stamatovski Niko, predsednik; Koprivnikar Pavle, namestnik predsednika; Vrho-
Prva seja novoizvoljenega delavskega sveta je bila v ponedeljek, 5.12. 1977. Izvolili so svoje izvršilne organe in imenovali komisije. Za predsednika delavskega sveta so izvolili tov. Vinka Keržana, za podpredsednika pa tov. Staneta Sevljaka.
Za izvršilne organe so bili izvoljeni:
IZVRŠILNI ODBOR:
1.	Belec Ivan, vzdrž.
2.	Borišek Franc,
PP/3
3.	Koprivnikar Franc, kom.
4.	Pajer Veno, obr. dr. prehr.
5.	Pavliha Eli, teh.
6.	Planinc Milena, fin.
7.	Vrhovec Fani, spl.
Voli se 7 članov.
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA:
1.	Bizjak Vojko, proizv.
2.	Čarman Lado, predli.
3.	Lipužič Štefka,
PA/3
5.	Mahkovic Brane,
PP/2
6.	Vehovec Alojzija,
S/2
7.	Vizlar Jože, elekt.
namestniki:
1.	Anžlovar Drago, proizv.
2.	Kos Anton, vzdrž.
3.	Prosenc Ani, fin.
Voli se 7 članov in 3 namestnike.
ODBOR ZA
STANOVANJSKA
VPRAŠANJA:
1.	Babič Dana, proizv.
2.	Kokalj Marija,
S/3
3.	Komljanc Nada, fin.
4.	Mali Franc, spl.
5.	Sevljak Stane, suk.
6.	Sonc Marjan, vzdrž.
7.	Šepec Franc,
PB/3
namestniki:
1. Komotar Borut,
PP
PB II/3
5.	Hauptman Janez, delavnice
6.	Jovanovič Nada, spl. s.
7.	Meserko Irena,
S/2
vec Fani, tajnik; Tišler Hilda, Kralj Martina in Savinšek Tončka, člani.
Predsednik volilno komisije: Niko Stamatovski
2.	Škerjanc Vida,
PB/2
3.	Zupan Rudi, pom. os.
Voli se 7 članov in 3 namestnike.
ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO:
1.	Babič Dana, proizv.
2.	Bizjak Branko, tehn.
3.	Jurca Vida, suk./l
4.	Kovič Ljuba, labor.
5.	Mali Franc, spl.
6.	Pavliha Tone, kom.
7.	Tišler Hilda, spl.
Voli se 7 članov.
ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE:
1.	Borišek Franc,
PP/3
2.	Cvetežar Danilo, vzdrž.
3.	Kos Cveto, vzdrž.
4.	Kosmač Marija, labor.
5.	Krnc Metka, fin.
6.	Lesjak Franc, spl.
7.	Majcen Milan,
PP/1
8.	Pavliha Lojze, kom.
9.	Peterca Branko, proizv.
10. Primožič Darko, vzdrž. namestniki:
1.	Koprivnikar Franc, kom.
2.	Markeljc Ivan, tehn.
3.	Podkrajšek Karel, pom. os.
4.	Sonc Marjan, vzdrž.
5.	Šistek Mija, fin.
Voli se 10 članov in 5 namestnikov.
Komisije delavskega sveta
Komisija za letovanje v PL in za družbeno prehrano
1.	Primožič Darko, predsednik
2.	Stamatovski Niko, nam. predsednika
3.	Vrhovec Fani, tajnik
4.	Babič Dana
5.	Pajer Veno
6.	Ankon Albin
7.	Ojnik Vera
8.	Čarman Joža
9.	Bregar Srečko
Komisija za odlikovanja
1.	Stamatovski Niko, predsednik
2.	Tišler Hilda, tajnik
3.	Škerbina Leon
4.	Kastelic Slavka
5.	Brinovec Jože
Komisija za sistemizacijo in nagrajevanje
1.	Lesjak ing. Tone, predsednik
2.	Pavliha Sonja, nam. predsednika
3.	Jovanovič Nada, tajnik
4.	Povše Ani
5.	Keržan Vinko
6.	Malis Janez
7.	Dobravec Miro
8.	Taufer Lado
9.	Škerbina Leon
10.	Brlogar Majda
11.	Poznajelšek Jože
12.	Pajtler Adolf
13.	Bizjak Ani
14.	Gril Edi
15.	Lovše Miro
Komisija za varstvo pri delu in požarno varnost
1.	Koprivnikar Lojze, predsednik
2.	Keržan Vinko, nam. predsednika
3.	Lesjak Franc
4.	Podkrajšek Karel
5.	Češek Adi
6.	Dragar Anton
7.	Stritar Silva
Komisija za pripravo splošnih aktov
1.	Ankon Albin, predsednik
2.	Jovanovič Nada, tajnik
3.	Kralj Andrej
4.	Koprivnikar Pavel
5.	Grubor Dušan
Komisija za norme
1.	Strašek Martin, predsednik
2.	Pavliha Sonja, nam. predsednika
3.	Markelc Ivan
4.	Lesjak Tone
5.	Golob Hilda, suk.
6.	Arsev Silva, prediln.
7.	Zore Marija,
PP
8.	Pavliha Eli, tajnik
9.	Dobravec Miro
Komisija za planiranje in programiranje razvoja delovne organizacije
1.	Mirtič Jože, predsednik
2.	Peterca Brane, nam. predsednika
3.	Kralj Andrej
4.	Pavliha Tone
5.	Primožič Darko
6.	Koprivnikar Pavel
7.	Lesjak Franc
8.	Keržan Vinko, tajnik
9.	Borišek Franc
Komisija za osnovna sredstva
1. Nastran Demeter, predsednik
2.	Primožič Darko, nam. predsednika
3.	Krnc Metka, tajnik
Komisija za pregled službenih oblek vratarjev in gasilcev
1.	Lesjak Franc, predsednik
2.	Savšek Mato
3.	Štrus Rudi
Komisija za inovacije
1.	Bizjak Konrad, predsednik
2.	Koprivnikar Pavel, nam. predsednika
3.	Intihar Franc, tajnik
4.	Peterca Brane,
5.	Martinčič Franc
6.	Tišler Miro
7.	Štuhec Stane
Komisija za rekreacijo
1.	Peterca Brane, predsednik
2.	Pavliha Tone, nam. predsednika
3.	Škerbina Leon
4.	Koprivnikar Pavel
5.	Vidovič Gojko
Komisija za strokovno izobraževanje
1.	Bric Janez, predsednik
2.	Bizjak Branko, nam. predsednika
3.	Jerant Štefka, tajnik
4.	Bajde Milena
5.	Grubor Dušan
6.	Brlogar Majda
7.	Tišler Hilda
Uredniški odbor tovarniškega glasila
1.	Bizjak Branko, glavni urednik
2.	Stamatovski Niko
3.	Kralj Martina
4.	Zore Marija
5.	Vehovec Alojzija
6.	Mele Rafaela
7.	Fornazarič Vinko
8.	Krnc Metka
9.	Malenšek Matija
POROČILO DOSEDANJEGA PREDSEDNIKA DS
Tovarišice in tovariši!
Ob predaji upravljanja po poteku mandatne dobe dosedanjega delavskega sveta, dajem kratko poročilo o poslovanju in gospodarskem stanju delovne organizacije.
Dosedanji delavski svet je bil izvoljen na zasedanju 24. novembra 1975 z dveletno mandatno dobo. V tem obdobju je imel 27 sej z dokaj obsežnim dnevnim redom, in je sproti obravnaval vse pomembnejše zadeve.
Za pretečeno obdobje je pomembno usklajevanje zakona o združenem delu na vsa področja dela. S tem v zvezi je bil sprejet in družbenopolitično verificiran program usklajevanja zakona o združenem delu, bila sta sprejeta tudi že osnovna samoupravna splošna akta, to je Samoupravni sporazum o združevanju dela in statut, v obravnavi pa je samoupravni sporazum o merilih za delitev osebnih dohodkov in skupne porabe, pravilnik o organiziranju in načinu vodenja knjigovodstva, pravilnik o inventuri in pravilnik o amortizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, ki jih bomo dokončno potrdili na zborih. Za 27. tega
meseca je razpisan referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in skupne porabe, ter sporazum o osnovah plana za leto 1978.
V	preteklem in letošnjem letu so bili sprejeti še nekateri novi splošni akti, s katerimi smo uredili dosedanje nedoslednosti na posameznih področjih dela in uskladili nova zakonska določila. Spre let je bil samoupravni sporazum o izobraževanju, pravilnik o varstvu pri delu, pravilnik o družbeni samozaščiti, pravilnik o materialnih stroških in amortizaciji, pravilnik o varstvu pred požarom, pravilnik o koriščenju zmogljivosti počitniških domov Predilnice Litija, ter dopolnjeni tudi nekateri ostali akti.
Poskušali smo se vključiti tudi v povezovanje z drugimi poslovnimi partnerji tekstilne industrije za formiranje poslovne skupnosti, vendar akcija ni uspela, in smo zaenkrat od predloga odstopili.
V	letošnjem letu smo sprejeli spremembo srednjeročnega razvojnega programa, in začasno odložili investicijo z novogradnjo proizvodnega objekta, ter sklenili izvesti nov program s postopno zamenjavo opreme in znatno manjšo devizno udeležbo in celotno investicijsko naložbo.
Poslovanje delovne organizacije, tako v količinskem kot finančnem pogledu, se ugodno razvija, saj je bilo doseženo nadaljnje povečanje na obeh področjih. V primerjavi z devetmesečnim obdobjem preteklega leta se je povečal:
—	celotni prihodek za 5 °/o,
—	dohodek za 28 %,
—	čisti dohodek za 28 °/o.
Osebni dohodki so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 15% in smo se z letošnjim poprečnim izplačilom 4.131 din na delavca mesečno, ponovno vključili v vrh slovenske tekstilne industrije.
Znatno so se povečale samoupravne obveznosti do sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov tako, da nam ostaja premalo sredstev za hitrejši razvoj, in predvsem odpravo nočnega dela. Uspeli pa smo na tem področju sprejeti srednjeročne programe, in se vsako leto na novo dogovarjati o prispevnih stopnjah, ki naj bi bile odraz gospodarskega stanja delovnih organizacij.
V	novem obdobju nas čaka nadaljnje delo na usklajevanju zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih, ter vztrajno delo na uresničevanju sprejetega srednjeročnega investicijskega programa, ki bo zahtevalo tudi večje napore za izpolnjevanje rednih delovnih obveznosti.
V	samoupravljanju smo naredili korak naprej predvsem pri sprejemanju vseh pomembnejših odločitev z osebnim izjavljanjem na zborih in z referendumom. Vse pomembnejše postaja tudi samoupravno planiranje dela in izpolnjevanje sprejetih planskih obveznosti.
Delavska kontrola je v tem obdobju nadalje izpopolnjevala začeto delo preteklega mandata in začrtala dobro osnovo za delo novemu odbo-
ru. Tudi sindikalna organiza-	vsem na področju varstva
cija se vse bolj vključuje v	pravic delavcev in sklepanje
samoupravno delovanje, pred- samoupravnih sporazumov.
Tov. Vinko Keržan (desno) je prevzel vlogo predsednika delavskega sveta od tov. Vojka Bizjaka( levo)
Srednjeročni razvojni program načrtuje močan gospodarski napredek naše delovne organizacije, s tem pa tudi nadaljnje izboljšanje delovnih pogojev in družbenega standarda. Le na ta način bomo lahko stopali v korak dinamičnemu razvoju tekstilne industrije, in združevali delo nove delovne sile.
Pričakujem, da bo nov delavski svet dostojno zastopal zaupane interese svojih voiil-cev, in odločal na osnovi njihovih smernic in interesa delovne organizacije, ter vsestransko prispeval k nadaljnjemu jačanju že doslej močnih temeljev samoupravljanja v naši delovni organizaciji.
Predsednik dosedanjega DS: Vojko Bizjak
IZJAVA NOVEGA PREDSEDNIKA DS
Če je tako uzakonjeno, da se mora predsednik DS zamenjati največ po dveh mandatnih dobah in ste za to častno, sicer pa nehvaležno in odgovorno funkcijo na novo izvolili mene, jo seveda sprejemam. Zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje.
Zavedam se odgovornosti, ki jo skupaj z vami sprejemam s to izvolitvijo, še posebno, če nočemo biti le figure pri urejanju gospodarsKo-političnih problemov v podjetju. Še večje breme prevzemamo, ker smo ravno v času, ko pospešeno uvajamo v življenje ZZD in razpravljamo o Kardeljevih preroških misli smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Gotovo je, da ne moremo zgraditi nobene-
ga naprednejšega družbenega reda, niti socialističnega samoupravnega sistema, forum-sko, s sestankovanji, ker bi zašli nepovratno. Izhajati moramo iz življenja in se vanj vračati oz. v njem korenini ti in se v njem vkoreninjati. Če bomo z našim delom, v voljenem mandatu, tako dodali svoj delež pravi smeri, je bila izvolitev pravilna, sicer ne.
Z delom DS nimam nobenih izkušenj, ker me je danes prvič doletela ta čast, da postanem njegov član, upam pa, da se bomo pri delu spoznali, se drug od drugega kaj naučili in odločno ter uspešno izpolnjevali zaupane naloge. Želim, da bi bili pri svojem izvajanju kratki tam, kjer ni potrebno, da smo dolgi in dolgi tam, kjer je to potreb-
no. Iz sej DS prenašajmo dalje samo sklepe, ne pa obrabnih pripomb in govoric, ki mnogokrat niso zasnovane na resnicah, da ne bomo po nepotrebnem netili sovraštva in razprtij v delovnem kolektivu.
V tem mandatu želim tudi, da bi še bolj vključili v naše delo in delo s kolektivom naše delegate v skupščini občine in interesnih skupnostih, ker so končno oni naša vez naših misli, sklepov in hotenj z zunanjim svetom. Želim tudi, da bi delovno in uspešno sodelovali z vsemi komisijami in organi DS in upravnimi službami delovne organizacije, ker le skupaj bomo uspešni. Hvala!
V. K.
Delo inovacijske komisije
V redni mandatni dobi komisije za inventivno dejavnost je bilo sklicanih pet rednih sej. Za začetno osnovo našega dela nam je koristno služila brušura Organizacija in kadri. Za smotrnejše delo smo bili v stalni povezavi z ZITT (zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev). Za širše spoznavanje članov kolektiva o inventivni dejavnosti, smo do seda j objavili tudi nekaj člankov v našem internem glasilu Litijski predilec, ter skušah s tem pridobiti čim več sodelavcev v novatorstvu. Če natanko premislimo, je samoupravljanje sistem množičnega inventivnega gibanja.
Vsaj en član našega kolektiva se je redno udeleževal sej za inventivno dejavnost pri ZITT ,dva člana pa sta se udeležila seminarja o inovacijski dejavnosti, ki je bil 10. in 11. edcembra 1976 na Črnem vrhu pri Idriji.
Na sejah naše strokovne komisije se je redno obravnavala tekoča problematika našega podjetja na tem področju. Najprej smo izvolili nove člane, in sicer enega nadomestnega in dva nova, in s tem povečali število članov komisije na osem.
Nato smo s pomočjo pravnega referenta sestavili, na osnovi republiškega in občinskega predloga, nov samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti, ki je bil sprejet na delavskem svetu 18. aprila 1977.
V tem času je bilo predlaganih in obravnavanih 20 inventivnih predlogov na podlagi našega samoupravnega sporazuma. 18 predlogov je bilo ugodno rešenih, ter po enotni ocenitvi posredovano v nadaljno obravnavo za nagraditev. Tehnično izboljšavo tov. Bizjaka in Škobrneta pa smo predlagali strokovni komisiji pri občinski skupnosti v okviru OZD za nagrado.
»novator leta«. Naša organizacija je prejela drugo nagrado, ki bo podeljena v koviru proslave občinskega praznika.
Na sejah pri ZITT Slovenije smo v glavnem obravnavali tekočo problematiko, ter skupno reševanje in posredovanje novih problemov.
Na teh sejah smo dali tudi napotke za delo inventivne komisije v matičnih organizacijah združenega dela.
Ob zaključku lahko le z zadovoljstvom ugotovimo, da je naša komisija v inventivni dejavnosti storila velik korak naprej, in pripravila naslednji komisiji veliko gradiva za delo. Franc Intihar
Ugankarski slovarček za novoleinO križanko
DOREN — MAMY VAN — ameriška filmska igralka VIM FERK — mesto v ČSSR
EN MASSE — v velikih množinah
ARAT — grški didaktični pesnik
LONBORG — mesto na DANSKEM DAŠO — orjak, silak ARRAN — otok ob škotski obali
Novoletna nagradna križanka


BOKSAR. muha -
MEJ)
SLUŽAb-NUL S. KLJUČI
kemijski
SIMBOL
iA
EAU?
ZOttAlHLI-ŠUO MESTo -pRi CELJU
ElACEDoM CUA HE-flO/wA VERA
SRESKo Moš KO inOE
LJUBILA
PRiTR. -
S/ln/cA
ŠMEŽE-A//
Mož
tfU ETUC-N A
USTANO-
i/A
ANTON
3*e£
OBLA-
GANJE
MESA
KEniiHKI
CirnBoL
ZA
Zl SlUL
1MC CU6
SENICA
KlO?C\ČA
OČE.
GLAVA
družine
OTOŠKO
-področje v pačiti zu
TCAnCOS ■ T£&.OCQ.
GORA V s' V/C/
DEL
teniske
IGRE
GLAVn/
ŠTevmik
Stepa V 7• AMERIKI
zgoRnj a cKouČinA
IME
FILNI-SKfc
IGRALKE
CARDNEg.
/VAB.tiEecrj
STANKO
3AH
UAJVEČJI /ACCA/V-fV/ (prov/
PAčA vf-LniAMtfA v 7uz/v/ AMEP.tK.1
prilož-
nost,
PRILILA
LOJZE Z u PATU
L n A STA L CA vA
-12. ČRVA
ABE-
CEDE
UDEJSTVOVANJE
Delavec v JEKLARNI
AFRiSKA
ANTILOPA
■RADOnJ
ime Pisatelja Bohoriča
kamenje
3RO&1R.
SELEN
KONČAR.
Poz N A RA ŽENSKA
HUD-
zloliN
iRiLi"?
Resa pr./
a L ASU
OSEBA//
ZAIMEK.
BREZPRAVEN NAROD poD tu RIU
RALV3
ŽALNE
?ESro I
ČEŠ Ro Ml- IN/E
2A. ČRKA
A£>E -ceJ>E
HUDOBI PA
RIMSKA
/iGOO
TUJE: ŽENSKO I MIE
DEL ZE-LEZNi&KE
Proge
gznara
Zt\
NEZNAN
CA
SREDIŠČE
Moldavije
3IVJSI AVSt KANCLER
?RE&I -/ALEC ZL DEŽELE
OBLIKA
2.EARE-
AC-VJb
LABO R AT. POSODA
CR.ŠR A ČR-K-A
OSJE'
GNEZDO
?<9CA/V
qLAS.HO
mladik)-
SRE OR-GAN1ZAC.
OAlTšiT
OBDoZjE
zinsui
VOjAtf
LlSlvL
ILOV i
CA
Anton
AŠKERC.
izdelo-
valec
CODOV
pout iz.
GLIGOROV
POSUŠENA TRAVA
IH/OlJAfJ. PLEME v ZJ)A
CAQT
REJSKI SiKiSol. Z a R.M-13
3APCIISLD
OBLMlLO
ŠPAiJIJA
PRoDU-
RTl OKSIDACIJE
MESTO
V
ČSSU
1 vičA PA^ER.
stari oce
jeziEC-
ORUPmiv;
ottjAlc
sn-Aic
v/sotE
/GR.
TEZAlZ
Položaj
L ČRKA ABECEDE
VEzunC
/JAVOR.
MESTO NA DANSKEM
TINE
Rozman
TELO
TEAUA tram IM A
IVA LIJ A
SKLEDF
OVALNE
OSL/tfE
1N\E
•rasista
Smit-ha
AVSTRALSKI NO-3
ANGLEŠKA PO V. MEKA
AM- PILIM
IGRALKA
L ETE UJE
POTAPLJA-
ČU!
zvonovi
M|E3NA REKA Z. ITALIJO
ŠVICAR -SRl ?i -SATELJ (jAC/^NA)
IVAM
TAVČAR.
PRE3/1ALZA ZAvEhe
PtEWALliA Leto ut j e
?RAv/
TARA
ODTIS tLOZEJE OSTRlME
VRSTA
ZAVE
AMERIŠKO M. UME
1TALIJAM.
TlLMSRA
IGRALKO
(2o?HQA,
SKEDNJI
ir. izdelovalci VIOLIN
CRSKiJn-
BARTiCkji
PESNIK-
REZA V S- ITALIJI
ZENS1U
PEVSU-1
GLAS
oBDE -LANA Površina
KEMIJSKI
simbol
ZA
?OD>
TONA
VELIVL
OCEN3
ŠPANIJA
IME
PEVCA
MORTAnD\
SVAMStfl UO Q0 METNI KLU&
OTOK os ŠKOTSKI OSAH
gorski
IEŠEVAL-AH ČOLKJ
15. ČRKA AbECEDE
FIGURA PRi ČETVORK 1
s Porini VADi -peli
naš ALP. SMUČAR
shvčisce MA STAJE.
V VEUK/H
nnožiuAH
UlSlR.
■PRISLOV
2UČA J! IZV A
VSTOHJI ca, vozovnica
M A J VEČJI ZOPEVStfl
Sesalec
paiPAmc. osoeotf sil
Aluouol-V ČAČA
ESTO-
NEC
tuje i-
UME
DEL PKE DAVIL
Tuje
žensko
/me
tourajna
v Ctfčijl
OSEBNI
ZA/A7ELL
fEDN ILL
MARJAN
LOGAR.
DUŠIVL
Po E
ALAN
EJDGACL
PRI STOJ-Bina za Seje
KlSlK_
TUJA M A ETNA MULCA
RAZ AL/V/ ZA/MBK.
?OVR -
rimska
IMER.A
l/l S / A/ —
CUE
TOČKE
sesta.\hl
jože-
j/zlAR.
22. december -rojstni dan naše armade
Štiri krvava vojna leta in dvaintridesetletna povojna izgradnja armade nas deli od 22. decembra 1941, — dneva, ko se je rodila Jugoslovanska ljudska armada (JLA).
Tega dne so v Rudu ustanovili 1. proletersko brigado, kar simbolično pomeni na-
tisoč sovražnikovim vojakom, ocenjuje tov. Tito kot največji uspeh ljudske vstaje v Jugoslaviji.
V krvavih bitkah, herojskih borbah na Neretvi, Ko-zari, Sutjeski, ko so bile premagane velike okupatorske ofenzive, je naša armada na-
Reševanje taktične naloge
stanek naše armade. Že v tej zgodovinski odločitvi vrhovnega štaba in tovariša Tita, se zrcali ponos, upornost, herojstvo in odločnost narodov, iz katerih je ustanovljena jugoslovanska armada. Ta armada je bila leta 1941 edina oaza oboroženega odpora
rasla do 300.000 borcev, leto kasneje na 500.000 borcev. V končni etapi osvobodilne vojne, ko je štela 800.000 vojakov, je bila v svetu četrta armada po velikosti — (za SSSR, ZDA in Veliko Britanijo).
Strelske vaje
Miliš
proti fašistični sili v zasužnjeni Evropi.
Ustanavljanje prve večje partizanske enote pomeni, pretvarjanje partizanske vojske v armado, ki bo spremenila ljudski odpor v vseljudsko vojno proti okupatorju. Konec leta 1942 je vrhovni štab ocenil, da je že večji del našega ozemlja osvobojen in nastala je potreba za večje ofenzivne operacije. Pričeli so z izobraževanjem narodno-osvobdoilne vojske Jugoslavije. Takrat je štela že okrog 150.000 borcev. To vojsko, ki se je upirala 850
Vojnim operacijam za osvoboditev je neposredno poveljeval vrhovni komandant, tovariš Tito. Osvobojenje z lastnimi silami je bil najmočnejši faktor nastajanja nove države, in važen tvorec za zaščito njene socialistične skupnosti.
V štirih letih vojne je nastala med ljudstvom in armado nerazdružljiva vez, ki se je v miru še okrepila in prerasla v močno in enotno koncepcijo narodnoosvobodilnega odpora. Za moderno oborožeon armado, moralno
politično močno, nezlomljivo, za vleiko domačo vojno industrijo, stoji masovna teritorialna obramba, pripravljena, da v vsakem trenutku zada sovražniku hude udarce. Za teritorialno obrambo pa stoji ves narod, pripravljen, da brani vse, kar smo v revoluciji dosegli. Zato lahko praznujemo 22. december kot splošni ljudski praznik, in
zato lahko trdimo, da je Jugoslavija, kot samoupravna socialistična skupnost narodov in narodnosti, danes najbolj čvrsta in stabilna v svoji zgodovini. Moč naše armade ni v orožju, temveč v naj-večjih pridobitvah naše revolucije, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Človek, ki je prižgal baklo revolucije, s katerim so povezane vse naj večje bitke in zmage, najpomembnejše politične in vojaške odločitve, je naš predsednik in vrhovni komandant, tov. Tito. Zaradi tega slavimo s pravico in ponosom njegove jubileje kot naše, zato veže armada vsak njen jubilej z njegovim rojstnim dnem. TANJUG
Letne konference OO ZSM
V	petek, dne 9. 12. 1977, je OO ZSMS PL imela svojo redno letn' konferenco, ki je imela tud: --.načaj volilne konference. Na konferenco so bili vabljeni vsi člani ZSMS PL, prisostvovali pa so še: sekretar občinske konference ZSMS Litija, tov. Jože Štefančič, sekretar Komiteja OO ZK Predilnice Litija, tov. Martin Strašek in predsednik konference OO sindikata, tov. Pavel inž. Koprivnikar.
Konferenca je potekala po sledečem dnevnem redu:
1.	Izvolitev delovnega predsedstva.
Za predsednika je bil izvoljen tov. Intihar Franc
2.	Izvolitev verifikacijske komisije
overovatelja
zapisnikarja
3.	Poročilo predsednika OO ZSMS PL tov. Sevljak Stane
4.	Poročilo blagajnika
5.	Razprava na poročila
6.	Volitve novega predsedstva in drugih organov
Za predsednika je bil enoglasno izvoljen tov. PRIJATELJ JOŽE. Tov. Prijatelj je član ZSMS od leta 1976, je član ZK in aktiven mladinec. Je vodja izmene v sukalnici efektivnih sukancev, in po poklicu tekstilni tehnik.
Za namestnika predsednika je bil izvoljen tov. ANŽLO-VAR DRAGO,
za tajnico ŠRAJ MAGDA, za blagajničarko JUVAN JELKA.
Izvolili smo tudi vodje aktivov ZSM:
I.	Boldin Franc, sukalnica
1.	izmena
II.	Drago Kovič — predilnica bombaža 2. izmena
III.	Grom Franc, predilnica sintetike 3. izmena
V	novem predsedstvu pa so sledeči tovariši:
Jože Prijatelj — sukalnica, Franci Boldin —- sukalnica I, Drago Ko vi — predilnica II, Drago Anžlovar — proizvodnji sektor, Franci Grom — predilnica sintetike, Janez Hauptman — mehanična delavnica, Franci Intihar — vzdrževanje, Magda Šraj — splošni sektor, Jelka Juvan — finančni sektor, Marjeta Rakar — C. K. predilnice, Milan Eržen — predilnica II, Matjaž Premk — remont su-kalnice, Keri Sterle — kom. sektor, Marija Birk — menza.
Konferenca mladih delavcev:
Janez Remec, Sonja Remec, Fani Vrhovec, Ivan aMrklec, Brane Mahkovic.
Mentor mladine — Franc Mali.
Poročila prejšnjega predsednika ne bomo ponovno objavljali, ker sta ga lahko v glavnih točkah prebrali v zadnji številki Litijskega predilca, v poročilu sekretar-
ja Komiteja OO ZK, tov. Strašek Martina. V glavnem smo se domenili naslednje: Sklenili smo, da morajo mladinci na vseh področčjih svojega delovanja postati še bolj aktivni, bolj opazni. Mimo nas ne sme noben pomemben dogodek, ki ne bi bil prej temeljito analiziran v aktivih ZSM. Še bolj se moramo an-
In ne nazadnje, je zelo pomembno. Ker ne izdajamo izmenjavanje izkušenj z ostalimi organizacijami v organizacijah združenega dela v občini, KS in v OZD, ki poslovno sodelujejo z našo delovno organizacijo.
Ne smemo prezreti tudi dejstva, da je informiranje članstva in ostalih delovnih
Naši mladinci na konferenci
gažirati pri uresničevanju idej zakona o združenem delu. Iz organizacije »za krasitev in pospravljanje«, morajo postati močna in kvalitetna družbeonpolitična organizacija.
Več pozornosti moramo posvetiti tudi evidentiranju možnih kandidatov v vrste zveze komunistov. Mnenja smo, da se v vrste ZK ne sme sprejeti noben mladinec, ki se ne bi prej izkazal že pri delu v ZSM.
ljudi v Predilnici zelo pomembno tudi sodelovanje in svojega glasila, morajo biti naši prispevki čim številnejši v tovarniškem glasilu Litijski predilec. Zato pa imamo veliko možnosti in široko podporo uredniškega odbora. Na prvi seji novega predsedstva moramo ustanoviti tudi odbor, ki bo odgovoren za ta vprašanja.
Ob zaključku bi se rad zahvalil še vsem, ki so sodelovali z nami in nam bili v pomoč.	Stane Sevljak
Delavci GIP »Beton Zasavje«, GRADMETAL Litija odstranjujejo betonsko ograjo. Območje delovne organizacije je razširjeno na novo gradbišče skladišča in predmešalnice sintetičnih vlaken. Gradbišče je že funkcionalni del tovarniškega prostora. Služba za varstvo pri delu je skupno z gradbeno operativo izdelala varnostne ukrepe med gradnjo nove hale. Gradbeni prostor je z zunanje strani ograjen z žično ograjo.
Obravnava samoupravnega sporazuma o urejanju zdravstvenega varstva, pripombe in predlogi na osnutke samoupravnih sporazumov
Litijski predilec je v oktobrski številki v članku: Participacija — soudeležba pri financiranju zdravstvenega zavarovanja, obravnaval prvi osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
Predloženi osnutek samoupravnega sporazuma so obravnavale družbenopolitične organizacije, delegacije samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja, in občinske ter zdravstvene skupnosti.
V	naši organizaciji združenega dela je obravnaval osnutke samoupravnega sporazuma sindikat, ZK, DS in tudi delovni ljudje.
Dosedanja razprava je pokazala, da s predloženimi samoupravnimi sporazumi nismo bili zadovoljni.
Razumljivo je, da smo bolj navdušeni, kadar nam ni potrebno za zdravstvene storitve plačevati iz lastnega žepa.
Po sprejetju temeljnih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, so bile sprejete smernice razvoja zdravstvenega varstva na enotni in dodatni program.
Enotni program zdravstvenega varstva zajema pravice delovnih ljudi in občanov, ki so zagotovljene po ustavi, in se storitve iz enotnega programa plačujejo po solidarnostnemu načelu.
Dodatni program zdravstvenega varstva se v celoti izvaja, če so zagotovljena finančna sredstva.
Ker se v srednjeročnemu razvojnemu programu v SR Sloveniji v bodoče ne krijejo izgube v zdravstvenem varstvu v celoti iz solidarnostnih sredstev, ker ta sredstva niso zagotovljena, je soudeležba zavarovancev pri plačilu posameznih storitev nujna.
Izvajanje dodatnega programa je oddvisna od razvitosti posameznih področij, vendar so se občinske zdravstvene skupnosti naše regije dogovorile o izvajanju dodatnih programov po solidarnostnem načelu, to je zagotavljanju enakih pravic v ljubljanski regiji. Rezultat pripomb in predlogov, ki jih je postavila po svojih delegatih naša delovna organizacija in drugi organi, je spremenjen osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega in dodatnega programa zdravstvenega varstva.
Novi osnutek samoupravnega sporazuma je obravnavala zdravstvena skupnost, ki združuje zdravstvene skupnosti ljubljanskega področja.
Organizacijsko zastopajo delegati na koristnih zasedanjih zdravstvenih skupnosti izvajalcev in uporabnikov v zdravstvenem varstvu.
Izvajalci so zdravstvene organizacije, ki opravljajo posamezne storitve, uporabniki pa smo zavarovanci, ki koristimo in tudi plačujemo zdravstvene storitve.
V	bodoče sami izvajalci ne bodo mogli delovati brez so-
delovanja uporabnikov, ki želijo imeti kvalitetne zdravstvene storitve.
Sedaj je izredno velik obisk v zdravstvenih domovih. Pacienti prebijejo veliko ur po čakalnicah. Upati je, da se bo v novi organizaciji stanje izboljšalo.
Kritične pripombe smo imeli na osnutku 35. člena, ki določa samo 70 % nadomestila osebnega dohodka od osnove za čas nege ožjega družinskega člana. Zelo veliko izostankov z dela je sedaj zaradi nege ožjega družinskega člana. Ne izključujemo dožnosti, da je tukaj nekaj neopravičenih izkoriščanj bolniškega staleža. Na zasedanju regionalne skupnosti sem zastopal mnenje, da je odstotek nadomestila prenizek in ga je treba povečati. Nočno delo žena in nerazvito otroško varstvo če ne zagotavljajo v taki meri zaščito materinstva, da bi bil nižji odstotek upravičen.
Kritične pripombe so tudi na visoko soudeležbo stro-
škov uporabnikov pri zobozdravstvenih storitvah.
Novi sistem zdravstvenega varstva želi vzgojno vplivati na uporabnike, da bodo iskali zdravstvene storitve le v nujnih primerih in bolje skrbeli za ohranjevanje zdravja z zdravim življenjem. Vendar so v osnutku določil samoupravnega sporazuma tudi elementi pokrivanja izgub v zdravstvenem zavarovanju.
V novem osnutku samoupravnega sporazuma so pri plačevanju storitev odpravljene v odvisnosti poprečnega skupngea dohodka na družinskega člana v preteklem letu. Po 71. členu uporabniki, ki so upravičenci do otroškega dodatka, prispevajo skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani, katere preživljajo, samo 50 % prispevkov k stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke, razen za zdravila. Ta olajšava pri znižanju cene je opravičljiva, vendar ne popolnomi pravilna, saj plačajo zavarovanci, ki mor-
Lista prispevkov
uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (74. člen sporazuma)
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1.	za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulan-
tah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	20 din;
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more priti sam na pregled v zdravstveno orga-
nizacijo združenega dela	60 din;
3.	za strokovno nego na bolnikovem domu, ki jo
odreja zdravnik, pri neprekinjeni negi na največ 30 dni, pri večkratni negi pa za največ 60 dni v koledarskem letu — dnevno	10 din;
4.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer:
—	za prvi, ponovni in konzilirani pregled pri
stomatologu ali stomatologu-specialistu	10	din;
—	za vsak rentgenski posnetek zob	10	din;
—	za vsako zalivko	20	din;
—	za vsako zdravljenje zoba z izjemo indirektnega kritja	40	din;
—	za čiščenje zobnega kamna (po zobnem loku) 20 din;
—	za vsako ekstrakcijo zoba	20	din;
—	za polno kovinsko prevleko	210	din;
—	za vse ostale prevleke	230	din;
—	za inlay nazidek	100	din;
—	za vsako krono	280	din;
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji	110	din;
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje
stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	35	din;
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	45	din;
—	za gred, opornico ali jahač	120	din;
—	za vsako totalno protezo	400	din;
—	za totalno protezo po Meistu	450	din;
—	za vsako parcialno protezo	520	din;
—	za vsako začasno protezo	300	din;
—	za vsako kovinsko protezo	650	din;
—	za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	350 din;
—	za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	500 din;
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo	50 din;
da za malenkost presegajo višino dohodka, ki zagotavljajo prejem otroškega dodatka, zdravstvene storitve v celoti, tisti ki pa so na zgornji meji višine osebnega dohodka, pa le 50 °/o.
Zelo težko je izdelati merila upravičenosti do znižanja plačilča zdravstvenih storitev, ker so težje dosegljivi podatki o osbenih dohodkih upravičencev do znižanja plačila storitev.
Novi osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva natančneje opredeljuje pravico do nadomestila osebnega dohdka v posameznih primerih in uveljavlja načela preventive in preprečevanja obolenj.
Množična razprava novega
unoupravnega sporazuma s strani delovnih ljudi, občanov bo uvlejavila predloge, ki jih bodo iznesli, zato bomo v našem glasilu po sprejetju samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih v zdravstvenme varstvu, sezna-
nili delavce in naše upokojence čimbolj izčrpno.
Po izdelanem predlogu pri soudeležbi plačila zdravstvenih storitev te storitve ne bomo plačevali v denarju, temveč v bonih, ki jih bomo kupili v trafikah, oziroma trgovinah.
Praktično izvajanje novega sistema zdravstvenega zavarovanja bo v določenem razdobju pokazalo prednosti in tudi pomanjkljivosti.
Najmodernejši pokazatelji sistema bodo statistični podatki zdravstvenega stanja prebivalcev, v primerjavi s preteklim obdobjem.
Po drugi strani upamo, da se bodo stroški v zdravstvenem zavarovanju gibali v mejah, ki jih še moremo s solidarnostnimi sredstvi in našo soudeležbo pokrivati. V teh prizadevanjih smo uporabniki zdravstvenih storitev (zavarovanci) in izvajalci (zdravstveno osebje) neločljivo povezani.
Franc Lesjak
5.	za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu z
napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	50	din;
6.	za vsak pregled pri zdravniku-specialistu rentgenologu	20	din;
7.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, spe-
cialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu	— dnevno	30	din;
8.	za celokupne medicinske storitve med odobrenim
zdravljenjem v naravnem zdravilišču na ambulantni način	150	din;
9.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi
prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	60	din;
10.	za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept	15	din;
11.	za dietetični preparat za dojenčka ob prevzemu
v lekarni na recept	15	din;
12.	za kontracepcijska sredstva:
—	za kontracepcijske tablete (oralna sredstva)	15	din;
—	za druga kontracepcijska	sredstva	100	din;
13.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za eks-
tenzije in prosto stoječi posteljni trapez	15 din;
14.	za nepodložene usnjene rokavice, esetske rokavice za protezo in navleke	za	krn po amputaciji	15	din;
15.	za ortopedske čevlje	300	din;
16.	za kilni pas	150	din;
17.	za bergle	30	din;
18.	za očala, kadar so nujno potrebna predšolskim in šolskim otrokom do 15. leta starosti, šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom
do 26. leta starosti	40	din;
19.	za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna
šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti, drugim uporabnikom pa za opravljanje	poklica	90	din;
20.	za očesno protezo	100	din;
21.	za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti trau-
matskega izvora	90	din;
22.	za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno po-
treben predšolskim in šolskim otrokom do 15. leta starosti, šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti, drugim uporabnikom pa za opravljanje poklica	150 din;
23.	za aparat za omogočanje glasnega govora	200 din;
24.	za umetno prekinitev nosečnosti, kadar je medicinsko indicirana	250 din;
Financiranje krajevnih skupnosti
Financiranje potreb v krajevnih skupnostih opredeljuje 74. člen ustave SR Slovenije, v katerem piše: za zado-Ijevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti, ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine, združujejo sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom, ali jih pridobijo na drug način.
V	preteklosti so se naloge in potrebe razvoja krajevne skupnosti financirale predvsem iz proračuna občine, ali z medsebojnim dogovarjanjem med posameznimi KS in OZD. Posledica takšnega načina financiranja je bil neenakomeren razvoj družbenega standarda v krajevnih skupnostih. Zaostajati so pričele tiste, ki so bile oddaljene od občinskega centra in pomembnejših OZD, slabe prometne zveze pa so to stanje še poslabševale.
Omeniti tudi velja, da je sredstev za zadovoljevanje potreb v KS vedno primanjkovalo. Občani so sami skušali pospeševati razvoj družbenega standarda v KS z zbiranjem prispevkov in kasneje s samoprispevkom, vendar tudi tako niso mogli rešiti vseh razvojnih problemov svojega kraja.
V	letu 1976 smo za območje Ljubljanske regije sprejeli družbeni dogovor o financiranju potreb v krajevnih skupnostih. Za območje občine Litija, pa samoupravni sporazum, s katerim so se delavci v organizacijah združenega dela zavezali, da bodo za financiranje potreb v KS prispevali po 300 din na zaposlenega v njihovih organizacijah. To obvezo so izpolnili tako, da so namenili predvideni znesek po zaključnem računu, iz tekočega dohodka, sklada skupne porabe, iz-
ločitvijo enodnevnega zaslužka, prostovoljnim delom, oziroma iz neto osebnega dohodka. Tako zbrana sredstva so služila predvsem kot dodatna pomoč krajevnim skupnostim za sofinanciranje njihovih tekočih obveznosti
in nalog iz razvojnih programov.
V financiranju potreb krajevnih skupnosti so se bolj ali manj vključevale tudi samoupravne interesne skupnosti preko svojih programov. Omeniti velja, da so zlasti v
Odbor za nagrajevanje novatorjev, oziroma racio-nalizatorjev za najuspešnejše rešitve na področju razvoja delovnih pogojev delavcev
razpisuje
na podlagi sklepa o razpisu letnih nagrad za najuspešnejše rešitve na področju razvoja delovnih pogojev delavcev, ki ga je 28. maja 1977 sprejel zvezni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, in na podlagi pravilnika o nagrajevanju novatorjev ter racionalizatorjev za najuspešnejše rešitve na področju razvoja delovnih pogojev delavcev
NAGRADNI NATEČAJ
za najuspešnejše rešitve na področju razvoja delovnih pogojev delavcev v industriji in rudarstvu
Za predloge, ki bodo v okviru natečaja prispeli v letu 1977, bo komisija podelila nagrade v maju 1978.
Nagrade sestavljajo diplome in denarni zneski, in sicer za:
1.	nagrado	60.000 din
2.	nagrado	40.000 din
3.	nagrado	20.000 din
Pravico do sodelovanja na natečaju imajo avtorji, katerih rešitve ustrezajo naslednjim merilom:
—	humanizirajo delo
—	izboljšujejo delovne pogoje delavcev v materialni proizvodnji
—	zmanjšujejo ali odpravljajo nevarnost poškodb pri delu
—	odpravljajo ali znatno zmanjšujejo trajne poškodbe posameznih organov (poklicne bolezni), ki nastajajo zaradi neustreznih delovnih pogojev
—	odstranjujejo vzroke bolezni delavcev, ki nastajajo ob delovanju posameznih škodljivih elementov v delovnem okolju
zadnjem času te skupnosti pokazale večji interes izvajanja svojih programov na območju cele občine, to pa v praksi pomeni enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti.
Tudi danes financiramo potrebe v krajevnih skupnostih iz več možnih virov. Omeniti velja, da občani zlasti v manj
razvitih krajevnih skupnostih prispevajo za hitrejši razvoj družbenega standarda zelo velik osebni delež, bodi to v obliki prostovoljnega dela, sredstva iz občinskega proračuna, program v samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem pa združena sredstva zaposlenih v organizacijah združenega dela. S. U.
—	zmanjšujejo potrebe po benifikaciji posameznih delovnih mest, na katerih so delovni pogoji težki in zdravju škodljivi
—	krepijo delovne sposobnosti delavcev
—	povečujejo varnost delavcev pri delu
—	zmanjšujejo odstotek invalidnosti delavcev
—	povečujejo produktivnost dela in dohodek
Prijavljene rešitev se morajo nanašati na razvoj delovnih pogojev delavcev, ki so organizirani v Sindikatu delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, in morajo vsebovati:
a)	prijavo in opis rešitve s potrebno dokumentacijo,
b)	dokazilo, oziroma obrazložitev o tem, kako predlagana rešitev vpliva na zdravje delavcev in na izboljšanje delovnih razmer,
c)	obrazložitev in dokazilo o ekonomskih in drugih vplivih,
d)	sklep delavskega sveta TOZD ali zbora delavcev o sprejetju inovacije oziroma racionalizacije,
e)	priporočilo osnovne organizacije sindikata,
f)	avtorjev naslov,
Prednost imajo rešitve, ki jih že uporabljajo v praksi. Prijave sprejemajo od dneva objave natečaja do zaključno 31. decembra 1977.
Prijave s potrebno dokumentacijo pošljite na naslov:
»Savezni odbor Sindikata radnika industrije i rudarstva Jugoslavije — Odbor za nagradjivanje novatora odnosno ra-cioanlizatora za najuspešnija rešen j a u oblasti unapredjenja uslova rada radnika Beograd, Trg Marksa in Engelsa 5.«
Natančnejša pojasnila o pogojih natečaja dobite po telefonu (011) 333-603.
Odbor za nagrajevanje priporoča uredništvom listov in drugih sredstev obveščanja v delovnih organizacijah, da s tem besedilom seznanijo vse delavce.
Možje gradijo hiše, žene ustvarijo dom.
Angleški pregovor
Dobra mati ne vprašuje, temveč da.
Angleški pregovor
Dobro vino in lepa žena — to sta dva najlepša strupa.
Turški pregovor
Na našem gradbišču se je že marsikaj spremenilo
Ob zaključku mandatne dobe - izlel sindiknln
Ob koncu mandatne dobe priredimo izlet za člane sindikata in drugih komisij. To je vsaj majhna nagrada za njihovo delo. Letos smo se odločili za dvodnevni izlet po Sloveniji in Hrvatski.
Prvi cilj izleta je bila tovarna tekstilnih izdelkov v Majšperku. Lahko smo kupili volno in blago po nižji ceni. Nekateri so odšli nakupovat, večina pa se nas je odločila za ogled tovarne.
Naša naslednja postaja je bil Ptuj, ogled ptujskega gradu in kosilo v hotelu Petovia. Mnogi izmed nas muzeja v gradu še nismo videli. Na svoj račun so prišli tudi zbiralci značk. Ogled gradu je terjal kar polno uro. Videli smo veliko novega, in tudi vse sobane, kjer je prebivala Marija Terezija. Na stenah so viseli veliki dragoceni gobelini, nekateri vredni tudi do 300 milijnov din (starih). Že v
tistem času so izdelovali tapete, le da so se zelo razlikovale od sedanjih. Bile so ročno tkane in poslikane. Zanimivo je to, da so imeli veliko ur, različnih velikosti in oblik. Privlačna za oči je tudi viteška dvorana, kjer je razstavljeno orožje in oklepi iz tistega časa. Grad je bil pomemben tudi zaradi bojev, ki so se tu odvijali. Vojaki so imeli iz gradu odličen razgled na vse mesto. Videli smo tudi sobo, kjer so razstavi jean glasbila, menda celo eden najstarejših klavirjev.
Do sem smo imeli lepo vreme, saj je sijalo toplo sonce. Ko pa smo se po kosilu odpeljali do Krapine, nas je ob dolini Krapinice zajela gosta megla. Pričakovali smo, da bomo v Krapini videli muzej, kjer naj bi bilo razstavljeno okostje pračloveka, toda po vzponu na grič, srno bili razočarani. Zvedeli smo, da so okostje pračloveka preselili v Zagreb, ostale izkopanine in okostje pa so prestavili v muzej v naravi, ki je v sami Krapini.
Odpeljali smo naprej proti Subotici, kjer je veličasten spomenik Matiji Gubcu in muzuj velikih kmečkih uporov v Sloveniji in na Hrvat-skem.
Utrujeni od vožnje in ker se je že mračilo, smo se odločili, da izpustimo iz programa ogled Forma vive v Kostanjevici. Tako smo se odpeljali na Otočec, kjer smo prenočili v modernem hotelu.
Naslednij dan je bil pred nami le še krajši del poti. Peljali smo se skozi Kočevski Rog. Nekateri so se bali, da ne bi zagledali kakšnega kosmatinca, toda te »sreče« nismo imeli. Prispeli smo do gostišča, odkoder smo se povzpeli do partizanske baze 20. Vodič nam je pripovedoval, (kako so se partizani skrivali po okoliških kočevskih gozdovih. V bazi ze bilo približno 20 lesenih hišic. Tu so se zadrževali najvišji slovenski politični in vojaški predstavniki. Imeli so svojo bolniško sobo, lekarno, sobo v kateri so izdelovali gradivo za agitacijo in propagando. Proizvajali so tudi lastno električno energijo s pomočjo oglja. Videli smo veliko zgodovinskega materiala: partizanske obveznice, denar, letake, plakate itd. V teh hišicah so tudi razstavljena originalna dela akademskega slikarja Božidarja Jakca. Delal je v propagandnem oddelku IOOF. Udeležil se je tudi II. zasedanja AVNOJA v Jajcu, kjer je portretiral tov. Tita.
Vode je v teh gozdovih zelo primanjkovalo, zato so jo morali partizani nositi iz do-
IMovice v sliki
Dva česalna stroja sta že v poskusnem obratovanju. Ko bodo montirani vsi 4 česalni stroji, bo urejena odsesna komora za izčeske. Posluževanje je varno, tudi prostor česalnico je polepšan.
Novi stroj za izdelovanje svitkov je že v poskusnem obratovanju. Varnostna ureditev stroja je v skladu z našimi predpisi.
Prenašanje in dvigovanje težkih svitkov je pri novih strojih ukinjeno. Transportni trak s pritiskom na stikalo odloži svitke na poseben voziček. Iz vozička posluževalka brez truda namesti svitke na česalne stroje.
line. Da nebi puščali kakršnihkoli sledi za seboj, so hodili okrog hriba, tako da jih sovražnik ni mogel izslediti.
Po ogledu baze 20. smo se napotili preko Sodražice pri Ribnici na Travno goro, kjer nas je čakalo pravo kmečko kosilo. Tisti, ki še niso bili preveč utrujenii, so se celo kepali, saj je bilo na Travni gori že dovolj snega. Nekate-
ri so našli tudi že nekaj znakov pomladi:	presenetili so
jih mali cvetovi teloha!
Proti domu smo se peljali ob ljubljanskem barju, kjer nas je sprejela gosta megla; mi pa smo ostali kljub temu, do zadnjega, dobre volje. Polni novih vtisov in doživetij smo se vrnili domov.
Magda Šraj
Upokojila se je
V mesecu oktobru se je upokojila tov. Ana Lapornik. Pri nas je bila zaposlena od aprila leta 1947 — več kot 30 let.
Njeno prvo delo je bilo pri čistilni koloni. Po štirinajstih dneh je za mesec dni poma-
gala predicam, od takrat dalje pa je delal pri flyerjih. Tu je ostala do upokoijtve.
Doma je bila iz Vrlikega vrha, kasneje pa je stanovala v Litiji, na Stavbah. Mož je bil tudi zaposlen pri nas — pa se je upokojil že pred enim letom. Kljub temu bo ostal stik s tovarno in njeno družino. Sin Emil se bo tu izučil — postal bo ključavničar, in dela pri remontu mi-kalnikov.
Tudi hčerka je že zaposlena. V službo se vozi v Ljubljano. Tako kot vsak upokojenec je tudi tov. Ana povedala, da je v tovarni velik napredek, boljši pogoji so kot včasih — sedaj je povsod parket, garderobe, topla malica itd.
»Na Velikem vrhu zidamo počitniško hišico. Mož je tam zelo zaposlen, jaz bom pa včasih šla pomagat, dela bo dosti«, je še povedala, preden smo se razšli.
Želimo ji, da bi doživela še veliko zdravih in veselih let v zasluženem pokoju!
V. Bizjak
Prišli... odšli... prišli...
Prišli v mesecu
novembru 1977
2.	11. 1977 Juvan Cvetko, Ržiše 6, Vače — sukalnica, 3. izmena
2. 11. 1977 Tatarovec Sevala, Zagorje, Ul. talcev 24 — predilnica bombaža, 2. izmena
2. 11. 1977 Raspotnik Ljubomir, Litija, Prisojna 6 — rezerva predilnice bombaža
7.	11. 1977 Kos Štefanija, Leše 8, Sava — predilnica sintetike, 1. izmena
7. 11. 1977 Krebs Marko, Litija, Cankarjeva 1 — čistilnica, 3. izmena
7. 11. Dedič Mejra, Trbovlje, Žabjek 19 — sukalnica, 1. izmena
7. 11. 1977 Smajlovid Paša, Zagorje, Podvine 30 — sukalnica, 3. izmena
7. 11. Lebeničnik Renata,
Zagorje, Kisovec 72 — predilnica bombaža, 2. izmena
10. 11. 1977 Bilbija Drena, Litija, Vrvarska 4 —- predilnica, 3. izmena
14. 11. 1977 Poglajen Anton, Preska nad Kostrevnico, Šmartno — predpredilnica, 4. izmena
14. 11. 1977 Grgič Analina, Zagorje, Prešernova 8 — predilnica sintetike, 2. izmena
14.	11. 1977 Kršič Lazo, Litija, Parmova 11 — predilnica bombaža, 2. izmena
Odšli v mesecu
novembru 1977
16. 11. 1977 Drnovšek Martin, Breg 17, Litija, rezerva predpredilnice — invalidska upokojitev
12.	11. 1977 Vavtar Antonija, Stara gora 11, čistilna kolona predilnice bombaža — pismeni sporazum (odpoved delavke)
10. 11. 1977 Lebeničnik Renata, Kisovec 72, Zagorje, predilnica bombaža, 2. izmena — v poskusnem roku
19. 11. 1977 Borlšek Magda, Kisovec 13, Zagorje, predilnica bombaža, 2. izmena — pismeni sporazum
30. 11. 1977 Knez Terezija, Zagorje, C. 20. julija 29, predilnica bombaža, 3. izmena — upokojitev
15.	11. 1977 Suljič Fatima, Trbovlje, Kolodvorska 14, predilnica bombaža, 2. izmena —• pismeni sporazum.
Umrla je naša upokojenka:
Berlot Marija, roj. 26. septembra 1900, upokojena 15. marca 1954, stan. Dom počitka, Črni potok 13 — umrla
3.	11. 1977.
J. Tomc
Prometna varnost v letu 1977 na področju litija
Ko ocenjuemo prometno varonst v devetih mesecih 1977, (pri tem imamo v glavnem v mislih prometne nezgode), lahko trdimo, da se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1976, močno poslabšala.
145. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki jasno govori, da voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola.
Kdo je pod vplivom alkohola, se ugotovi z analizo krvi
alkohola ali, pri komur se ne glede na količino alkohola v krvi, s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake alkoholnih motenj).
Voznik motornega vozila kategorij C in D, ali motornega vozila, s katerim se opravlja javni prevoz, kakor tudi voznik, ki mu je vožnja motornega vozila glavni poklic, ne sme uživati alkoholnih pijač, dokler vozi motorno vozilo, niti nastopiti dela, če ima v organizmu količkaj alkohola, ali če kaže znake alkoholnih motenj.
Kljub temu, da je za ta prekršek določena kazen od 200 do 1.000 din. ali z zaporom 2 mesecev, ter varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od treh mesecev do enega leta, se število kršiteljev iz leta v leto veča.
Oddelek za notranje zadeve pri SO Litija je v letu 1977 izdal 92 odločb o izvršitvi varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.
Iz navedenega je razvidno, da je še vedno precej voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola; zato priporočamo vsem voznikom, naj se tega izogibajo in naj tudi ne tvegajo z neprimerno hitrostjo;
V devetih mesecih 1977 je občine Litija 108 prometnih bilo na območju Skupščine nesreč, v katerih je bilo udeleženo 110 osebnih avtomobilov, 22 tovornih avtomobilov, 3 avtobusi, 16 koles s pomožnim motorjem, 6 motornih koles, 12 pešcev, 3 kolesarji, 2 otroka ter 23 sopotnikov lažje ali težje poškodovanih.
Če pogledamo vzroke prometnih nesreč, so ti:
—■ vinjenost 19-krat — neprimerna hitrost 10-krat
—• nepravilno prehitevanje 10-krat
—	izsiljevanje prednosti 6-krat
—	iznenaden prihod na cesto 2-krat
—	razni drugi vzroki 39-krat
Iz navedenega je razvidno,
da jo glavni povzročitelji prometnih nesreč še vedno alkohol. Mnogi vozniki ne poznajo ali nočejo poznati določil
in urina, ali pa s kakšno drugo zdravstveno metodo, s katero se meri količina alkohola v organizmu več (kot 0,5 %0
le tako bodo doprinesli svoj delež k večji varnosti prometa.
Srečno v leto 1978! C. G.
■
Parkirni prostor za osebne avtomobile, s katerimi se vozijo naši delavci v službo, je že premajhen. V bližnji prihodnosti bo urejeno novo parkirišče, ker predvidevamo, da se bo število osebnih avtomobilov še povečalo.
Motorna kolesa in kolesa so med delom varno shranjena v kolesarnici. Čuva jih vratar.
Ali poznate telefonsko številko 987?
To je telefonska številka službe Pomoč — informacije (SPI), ki je dosegljiva iz katerega koli kraja v Sloveniji, razen omrežne skupine Murske Sobote, vsak dan med 8. in 20. uro.
Na avtomobilski cesti Vrhnika —■ Razdrto in Hoče — Celje obratuje služba SPI neprekinjeno 24 ur, in jo je mogoče poklicati s pritiskom na gumb od enega izmed pozivnih stebričkov, ki so postavljeni na vsaka dva kilometra.
Če se včlanite v Avto-moto društvo Litija, boste:
—	na poti doma in tujini varnejši,
—	uživali boste posebne ugodnosti, ki jih nudi članom Avto moto zveza Slovenije.
Včlanite se lahko kot avtomobilisti, motoristi in člani brez vozil. Popuste in usluge, ki jih nudi AMZS, uveljavljate kot člani s kuponi, ki jih imate v ATP (Avto turing pomoč) knjižici, oziroma s predložitvijo članske izkaznice za popuste, za katere v ATP ni ustreznih kuponov.
Kot avtomobilist lahko izkoristite:
—	4 brezplačne usluge službe Pomoč — informacije,
—	2 vleki pokvarjenega avtomobila po nižji članski ceni,
—	4 usluge različnega testiranja avtomobila,
—	2 brezplačna pravna nasveta,
—	Nakup garancijskega pisma za tujino s kuponi v vrednosti do 1000 švicarskih frankov (za primer popravila v tujini ali vrnitev potnikov v domovino),
2	kupona za nastavitev žarometov ali kontrolo zavor,
—	4 kupone za turistične storitve,
— Prejemali boste mesečnik MOTOREVIJO.
Kot motorist pa:
—	Brezplačno uslugo službe Pomoč — informacije,
— Članski popust pri prevozu motornega kolesa,
— Članski popust pri tehničnem pregledu,
— Kupon za brezplačen pravni nasvet,
— Kupon za turistično storitev,
— Prejemali boste mesečnik MOTOREVIJO.
In člani brez vozil:
— Kupon za turistično storitev
— Prejemali boste mesečnik MOTOREVIJO.
Občan, vključen v Avto-moto organizacijo, je član Avto moto zveze Jugoslavije, in skozi njo povezan z mednarodnimi avto moto in turističnimi organizacijami. V tej medsebonji povezanosti je pomembno dejstvo, da član občuti, da v nesreči ni sam.
I. S.
Je štipendiranje del kadrovske politike
Že dejstvo, da je vpis na tekstilne šole vseh stopenj v neskladju z dejanskimi potrebami sodobne tekstilne industrije, je dovolj, da kritično spregovorimo o kadrovanju v delovnih organizacijah, katerega sestavni del je tudi štipendijska politika. Poleg faktorjev, ki splošno vplivajo na kategorizacijo tekstilne industrije med »nekapitalne« oblike proizvodnje, ter s tem povezano mentaliteto v širši družbenopolitični skupnosti vplivajo na reden dotok kadrov tudi individualni kadrovski aspekti, ki so marsikje kljub »idealnosti« stanja, še vedno škodljivo prisotni.
V Sloveniji imamo več srednješolskih centrov za poklicno izobraževanje (Murska Sobota, Maribor, Celje, Sev-
niča, Kranj, Metlika, Ljubljana), in dva srednješolska centra (Kranj, Maribor). Vse omenjene šole omogočajo bivanje svojim učencem v dijaških domovih. Možnost absolventov srednjih tehniških in celo poklicnih šol je tudi v nadaljnjem izobraževanju na Visoki tehniški šoli v Mariboru ter na VTO tekstilna tehnologija FNT Ljubljana, kjer je možen prvo in drugo stopenjski študij. V
vseh naštetih šolskih centrih za tekstilno izobraževanje obstajajo pogoji za celovit in uspešen vsestranski razvoj mladega človeka. Tukaj lahko mladi temeljiteje spoznajo cilje naše samoupravne socialistične družbe (se vključujejo in aktivno delujejo v OO ZK, 00 ZSMS, v številnih amaterskih krožkih in klubih npr: športnih, kulturnih, zabavnih ...), ter s tem razvijajo poleg lastnih osebnih
Dedek Mraz
Kot vsako leto bo tudi letos obiskal in obdaril naše najmlaj še občane dedek Mraz. Ne bo delal razlik — vsi bodo dobili enaka, starosti in spolu primerna darila. Pri tem mu bo pomagal občinski komite ZSMS Litija, ki je prevzel organizacijo teh prireditev. Tu deluje odbor za organizacijo novoeltnih praznovanj. Delovnim organizacijam so poslali samoupravni sporazum o novoeltnih praznovanjih in praznovanju dedka Mraza, z geslom »VSEM ENAKO«. S tem se bodo gotovo vsi strinjali in prispevali po 100 din na zaposlenega. Tako bi omogočil, da bi dobili vsi otroci darila v vrednosti 80 din.
Darila bodo razdeljena za dečke in deklice posebej. — od 1.—2. leta, 3.—4. leta, 5.—6. leta, šolski otroci pa za vsak razred posebej.
Darila so izbrale tovarišice iz VVZ in člani odbora, kjer so tudi predstavniki delovnih organizacij (iz predilnice je tov. Metka Krnc).
Dedek Mraz bo otroke povabil na prireditve z (rdečimi, zelenimi in belimi) vabili. Razpored proslav je bil objavljen v Glasilu občanov.
Vabila bodo dobili vsi otroci. Ker se je pa že zgodilo, da se je kakšno vabilo izgubilo, in ni prišlo do naslovnika, opozarjajo take, naj vseeno pridejo na eno izmed prireditev, kjer bodo obdarjeni tudi brez vabila. Povedali bodo le svoje ime.
Dedek Mraz ima darila za vse!
kvalitet, tudi homogeno povezavo z družbo, z njenimi interesi in cilji. V Ljubljani, oziroma Mariboru, kjer je omogočen visokošolski študij tekstilne tehnologije, praviloma lahko dobi vsak študent stanovanje v študentskem naselju. Življenje v naselju je urejeno tako, da lahko študentje v sklopu rednega vzgojnoizobraževalnega procesa aktivno spremljajo vse obštudijske dejavnosti na Univerzi (redno družbenopolitično delovanje, vključevanje v kulturno umetniška društva, interesne sekcije, kreiranje univerzitetnega in internih šolskih glasil, vključevanje v mednarodni klub prijateljstva in mednarodni študentski servis ...) ter si poiščejo dodatni dinar z delom preko študentskega servisa).
Po podpisu družbenega dogovora o štipendiranju, ki je v SR Sloveniji razdelil tradicionalno obliko štipendij v dve komponenti: kadrovsko štipendijo in socialno štipendijo, je tudi naša tekstilna industrija bolj optimistično zakorakala v pridobivanje lastnih kadrov, s sistemom vertikalnega in horizontalnega načina štipendiranja. Toda dejstvo, da je skoraj 50 procentov razpisanih kadrovskih štipendij ostalo nerazporejenih (zajete vse oblike tekstilnega šolstva), nam potrjuje, da dotok novih kadrov v tekstilno industrijo zaostaja za njenim tehničnim in tehnološkim razvojem. Kot ostale industrije, tudi tekstilna industrija potrebuje strokovnjake, ki bodo uresničevali njene smernice razvoja. Prav zaradi tega pomeni odliv dobrih učencev in dijakov v industrijske panoge (elektrotehnika, strojništvo, kemija, ...), ali njihova usmeritev v družboslovne vede (politologija, sociologija, psihologija, ...), za tekstilno industrijo samo dodatno obremenitev, kajti njej ostanejo za izobraževanje pravilo učenci, ki niso bili sprejeti v druge šole (gimnazije, ekonomske srednje šole,. . .), ter le malo takih, katerih primarna usmeritev je bila v izobraževanju na tekstilnih strokovnih šolah. Toda koncept razvoja
MM«-
tekstilne industrije in njena modernizacija, torej avtomatizacija, takšne diferenciacije pri usmerjanju v tekstilne poklice nikakor ne more in ne sme nekritično obravnavati, kajti obstaja edini pogoj v izobraževanju in s tem pridobivanju kvalitetnih kadrov. Zato je osnovna naloga kadrovskih služb v OZD, da k nastali problematiki izobraževanja, v in za tekstilno industrijo, pristopijo kategorično, če pa je potrebno, pa tudi samokritično. Zavedati se namreč moramo, da oblika golo razpisanih kadrovskih štipendij še zdaleč ne rešuje nastale situacije, temveč je potrebno nadebudnemu osmošolčku temeljito prikazati zahteve in potrebe tekstilnega dela gospodarstva. Poleg nestimulativnega nagrajevanja po delu je eden osnovnih vzrokov v zaostajanju kadrovskih potreb tudi v tem, da je angažiranje marsikaterega tekstilnega strokovnjaka povsem enosmerno. Zato je potrebno pristopiti načrtno in integralno k šti-
pendijski politiki v tekstilni industriji, kar z drugimi besedami pomeni navezati temeljite stike celotne industrije s skupnostmi za zaposlovanje, s šolstvom in s povratno povezavo oskrbeti pravilen in kakovosten dotok kadrov v vse smeri tekstilne industrije.
Poleg omenjenega načina štipendiranja obstaja še štipendiranje iz Titovega sklada, iz katerega prejemajo štipendije mladi delavci in najboljši dijaki in študentje. Pogoji za pridobitev navedene štipendije so strožji, ker so zlasti upoštevani naslednji faktorji:	nadpoprečen
učni uspeh, družbenopolitična angažiranost, odgovarjajoči socialni položaj ... Žal pa ugotavljamo, da teh štipendistov tekstilno šolstvo skoraj ne pozna, kar je ponoven dokaz, da celovitosti na področju štipendiranja ne uresničujemo po sprejetih sklepih.
Janko Rešeta
Brane Srčnik
študenta VTŠ Maribor
STRAN 16	LITIJSKI PREDILEC	NOVEMBER 1977 — ST. II
Tv	sž?	F	BF	%Z			ea*		Pl				S,		Sr	TVOV	S“	sr	Pl
	5	T	A	R	A	L	J	u	B	£	Z	£	AJ	Al	£	Z	A		J
	0	A	Z	A	fes	£	e	SL	FLO«t	T	KOTO*	L	A	E		'til'- S3S51	M	l	A
V~T	v	&	/	D	č	Al	7	/	r	/	k	A	c	/	J	A	E	A	V
S	A	D	J	č	k.	T	1	V	ŠK?	k.	0	Al	£	c		£	A	N	1
Pl	M	1	A	yu	S	0	S'	526	?L			zArtč.	zt	11			JSL	v*™	v ».h
SL	i	T		L	0	s*'	A	L	-•A	£	L	0	v	č	£	M	0	š	T
E	A	k	T	1	11		L	A	ET	T	1	Al	A	7	U	K	M	£	K
S	T	A	H	m	č	S	T			0	V	/	T	£	K.	E	A	£	A
Pl	K	rmr	m	<=>	R	B	A	C		T	A	B	A	R	hJ	0	šf	T	V
N		ac		9T£		«	lil		m	l/v1	k	rla		Bank				a	ID
S	T4	£	r	L	e	R		A		T	w	A	K	1 isF		K	1	v	1
»;■	A		n	0	c	£	A	D p		K	A	R.	A	T		A	R	A	k.
Pl		r	A		It	T	E	b	t--!			g"		us-		“g?	E	Er	Itir-
E-	L	A	V	p		A	T	1		0	s	v	e	T	L	I	T	č	V
S-	1	s	T	R	A		0	7'L		£	T	A	R	1	D	A	R	D	A
	h	i	0	D	R.	A	6		H'	r	R	T	A	"R.	r	5	&	K	£
S““l	0	č			r	R	0	P		R	A	L	?L	m	L	1	H	A	h«A
Ovi.V	N	ičr	K		w		sr'	1		1	T	A	iS?	p	l	iSž	0	L	e
	A	D	v	-S	U	M	TŽ1’*	V	E?	6	e	R	H	A	AJ		Z	0	T
Pl	K"	1	B	A	R	*OtA.	c;	O		A	5		U	L	J		o	AJ	A
REŠITEV IN IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE
Pri zadnji križanki se je odzvalo veliko več reševalcev. Tudi rešitve so bile pravilne, tako da je dobilo nagrado prvih pet izžrebancev. Nobenega ni bilo potrebno izločiti zaradi napak, kot se je to do sedaj dogajalo.
NAGRADE SO DOBILI:
Jelka Meserko, laboratorij Ivan Berčon, kotlarna Marija Rudolf, finančni sektor Lea Rappl, splošni sektor ing. Koprivnikar Pavel, laboratorij
DANAŠNJO KRIŽANKO ODDAJTE DO PONEDELJKA, 9. 1. 1978, DO 12. URE.
Križanko rešil: Ime in priimek: Oddelek — naslov:
Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski, Alojzija Vehovec, Marija Zore, Rafaela Mele in Matic Malenšek. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj. Naklada — 1700 izvodov.
Mi smo slovenski pionirji

Bodoči pionirji na svoji svečanosti
Rojstni dan naše domovine, 29. november, bo tudi letos ostal v spominih naših prvošolčkov zapisan s svetlimi črkami. Postali so pionirji, člani velike organizacije. Že tri mesece so hodili v šolo. Pridobili so veliko znanja in razširili svoja spoznanja. Začeli so izpolnjevati velike naloge, ki jih tudi najmlajšim postavlja naša socialistična skupnost.
Starejši pionirji so pripravili za sprejem prisrčen kulturni program, ki ga je popestril otroški pevski zbor. Najmlajši pa so nestrpno pričakovali svečani trenutek. Pred pionirsko zastavo so obljubili, da se bodo pridno učili in delali, pomagali odraslim in jih spoštovali, da bodo ljubili domovino, in si prizadevali za mir in bratstvo med narodi. Potem so dobili pionirske simbole, kapice, rutke in značke. Posebnost letošnje prireditve so bile drobne knjižice, ki z otroško resnim besedilom in prisrčnimi sličicami prikazuje življenje in delo pionirjev. Pripravljalni odbor je poskrbel tudi za to, da ta dogodek ne bo samo svečan, ampak tudi sladek, saj so novosprejeti pionirji dobili tudi vrečko sladkarij.
Pionirjem so ob sprejemu čestitali njihovi starejši tovariši in mladinci. V imenu vseh učiteljev jih je pozdravil namestnik ravnatelja tov. Jože Hostnik. Po himni in pozdravu so se tudi slikali.
V valovanje modrih krilc, belih srajčk, rdečih rut, v odmev smeha in srečnega brbljanja, je odmevala pesem: LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD.	S. M.
... in za novo leto vam poklanjam ključ od stanovanja, in želim, da se vselite do leta 1987!
— Vse kar vam lahko dam je Ženi sem obljubil, da bom —. gripa!	danes popil samo kozarček
— Vaša življenjska črta je kratka
&£ I
Dtčf/viAArš :
V Kresnicah nova sola
Kakor se po zakonu narave vse staro mora umakniti novemu, tako se je tudi stara kresniška šola morala umakniti novi.
Nova šola, ki jo vidite na sliki, ima tri prostorne učilnice, opremljene za sodobni pouk, pisarno, večnamenski prostor, šolsko kuhinjo, kurilnico, stranišča. Telovadnice nima. Ce pa
Stara šola se je umaknila novi
sc bo število otrok tekom let povečalo, bodo kasneje zgradili še telovadnico.
Podjetje Slovenija ceste je prevzelo patronat nad podružnično osnovno šolo v Kresnicah.	Učenka 8. razreda:
Danica Pepelnak

— Posadil bom jelko! Kje?!
ČE BI VERJELA!
Če bi verjela, da si, bi vsak dan hodila v cerkev.
A tako sedim doma, berem in poslušam dež.
ŽELJA
Pozabi, kaj je bilo včeraj in vse prejšnje dni... Odpri svoje dlani, da ti nalijem sreče
dagašnjega dne. Srečo zlij po sebi in brez besed dovoli, da tudi po meni se njene kaplje
razprše...
MARJETA RAKAR