9) 
S 
ZGODOVINO šl.2 

ZGODOVINA ZA VSE 
VSE ZA ZGODOVINO 

VSEBINA 
Zgodbe, ki jih piše življenje 
Aleksander Lavrenčič 
LJUDJE Z ŽELEZNIMI ROKAMI IN NOGAMI 5 
Nekaj utrinkov iz preteklosti vasi ob zgornjem toku Nadiže 
Menschen mit eisernen Armen und Beinen 
Einige Sternschnuppen aus der Vergangenheit eines Dorfes am 
Oberlauf der Nadiža 
Jože Možina 
"ODPAD K PRAVOSIAVJU, TO JE K RAZKOLNIŠTVU" 22 
"Abfall zur Orthodoxie, das heißt, zum Schisma!" 
Jelka Pirkovič 
MESTNO DVORANO PRENAVLJAJO, MAR NE? 40 
Leopold Theyer in ljubljanski magistrat 
Man renoviert die Stadthalle, nicht wahr? 
Leopold Theyer und der Laibacher Magistrat 
Teorija 
Igor Grdina 
KARANTANSKI MIT V SLOVENSKI KULTURI 51 
Der karantanische Mythos in der slovenischen Kultur 
Peter Štih 
EJ KO GOLTNEŠ DO Tü-LE, UDARI PO KONJIH 66 
O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem 
Über autochthonistische und ähnliche Theorien bei den Slovenen 
und in Slovenien 
S knjižne police 81 
Aleksander Lavrenčič 
LJUDJE Z ŽELEZNIMI 
ROKAMI IN NOGAMI 
Nekaj utrinkov iz preteklosti vasi ob zgornjem toku Nadiže 
::||•••<?•«•••<•••<••<••>•••«•••••••••••<^ 
V razpravi poskušam prikazati utrinke iz zgo- 
dovine območja, ki leži ob zgornjem toku reke 
Nadiže, predvsem vasi Kred. Oprl sem se na 
zgodovinske vire, kot so urbarji, kronike ali listi- 
ne, poleg tega pa predvsem na ljudsko izročilo. 
Iz urbarja lahko izvemo, kakšne so bile dajatve, 
iz njih pa lahko sklepamo, kakšno je bilo gospo- 
darstvo; arheologi na podlagi ostankov lončene 
posode ugotovijo starost nekega naselja; sred- 
njeveške listine nam lahko povedo, kdo je bil 
lastnik zemlje, kdo je povzročil vojno, kje in 
kdaj je treslo ali gorelo itn. Iz zgodbic, ki so osta- 
le "zapisane brez pisave" in se ohranjale iz roda 
v rod prek ljudskega izročila, pa lahko izvemo, 
kaj je bilo zapisano v dušah in srcih ljudi. Vsaka 
nova generacija poslušalcev je, ko je dozorela v 
pripovedovalce, zgodbe mogoče nekoliko pri- 
krojila sebi, jih za odtenek spremenila, toda nji- 
hovo bistvo je ostalo. 
Ljudje so se v glavnem preživljali s kmetij- 
stvom, poleg tega pa so se morali ukvarjati tudi z 
manj poštenimi opravili, da so lahko preživeli. 
Večkrat so jih prizadele tudi naravne nesreče, 
vojne, bolezni in požari. Teh so se branili pred- 
vsem z molitvijo in ponižnostjo ter upali na lep- 
šo prihodnost. 
Pravijo, da so včasih tod okoli živeli silno veli- 
ki ljudje Gejdi. Njihov spomin se je ohranil v 
ljudskih pripovedkah, o njihovi velikosti pa ne- 
mo pričata ogromni skali Miza in Stolica. Sedeli 
so za to mizo, na njej jedli, hkrati pa si umivali 
noge v Nadiži. Več bi nam lahko povedali le oni, 
a so odšli iz teh krajev za vedno. Baje jih je preg- 
nal sv. Hilarij. Ostale pa so drobtinice, ki so pad- 
le z njihove mize na tla. Sklonimo se in jih pobe- 
rimo. 
Razbiti malik 
Domača legenda iz Kreda govori o delovanju 
sv. Hilarija v teh krajih. Seveda je nastanek le- 
gende povezan z njegovo cerkvijo, ki stoji na 
griču Sv. Volarja1, kjer je stala že stara naselbina. 
Po legendi so tu nekoč živeli Gejdi (Ajdi), ki so 
bili po veri pogani. Prepričani so bili, da jih ne 
Renate Pillinger, Preganjanje kristjanov in uničevanje 
templjev na ozemlju Avstrije v rimski dobi, Zgodovinski 
časopis, (odslej ZČ) 1985, št. 3, str. 173- 183- Poročilo o 
smrti sv. Florijana, ki nam ga posreduje Hijeronimijan- 
ski martirologi/, koledar svetnikov, verjetno iz srede 5. 
st., nam pripoveduje o smrti tega mučenca v Lauriacu- 
mu (današnji Lordi ob Aniži) v Obrežnem Noriku. Na 
prezesov ukaz so ga s kamnom, privezanim okrog vra- 
tu, z mostu strmoglavili vAnižo. Možna je povezava teh 
dveh legend, kajti češčenje sv. Florijana je bilo že zelo 
zgodaj razširjeno. (Rajko Bratož, Vpliv oglejske cerkve 
na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. st., 
Ljubljana 1990, str. 19). Neznano kdaj, najkasneje v 
10. st., se pojavi češčenje sv. Florijana tudi v Čedadu. 
6 ZGODOVINA ZA VSE 
bo nihče pregnal iz teh krajev, razen tistega, ki bi 
jim razbil železno skledo, ki so jo častili kot mali- 
ka. Sv. Hilarij je z visokega skalnega čela vrgel v 
skledo konjsko podkev in jo razbil. Gejdi so ga 
za kazen vrgli v Nadižo. Gejdi, ki so bili izredno 
veliki, saj so lahko napravili korak s Stola na Mijo 
in z Mije na Matajur, sedeli na kamniti stolici za 
"Mizo" in si umivali noge v Nadiži, pa so se ven- 
darle za vselej odselili iz naših krajev.2 
Legendo o mučeništvu oglejskega škofa sv. 
Hilarija opisuje Martin Baucer v knjigi Zgodovi- 
na Norika in Furlanije. Hilarij se je rodil v Ogleju 
in bil od malega vzgojen v krščanstvu.5 Za škofa 
je bil imenovan še kot diakon, ko je z diakonom 
Tacijanom oznanjal sveto vero po Noriku. Og- 
lejski prefekt Beronij4 je na pobudo poganskega 
duhovnika Menofanta sv. Hilarija zaprl. Prignal 
ga je v tempelj in mu ukazal darovati bogovom. 
Svetnik je bogoskrunsko dejanje odklonil, zato 
ga je Beronij dal sleči in pretepati. Nato so ga da- 
li na podstavke in ga bili, vse dokler mu niso iz- 
stopila čreva. Tedaj so ga vzeli s podstavk, pole- 
gli na tla in mu ožgali hrbet z žarečim ogljem. 
Med mučenjem pa je svetnik neprestano molil 
in z dihom je spremenil v prah kipe bogov zra- 
ven njega. Odnesli so ga v ječo, kjer je našel sv. 
Tacijana, ki so ga tudi pretepli. Ko sta ponoči 
skupaj molila, se je mesto z velikim grmenjem 
treslo kot ob potresu. Kmalu zatem je dal Bero- 
nij oba svetnika usmrtiti in tako sta 16. marca le- 
ta 90 odšla v nebesa.5 
Baucer ima za napačno trditev, da je sv. Hilarij 
umrl kot oglejski škof pod cesarjem Numerija- 
2 Župnijski arhiv (ŽA) Kred, Izpisek iz "Urbarium S. Ni- 
colai Credao". Podnaslov: Libar memorabilium in vic. 
Kredae, (odslej LMC), str. 3- 
3 Baucer tu močno pretirava, saj se krščanstvo v Akvileji 
ni moglo pojaviti kmalu po Kristusovem križanju (ok. 1. 
30), ali pa celo še prej. Mohorja je Hilarij po Baucerjevo 
nasledil leta 70, torej bi se moral roditi ok. 1.30. 
4 Navzočnost grških imen preganjalcev kristjanov v mu- 
čeniških spisili s severnojadranskegapodročja bi mogla 
biti izraz antipatij do Bizanca v dobi monoteletskega 
spora, vendar je bilo nasprotovanje bizantinski politiki 
v cerkvenih krogih verjetno še bolj izrazito v dobi iko- 
noklazma in v desetletju pred frankovsko zasedbo Istre 
l. 788. Na grška imena lokalnih preganjalcev kristja- 
nov naletimo v legendah, za katere se upravičeno dom- 
neva, da so starejšega nastanka (v legendi o sv. Hilariju 
in Tacijanu sta lokalna preganjalca Beronij in Mono- 
fant). Vprašanje je zaradi nezanesljive kronologije na- 
stanka legend zelo zapleteno. (K. Bratož, Vpliv..., str. 
39, 43.) 
5 Martin Baucer, Zgodovina Norika in Furlanije, Ljub- 
ljana 1991 (odslej MB), str. 58-59. 
nom,6 ki je vladal 1. 283. Ker bi po Baucerjevem 
mnenju Hilarij kot drugi oglejski škof moral leta 
70 naslediti sv. Mohorja, to seveda ne more biti 
res, ker nikjer ne piše, da bi sv. Hilarij ostal škof 
213 let, če bi ga usmrtili v času Numerijana.7 Bau- 
cer je razmišljal čisto logično, zmotil se je le, ker 
je Hilarij v resnici nasledil Mohorja šele v 3. sto- 
letju in ne v prvem. 
Prihod Slovanov in divje babe 
Zanimiv spomin na čas naseljevanja naših 
prednikov v te kraje se je ohranil v pripovedkah 
o "divjih babah".8 V njih izstopa izjemen položaj 
ženske kot nosilke znanja, vedenja, prerokoval- 
skih sposobnosti in neke notranje, nefizične 
moči.9 Ta vloga nas še bolj preseneča, ker je ži- 
vela ženska v stari slovanski družbi v popolno- 
ma podrejenem položaju. Ob moževi smrti je 
šla žena neredko z njim prostovoljno v smrt.10 
Pomen ženske v družbi je lahko porasel v spre- 
menjenih gospodarskih razmerah, zaradi priko- 
vanosti na zemljo, dvigal pa se je vzporedno z 
manjšanjem pomena meča. 
Vojne vihre zaradi preseljevanj ljudstev in ro- 
panj so preživele v glavnem ženske, medtem ko 
je bil moški del populacije zdesetkan v bojih za 
obrambo doma. Ženske so se umaknile stran od 
nekdanjih naselij in obdelanih polj, ki so jih po- 
sedli slovanski prišleki. V pripovedkah živijo da- 
leč stran od naselja, v jamah, nad prepadi... Ni 
bilo potrebno dosti domišljije, da so te čudne, 
odmaknjene ženske, polne skrivnostnega zna- 
nja proglasili za čarovnice. V spominu so ostale 
kot velikanke, z dolgimi razmrščenimi lasmi, pe- 
tami obrnjenimi naprej (krivopete), čudno oble- 
čene... 
Vseeno so z njimi imeli vsaj toliko stikov, da so 
se počasi naučili nove tehnike poljedelstva. 
Naučile so jih orati z živino, pokazale, kako se 
zvežejo drva, naučile so jih siriti, nabirale so ze- 
lišča in zdravile ljudi... Njihove izkušnje v polje- 
delstvu so se pokazale koristne tudi pri izbiri 
pravega časa za posamezna poljska opravila (se- 
janje in pobiranje pridelkov). Poleg tega so bile 
6 LMC, str. 4. 
7 Pio Paschini, Storia del Friuli, Volume I, Udine 1934, 
str. 24. 
8 Janez Dolenc, Zlati Bogatin, Ljubljana 1992 (odslej 
ZB), str. 9. Janez Dolenc uvršča nastanek teh povedk v 
čas pred pokristjanjevanjem Slovanov. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 
že navajene na muhasto vreme teh krajev, zato 
so lahko napovedovale nevihto ali točo. 
Čas je opravil svoje in dva različna svetova sta 
se počasi združila. In kako to združitev opisuje- 
jo povedke? Obstajala sta dva načina. Prvi je bila 
poroka, drugi pa prihod krščanstva. 
Neomoženi stric in kapelica 
Po ljudskem izročilu, ki ga je Jakob Fon zapisal 
v Zgodovinskih znamenitostih Krejskega vikari- 
jata, je bila sedanja cerkev prvotno le revna ka- 
pelica, ki jo je sezidal neki neomoženi stric iz 
Kreda št. 35. Sedanjo podobo in velikost pa je 
cerkev dobila po večkratnih popravljanjih.11 
Vsekakor je vprašljivo, koliko je bil donator pre- 
možen. Od tega je odvisna tudi prvotna velikost, 
možno pa je, da je vsakdanji kruh služil kot ribič 
ali drvar. Lahko da se je v hudi stiski ali nesreči 
zaobljubil in zgradil skromno kapelico, iz katere 
je zrasla majhna cerkvica, ki pa je gotovo stala že 
v 15. stoletju, takrat je bila namreč posvečena že 
tudi cerkev sv. Hilarija v bližini (i486). 
Cerkev je bila zgolj podružna, oskrboval jo je, 
kot tudi druge podružne cerkve, župnik iz Ko- 
barida. Oddaljenost je zato povzročala proble- 
me, zaradi katerih so se verniki pritoževali ob vi- 
zitacijah. Trdili so, da župnik redkokdaj prihaja 
k njim, skoraj nikdar drugače, kot samo na pobi- 
ranje bere in računov. Podobne pritožbe so ime- 
li tudi verniki v Sedlu, kjer je sicer bil nastanjen 
kaplan, zelo pa so pogrešali (Borjana) tudi sveto 
olje za bolnike.12 
Verniki so probleme z oskrbo poskušali reše- 
vati tudi na lastno pest. Poleg rednih duhovni- 
kov je še v 18. st. obstajalo polno takšnih, ki so 
smeli le mašo brati, niso pa smeli deliti zakra- 
mentov, razen v sili. Taki mašniki so hodili okoli 
po vaseh, kjer so stale cerkvice, in nagovarjali 
ljudi, naj jim dajo za maše, ker da oni ne zahteva- 
jo toliko kot redni duhovniki. Ti potujoči mašni- 
ki naj bi bili zelo neomikani (niso znali drugega 
9 Darja Skrt, Tolminske povedke ali slike nekega časa, Et- 
nološki glasnik 1994, 1-2, str. 37. 
10 Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, str. 116; Dami- 
jan Ovsec, Slovanska mitologija in verovanje, Ljublja- 
na 1991, str. 219-221; A. T. Linhart, Poskus zgodovine 
Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, 
Ljubljana 1981, str. 249. 
11 LMC,str.2. 
12 Isto. 
kot samo mašo brati) in naj bi s svojim nespo- 
dobnim obnašanjem pohujševali ljudi, poleg te- 
ga pa so jih včasih slepili tudi z blagoslovljenimi 
podobami, čudodelnimi molitvami, zagovarja- 
nji ipd. Tolminski dekan Bonež je te mašnike 
opisal 2. septembra 1786. Imenoval jih je 
"schwaermende Priester" (klateče se mašnike), 
ki da ne delajo drugega, kot da se po vaseh poti- 
kajo in ljudi za prošnje in maše nadlegujejo, z 
mašami kupčujejo in včasih celo za 20 soldov 
maše berejo. Kljub vsem prizadevanjem dekana 
Boneža so kmetje iz Starega sela, Kreda in Poto- 
kov vabili beneške mašnike, da so jim opravljali 
božjo službo. Zato je 1. 1786 goriški škof ukazal 
Bonežu, naj za vedno odpravi to razvado in naj 
skrbi, da bodo ti kraji dobivali verski poduk od 
rednih duhovnikov.13 
Roparji 
Že v 10. stoletju je prek Čedada potekala živah- 
na trgovina med srednjo Evropo in severnoitali- 
jansko nižino. Kronikalni vir iz tistega časa, "Ho- 
noranciae civitatis Papae", je mesto omenjal 
med desetimi vstopi v Italijo.14 Izhodišče obeh 
cest, ki sta povezovali južnonemške dežele z Ita- 
lijo, je bilo v Beljaku. V Trbižu se je cesta razcepi- 
la na tabeljsko smer (Tablja, Pontebba), ki je na- 
to sledila toku Bele in Tilmenta, ter na cesto, ki 
jo srednjeveški viri imenujejo bovško (strata 
Plecii, strata de Plez), zgodovinarji pa včasih 
predelsko ali tudi podboneško; krenila je iz Tr- 
biža na Rajbelj in prek prelaza Predel (1156 m) 
dosegla dolino Soče. Od Bovca se je nadaljevala 
do Kobarida, kjer se je obrnila na zahod, se pri 
Robiču pridružila Nadiži in tekla ob njej do Če- 
dada. 
Po dolini je potovalo veliko trgovcev in drugih 
ljudi, ki so s svojimi polnimi mošnjami priklicali 
v dolino tudi nepridiprave, ki so se ukvarjali z 
zelo starim poklicem. Soteska, obdana s strmimi 
bregovi, poraščenimi z gozdom, je bila kot na- 
lašč za skrivanje roparskih tolp, po njej pa so 
operirali tudi "roparski vitezi". Med roparji so se 
našli tudi takšni, ki jih je ljudstvo ohranilo v le- 
pem spominu. To pa zato, ker so bili kot nekak- 
šni polovični Robini Hoodi; ropali so bogate, ni- 
so pa dajali revnim. 
13 Simon Rutar, Zgodovina Tolminskega, Gorica 1892 
(odslej ZT), str. 167. 
14 J. Šumrada, O popravilu bovške ceste na prelomu iz 14. 
v 15. st., ZČ41, 1987, str. 313. 
VSE ZA ZGODOVINO 
8 ZGODOVINA ZA VSE 
V Breginju se je ohranila povedka o roparjih 
Panjutih.15 Domačinom niso storili nič hudega, 
saj niso ropali ubogih kmetov, ampak so hodili 
na Laško ropat bogate grofe in drugo gospodo. 
Nekoč so jih na nekem mostu (na Teru ali Padu) 
zajeli grofovi hlapci in jih vrgli v ječo. 
Povedka nam lepo prikaže dve stvari. Prva je 
širok delokrog te roparske skupine (vsaj do Te- 
ra, če ne že do Pada). Druga stvar pa je presenet- 
ljivo dobro poznavanje severne Italije, če ni bil 
Pad v povedko dodan v novejšem času. 
Roparji so strašili tudi ob Soči. Po njih ("ladri", 
it. tatovi) naj bi po ljudskem izročilu dobila ime 
vas Ladra. Ti razbojniki, ki naj bi živeli v velikih 
skalah (Laborji), so ropali trgovce, ki so na ko- 
njih prenašali svoje blago na poti od morja. Zato 
so jih ljudje zmerjali "ladri", ime se je oprijelo ce- 
le vasi in se ohranilo do dandanes.16 
Razbojniki naj bi imeli prste vmes tudi pri na- 
stanku cerkve sv. Antona nad Kobaridom.17 Če 
namreč oni ne bi napadli Kotlarja, temu ne bi 
prišel na pomoč menih, ki je bil sam sv. Anton, 
Kotlar se ne bi zaobljubil, da zgradi cerkev in 
cerkve ne bi bilo. 
Prav tako naj bi s pomočjo skritega naropane- 
ga denarja skesanca pod vislicami zgradili bovš- 
ko cerkev. Takšnih zgodb je ohranjenih veliko, 
kradli naj bi celo seno, in to s pomočjo coprnije. 
V gorah se je skrivalo veliko zločincev in begun- 
cev z vseh strani, ki so se preživljali s poslom, ki 
so ga obvladali že prej, ali pa so bili k njemu pri- 
siljeni. 
Še nevarnejši so bili "Erazmi Predjamski". Ti 
roparski vitezi so s svojih gradov prežali na po- 
potnike. Ironija je hotela, da so gradovi, ki so bili 
sezidani prav za varovanje ceste, v 14. st. postali 
najhujša roparska gnezda. Posebej so se pri tem 
"odlikovali" gospodje Villalta, ki so med leti 
1298-1305 tako strašno gospodarili po podbo- 
neški cesti, da si ni nihče več upal potovati po 
njej. Trgovci so rajši izbrali varnejšo pontabelj- 
sko cesto. Da bi zavaroval promet, je patriarh 
svojim podložnikom ukazal te gradove razdeja- 
Slednjič je moral patriarh Rajmund roparske vi- 
teze, posebno Villalte, kaznovati s smrtno kazni- 
jo. Znani roparji so bili tudi čedajski mesarji, na- 
vajeni na opravljanje posla z nožem. Posel je bil 
skoraj pol uraden, saj so nekateri pajdaši sklepali 
pogodbe o sodelovanju tudi pri javnem notarju v 
Čedadu, in to v frančiškanskem samostanu ter z 
"moralno pomočjo" visokovplivnih oseb.19 
V boj s temi razbojniki je bilo vključeno celotno 
prebivalstvo ob cesti. Beneški Slovenci so na 
podlagi zaslug za čuvanje ceste in kasneje tudi va- 
rovanja meje pridobili posebne pravice.20 Mogo- 
če so pred tem imeli podobne pravice tudi prebi- 
valci vzdolž celotne ceste do Predela, saj so po- 
dobne naloge opravljali že v prazgodovini.21 
Poleg roparjev so bili nevarni tudi tihotapci, ki 
včasih niso izbirali sredstev, še posebej ne, ko je 
bilo treba udariti po tistih, ki so jih preganjali. 
Običajnim zlikovcem so se v času vojne med ce- 
sarjem Maksimilijanom I. in Benečani pridružili 
še klateški brezposelni vojaki, ki so trgovcem in 
obrtnikom onemogočali varno potovanje in tr- 
govanje 22 
Ljudski lov, divji in dovoljeni 
Tlačan divjadi ni smel loviti. Svojo lovsko 
strast je lahko sprostil le kot divji lovec. Od nek- 
daj pa je bil na Slovenskem v veljavi lov, ki ga je 
gospoda prepuščala kmetom. Zgodovinski viri 
poročajo že od srede 13- st. o lovu na polhe. Se- 
veda je moral za ta lov gosposki, ki je bila lastni- 
ca gozda odrajtati določeno davščino. Med 
"izrazito polšja območja" sta spadali tudi tolmin- 
sko in kobariško območje.23 
Načini ljudskega lova so se razvijali v zvezi z 
divjim lovom in z lovom, ki je bil dovoljen pod- 
ložnikom. Najobičajnejša orodja ljudskega lova 
so bile pasti in zanke. Medvede so lovili v jam- 
ske pasti, ki so jih v Trenti imenovali skopce. V 
jame so lovili tudi volkove.24 
15
 ZB, str. 208-209 
16 ZB, str. 158. 
17 ZB, str. 155. - 
18 ZT, str. 69. 
19 ZT, str. 70. 
20 Jožko Ošnjak, Pod Matajurjem, Ljubljana 1970, str. 13- 
P. S. Leicht, Studi di storia Friulana, Udine 1955, str. 
308-309 
V. Simoniti, Sistem obveščanja pred turško nevarnostjo 
v 16. stoletju, Kronika, 1980, št. 2, str. 95. 
Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, II. del, LJubljana 
1989 (odslej PIS 2), str. 79 
Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgo- 
dovina agrarnih panog I, SAZU, Ljubljana 1970 (odslej 
GDZS I), str. 478. 
21 
22 
23 
24 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 9 
Največ oblik ljudskega lova se je razvilo pri lo- 
vu na polhe. Eden izmed načinov lova na polhe 
je bil, da so jih pregnali iz dupline s kadečo se 
gobo. Dim jih je omamil in tako so postali lahek 
plen polharja. Lovili so jih tudi v sodce. Pozimi 
so zakopali sodce, ki so imeli odprtino in vabo, v 
zemljo. Sodci so bili naznotraj obiti z žeblji, tako 
da polhi niso mogli več ven. Polhe so lovili tudi 
na preproste pasti, ki so jih postavljali na dreve- 
sa. Pasti so bile sestavljene iz loka in leske, tetive 
in lanene vrvice; nanje se je pritrdila vaba. Pol- 
harji so splezali na drevo in tolkli po njem, da so 
se polhi splašili in ujeli v past. Kasneje so pričeli 
izdelovati pasti, imenovane polšje skrinjice, sa- 
mojstre, polhovne ali polhovne škatle. V njih je 
bila vaba - lešnik ali suha hruška. Ko je polh za- 
grabil za vabo, se je sprožila vzmet, ki je past za- 
prla.25 
Lov na polhe so morali podložniki prijaviti 
zemljiškemu gospostvu, ki jim je dalo polšine. 
Za pravico polšjega lova so dajali gospostvu do- 
ločeno število polhov ali pa denarno odškodni- 
no 26 
Polhov oziroma njihovih jam ni zanemarjala 
niti velika gospoda. Celo pretendentov za habs- 
burško posest v svojih dokumentih o potrditvi 
posesti ni bilo sram omenjati teh majhnih živa- 
lic. Štirje sinovi Amalrika z Iga so ljubljanskemu 
meščanu Porgerju prodali svoj gozd (1. 1309) z 
vsem pripadajočim, med drugim s pašo, lovom s 
pticami, jamami za polhe in drugim. Grof Fride- 
rik Ortenburški je 20. maja 1406 v Kočevju izdal 
gozdni red za svoja gospostva glede gozdov, lo- 
va s pticami v njih, polšjimi jamami in drugimi 
gozdnimi pravicami. Grofa Friderik in Ulrik 
Celjska sta 8. septembra 1447 potrdila samosta- 
nu Pleterje posest, ki mu jo je ob ustanovitvi po- 
daril grof Herman... Tudi gozd z vsemi polšjimi 
jamami, ki leže okoli gozda in jih je bilo okoli 40. 
Grof Friderik Celjski je moral 1. 1450 razsoditi 
spor med Pleterjami in dvema plemičema zara- 
25 GDZS L, str. 479. 
26 GDZS I., str. 488. Urbarja za Senožeče 1460 in Vipavo 
1499 (župa Sanabor in Črni vrh nad Idrijo) navajata, 
da dajejo v letu, ko obrodi žir, tisti, ki imajo polšine, os- 
krbniku po 12 polhov ali 12 soldov. Po urbarju gospos- 
tva Kozje in Pllštanj 1588 so morali podložniki prijavi- 
ti polšine vsaki dve leti, sicer jim jih je gospostvo lahko 
odvzelo. V letu, koje obrodil žir, so dajali poleg tega še 
12 polhov ali 12 črnih denaričev. Za spore glede lova 
na polhe je za podložnike na območju kostanjeviškega 
in pleterskega gospostva od 16. - 18. st. delovalo celo 
posebno sodišče, polšja pravda. 
di posesti in meja, med drugim zaradi gozda. 
Vse pravice, med drugim tudi polšje jame, je 
presodil, naj ostanejo tistemu, ki jih je na tem 
območju imel doslej.27 
Polhi so kljub svojemu videzu, ki je spominjal 
na miši, teknili tudi visokim cerkvenim dosto- 
janstvenikom. Škof Pietro Carli je z užitkom in 
precej naglo použil pečenega polha, ki so ga na 
poti od Tolmina do Grahovega ulovili njegovi 
služabniki.28 
Sicer pa so imeli pravico do lova na lastni ra- 
čun kmetje le ponekod. Kmetje iz Studorja in 
Srednje vasi v Bohinju so lahko lovili gamse v 
gorovju, ko so strazili deželno mejo, vse do kon- 
ca 15. st., ko so bile te pravice odpravljene. Ne- 
kateri župani na Goriškem so imeli pravico do 
lova zajcev, s katerimi so postregli ob pojezdah. 
Lovsko pravico so imeli tudi nekateri kosezi. 
Zemljiška gospostva so v nekaterih primerih do- 
puščala podložnikom lov na malo divjad, zveri29 
in ptiče. Po tolminskem urbarju so podložniki v 
vaseh Idrsko, Voice in Čiginj o božiču dajali po 
14 denaričev za jerebice in kljunače.30 
Na koncu poglavja bi rad dodal še zanimiv na- 
čin lova z Ljubljanskega barja, namreč kako so 
vrli Barjani lovili cipe. Razpostavili so kole, jih 
opremili z režami in privezali 5-6 ptičev vabiv- 
cev. Ko so se cipe približale, so potegnili za vrvi- 
co, da so vabivci sfrfotali in privabili cipe na li- 
manice.31 
Lipan za gurmanskega tajnika 
Poleg lova je jedilnik dopolnjeval tudi ribolov. 
Kmetje so lovili divje živali v gozdu za svojega 
gospoda, z njegovim dovoljenjem ob določe- 
nem plačilu tudi zase, toda največ plena je kon- 
čalo v loncih ali nad ognjem skrivaj. Podobno je 
27 B. Otorepec, Izbrano gradivo za zgodovino gozdarstva 
na Slovenskem v srednjem veku, Ljubljana 1995, št. 30, 
52, 64, 65. 
28 A. Ličen, Santoninov potopis po Gorenjski in južni Ko- 
roški pred 500 leti, Mohorjev koledar, 1986, Celje 1985, 
str. 78. 
29 Urbar gospostva Prem 1574 navaja, da je smel vsak 
podložnik loviti volkove in lisice, a gosposki Je moral 
prinesti krzno aH kožo; za to je dobil odškodnino. 
1°  GDZS L, str. 487. 
31 GDZS L, str. 479. Cipe (Anthus), rod škrjancem podob- 
nih ptičev pevcev, večinoma selivke, gnezdijo na tleh. 
Poznamo drevesno cipo, malo ali travniško, rjavo idr. 
(Leksikon CZ, Ljubljana 1973) 
VSE ZA ZGODOVINO 
10 ZGODOVINA ZA VSE 
bilo z ribolovom. Ribiči v Kredu so omenjeni že 
v listini iz 1. 1323-32 
V Nadiži pa niso lovili samo rib, ampak tudi 
jegulje. Lovili so jih "na roke" ali pa so pri lovu 
uporabljali mrežo stožčaste oblike (v Beneški 
Sloveniji imenovana cogol ali cogoi). Te mreže 
so nastavili zvečer in jih zjutraj potegnili iz vode. 
Jegulje (ben. uguorji) so izginile iz Nadiže v zad- 
njih desetletjih zaradi onesnaževanja.51 
Paolo Santonino se je 1. i486 navduševal nad 
lipanom iz Nadiže, težkim približno dva funta.34 
Resnici na ljubo je treba priznati, da je bil ta gos- 
pod kar malo mahnjen na hrano, še posebej na 
ribe in je zato malo pretiraval. Če pa gledamo 
nanj kot na velikega gurmana in poznavalca ku- 
linarike, pa lahko rečemo, da je že znal pravilno 
oceniti težo ribe. Sklepamo torej lahko, da so 
včasih v Nadiži plavale izredno lepe ribe, lipani 
in soške postrvi, poleg njih pa še kleni in mrene. 
Veliko ribjega zaroda je bilo tudi v potokih, ki so 
se stekali v Nadižo. 
Ribe iz vode torej "na črno" ni bilo težko po- 
tegniti, žal pa ne vemo, kakšna je bila "članarina 
tapravih ribičev", ker o tem nimamo nobenih 
podatkov. Mogoče je bilo podobno kot na Ko- 
roškem, vendar tudi v tem primeru ni omenjena 
količina. Ribič, ki je lovil v Blaškem jezeru, je sre- 
di 13. st. moral štirikrat na leto pripeljati ribe v 
samostan Možac, od menihov pa je dobil sol.35 
Še večja škoda pa je, da tudi ni nobenih podat- 
kov o kaznih za divji ribolov. V uteho nekaterim 
sodobnim "vidram" lahko zapišem le, da v Vilfa- 
novi Pravni zgodovini krivolov ni bil uvrščen 
med kazni, ki bi stale glave. Storilca so le oglobi- 
li. 
Dežja ni 
Vsi ljudje, ne samo kmetje, so se bali suše, ki je 
lahko uničila pridelek in povzročila lakoto v de- 
želi. Še v današnjih časopisih lahko beremo o 
popolnoma uničenih letinah. 
Nekdaj so vse nerazumljive pojave povezali z 
nadnaravnimi bitji in se k njim zatekali v sili. S 
prihodom krščanstva jih je nadomestila sv. Tro- 
jica s svetniki. Ker naj bi ga Gejdi vrgli v Nadižo, 
je priprošnjik za dež postal tudi sv. Hilarij, med 
domačini bolj poznan kot sv. Volar oziroma sv. 
Jelar. Na slovensko ozemlje se je od zgodnjih 
oglejskih mučencev razširil le kult sv. Mohorja 
in Fortunata ter sv. Kancijana in tovarišev, sv. Hi- 
larij pa je malo znan, zunaj Furlanije obstajata le 
cerkvi v Gorici in pri Kredu.36 Zato so mu tudi v 
slovenski izdaji knjige Godovni svetniki in za- 
vetniki posvetili le košček prostora, čeprav bi ga 
lahko imeli za "skoraj svojega" (veliko prostora 
so zasedli nemški svetniki). V Ogleju je manjša 
cerkev sv. Hilarija stala že konec četrtega stoletja 
ali v začetku petega.37 
Po izročilu je denar za zidavo cerkvice na nek- 
daj utrjeni planoti nad Nadižo prispevala hiša št. 
41 iz Robiča, zidarji pa so prišli iz Brezij v Beneš- 
ki Sloveniji.38 Cerkvica je skozi čas spreminjala 
svojo podobo, možno pa je, da je bilo okrog 
cerkve tudi srednjeveško grobišče.39 
Ljudje v stiski so že zelo zgodaj zahajali k tej 
cerkvi in prosili svetnika za dež, čeprav se cer- 
kev prvič omenja šele v 15. stoletju. Leta 1486 je 
prečastiti gospod Pietro Carli, škof iz Caorle, 
opravljal vizitacijski pregled po Tolminski, 
Kranjski in Koroški. Škofje s spremstvom odpo- 
toval iz Čedada dopoldne 26. avgusta in še istega 
dne prispel v Kred, kjer je prenočil. Naslednji 
dan je posvetil cerkev sv. Hilarija, po končanem 
obredu pa je kosil kar pri cerkvi. Pri tem kosilu 
je prišlo na vrsto več obrokov, med njimi tudi 
svinjska pečenka.40 Po kosilu je mnoge birmal in 
se proti večeru vrnil v Kred, kjer so škofu in nje- 
govemu spremstvu pripravili skromno večerjo 
iz ostankov kosila. Škofa je spremljal kancler og- 
lejskega patriarha Paolo Santonino, ki je to poto- 
vanje opisal v popotnem dnevniku. Zanj se je 
potovanje začelo slabo. Celo noč je prebil brez 
spanja na slamnjači, skupaj z bolhami. Nasled- 
nje jutro je bilo mrzlo in megleno, padla je pred- 
časna slana...41 
32
 M. Kos,  Urbarji Slovenskega Primorja II, Ljubljana 
1954, str. 44-45. 
33 B. Zuannella, Slovenski priimki v občini sv. Lenart, 
Dom 1990, št. 18, str. 3- 
34 A. Ličen, Santoninovpotopis..., str. 78. 
3i  Gradivo V., št 704. (Dohodki samostana v Možacti po 
Koroškem.) 
36 J. Hoefler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Sloven- 
skem, LJubljana 1986, str. 46. 
37 R Bratož, Vpliv..., str. 6. 
38 LMC,str.2. 
39 Izpisek iz "Varstvo spomenikov XVII-IX", str. 96. 
40 IMC. Tu se ne omenja svinjska pečenka, pač pa pečeni 
piščanec. 
41 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, prevedel Primož 
Simonia, Celovec, Dunaj, Ljubljana 1991, str. 39. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA •• VSE 11 
Paolo na tej poti ni imel težav z malimi podna- 
jemniki samo v Kredu. Noč brez spanja je prebil 
tudi v samostanu Podklošter v bližini Beljaka. 
Bolhe in stenice so nanj navalile v brezštevilni 
vojski, s katero se je moral neprestano bojevati, 
dokler ni slednjič premagan in izčrpan zjutraj 
vstal in preklinjal opata ter njegove nadležne ži- 
vali. V Štebnu pri Maloščah sta morala Paolo in 
čast. gospod Jurij Lebecher, arhidiakon za Ko- 
roško, zaradi pomanjkanja prostora skupaj spati 
na preozki postelji, povita tako rekoč drug v 
drugega, niti trenutka spanja pa jima niso pri- 
voščile bolhe, popolnoma sestradane in shujša- 
ne po daljšem postu... Oba sta zjutraj vstala ža- 
lostna in s težko glavo.42 
K tej cerkvi so romale procesije od blizu in da- 
leč. Cerkev je imela zelo velik pomen za Beneš- 
ke Slovence, saj so ti ob obnovi in povečavi 
cerkve ter prizidavi zvonika ob zahodni steni 
prispevali veliko sredstev (1.1895). Benečani so 
še do zadnje vojne romali k cerkvi, da bi s pri- 
prošnjami sv. Hilariju od Boga izprosili dež v ča- 
su suše in zato peli v procesiji: "Buog an svet Uo- 
ler dajte daž!"43 Svetnik ni nikoli skoparil z dež- 
jem. Ohranilo se je izročilo, da so se romarji po- 
navadi vračali domov, premočeni do kosti. Ver- 
niki so verjeli tudi v čudežno moč studenca pod 
cerkvijo, ki naj bi bil zdravilen za oči. Žal je cer- 
kev z opuščanjem romarske funkcije pričela 
propadati. Zadnja maša pred obnovo cerkve je 
bila 16. avgusta 1942, isti zvonček se je oglasil in 
vabil k maši vernike spet leta 1987.44 
Ljudje so se k svetniku obračali tudi v drugih 
težavah. Nekoč je šel soldat iz Kota v temi iz voj- 
ske domov. Nad Kredom je "zamerkal, da gre en 
črn maček za njim". Tega ni mogel prenašati in 
je s sabljo presekal mačka. 
Jejžeš Marija! Iz enega sta "ratala" dva mačka, 
iz teh dveh štirje in tako naprej - zmeraj več jih 
je bilo! 
Soldat se je v strahu obrnil k svetemu Ilarju: 
"O sveti llar, pomagaj mi ti!" 
Sveti llar se ga je usmilil in mu del: 
"S sabljo naredi križ nazaj, pa boš rešen!" 
Ubogal ga je in še tisti večer srečno prišel do- 
mov.45 
Ohranile so se tudi navade za priklic dežja, ki 
verjetno izvirajo še iz poganskih časov. Milko 
Matičetov omenja nevsakdanjo, izjemno šego. 
Ob hudi suši (menda poleti 1895) so v Podbeli 
naredili "ogenj na vodi". Ko niso pomagale ne 
molitve ne romanja, so po nasvetu stare žene 
porinili v tolmun skoraj usahle Nadiže stara lese- 
na vrata in na njih prižgan ogenj.46 Ali gre tu za 
staro navado, ohranjeno v stoletjih, ki pa se je je 
spominjala le še starka, je težko ugotoviti. Šego 
so lahko spoznali tudi drugod, saj je poznana tu- 
di v Prekmurju, kjer so dekleta zakurila ogenj v 
košari in jo spustila po Muri. Etnologi menijo, da 
to obredje sega v poganske čase, namenjeno pa 
naj bi bilo pomiritvi nekega "vodnega božans- 
tva".47 V Prekmurju je bilo devištvo ob tem 
obrednem ravnanju obvezno.48 
Najbolj nenavaden način klicanja dežja izhaja 
iz bližnje Rezije. Ko so Rezijani rabili visoko vo- 
do, da so lahko plavili drva po Solbici, so iz gro- 
ba izkopali človeško lobanjo in jo prinesli na 
kraj, kjer naj bi začeli les spuščati v vodo. Pred 
lobanjo so se "spoštljivo ustavljali in izgovarjali 
priprošnje besede". Ko so bili uslišani in je voda 
narasla, so lobanjo odnesli h grobu, iz katerega 
so jo vzeli, in jo spet zagrebli.49 Običaj je očitno 
poganskega izvora in izhaja iz verovanja v duho- 
ve prednikov. 
Svetnik ni hotel uslišati ljudi, če se niso ravnali 
po božjih postavah. Še v 20. stoletju, 15. junija 
1919, je župnik pri maši oznanil zbranim vese- 
ljakom: " Molitev za dež bo še naprej, če pa ne 
bo konec ponočevanja, ne bom imel izvenred- 
nih pobožnosti. Razvedrilo, poštena zabava je 
dovoljena, potrebna. Če pa kdo cele noči pijan- 
čuje, in potem gre še le zjutraj spat ves skrokan, 
to ni več razvedrilo, - ampak uničevanje samega 
sebe."50 
42
 Prav tam, str. 83-85- 
43 Emil Cencič, Sv. Hilarij in Tacijan, Dom 1985, št. 2, str. 6. 
44 Stanko Uršič, Obnovljena cerkvica sv. Volarja pri Kre- 
du, Dom 1987, št. 15, str. 5. 
45 ZB, str. 200. Treba je tudi omeniti, daje ljudsko domiš- 
ljijo vedno buril tudi skriti zakopani zaklad v tej cerkvi. 
46 Milko Matičetov, Duhovna kultura v gornjem Posočju, 
Tolminski zbornik 1975, Nova Gorica 1975 (odslej TZ), 
str. 185. 
47 M. Gavazzi, Klicanje dežja z ognjem na vodi, Traditio- 
nes 14/1985, Ljubljana 1985, str. 169 - 170. 
48 Čebi sepa le dogodilo, da katera od deklet ne bi bila več 
devica, bi to zanjo pomenilo usodno nevarnost. Če bi 
taka predrznica kdaj šla v čoln, bi se čoln potopil in ona 
bi utonila (maščevanje užaljenega vodnega božans- 
tva). Tej usodi pa lahko uide, če pred vstopom v čoln 
vrže v valove kos kruha. 
49 N. Kuret, PLS1., str. 523. 
50 ŽA Kred, Oznanila v cerkvi sv. Nikolaja v Kredu, od 4.. 
919 do 29/8 - 1926., sub dato. 
VSE ZA ZGODOVINO 
12 ZGODOVINA ZA VSE 
Naravne nesreče 
Lesena bivališča so bila sorazmerno varna 
pred potresi, bolj pa so bili nevarni plazovi, ki so 
lahko pod seboj pokopali vasi. Temu se je pri- 
družil še strah pred božjo kaznijo. Tako je nasta- 
la pripovedka o Molidi, zasuti vasi pod Matajur- 
jem.51 V vasi so živeli premožni ljudje, siti in 
preobjedeni vsega, še najbolj kruha. Z njim so 
matere brisale otroške ritke. Kljub temu pa za 
berače in reveže niso imeli usmiljenega srca. Za- 
to jih je doletela "božja kazen". Sesul se je iz Ma- 
tajurja moleči del skalnatega roba in vas je izgi- 
nila za vedno. 
Strah ljudi pred tem hudim, njim neznanim 
pojavom, ki so si ga ponekod razlagali kot pre- 
mik repa ribe Faronike, je skoval to zgodbo. Ska- 
lovje nad Molido in "prstaren" zrušeno skalovje 
v podnožju hriba jih je vsak dan opominjalo. 
Molida, ki se nahaja vzhodno od Robiča, je v re- 
snici ostanek mogočnega podora, ki se je utrgal 
po umiku ledenika z Molidnika na pobočju Ma- 
tajurja.52 
Huda ura 
Po toči so celo duhovniki jeznim kmetom le 
težko dokazali svojo nedolžnost, •• 1. 1900 je 
moral neki "gospod nunec" iz Brd v cerkvi na 
prižnici javno in glasno izjaviti, da toče ni nare- 
dil on. Ali so mu kmetje verjeli, ni gotovo.55 
Duhovniki so, če so le hoteli opravljati za to 
potrebne molitve, toči tudi branili priti v njiho- 
vo župnijo. Jezni Volčani so zato hoteli iz fare 
izgnati župnika Matka (1. 1728), ker je toča vse 
pobila, medtem ko se je on zabaval s svojo mla- 
do in prikupno kuharico, namesto da bi šel v 
cerkev molit in odganjat nevihto, kakor delajo 
drugi duhovniki.56 
Preprosti ljudje so naravno dejstvo, da zračni 
tresljaji vplivajo na oblake, spoznali že zdavnaj 
pred dognanji učenih fizikov, čeprav tega še ni- 
so znali razložiti. Izobraženci, goreči nasprotni- 
ki "praznoverja" so konec prejšnjega stoletja 
rohneli proti mežnarjem, ki so hodili zvonit ob 
hudi uri. Da to ni prazna vera, so začeli priznava- 
ti šele na začetku 20. stoletja.57 
Po zemlji so včasih tudi hudiči 
hodili 
Hude ure se je človek, odkar se je začel ukvar- 
jati s poljedelstvom najbolj bal. V trenutku mu je 
lahko uničila trud dolgih mesecev in ga izposta- 
vila lakoti. Ko je bila nevihta že blizu, so jo skuša- 
li pregnati s čarovnimi, magičnimi sredstvi.53 
Bolj kot strele in groma so se kmetje bali toče. 
Ker si niso znali razložiti, od kod toča, je prevla- 
dalo mnenje, da znajo točo delati dijaki iz črne 
šole, duhovniki in coprnice. Točo nad Borjano 
so sejale coprnice, ki so priletele celo s Hrvaške- 
ga.54 
51 
52 
53 
54 
LMC, Str. 3- 
Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1995, geslo Ro- 
bič. 
PLS 1, str 487. Med vsemi se mije zdel najzanimivejši 
običaj s Koprskega (Truške). Moški je stopil pred hišo, 
iztegnil mezinec, kazalec in palec, hkrati skrčil sredinec 
in prstancc ter kazal proti nebu roge. 
ZB, str. 114. Povedkaje najbrž mlajšega nastanka, ver- 
jetno s konca 19. ali začetka 20. stoletja. Prisluhnimo ji. 
Svoje cajte so s Kota hodili golcat dol na Hrvaško. En- 
krat so po delu trudni šli v eno oštarijo in tam je bila 
ena ženska, ena kelnerca. Vprašala jih je, odkod so. 
Možje soji rekli, da ona ne pozna njih domače kraje, a 
soji vseglih povedali, da so z Borjane. Ona je dela: 
"Vse gor okrog poznam. Vi ste s tistega kraja, kjer je do- 
sti kakocev, posebno gor po Breškonovem in Gorjupo- 
Da, da, v starih časih je bilo tudi tega več kot 
danes, ali pa so bili tudi zlodji bolj pošteni kot 
danes, ko se skrivajo za različnimi maskami. Na 
vsak način, naši predniki so imeli veliko opraviti 
s hudičem, pri tem pa je zanimivo, da je bil pe- 
klenšček ta, ki je vedno potegnil krajši konec. Te 
povedke je težko uvrstiti v določeno časovno 
obdobje, edini dogodek, pri katerem je imel hu- 
dič prste vmes in ga lahko datiramo, je izgradnja 
Hudičevega mostu v Čedadu. Zato sem se odlo- 
čil, da celotno poglavje postavim v ta čas. Verjet- 
no je tudi samemu hudiču, za par stoletij gor ali 
dol, popolnoma vseeno; vse v zvezi s hudičem 
gre lahko zato kar mirne duše tja. 
vem. Tam smo me enkrat letele čez in smo hudo uro no- 
sile. En mož iz vasi je vrgel nož gor v nas. Tisti nož se mi 
Je ravno v metlo zapičil, tako, da sem ga prinesla do- 
mov. " 
Pokazala jim je nož in eden od možje spoznal, daje to 
njegov nož. Tako so tudi spoznali, daje kelnarca copr- 
nica. 
55 PLS 1, str. 491. Stare ženičke so vedele: če je toča od Bo- 
ga, ni večja odpšeničnega zrna, če je pa duhovniška, je 
debela. 
56 M. Matičetov, Duhovna kultura v gornjem Posočju, TZ, 
str. 180. 
57 PLS 1, str. 493 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 13 
Sam hudič se je sredi 15. st. pojavil tudi v Čeda- 
du, kjer je meščanom zgradil kamniti most čez 
Nadižo. Peklenšček se je trudil, toda ostal je brez 
plačila, most pa je še danes poimenovan po 
njem. Most čez Nadižo, zgrajen sredi 15. stoletja 
(1442-1452), je bil namreč po preboju soške 
fronte pri Kobaridu (1917) porušen, toda kmalu 
obnovljen v izvirni obliki.58 
Pred 15. stoletjem pa je vodil čez Nadižo dru- 
gačen most. Njegova upodobitev se nam je 
ohranila na mestnem pečatu Čedada iz prve po- 
lovice 14. stoletja. Na pečatu je upodobljeno me- 
sto s šestimi stolpi, onkraj "vražjega mostu", od 
katerega je vidnih pet obokov, pa stoji še sedmi 
stolp. Na pečatu s konca l4.st. (1396), ki se je 
verjetno uporabljal do 1. 1430 (takrat naj bi bil 
izgubljen), pa je bil most čez Nadižo upodob- 
ljen s štirimi loki.59 
Hudiču pa je bilo popolnoma vseeno, kaj je 
veliko mesto in kaj vas, zato se je pojavil tudi v 
Breginju. Ljudje v Breginju so hoteli sezidati 
mlin. Dolgo in dolgo so se mučili, a ga niso mo- 
gli dokončati. 
Pridružil se jim je sam zlodej in obljubil, da bo 
"main" sezidal čez noč, še preden začnejo peteli- 
ni peti, za plačilo pa je zahteval dušo človeka, ki 
bo prvi prestopil prag mlina. Res je pričel prid- 
no delati in delal je celo noč. Ko se je bližalo ju- 
tro, je tudi zlodej zaključeval svoje delo. Ljudje 
so se prestrašili, saj je imel zlodej že skoraj vse 
dokončano, vdeti je moral le še klopotec, ki po- 
ganja "sirk" na kamne. Takrat so ljudje zbudili 
peteline, ki so začeli kikirikati. Zlodej je videl, da 
so ga ljudje okrog prinesli, in odletel je tja, od 
koder je prišel. Breginjci pa so bili veseli, da ima- 
jo "main" in da so lahko "sirk" doma mieli.60 
ko, Štajersko, Kranjsko in Primorsko. Oglejmo 
si, kakšen vtis je ra minorit dobil o slovenski po- 
krajini in ljudeh. 
"... Na mnogih krajih je rodovitna zemlja ter 
bogata divjačine, goveje živine in konj. Ljudstvo 
je bojevito in hrabro ter zavarovano z mesti in 
gradovi. Zemlja je zaradi bližine Alp, kjer pogo- 
stoma sneži in dežuje, mrzla. Zaradi mrzlih vo- 
da, nastalih iz skopnelega snega, je baje v gorah 
mnogo golšavih. Tu je veliko medvedov, divjih 
volov in drugih posebnih gozdnih zveri. Tu so 
tudi užitni polhi, katere jedo, čeprav se zdi, da so 
iz mišjega rodu, kajti njih meso je tečno in mast- 
no." 
Celotna Tolminska je bila v srednjem veku še 
zelo redko naseljena. Pred vojno proti Beneča- 
nom (1287) je patriarh Rajmund iz vojaških na- 
menov ukazal opraviti popis prebivalstva.62 Fur- 
lanski parlament je celotno patriarhovo državo 
1. 1328 razdelil na desetnije. Na Tolminskem je 
bilo 82 desetnij,63 tose pravi 5000 do 6000 prebi- 
valcev.64 
Čedajski notar Marcantonio Nicoletti je v zad- 
njih letih svojega življenja (t 1596) napisal poro- 
čilo o Slovencih na Tolminskem. To je bilo, po 
njegovem, preprosto, pobožno in poslušno 
ljudstvo, ki pa je veliko dalo na svojo čast. Ljudje 
so le stežka odpustili tistemu, ki jih je užalil. Trd- 
no so se držali svojih navad, oblačili so se vedno 
enako in živeli od živinoreje. Premožnejši med 
njimi so bili skopi in z malim zadovoljni. Hče- 
ram so za doto dajali po nekoliko glav živine in 
največ še liro grošev, toda k temu je nevesta do- 
dala še polno darov svojih sorodnikov in svatov. 
Te darove so dajali na veliko pogačo, ki je stala 
Bejž hudiču v rit! 
Bartholomeus Anglicus je sredi 13- stoletja 
opisal Karantanijo,61 h kateri je prišteval Koroš- 
58 Cividale e I suoi dintorni, Friuli Venezia Giulia; Azien- 
da regionale per la promozione turistica, Ufficio decen- 
trato di Cividale in collaborazione con il Museo Archeo- 
logico Nazionale di Cividale del Friuli, /5. (Turistični 
vodič po mestu in okolici, str. 5.) 
59 •. Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov 
na Slovenskem, Ljubljana 1988, str. 220. 
60 ZB, str. 77. Sirk - narečno poimenovanje koruze. 
61 Gradivo V., št. 752. Bartholomeus Anglicus je bil mino- 
rit, kije nekaj časa na vseučilišču v Parizu razlagal Sve- 
to pismo. Leta 1230 je bil poklican v Devin ob Labi za 
učitelja Svetega pisma. Najbrž je bil po rodu Anglež. 
Ok. 1. 1240 je spisal neke vrste enciklopedijo, kije obse- 
gala 19 knjig. V 15. knjigi, ki ima naslov "De provin- 
ciis", je opisal razne evropske dežele. Zadevno snov je 
deloma povzel iz drugih spisov, deloma pa je zapisal to, 
kar je sam videl ali pa so mu drugi povedali. 
62 Patriarh Rajmund je l. 1286odredilsplošno mobilizaci- 
jo svojih podložnikov, kije zajela moške od osemnajste- 
ga do šestdesetega leta starosti. Po trgih je zahteval vsa- 
kega šestega, po vaseh pa vsakega desetega moškega. 
(MB, str. 263) 
«  ZT, str. 78. 
64 TZ, str. 429. Na ozemlju občine Tolmin (sedanje občine 
Bovec, Kobarid in Tolmin) je bilo l. 1869 32000preb., 1. 
1961 23500 in t. 1971 21930. Rutar pravi za število 
preb. v 14. st.: "Izvestno še jako malo. " (V 19- st. Je spa- 
dala k Tolminskemu tudi sedanja občina Cerkno.) 
VSE ZA ZGODOVINO 
14 ZGODOVINA ZA VSE 
sredi mize, in zelo glasno so hvalili tega, ki je naj- 
več dal. Bili pa so zelo "babjeverni". Zato so se 
svatje vračali iz cerkve na ženinov dom po nena- 
vadnih poteh, ponavadi kar počez čez polje, 
med potjo kričali na ves glas in z golim mečem 
po zraku sekali, da bi prestrašili zle duhove. Radi 
so prepevali, najrajši pesmi o Devici Mariji in 
svetnikih, o kralju Matjažu in drugih narodnih 
junakih.65 
Pisci 19- stoletja (Carlo Podrecca, Francesco 
Musoni) so trdili, da se je v vasi Črni vrh (Monte- 
fosca v •. Sloveniji) ohranil "najbolj čisti tip" pr- 
votnih slovanskih naseljencev. Pri tem so Črni 
vrh opisovali kot "Črno Goro Slavije".66 V vasi so 
živeli možje atletske postave, "s krvavo ardečimi 
očmi", z neostriženimi lasmi in redko brado, 
"ognjene farbe". Oblačili so samo volneno maji- 
co, odpeto na nedrih vsem vetrovom; okrog ko- 
smatih reber sta se pozimi zaledenela voda in 
sneg. Obuti so bili v suknene "žeke" (copati, 
krejsko žok, podobni espadrilam), ženske pa, 
ampak ne vse, v neko vrsto volnenih dokolenk 
brez stopala. 
Moški in ženske iz te vasi so nosili vse na ra- 
mah, namesto živine. Pogosto so na glavi iz doli- 
ne na vrh strmega hriba znosili vse, kar so potre- 
bovali za življenje, v času suše tudi vodo iz Nadi- 
že. Njihova prehrana je bila skromna, zadovoljili 
so se z repo, zeljem in korenjem. 
Skrivnost njihovih visokih postav s širokimi 
pieci in orjaško močjo ne izvira samo iz težkih 
pogojev življenja v hribih, ampak tudi iz pode- 
dovanih telesnih zasnov. Če je bilo pri hiši več 
bratov, se je skoraj vedno oženil samo eden, na- 
vadno je bil to tisti, ki je bil največji in najmoč- 
nejši. Takšni, kot so ti vaščani, naj bi bili naši 
predniki, ki so se "u starodaunih časih" bili z 
Langobardi in naselili hribovje do furlanske rav- 
nine.67 
Kmetje so zlahka nasedali raznim vražam in 
drugim praznoverjem, pa kaj bi se čudili, saj ta- 
krat niti "boljši sloji družbe" v tem oziru niso bili 
nič boljši. 
V drugi polovici 14. in v 15. st. so se po deželi 
klatili t. i. "potujoči šolarji", ki so prihajali v glav- 
nem iz nemških dežel. Ti so ljudstvu prerokova- 
li, coprali in ga učili raznoraznih vraž. Njihov po- 
sel ni bil težak, praznoverni ljudje so jim zlahka 
nasedli.68 
Ljudje so bili tudi prepričani v obstoj vampir- 
jev in volkodlakov, česar tudi ne smemo obsoja- 
ti, pomislimo samo, koliko zahodnega sveta je 
danes pod vplivom Hollywooda. Verjeli so, da 
se nekateri ljudje spreminjajo v volkove in ni- 
majo miru v grobu, da ponoči vstajajo in sesajo 
kri živim ljudem. Bovčani so tako trdili za neko 
žensko, ki je umrla 1. 1435. Brez vednosti du- 
hovščine je razdraženo ljudstvo odkopalo njen 
grob, nato pa so s kolom prebodli njeno truplo, 
kar naj bi po ljudskem mnenju uničilo volkodla- 
ka. Ko je za to zvedel duhovnik, je zadevo sporo- 
čil v Čedad in naddiakon je začel s preiskavo. 
Žal se o njej ni ohranilo nobeno sporočilo.69 
Da bi povzdignil pobožnost in nravne navade 
svojih podložnikov, si je prizadeval že patriarh 
Bertrand. Predvsem je hotel odpraviti takšne 
razvade in napake, kakršni sta kartanje in pijan- 
čevanje. Pravilno je ocenil, da je treba s takšno 
reformo začeti pri glavi, se pravi pri višjih slojih 
prebivalstva. S posebno postavo o načinu obla- 
čenja je zato najprej omejil prevelik blišč pri bo- 
gatih. Nato se je lotil "navadnih ljudi", ki so se 
zbirali na sejmih okrog cerkva, torej tudi na bla- 
goslovljeni zemlji, kjer so pokopavali mrliče. Le- 
ta 1338 je ostro prepovedal vsakršno sklepanje 
kupčij na pokopališčih.70 
Ljudstvu pa so dajali slab zgled tudi njihovi du- 
šni pastirji. Duhovščina je bila v 13. in 14. st. zelo 
pokvarjena. Večina duhovnikov se je vdajala 
igranju, gostovanju in pijančevanju. Patriarh Pa- 
gano je moral veliko svojih duhovnikov kazno- 
vati zaradi konkubinata, dolgov, igranja (kocka- 
nja) itd... Ob vsakršnem poskusu od zgoraj, da bi 
to preprečili, so ti veseljaki vztrajno branili svoje 
pravice. Tako so 1.1444 furlanski duhovniki pa- 
triarhovega namestnika celo zatožili pri beneški 
vladi, ker jim je zapovedal, da morajo odstraniti 
ženske sluge...71 
65 
66 
67 
ZT, str. 80. 
Črno goro Je v Kraljevini Italiji "popularizirala" Jelena 
Petrovič, Italijani so lahko samo občudovali postavo 
svoje kraljice v družbi njenega kraljevskega moža. 
E. C, Zgodovina in življenje beneških vasi (8): Cena- 
vrh, Dom 1981, št. 6, 7. 
68 ZT,str.65. 
69 ZT,str.65. 
70 ZT, str. 66. 
71 ZT,str.66. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 15 
Torej se ne smemo čuditi dogodku iz 1.1358, 
ko je Čedajski kapitel poslal v Bovec naddiako- 
na, da bi kaznoval tamkajšnjega vikarja, ker je 
ubil nekega drugega duhovnika.72 
Seveda vsi duhovniki niso bili pokvarjeni. Ne- 
kateri so tako lepo skrbeli za svoje ovčice, da so 
iznašli prav posebne načine, kako očistiti njiho- 
ve duše. 
Župniku Boratelliju iz Spodnje Idrije se je sre- 
di 17. st. posrečilo z javnimi cerkvenimi kaznimi 
ustrahovati svoje grešne ovce. Privezoval jih je h 
križu ali k nagrobniku pred cerkvijo ali celo za- 
prl med mrtvaške kosti.73 Povedka iz Logaršč pa 
govori o veliko boljšem starem župniku, ki je z 
domiselno pridigo svoje farane odvadil prekli- 
njati.74 Poglejmo si jo. 
Pred leti je bil v eni župniji star župnik. Zelo je 
bil žalosten, ker so njegovi farani pogosto upo- 
rabljali kletvico "Bejž hudiču v rit!" Enkrat pa se 
domisli, kako jih bo tega odvadil. 
Naslednjo nedeljo med pridigo jim pove, kaj 
se mu je sanjalo: 
"Umrl sem. Najprej pridem v nebesa in pov- 
prašam po svojih faranih, a nobenega nikjer. 
Grem v vice, a tudi tu ni nobenega. Grem še v 
pekel in vprašam Luciferja, kje so moji farani. Ta 
pokliče debelega hudiča in mu privzdigne rep. 
O groza! 
Iz riti so gledali vsi moji farani!" 
Kar je Bog zvezal, je človek lahko razvezal, a 
tudi plačal to neumnost. To nam dokazuje ohra- 
njena ženitovanjska pogodba s konca 13. stolet- 
ja.75 
Listina je datirana v leto 1288. Ženin Oton iz 
Smasti se zavezuje nevestinemu varuhu, da bo 
plačal 5 mark novega oglejskega kova, če bi se 
nevesta Agata iz Tolmina ločila zaradi spora s so- 
rodstvom bodočega moža ali če bi le-ta imel raz- 
merje s kako drugo žensko. 
Popolnoma razumljivo je, da se je žena lahko 
ločila od moža, če jo je le-ta varal. Nekoliko bolj 
čudno pa je, da so ji že samo spori z moževimi 
sorodniki dovoljevali ločitev. Sicer pa je to le 
teoretično, v praksi je bila procedura ločitve (če 
je to Cerkev sploh dovolila) gotovo bolj zaplete- 
na. 
Preprosto ljudstvo na podeželju je bilo veliko 
manj pokvarjeno kot kulturno civilizirano meš- 
čanstvo v velikih mestnih središčih. Primerjamo 
lahko legendi o sv. Hilariju. Po legendi, nastali v 
Ogleju, so svetnika bestialno mučili, ganilo jih je 
očitno šele takšno pretepanje, pri katerem so 
človeku izstopila čreva. "Krejski" Gejdi, ki bi lah- 
ko svetnika zmečkali kot črvička, tega niso stori- 
li.76 Za navadne ljudi je bila že dovolj kruta ka- 
zen ta, da so ga vrgli v Nadižo. Sicer pa je tako 
tudi še danes. 
"Gejdovska kazen" nam da slutiti še nekaj. 
Ljudje so se bali globoke vode, ker očitno niso 
znali plavati. 
Turki na ledu 
Zaprtost med gorami in odmaknjenost od 
glavnih poti, sta rešili te kraje pred vdori Turkov. 
Turška kopita so prvič gazila po tolminski zemlji 
1.1478.77 
Pripovedi o turškem divjanju so v ljudeh zbu- 
jale grozo, v bližini svojih domov (na Krasu in v 
Furianiji) so lahko na lastne oči videli požgane 
hiše in polja, zato so verjetno razmišljali, kako bi 
si ob takšni nevarnosti pomagali. 
O turškem napadu govori ljudska pripoved, 
da je bila na krejskem polju takšna bitka ali seka- 
nje, da je bilo čez vse polje do kolena krvi.78 To 
klanje se je dogajalo pozimi. Naši ljudje so obr- 
nili Nadižo na polje, da je zamrznila in na to le- 
deno ravan so nagnali Turke. Ker so bili Turki v 
opankah, jim je drselo, naši pa so se z derezami 
na nogah lahko premikali in z vilami pobili dosti 
76 
77 
72 ZT, str. 76. 
73 M. Matičetov, Duhovna kultura..., str. 180. 
74 ZB, str. 237. 
75 M. Matičetov, Duhovna kultura..., str. 179. 78 
Obe legendi sta bili že opisani. Gejdom kljub velikosti 
nihče ne prepisuje krutega ravnanja z ljudmi. 
Marta Filli, Alojz Carli - Lukovič in njegov spis "Tolmin 
kot kraj in okraj", TZ, str. 285. A. Lukovič v svojem spisu 
(izšel l. 1875 v "Glasu") slikoviti opisuje turški pohod, 
zgrešil pa je letnico dogodka. "Pri petem napadu l. 
1479 teptala so turška kopita prvokrat Tolminska po- 
lja, kajti po malih bitvah z Benečani na friulskem polji 
vdarijo ti vragi čez Sočo po cesti (prav za prav kolovo- 
zu) do Kanala i od tam naprej drvijo čez Predel na Ko- 
roško. " 
LMC, str. 2. M. Matičetov, Duhovna..., str, 186. 
VSE ZA ZGODOVINO 
16 ZGODOVINA ZA VSE 
sovražnikov ter s kosami sekali njihove glave 
kot seno. Tisti, ki so se rešili, so rekli: "Nikoli več 
na pridemo v ta kraj, imajo železne roke in noge!" 
In Turki se v ta kraj niso nikoli več vrnili.79 Edi- 
ni turški napad, ki je potekal skozi soško dolino, 
je bil meseca julija 1478,80 ko Nadiža v naših 
podnebnih razmerah ne more zamrzniti. Veliki 
turški vojski nihče ni mogel do živega, pač pa 
Simon Rutar poroča o uspešnem upiranju posa- 
meznim turškim oddelkom, ki so ropali po de- 
želi stran od glavne smeri prodora; o teh ropa- 
njih so se ohranile tudi pripovedke iz Baške gra- 
pe.81 Domove vaščanov Hudajužne so pred og- 
njem rešili okusni žganci, kraju pa je po dogod- 
ku ostalo ime.82 Do spopada z manjšim oddel- 
kom je prišlo lahko tudi na Lapoču, kjer so se 
konji slabo znašli na močvirnem svetu, ljudska 
domišljija pa je storila svoje in si predstavljala še 
boljši izid boja na ledu. Škoda, da se ni našel et- 
nograf, ki bi hokejske tekme, ki smo jih tam igra- 
li še kot otroci, povezal s spominom na ta dogo- 
dek, saj niti krvi ni manjkalo. V preteklosti naj bi 
na Lapoču izkopali celo turški denar in turške 
podkve, vendar se tega ne da preveriti.83 
Manjši oddelek Turkov pa je lahko prodrl po 
Nadiški dolini med kakšnim drugim vdorom 
turške vojske v furlansko nižino. Proti koncu 
meseca oktobra 1477 je okoli 10 000 akindžij ne- 
nadoma pridrvelo do Soče, kjer so se utaborili. 
Od tod so se razkropili na vse strani; nekateri so 
na severu dosegli Trbiž, glavnina pa je pritisnila 
dalje proti zahodu. Razlili so se kakor povodenj 
po ravnini do Tilmenta. Zgorelo je do 100 vasi in 
zvečer je cela ravnina med Sočo in Tilmentom 
bila eno samo neizmerno ognjeno morje. Turki 
pa so drveli še dlje, prekoračili so Tilment in 
upepelili vse vasi do Piave. Turki so se 12. no- 
vembra obrnili proti Bosni.84 Ta turški napad bi 
že lahko povezali z njihovim drsenjem na ledu. 
Po ljudski pripovedi, naj bi bila ob turškem na- 
padu ukradena mlada plavolasa deklica iz hiše 
79 Podobno zaklinjanje poznamo tudi po dogodku pri 
"Turškem križu"pri Podsclu. "Vdolino, kjer teče lepa 
plava voda, ne bo nikoli več stopila turška noga. "(Zlati 
Bogatin, str. 131.) Prav zaradi tega zaklinjanja lahko 
sumimo, da so tepovedke kasnejšega nastanka. 
80 Vaško Simoniti, Turki so v deželi že, Celje 1990, str. 70. 
81 Zlati Bogatin, str. 138, 139. (Podbrdo in Bukovo.) 
82 Isto, str. 151. 
«  LMC,str.2. 
84 I. Voje, Odkupovanje Furlanov iz turškega ujetništva, 
ZČ 1987, str. 260. 
št. 32.85 Pripoved o nadaljnji usodi deklice je ne- 
koliko nejasna, zato jo povzemam v obliki, kot 
sem jo našel zapisano: "...ko se je nato srečala z 
nekim vojščakom iz tega kraja, ga vpraša od ko- 
di je doma in ta jej odgovori od tam, kjer seno na 
vodi suše in se jim derva po plazu same raztepe. 
Potem naroči naj le pridejo njeni ljudje po de- 
nar z vozom, ker veliko je naropal njen mož". 
Iz pripovedi se da izluščiti, da je neki Turek 
(morda slovanske krvi ?) ugrabljeno deklico po- 
ročil. Tam je morala preživeti že veliko let, saj se 
z vojakom nista poznala. Njen mož je bil verjet- 
no že pokojni, ona pa po njegovi smrti lastnica 
naropanega blaga. Vojak naj bi bil v službi neke 
krščanske vojske, cesarske ali beneške, ki je pro- 
drla na turško ozemlje. Ni bil turški ujetnik, saj 
se je lahko vrnil domov. "Njeni ljudje" so Krejci, 
prebivalci njene rojstne vasi, ni pa jasno, kako bi 
lahko na turškem ozemlju (v Bosni ?), izvedli na- 
ročeni manever z vozom. Očitno je, da ga niso 
izvedli, kajti ostali so revni. 
Med turškimi ujetniki, ki so jih Furlani osvoba- 
jali iz ujetništva (pri tem so se kot spretni po- 
sredniki izkazali Dubrovčani), najdemo tudi ne- 
kaj žensk. Med ujetniki, ki so bili zajeti 1.1477 in 
kasneje osvobojeni, je bila tudi Suzana, hči 
Georgija de Chodroipo iz Vidma. Leta 1500 sta 
bili iz ujetništva odkupljeni dve ujeti sestri, hčeri 
mlinarja iz kraja Sedile (Sedilis), na robu Beneš- 
ke Slovenije (verjetno ujeti med vdorom 29.9- - 
4.10.1499). Turek, od katerega sta bili sestri od- 
kupljeni, je ocenil Mathio, ki je bila poročena in 
stara okrog 17 let, za 70 dukatov, Isabetto, staro 
okrog 9 let, pa za 30 dukatov.86 Iz cene je razvid- 
no, da je revežem iz turškega ujetništva lahko 
pomagal samo Bog. Če pogledamo na zemlje- 
vid, lahko ugotovimo, da so bili Turki spet zelo 
blizu naših krajev, torej ne smemo zanemariti 
možnosti, da so tudi tokrat pridrli k nam. 
Ob turškem vdoru so tukajšnji prebivalci po- 
kazali veliko poslovnega smisla. Turško vojsko 
so v glavnem sestavljali slovansko govoreči mar- 
tolozi in nekateri domačini so se z njimi dogo- 
varjali za nakup in preprodajo naropanega bla- 
ga. Zaradi teh prekrškov so bili nekateri kmetje 
pozneje tudi kaznovani.87 
85
 LMC,str.3- 
86 1. Voje, Odkupovanje Furlanov..., str. 260-262. 
87 Peter Stres, Idrsko in Mlinsko, Nova Gorica 1995, str. 
15. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 17 
Prav nič se ne trudijo... 
Turki pri požiganju vasi niso imeli težkega de- 
la, saj so bile strehe krite s slamo, na takšni strehi 
pa se ogenj počuti kot doma, le brez doma hitro 
ostane. 
Kobarid je bil po spisu nekega anonimnega 
pisca iz 1.1600-1606 vas s približno dvajsetimi hi- 
šami, ki so bile vse lesene in krite s slamo. "Ko- 
barid se do 1.1683, ko je pogorel do tal, ni mno- 
go spremenil," je v krstno knjigo zapisal tedanji 
vikar Sebastijan Damiani, ki je vas dobro poznal, 
saj je bil domačin iz Kobarida. Sklepamo lahko, 
da Kobarid tudi po požaru 1. I6l6 ni bistveno 
spremenil svoje podobe. Tudi streha župnijske 
cerkve je bila prekrita le z lesenimi skodlami.88 
Zunanja podoba vasi se do 18. st. ni veliko 
spremenila. Takrat je Marija Terezija izdala de- 
kret o obvezni gradnji zidanih hiš. Konec tega 
stoletja so bile v teh krajih zidane le cerkve, po- 
leg njih pa je stalo še nekaj podzidanih hiš. Opi- 
sovalec vojaških deželnih merjenj je vse to oce- 
nil kot strateško nepomembno.89 Nasploh se mu 
je zdelo, da imajo tukajšnji prebivalci slabe poti, 
slaba bivališča in da se prav nič ne trudijo, da bi 
jih izboljšali. 
Ravno v tem času pa je prihajalo do pomem- 
bnih sprememb, ki so izboljšale življenjske raz- 
mere in tudi spremenile zunanji videz vasi. 
Slamnato kritino so pričeli nadomeščati opeč- 
nati strešniki, "korci". Na "Mišcevi" hiši se je 
ohranil "korc" z letnico 1772, vpraskano ob izde- 
lavi. 
Tihotapci 
Tolminski kmetje so se veliko ukvarjali s to- 
vorništvom. Tovorili so zlasti vino iz Čedada in 
Goriških Brd v Tolmin, Bovec in Kobarid za do- 
mače krčmarje, ki so se v teh krajih zaradi cveto- 
če krčmarske obrti sčasoma zelo pomnožili.90 
88
 F. Rupnik, Opombe v krstni knjigi v Kobaridu, Dom št. 
2, 1993, str. 3- 
89 Drago Trpin, Tolminska v opisu vojaških deželnih mer- 
jenj okoli leta 1785, Kronika 1994, 42, str. 38. 
90 P. S. Leicht, Studi di storia Friulana, Udine 1955, str. 
316. Zaradi pomembnosti doline v trgovskem prometu 
(kasneje se ji priključijo še romarske poti) seje vzdolž 
poti naselilo veliko Furlanov, ki so se poskušali okoristi- 
ti s prometom. Svoje lončke so pristavili gostilničarji, 
hlevarji, mali mešetarji... 
Trgovcem in drugim popotnikom so nudili pre- 
nočišča, hkrati pa so se utrujeni gostje lahko 
okrepčali s slastnim briškim ali furlanskim vi- 
nom. Kmetje pa so vino tovorih tudi dlje; čez 
prelaz na Predelu so ga dobavljali koroškim krč- 
marjem. Te kupčije so prinašale dobre in stalne 
dohodke, zato je bil marsikateri kmet ob koncu 
15. st. ugleden in premožen mož. S prisluženim 
in prihranjenim denarjem od tovorništva je lah- 
ko "kupil" kmetijo v doživljenjski ali dedni za- 
kup, ali pa jo je kupil v last skupaj s činžem. Nje- 
gova družina običajno ni poznala lakote; če je 
žito doma slabo obrodilo, ga je kupil v Čedadu. 
Udeleževal se je tudi raznih romanj. Najbolj pri- 
ljubljena božja pot je bila Stara gora, vendar mu 
ni bilo težko obiskati tudi bolj oddaljenih sve- 
tišč. Po končanih verskih obredih je v bližnjih 
krčmah in vinotočih rad potrošil kakšen dukat, 
ki ga je prislužil med letom. Med veseljačenjem 
je pogosto prišlo do pretepov, vendar je bilo v 
teh časih dovolj denarja, tudi za plačevanje pre- 
krškov zoper javni red in mir. 
Beneško-avstrijska vojna je to stanje temeljito 
spremenila. Avtrijske oblasti so, da ne bi prišlo 
do morebitnega vohunjenja, prebivalstvu pre- 
povedale vsakršen stik s podložniki Beneške re- 
publike. Do tedaj legalne tovornike je tako pri- 
zadela stroga prepoved trgovanja z benečansko 
Furlanijo. S tem je bil življenjski obstoj večine 
prebivalstva ogrožen, izhod pa so videli le v ti- 
hotapstvu blaga v Furlanijo. Vsevprek so začeli 
tihotapiti živino v Furlanijo, od tam pa so po 
skrivnih poteh dovažali vino in žito.91 
Temu po robu se je odločno postavil tolmin- 
ski glavar. S cesarskimi vojaki je nadzoroval vse 
poti, ki so vodile v Kobarid ali mimo njega na 
benečanska tla. Zlasti je pazil na kmete, ki so ži- 
veli v bližini meje. Matevža Klobusina iz Spod- 
nje Borjane je zaradi tihotapstva živine kaznoval 
z dvanajstimi dukati globe. Obedu Kurinčiču iz 
Sužida je zaplenil 30 volov, ki jih je tihotapil 
prek meje. Tomaž Felc iz Starega sela je bil obso- 
jen na kazen 44 dukatov.92 Da bi tihotapstvo 
čimbolj zatrl, je tolminski glavar kaznoval tudi 
kmete, ki so bili samo osumljeni tihotapstva, če- 
91 M. Verbič, Gospodarski in socialni položaj tolminskega 
kmeta v zač. 16. stoletja in upori toltninskih kmetov v 
letih 1513-1515, ZČ 28, 1974, str. 16. 
92 Očitno Je bil Tomaž nepopravljivi prekupčevalec. Kaže, 
daje "imel na grbi toliko grehov", da se l. 1524 niti ni 
več spomnil, zakaj ga je zadela ta kazen. 
VSE ZA ZGODOVINO 
18 ZGODOVINA ZA VSE 
prav so svojo nedolžnost dokazali pred sodiš- 
čem. Kaznovan je bil tudi vsak, ki je bil zasačen v 
bližini prehoda meje, ali bil osumljen, da je bil 
na oni strani. Urban Čibahel (Čebokli ?) iz Kreda 
je moral bovškemu glavarju plačati 60 dukatov 
globe, ker je nekim koroškim tovornikom pri- 
pomogel, da so jim Lahi vrnili zaplenjene ko- 
nje.93 Iz višine kazenskih glob je razvidno, da je 
bilo tihotapstvo takrat res lep in donosen posel. 
Ker se je tihotapstvo kljub strogim kaznim in 
vedno ostrejšim ukrepom širilo, je tolminski 
zemljiški gospod Mihael Neuhauser94 prepove- 
dal vsak nakup in prodajo živine znotraj gospos- 
tva ter prodajo te živine v sosednja gospostva na 
cesarskih tleh. Za vsakršno kupčijo je moral 
kmet imeti njegovo dovoljenje. Toda kmetje se 
niso držali njegovih navodil in niso hoteli priti 
na grad po dovoljenje. Ne zaradi takse, ampak 
zaradi tega, ker so na gradu ponavadi dobili bati- 
ne.95 Zato so blago rajši skrivaj tihotapili, kljub 
zagroženi kazni in ječi. 
Seveda je bil Neuhauser do preganjanja tiho- 
tapstva in kaznovanja z denarnimi globami 
upravičen, ker je tako veleval cesarjev ukaz, le 
dohodke od glob bi moral izročiti cesarju. Tega 
pa ni storil. Celo sam je pošiljal kmete po vino, 
da so mu ga dovažali za tlako, tega vina pa je le 
malo porabil za grad, več ga je prodal krčmar- 
jem po visoki ceni96 in zaslužek spravil v svoj 
žep. S tem je dajal slab zgled kmetom, ki so po- 
gosto izkoristili priliko, ko so tovorih za njega in 
zaslužili še nekaj zase. 
Poleg tega se je njegov sodnik tihotapcem pu- 
stil podkupovati, tako da so živino lahko varno 
prepeljali čez mejo. Po odpravi prepovedi trgo- 
vine pa jim je omogočal, da so brez spremščine 
in mimine živino prepeljali prek meje.97 Tudi 
duhovščina se je rada ukvarjala s pridobitnimi 
posli, točenjem pijač in prodajo živine, cerkveni 
93 M. Verbii, Gospodarski in socialni..., str. 17. 
94 Prebivalci tega zastavnega imetnika tolminskega gos- 
postva niso marali. Med ljudstvom so krožile zlobne go- 
vorice, da sploh ni plemiškega rodu, ampak sin nekega 
čevljarja, ki seje na nepošten način dokopal do denar- 
ja in plemiškega naslova. 
95 M. Verbič, Gospodarski in socialni..., str. 19. 
96 Ista, str. 22. 
97 Ista , str. 26. Podobno kot ta sodnik je počel komandir 
policijske postaje vBreginju, kije imela nalogo zatirati 
tihotapstvo. Sam je kontrabantarje obveščeval kje in 
kdaj bodo postavljene zasede, tako da so se jim jih izog- 
nili, dobiček pa so si skupaj razdelili. Za neuspehe pri 
zatiranju tihotapstva pa je dolžil nesposobnost svojih 
posli pa so ji bili bolj malo mar. Šentviški in 
kneški župnik sta se ves čas trgovinske zapore 
ukvarjala s tihotapstvom živine na beneška tla. 
Župnik iz Kneze je tihotapil živino celo v času, 
ko so bili na Tolminskem cesarski objezdniki, 
njihove navzočnosti mu je bilo kaj malo mar.98 
Zato ni nič čudnega, da tega pojava niso mogli 
zatreti. Tihotapstvo je ob beneški meji cvetelo, 
zato so v času Marije Terezije, ko so ustanovili 
finančno stražo, postavili finančne postaje v 
Kamnem (10 financarjev je stanovalo v tamkajš- 
njem mlinu), Robiču in Sedlu (2 revizorja in 4 
kordonisti). Leta 1786 so prestavili finance iz 
Sedla v Podbelo in iz Robiča v Kred. Po dunaj- 
skem kongresu 1815 je bližina meje za 51 let iz- 
ginila. Ko je 1.1866 Italija dobila Benečijo, so vse 
kraje na desnem bregu Soče uvrstili v "čolni mej- 
ni okraj" in pri Robiču ustanovili colnijo II. vrste. 
Ponovno so tudi vpeljali finančno stražo, usta- 
novili postaje v Volčah, Kobaridu, Breginju in na 
Srpenici ter zatirali tihotapstvo, ki je včasih v teh 
krajih zelo cvetelo. Še posebej so se s kontra- 
bantstvom ukvarjali Kotarji, ki so do 1.1848 pre- 
našali tobak s Hrvaškega na Beneško.99 
K temu je treba dodati, da "kontrabant" v teh 
krajih niti ni vedno izhajal iz želje po dobičku. 
Velikokrat je tihotapljenje prek meje prinašalo 
ljudem denarni dodatek, ki jim je zgolj pomagal 
pri preživetju. Bil pa je to kar nekakšen splošen 
"ljudski šport" in so se z njim vsi ukvarjali. Celo 
duhovniki. "Pre" Jožef Jusič (1871-1964) je osem 
let služboval v Kredu, kjer je umrl in je tam tudi 
pokopan. Sam je pripovedoval različne anekdo- 
te, ki so se mu pripetile v dolgem življenju. Te 
zgodbe sta Franc Drole, nekdanji župnik v Bre- 
ginju, in kobariški dekan Franc Rupnik napisala 
v obliki pesmic.100 
Med prvo svetovno vojno je "pre" Jusič služ- 
boval v Plestiščah (Beneška Slovenija). To so bili 
težki časi in vsak si je moral pomagati sam, kot je 
vedel in znal. "Pre" Jusič je hodil po cigarete 
podrejenih. Hotel jim je sam pokazati, kako se tej reči 
streže: "Danes bom jaz sam, namesto vas nesposobne- 
žev odšel v patrolo. " Seveda seje pred tem dogovoril s 
tihotapci. Ti so mu pri pokopališču pustili nahrbtnik s 
tobakom. Komandir je pobral nahrbtnik in to "trofejo" 
prinesel na postajo. "Ste videli," se je pohvalil. "Ujeti jih 
sicer nisem mogel, "ruksok" sem pa le zaplenil. " 
98 M. Verbič, Gospodarski in socialni..., str. 34. 
99 ZT, str. 210. 
i°° B. Zuannella, Tragikomične zgodbe iz življenja pre Jo- 
žefa Jusiča (z moralnimi nauki), Dom 1981, št. 4. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 19 
prek meje v Breginj. Vedno mu je šlo vse po sre- 
či, tobaka je nosil po dve vreči. Nekoč pa ga je 
presenetila patrola, vendar se je rešil in med ra- 
vsanjem s "financotom" iztrgal tudi njegov 
plašč, ki ga je nato še dolgo nosil. In za konec še 
sklepni verzi: 
Moralni nauk je tukaj ta: 
Ne kradi nikdar/ To paja: 
v sili vzemi, kjer se da. 
V boju za konfine 
Ljudstvo v vojnah slepo sledi ukazom svojih 
vladarjev, ti se kasneje pobotajo, skupaj zrejo in 
se med seboj celo poročajo, navadni smrtniki pa 
ostanejo med seboj skregani. Ob spremembi 
gospodarjev so v Breginjskem kotu izbruhnili 
mejni prepiri, ki so imena teh, od Boga pozablje- 
nih krajev, ponesli v zgodovino evropske diplo- 
macije. Očitno so bili mejni prepiri tako hudi in 
nevarni komaj vzpostavljenemu novemu redu v 
Evropi, da so bili omenjeni celo v wormskem 
miru, kjer so poskušali mejne spore v Kotu 
("nella valle di Bergogna") zgladiti.101 Ti prepiri 
so se med sosedi večkrat pojavljali, zlasti ob sej- 
mih in cerkvenih slovesnostih. Kaže, da so bila 
ravno ta praznovanja kritična zaradi maliganov, 
ki so zavreli v krvi. Prepiri, med katerimi so pa- 
dale celo smrtne žrtve, bi sredi 18. st. kmalu pri- 
peljali do splošne evropske vojne. 
Že 1. 1506 so začeli Sejani, Borjanci in Krejci 
veliko pravdo z Ložani in landarskimi podložni- 
ki zaradi paše in drvarjenja na Miji. Sodnija v 
Vidmu je 11. decembra 1508 salomonsko odlo- 
čila, da imajo oboji pravico do skupne paše in 
sekanja drv po vsej Miji. Na to odločitev so se 
opirali Sejani pri svojih poznejših prepirih.102 
Toda Ložani so zase zahtevali ves zahodni obro- 
nek Mije do vrha in trdili, da je bilo tako dogo- 
vorjeno v opisu avstrijsko-beneške meje ob 
sklepanju miru 1.1521. Sejani pa niso o tem hote- 
li nič slišati, zagotavljali so, da imajo oni neko 
drugo pismo z drugačnim opisom meje. Toda 
tega pisma niso nikoli pokazali. Trdili pa so, da 
so jim pašniki na Miji nujno potrebni in da so 
oni tam od nekdaj, sami, brez beneških podlož- 
nikov pasli in sekali.103 
101
 ZT, str. 132. 
102 ZT, str. 132-133- 
103 Sie haben ihren Pluembbesuech und Bcliuelzung auf 
dem Venetianischen... Tako je zapisano tudi v urbarju 
iz l. 1624. Pluembbesucli - "pravica do rože" iz nem. 
Blum, pravica do paše. 
Tudi Krejci so imeli pravico do paše na Miji. 
Po urbarju iz 1.1Ó24 je bilo v Kredu 11 kmetij, v 
vasi pa je živel tudi en kajžar. Kmetje so bili pod- 
ložni samostanu v Rožacu, cerkvi sv. Nikolaja in 
družini Zueco. V urbar tolminskega gospostva 
so bili dolžni le dajatev za sečnjo in pašo na Miji, 
v bližini beneške meje. Tolminsko gospostvo je 
od tega dobilo 2 renska goldinarja in 9 krajcar- 
jev. Dajatve v urbar tolminskega posestva pa je 
moral plačevati Valentin Marcóla (Vallantin 
Marzollia) za njivo v bližini Nadiže, na kraju ime- 
novanem "gosehia supraiam", in poleg tega še 
za drugo njivo, ležečo v bližini.104 
V 16. in v prvi polovici 17. stoletja je bilo na 
meji še precej mirno. Psa so z verige spustili Se- 
jani, ki so 1.1663 prestopili mejo svojih posestev, 
nakar so beneški podložniki vložili pritožbo. 
Vlada je hotela prepire končati in urediti mejo s 
pomočjo mejne komisije, ki pa se je razšla brez 
uspeha. Leta 1694 se je vnel hud prepir zaradi 
planine Razor ali Robič na Miji. To planino so 
beneški podložniki prodali Robiču ok. 1. 1650, 
toda trdili so, da so jo le zastavili, tako da bi jim 
moral Robič plačevati neko najemnino. V Tolmi- 
nu so dokazali, (šele 1.1765), da Robič že več kot 
sto let plačuje tolminskemu urbarju najemnino 
od te planine. Žal se ni ohranil noben zgodovin- 
ski vir, ki bi pričal, kako so se začetniki spora po- 
godili na onem svetu. 
Hujše se je razvnel mejni prepir 1.1706. Od te- 
daj naprej, vse do 1.1772, lahko zasledimo, kako 
avstrijski in beneški podložniki drug drugemu 
nagajajo, kako drug drugemu sekajo drva, pleni- 
jo živino na paši in se včasih celo pobijajo. 
Leta 1706 so avstrijski podložniki beneškim 
zaplenili živino, ti pa so jim sežgali 200 kubičnih 
metrov drv in nekega pastirja tako pretepli, da je 
oslepel na eno oko. 7. januarja je podbelski žu- 
pan naznanil v Tolmin, da so Benečani potolkli 
in pobili okoli 100 glav drobnice. Istega leta so 
Ložani razdrli dve apnenici na avstrijskih tleh in 
pri tem ubili enega podložnika. Leta 1724 so Be- 
nečani napravili apnenice na avstrijskih tleh in 
ubili enega človeka, zato je vlada zapovedala tol- 
minskemu grofu, naj skuša beneške prestopke 
preprečiti in naj "s silo ne povrača". Leta 1735 in 
1736 so Benečani iz Loga, Mersina in Landarja 
nadlegovali avstrijske podložnike in trdili, da 
imajo na Miji "promiseuitas pascendi et lignan- 
104 Arhiv Republike Slovenije (ARS), Urbar tolminskega 
gospostva iz l. 1624,1/67 u, f. 304. 
VSE ZA ZGODOVINO 
20 ZGODOVINA ZA VSE 
di" ter jim zarubili deset krav. V začetku leta 
1737 so Ložani ("quelli di Long") požgali gozd 
"Na klaviščah". Tega leta so si zopet pobijali živi- 
no. Ker so Benečani tožili Avstrijce, je dobil tol- 
minski grof zapoved, da preišče, koliko škode 
so avstrijski podložniki napravili Benečanom. 
Leta 1738 so Sejani zarubili Ložanom 110 koz, 
toda že 8. maja so dobili povelje, da morajo koze 
vrniti, drugače bodo morali plačati kazen 25 flo- 
rintov. Pri nekem tepežu je neki Sejan ob obra- 
čunu s pestmi in kamenjem dobil tako hude 
poškodbe, da je kmalu nato umrl. Leta 1739 je 
neki Sejan ustrelil beneškega podložnika. Ker 
so Benečani večkrat sekali drva v avstrijskih goz- 
dovih, je tolminski grof 14. novembra 1739 Seja- 
nom izdal zapoved, da v takšnih primerih prido- 
bijo drva nazaj in jih prenesejo na takšen kraj, 
od koder jih ne bi mogli vzeti. Leta 1747 so Krej- 
ci Benečanom zaplenili dva konja in dva voza. 
Leta 1749 so Benečani zaplenili Krejcem 120 
glav živine. Cesarica Marija Terezija je tolmin- 
skemu grofu poslala ukaz, naj skuša zaplenjeno 
živino dobiti nazaj po mirni poti. Če to ne bi bilo 
mogoče, naj poroča o tem vladi, da pošlje voja- 
ke na beneško mejo. 28. februarja 1750 se je bor- 
janski župan pritožil, da je več kot 50 podložni- 
kov landarskega gospostva posekalo gozd na 
Miji. Župan v Sedlu, Janez Čuš, je 28. junija v Tol- 
min poslal pritožbo, da so Benečani v avstrij- 
skem gozdu nasekali veliko drv. Naslednje leto 
je Čuš poročal v Tolmin, da so Benečani ranili tri 
Sejane, ko so jih napadli s kamenjem. Leta 1760 
so se pritoževali Breginjci in Ložani, da so stano- 
valci Sedla, Homca, Podbele in drugih vasi pre- 
stopili mejo, plenili in počenjali še druga sovraž- 
na dela. Kot odgovor na to so se avstrijski pod- 
ložniki pritoževali, da jih nadlegujejo Benečani, 
zlasti Ložani, ki neprenehoma požigajo gozd na 
Miji in tam napravljajo svoje senožeti, čeprav da 
je ta gozd od nekdaj sejski. Pri tem so celo ubili 
enega Sejana. Goriška vlada je naročila tolmin- 
skemu grofu, naj to stvar preišče in o njej poro- 
ča. Na krejskem svetu je 1.1772 neki Gosnjak iz 
Mersina sezidal hlev in malo kočo ter začel ob- 
delovati bližnjo zemljo, toda Krejci so Gosnjaka 
spodili in mu podrli hlev ter kočo.105 
Glavni vzrok razprtij je bila nenatančno zazna- 
movana meja, določena le s cerkvijo sv. Križa pri 
Sedlu in potokom Rapidom med Robičem in 
Štupco (Stupizza). Prav zato je poskušala avstrij- 
ska vlada to stvar urediti že 1.1707.106 Vendar iz- 
delava mape o mejnem svetu ni bila lahka nalo- 
ga, saj so se zemljemerci včasih znašli celo v 
smrtni nevarnosti.107 Zaradi hudih mejnih prepi- 
rov med Avstrijci in Benečani je bil 1.1737 v Bre- 
ginju nastanjen javni notar. V času najhujših pre- 
pirov (od 1.1736 do 1.1739) so se Krejci, Borjan- 
ci in Sejani opirali na grofovo povelje z dne 2. 
marca 1737, ki jim je dovoljevalo, da se z vso silo 
upirajo Benečanom, če bi ti hoteli prekoračiti 
mejo in delati škodo na avstrijskih tleh. Tako je 
namreč grofu zapovedal sam cesar, češ, sila naj 
se s silo odbija. 
Najhujše posledice bi lahko imel rop sto dvaj- 
setih glav drobnice v Kredu, ki so ga zagrešili be- 
neški podložniki 1.1749. K sreči je tolminskemu 
grofu Johanu Ignacu Coroniniju spor uspelo re- 
šiti po mirni poti, saj je bila vladarica ("Marija Te- 
rezija, po milosti božji...") v nasprotnem prime- 
ru pripravljena na meje poslati vojaščino. Njeno 
veličanstvo se je tako osebno seznanilo z vasjo 
Kred (... aus dem dorf Creda...), saj stoji pod po- 
veljem z dne 17. januarja 1750 njen lastnoročni 
podpis. Njeno mnenje je 21. februarja potrdil tu- 
di njen mož Franc Lotarinški. S problemi v Bor- 
jani se je cesarica senanila že novembra leto 
pred tem (dor/Boriana).108 
Spopad z Beneško republiko v tem času bi bil 
zelo tvegan, saj bi lahko v vojni metež potegnil 
tudi druge evropske sile in bi hitro izbruhnila 
splošna evropska vojna z zaveznicami na eni in 
drugi strani. Ker se je komaj končala "avstrijska 
nasledstvena vojna" (1741-1748), bi se nova voj- 
na za Avstrijo lahko končala usodno. In če je vsa- 
ka podobnost wormskega miru ("kotarski vlo- 
žek") z Daytonom zgolj naključna, vsaka primer- 
java pa zlonamerna, bi lahko Kred leta 1749 pri- 
merjali s Sarajevom leta 1914, Benečane z Gavri- 
105 ZT, str. 231-232. 
106 Izdelava mape ni bila lahka naloga, saj je neki Sejan 
ubil beneškega podložnika iz Logov (Log v Nadiški doli- 
ni (Loch) aliLogje?), medtem ko so delali mapo nekega 
pašnika. Cesar Karel VI. je poslal tolminskemu grofu Ja- 
kobu Antonu ukaz, da mora dogodek natančno opisati 
in narisati mesto zločina, tako da se bo videlo, na kateri 
strani seje zgodil umor. Poleg tega je ukazal, daje tre- 
ba napeti vse sile, da se zlikovec ujame in zapre. Posku- 
ša naj se prijateljsko živeti z Benečani in naj se sile ne 
povrača s silo. 
107 Vlada je I. 1735 naročila zemljemercu Ivanu Zorzi, naj 
napravi mape mejnih krajev na Kolovratu in Matajur- 
ju. To je bila težka naloga, ker so se Benečani temu upi- 
rali. Brž ko so zagledali cesarskega zemljemerca, so pri- 
čeli zvoniti z zvonovi, ljudstvo se je zbralo in mu žuga- 
lo. Kljub sovražnemu razpoloženju je uspel opraviti 
svojo nalogo do konca julija. 
108 ARS, fond Reprezentanca in komora za Kranjsko, fase. 
XLVII, zap. št. 134. Gradivo o kraji živine je pomešano 
s spisi o mejnih konfliktih v Pazinski grofiji. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 21 
lom Principom, nesrečnega nadvojvodo Ferdi- 
nanda pa z ukradeno živino. 
Zusammenfassung 
Menschen mit eisernen Armen und Beinen 
Einige Sternschnuppen aus der Vergangenheit 
eines Dorfes am Oberlauf der Nadiža 
Der vorliegende Artikel zeigt Moment- 
aufnahmen aus dem Leben am Oberlauf des 
Flusses Nadiža, wie es in der Vergangenheit 
gelebt wurde, vor allem aus dem Dorfe Kred an 
der heutigen slovenischen Westgrenze. Er 
beschreibt die Ereignisse bis zum Beginn des 
16. Jahrhunderts und das Geschehen nach der 
Errichtung der neuen Grenze zwischen der 
Republik Venedig und der Habsburger Mo- 
narchie. Diese neue Grenze trennte ehemalige 
Nachbarn, die einst beisammen lebten, die aber 
danach heimlich die Grenze überschritten und 
einander Holz stahlen, einander die Kalk- 
brennöfen niederrissen und vor allem Vieh 
erbeuteten. Ihre Zwistigkeiten hätten beinahe 
zum Krieg zwischen diesen beiden Staaten 
geführt, denn Maria Theresia hatte beschlossen, 
Soldaten an die Grenze zu entsenden. Zum 
Glück konnte die Sache auf friedlichem Wege 
bereinigt werden. 
Die Ereignisse werden vor allem mithilfe von 
Geschichten beschrieben, die in der Volksüber- 
lieferung erhalten sind. Am weitesten zurück in 
die Vergangenheit reicht die Legende vom hl. 
Hilarius (Volar), der die Ureinwohner, die Gej- 
den vertrieb. Die Gejden waren Riesen heid- 
nischen Glaubens, die der Heilige für immer aus 
dieser Gegend verjagte, und die sich angeblich 
weiter im Osten ansiedelten. In der Erinnerung 
des Volkes ist auch der schreckliche Attila 
erhalten, ebenso die Erinnerung an wilde 
Weiber, wundersame Frauen, die die Zauber- 
kunst beherrschten und die Menschen allerlei 
Fertigkeiten lehrten. Von den Türken erzählt 
die Volksüberlieferung, daß unsere Leute sie 
einmal so geschlagen haben, daß auf dem Felde 
das Blut bis zu den Knien stand. Die unter- 
legenen Türken beschlossen, daß sie in ein 
Land, wo "Menschen mit eisernen Armen und 
Beinen" lebten, nie mehr zurückkommen 
wollten. Von der Kirche im Dorf ist nur die 
Nachricht erhalten, daß sie zuerst nur ein 
ärmliches Kapellchen war, das ein lediger 
Onkel gebaut hatte. Die Leute fürchteten sich 
vor der Strafe Gottes und erklärten sich die 
Sündenstrafen auch mit Naturphänomenen, 
und einer Zeit der Dürre pilgerten sie zum 
Kirchlein des hl. Hilarius oder Volar, wie dieser 
Heilige im Volk genannt wird. Der Heilige 
erbarmte sich ihrer in ungewöhnlicher Weise 
und ließ es auf die Bittprozession schon auf 
dem Heimweg regnen. Die Bauern beschäftig- 
ten sich im täglichen Überlebenskampf auch 
noch mit anderen Dingen, machmal auch mit 
gesetzwidrigen. Das Schmuggeln wurde ge- 
radezu zu einem Volkssport, ebenso die Wilde- 
rei und unerlaubter Fischfang. Wir dürfen auch 
den Teufel nicht vergessen, der in verschie- 
denen Geschichten immer wieder auftaucht. 
Vor ihm brauchte man allerdings keine Angst zu 
haben, denn er zog immer den Kürzeren. 
Dem Grundbuch können wir entnehmen, daß 
es Abgaben gab, aus denen wir schließen 
können, von welcher Art die Wirtschaft war; die 
Archäologen schließen auf der Grundlage von 
Überresten irdenen Geschirrs auf das Alter 
einer Ansiedlung, mittelalterliche Urkunden 
erzählen uns, wer der Besitzer war, wo es 
gebrannt hat... Aus den Geschichten, die ohne 
Schrift geschrieben sind, und die sich von 
Geschlecht zu Geschlecht in der Überlieferung 
des Volkes erhalten haben, können wir erfa- 
hren, was in den Herzen der Menschen nieder- 
geschrieben war. Jede neue Generation von 
Zuhörern hat sich, erwachsen geworden die 
Geschichten vielleicht ein wenig zurecht- 
geschnitten, sie um eine Schattierung verändert, 
doch ihr Wesen ist erhalten geblieben. 
VSE ZA ZGODOVINO 
Sgfeftč&feg 
•1••••«••4>•••••••••>•»••>••*>•»••••>•»•••^>•>•>••••)••••••^ 
Jelka Pirkovič 
MESTNO DVORANO 
PRENAVLJAJO, MAR NE? 
Leopold Theyer in ljubljanski magistrat 
:Kw<<\-s%^yK^^>^w<^<w^AAX^w^^''i:w^'fK'¡W';<;';^'v';rL'\ 
Zgodovina prenove 
mestne dvorane 
Maja letos je preteklo sto let, odkar je bil Ivan 
Hribar prvič izvoljen za ljubljanskega župana. 
Njegova izvolitev je nedvomno bistveno prispe- 
vala k popotresni obnovi Ljubljane in k njeni ra- 
sti v sodobno prestolnico. Hribar si je namreč 
prizadeval povečati ugled mestne občine, ob- 
činskega sveta in občinske uprave. Tako ne pre- 
seneča dejstvo, da je že nekaj mesecev po prev- 
zemu županskih dolžnosti zastavil prenovo 
mestne dvorane v stavbi magistrata na Mestnem 
trgu 1. 
Zgodba o preureditvi mestne dvorane v letih 
1897/98 je v obrisih znana. O tem sta pisala 
predvsem Nace Šumi in Sergij Vilfan. Šumi je bil 
prvi, ki je javnost opozoril na veliko spomeniš- 
ko vrednost tega interierja. V svoji Arhitekturi 
secesijske dobe v Ljubljani je zapisal: "Najznačil- 
nejši in najbogatejši interjer te smeri pred poja- 
vom secesije je preurejena mestna dvorana v ro- 
tovžu". V literaturi znane podatke o tem, da je 
bila prenova opravljena po načrtih graškega ar- 
hitekta Leopolda Theyerja je Šumi v svoji "Sece- 
siji" dopolnil tako, da je Theyerju pripisal avtors- 
tvo projekta prenove, Janu Dufféju, načelniku 
mestnega stavbnega urada, pa avtorstvo detajl- 
nih načrtov.1 
Viri iz časa prenove dvorane posredujejo dru- 
gačna dejstva. V grobem jih je povzel Vilfan v 
svoji knjigi Zgodovina ljubljanske mestne hiše.2 
Zgodovinski arhiv Ljubljane namreč hrani do- 
kumente, ki so spremljali prenovo. Gre za več 
idejnih arhitekturnih načrtov, službenih poročil 
stavbnega urada, predlogov župana Hribarja 
občinskemu svetu, zapisnikov, ki govore o odlo- 
čitvah občinskega sveta, različnih pisem, po- 
nudb izvajalcev, računov in nalogov za plačilo.3 
Iz vsega tega je razvidno naslednje: 
V prvem nadstropju ljubljanskega magistrata 
je bila do preureditve v 90. letih prejšnjega sto- 
letja dvorana, kjer je zasedal občinski svet. Načrt 
mestnega stavbnega inšpektorja Pollacka iz leta 
Nace Šumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani 
(Ljubljana: Mestni muzej, 1954), str. 31. Objavljene fo- 
tografije hrani: št. 1-4: Zgodovinski arhiv Ljubljana, št. 
5: Uprava RS za kulturno dediščino, foto f. Gor/up. 
Sergij Vilfan, Zgodovina ljubljanske mestne hiše, (Ljub- 
ljana: Knjižnica Kronike št. 4, 1958), str. 60-63- 
ZAL, LJU-489, Reg. 1, fase. 1028. Poleg tega ZAL hrani 
načrte, ki zadevajo preureditev magistrata v različnih 
obdobjih, in sicer v fondu Zbirka načrtov, LJU - 334. 
ZGODOVINA ZA VSE 41 
1850 prikazuje takratni tloris dvorane z razpore- 
dom sedežev (slika l).4 Klop s sedeži mestnih 
svetnikov je imela obliko podkve in je bila na- 
meščena v rizahtnem, zunanjem delu dvorane, 
tam, kjer je sedaj prostor za predsedstvo. Z usta- 
novitvijo mestne občine se je povečalo število 
odbornikov. Zanje so verjetno uredili pomožne 
sedeže v notranjem delu dvorane. 
Zamisel o preureditvi dvorane je dozorela z 
začetkom Hribarjevega županovanja. 13. 12. 
1896 je Hribar predložil stavbnemu odseku, ki 
mu je načeloval deželni inženir Jan Vladimir 
Hrasky, načrte za preureditev mestne dvorane 
(292 in 296).5 Pisnemu predlogu so priloženi 
popisi del s stroškovniki (300 - 305) in skice 
preureditve (294 - 299). Gre za dve varianti 
vzdolžnega in prečnega preseka dvorane. Prva 
varianta prikazuje enoetažno dvorano, takšno 
torej, kot je bila pred preureditvijo. Druga skica 
prikazuje dvorano, segajačo skozi dve nadstrop- 
ji (slika 2). Na istem listu je prikazan tloris dvora- 
ne z namestitvijo sedežev in z galerijo. Slednja 
sega do obokenskega pilastra. Skico je podpisal 
Jan Duffé.6 
Sledi skica o novem urejanju mestne dvorane 
(309), ki prikazuje nekoliko drugačno tlorisno 
razporeditev (slika 3). Tukaj galerija sega le do 
konca prvega pilastra. Sedeži so razporejeni v 
štirih vrstah po dva sedeža, s tem da sta srednji 
dve vrsti krajši. Na skici je napis: "Sprejeto na seji 
stavbenega odseka dne 3/1 '97. Ivan Hrasky". 
Očitno gre za skico, ki je bila del predloga mest- 
nega stavbnega odseka občinskemu svetu glede 
prenove mestne dvorane. Ker besedilo predlo- 
ga (310 - 312) podaja natančen gradbeni pro- 
gram, ga predstavljam v celoti: 
"Slavni občinski svet! 
Na podlagi magistratnega poročila z dne 13/ 
12 96 št. 22/68 posvetoval seje stavbni odsek o 
uredbi mestne dvorane in predlaga, naj slavni 
občinski svet sklene: 
1) sledeči program za uredbo dvorane se odo- 
bri. 
4 ZAL, Zbirka načrtov, LJU - 334, 10/1-13- 
5 Številke (v oklepajih) med besedilom pomenijo številko 
folla. 
6 Pod številkami od 297 do 299 so tudi trije kasnejši načr- 
ti Österreichische Alpine - Montane Gesellschaft, oziro- 
ma njenih graških delavnic. Prva dva sta datirana 17. 
7 1897 in sta očitno del ponudbe tega podjetja, tretji 
načrt paje izvedbeni (dat. 14. 9. 1897). 
2) mestnemu magistatu se nalaga, naj da na 
podlagi odobrenega programa po mestnem 
stavbnem uradu izdelati detajlni načrt in prora- 
čun za uredbo dvorane - in v novic občinskemu 
svetu poroča in tudi glede oddaje dela premerne 
nasvete stavi. 
Program: 
1) Dvorana se poviša zajedno nadstropje. 
2) Notranja arhitektura bodi v soglasju z zu- 
najno arhitekturo pročelja (pozna renesansa), 
katero naj se z balkonom7popolni. 
3) V dvorani se priredi v zadnjem delu galeri- 
ja segajoča do roba lizen - njena konstrukcija 
bodi iz železa, strop iz betona, parapet iz Mejne- 
ga gipsa. 
4) Okna in vrata nova - okna odzunajzpros- 
vitnim, znotraj z barvenim steklom. Vhodna 
vrata dvojna s primernim portalom. 
5) Klopi in mize se po priloženem načrtu amfi- 
teatralno uvrste - zaradi česa se vhodna vrata 
za dva stopnja povzdignejo. Če ni konstruktiv- 
nih zaprek naj gre povišanje vhoda do prvega 
stebra vfoyeru. 
6) Sedežev za odbornike bodi 28, po dveh 
združenih in v štirih redih uvrštenih. Oba po- 
stranska reda imata vsak štiri vrste - oba notraj- 
na vsak 3 vrste. Srednja steza ima obe stezi, pri 
zideh so vsaka 1 m široke - notrajni stezi le 70 
cm. Širokost foteljev obnaša 70 cm. - dolžina se- 
dlja in mize 1.20 m vkup. Vsak sedež obstoji iz 
zaklopnega fotejla z usnjenim povlakom obda- 
nim z primernimi intarzijami - in z pisalne mi- 
ze z predalom, suknjeno prevleko in skupnim 
tintnikom za dva sedeža. 
7) Presidium obsega stol za župana, podžupa- 
na, poročevalca, magistratnega referenta in za- 
pisnikarja. Cela skupina ima proti balkonskim 
vratam in oknamprimerno dekorativno izdela- 
no zaslombo. Pri postranskih oknih so za časni- 
karje 2 mizi in 4 stoli umeščeni. Na prostoru 
predpresidiem miza za načrte in akte. 
8) Stene bodite obložene z lesenim lambrijem 
pripravnim za obešanje obleke. 
9) Vsa oprava od 6, 7, 8 bodi iz hrastovega le- 
sa izdelana, ravno tako tla iz hrastovih deščic s 
primernimi preprogami. Pod galerijo v desnem 
kotu bodi umivalnik iz marmorja, na primer- 
nem prostoru ura. 
10) Pri dekorativni uredbi sten in stropa bo se 
oziralo, da srednji, glavni motiv obsega cesarjev 
7 Baročni balkon so morale mestne oblasti konec 18. sto- 
letja odstraniti, ker je menda grozilo, da se poruši. Vil- 
fan, op. cit., str. 53- 
VSE ZA ZGODOVINO 
42 ZGODOVINA ZA VSE 
t*4*& rt+š******   C+H>~ti4**'/*+*£ .*6*t   ''fltf< 2ft*./A4*#d )*+    JH^kMo 
'. (i/t£,nm*+*f~i«</+- 
-. 
- fi 
:.' 
i : i I t I ;« 
'./{3<Ziž~4- 
'.   . 
J, ...atf 
^•^y- 
\ 
5 
«3L 
S//&3 -7 
/>/£>, višji pa mestni grb -postrani motivi sten ob- 
segajte kronologično uvrstitev imen ljubljanskih 
županov - motiviplafona grbe značajnih mest 
slovenskega ozemlja. Na stenski prostor med 
obcmi lizenami na desni strani se umesti veliki 
načrt mesta Ljubljane na levi strani pregledni 
načrt ljubljanske okolice. 
11) Za razsvetljavo se priredi 1 glavni, deko- 
rativni luster s 24 plameni, in na vsaki lizeni v 
dvorani in na galeriji se umesti jedna postran- 
ska luč. 
12) Bodi poskrbljeno, da se dvorana soječa- 
sno zveze s sobo za odseke, katera bi bila umeš- 
čena v 2. nadstropju t. i. Galletove hiše, za sedaj 
naj se pod galerijo v levem kotu potrebni vhod, 
stopnišče in vrata priredijo, da ni treba pozneje 
v dogotovljeni dvorani nobenih stavbenih del. 
13) Pri načrtanju in izgotavljanjupohištva za 
dvorano bodi naprošeno ravnateljstvo tukajš- 
nje obrtne strokovne šole za blagohotno sodelo- 
vanje. 
V Ljubljani 5/1 '97 Za stavbeni odsek 
Iv. Hrasky, nač." 
Občinski svet je še istega dne predlog sprejel, 
hkrati pa je stavbnemu odseku naročil, naj poiš- 
če specialista - strokovnjaka, ki bo napravil na- 
črt za sistematično rekonstrukcijo celotne mest- 
ne hiše. 
Očitno sta ali stavbni urad ali Hribar osebno 
zaprosila arhitekta Leopolda Theyerja, profesor- 
ja na graški državni obrtni šoli, naj napravi načr- 
te za preureditev mestne dvorane. Čez nekaj 
mesecev, natančno 19. 6. 1897 (314 - 315), je 
stavbni urad od Theyerja prejel tri načrte. Takoj 
so ga pismeno prosili, naj kopije načrtov pošlje 
tudi Avstrijski Alpinsko - Montanski družbi in 
kiparsko - štukaterskemu podjetju Fisher, Ha- 
selsteiner in Bock iz Gradca, da čimprej pripra- 
vita svoji ponudbi. Magistrat je namreč želel, da 
se prenova dvorane dokonča še tisto poletje. 
29-junija je Theyer odgovoril (322), da je v 
Ljubljano poslal originalne načrte in da nima ko- 
pij, zato naj mu čimprej vrnejo originale (kar so 
tudi nemudoma storili). Hkrati je sporočil, da je 
že skoraj dokončal načrte pohištva. Zanimalo ga 
VSI'ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 43 
i .    .j , ., 
Slika 2 
je. .ili naj pripravi še načrte detajlov pohištva v 
naravni velikosti. 
Julija sta prispeli ponudbi za izdelavo stropne 
konstrukcije in za kiparska in štukaterska dela. 
Istočasno je gradbeno podjetje Filipa Supančiča 
že začelo z gradbenimi deli. Hribar se je namreč 
2. 8. 1897 Supančiču pisno pritožil nad lenobo 
in počasnostjo delavcev (334). 
Avgusta je občinski svet odločal o ponudbah 
različnih podjetij in obrtnikov glede izvedbe 
del. Mizarski mojster Karol Binder je dobil naro- 
čilo za izdelavo oken, vrat in opažev, tovarna po- 
hištva J J. Naglas pa naročilo za izdelavo pohiš- 
tva. Ključavničarski mojster Ivan Spreitzer je bil 
izbran za izdelavo okovja. klesarska dela sta si 
razdelila Feliks Toman in Alojzij Vodnik. Prvi je 
dobil naročilo za izdelavo balkona na glavnem 
pročelju, drugi pa za klesarska dela v dvorani, to 
je za izdelavo štirih plošč z imeni županov in 
marmornega umivalnika. Vsi našteti obrtniki so 
bili iz Ljubljane. 
Za druga dela so bili izbrani tuji ponudniki, in 
sicer že omenjena Avstrijska Alpinsko - Mon- 
tanska družba, podjetje Fischer, Haselsteiner in 
Bock, poleg tega pa še podjetje Wilhelma 
Brücknerja za centralno kurjavo in bratov Eben 
za pozlatarska dela na veliki rozeti. Vzidano 
stensko uro je magistrat kupil pri praškem pod- 
jetju Hrbek in Wejrostek. 
VSE ZA ZGODOVINO 
44 ZGODOVINA ZA VSE 
ri 
i  i 
4: 
a 
a 
i 
•^ 
oo O a o 
í 
» 10 
,'C 
U 11 
>'í 
1* » 
^•• 
1« íe 
i? i» 
»? to 
^P 
~• 0-70 * o 70 • o 70 « - 070 *-070 * - i*oo   • -070 *ofo «--opo »• -070 »»-oyó x- 
L_ 
Slika 3 
Vsi izvajalci so delo opravili dobro in v primer- 
nih rokih. Izjema je bilo le Naglasovo podjetje, 
ki so mu zadržali izplačilo zadnjega dela hono- 
rarja, "... dokler ne odpravi manjših pomanjklji- 
vosti na klopeh..." (475). Ko je stavbni urad potr- 
dil, da so napake odpravljene, je tudi Naglas do- 
bil celotno izplačilo.8 
Nekoliko se je zapletlo pri naročilu za izdela- 
vo velikega lestenca in stenskih svetilk. Očitno 
se je po Theyerjevem posredovanju za to naro- 
čilo potegovalo dunajsko podjetje Erste Pro- 
dukt Gesellschaft der Broncearbeiter (395). 30. 
aprila naslednjega leta je to podjetje županu po- 
slalo pismo, v katerem se pritožujejo, da niso do- 
bili odgovora na ponudbo in da zahtevajo po- 
vračilo stroškov izdelave dveh risb. Na hrbtni 
strani je zapisano Dufféjevo "službeno poroči- 
lo", iz katerega zvemo, da je podjetje Siemens in 
Halske9 podarilo lestenec in stenske svetilke za 
ljubljansko mestno dvorano. Zato stavbni urad 
Naglasov račun Je skupaj z delom in materialom zna- 
šal 3495 kron 
To podjetje je istega leta dobilo naročilo za izdelavo 
električnega dela mestne elektrarne. Morda je pri tem 
zanimivo, daje Siemens - Halske v ljubljansko elektrar- 
no vgradil agregat na enosmerni tok, čeprav so v tem 
času že uporabljali naprednejši dvosmerni tok, tako na 
primer v elektrarni v Subotici. Tadej Brate, Ljubljanski 
tramvaj 1901 - 1958 (Ljubljana : Državna založba Slo- 
venije, 1990), str. 27. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 45 
Slika 4 
priporoča, da naj podjetju Erste Produkt Ge- 
sellschaft der Broncearbeiter povrnejo stroške 
za risbe. 
Prenova dvorane je bila končana 3- maja 
1898.10 Do začetka julija so bili izplačani vsi raču- 
ni izvajalcev. Pred tem, to je konec aprila 1898, 
je Leopold Theyer Hribarju poslal pismo z raču- 
nom za svoj honorar (379). Iz njega natančno 
zvemo, da je bil Theyer tudi avtor zamisli za vse 
arhitekturne detajle, za opremo11 in za pohištvo. 
Tako je zapisal, da je njegovo delo obsegalo: 
"... izdelavo načrtov, polirskih detajlov, načrtov v 
naravni velikosti, načrtov za lambrijo in pohiš- 
tvo skupaj z načrti v naravni velikosti zanje, vse 
Vilfan v Zgodovini ljubljanske mestno hiše (str. 60-62) 
prinaša govor, ki gaje Hribar imel na svečani otvoritvi 
dvorane. 
Theyer je tudi avtor načrta kovanih ograj na galeriji 
mestne dvorane (379). 
v skupni vrednosti 500 kron, poleg tega pa še 
honorar za eno pot v Ljubljano in nazaj v Gradec 
v višini 20 kron. Vse skupaj 520 kron." Mestni 
erar mu je honorar takoj izplačal. 
Theyerjevi načrti za preureditev dvorane se 
niso ohranili, vsaj v Ljubljani ne. Morda jih bo- 
mo našli v Gradcu. Na srečo je ohranjen origi- 
nalni načrt za del opreme (slika 4).12 Na listu for- 
mata 73 x 61,8 so prikazani pogledi in prerezi 
umivalnika z opažem, županovega stola, stola in 
mize za časnikarje in klopi s sedeži za občinske 
svetnike. Načrt ni signiran niti datiran. Ker se na- 
tančno ujema z ohranjenim originalnim pohiš- 
tvom, to je z opažem in umivalnikom in s stolom 
za župana, lahko z gotovostjo trdimo, da gre za 
enega izvedbenih načrtov za pohištvo, o kate- 
rem govori Theyer v svojem pismu z dne 29- ju- 
12 ZAL. Zbirka načrtov, LJU-332, 10/2-61. 
VSE ZA ZGODOVINO 
46 ZGODOVINA £A VSE 
nija 1897 (322). Dru- 
gi del izvedbenih 
načrtov je moral pri- 
kazovati glavna in 
stranska vrata, pred- 
sedstveno mizo, ki 
se je v dvorani ohra- 
nila do danes, lese- 
no steno za pred- 
sedstveno mizo, mi- 
zo za zapisnikarja in 
stole podžupanov, 
poročevalcev in za- 
pisnikarjev. Slednji 
deli lesene oprave 
in pohištva se, žal, 
niso ohranili. Iz 
gradbenega progra- 
ma in Naglasovega 
računa (452) je raz- 
vidno, da so bili iz- 
delani. Slika 5 
V prvem desetletju našega stoletja je prišlo do 
reorganizacije občin. Število mestnih odborni- 
kov se je zopet povečalo. Tako je leta 1910 pos- 
vetovalni svet na predlog Antona Rojine sklenil 
naročiti dodatne sedeže za magistratno dvora- 
no. Tvrdkam Naglas, Mathian, Doberlet, Rojina, 
Petrin in Primožič so poslali okrožnico (491) za 
predložitev ponudb. Do leta 1911 je bilo treba 
izdelati osem novih klopi, "...po dva sedeža v isti 
izvršbi kot obstoječe klopi v mestni dvorani za- 
radi pomnoženja sedežev za občinske svetoval- 
ce." Naročilo je dobil Anton Rojina (493)- 
Interpretacija arhivskih podatkov 
Pisni in grafični viri nam omogočajo nasled- 
nje zaključke. 
Ni popolnoma jasno, zakaj je ravno Leopold 
Theyer dobil naročilo za prenovo mestne dvora- 
ne. Vemo, da je delal v dveh mestih nekdanje 
Kranjske, v Novem mestu in v Ljubljani. Istoča- 
sno, to je leta 1896, je pri nas po različnih poteh 
dobil tri velika naročila. Verjetno s posredova- 
njem reda usmiljenih bratov iz Gradca je na hi- 
tro pripravil izvedbeni načrt za novo bolnišnico 
v Kandiji pri Novem mestu.13 Zaradi popotresne 
obnove Ljubljane je pripravil načrte za veliko 
'•*   Tone Gošnik. Prvih sto let novomeške bolnišnice: 1894 
- 1994 (Novo mesto: Dolenjska založba, 1995), str. 54. 
poslovno - stanovanjsko stavbo graškega trgov- 
ca Filipa Schreverja ob Špitalski ulici in njej nas- 
proti stoječo stavbo mestne imovine (Kresijo).1' 
Nekoliko kasneje, to je leta 1898, je sodeloval na 
natečaju za izgradnjo mestnega doma na Kreko- 
vem trgu,H vendar ni dobil naročila za izvedbo. 
Pri ljubljanski mestni dvorani je bil Duffe avtor 
osnovne arhitekturne zamisli, kot je prikazana na 
slikah 2 in 3. Njemu lahko pripišemo tudi zamisel 
galerije in tlorisno razporeditev sedežev. 
Theyer je bil avtor vsega preostalega, to je iz- 
vedbenih načrtov prenove, vključno s členitvijo 
ostenja, z arhitekturnimi in okrasnimi detajli, 
opravo in opremo. Vendar obstaja možnost, da 
so načrte za glavna vrata v dvorano napravili na 
ljubljanski državni strokovni šoli za lesno indu- 
strijo. Za to možnost govori že omenjeni sklep, 
zapisan v 13. točki gradbenega programa, in pa 
dejstvo, da je bil med občinskimi odborniki tudi 
Ivan Šubic, direktor ljubljanske strokovne šole 
za lesno industrijo. 
14 Filipov dvor je bil dograjen med letoma 1896 in 1897, 
stavba meščanske imovine pa med letoma 1897 in 
1898. Denkschrift über die Tätigkeit der Krainischen 
Baugesellschaft wahrend des ersten Viertel-Jahrhun- 
dertes ihres Bestandes: 1873 - 1898 (Ljubljana: Krai- 
nischc Ballgesellschaft, 1898), str. 63 in 64. 
15 Translokal; 9 Städte Im Netz 1848 - 1918; Ausstellunska- 
talog des Grazer Stadtmuseums (Gradec: Leykam, 
1996), str.621. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 47 
Še najbližje resnici je verjetno podatek, ki ga je 
zapisal Peter Radies v uvodu v adresar Ljubljane 
iz leta 1900. Med znamenitostmi deželne pre- 
stolnice je opisal tudi magistrat in prenovljeno 
mestno dvorano.16 Pri tem je omenil Dufféja in 
Theyerja kot avtorja načrtov, podjetje Naglas kot 
izdelovalca pohištva, domačega mojstra Karola 
Binderja kot izdelovalca opažev in stavbnega 
pohištva, vključno z velikimi vrati, in Državno 
strokovno šolo za lesno industrijo iz Ljubljane 
kot izdelovalca intarziranega dela velikih vrat. 
Glede stranskih vrat, ki iz dvorane vodijo v ta- 
ko imenovano Galletovo hišo, menim, da so tu- 
di bila izdelana po Theyerjevih načrtih v istem 
času, kot vsa ostala oprema. Vilfan sicer navaja, 
da je bil pri prenovi magistrata v letih 1930 - 
1931 na novo napravljen "... tudi prehod iz mest- 
ne posvetovalnice v sosednjo sobo desne hi- 
še".17 Vendar menim, da so do takrat slepa vrata 
tudi dejansko odprli s prebojem zidu in uredili 
stopnišče v sosednji prostor. 
Theyer se je pri svojem delu skoraj v vseh po- 
drobnostih držal gradbenega programa, kot ga 
je pripravil stavbni odsek oziroma njegov načel- 
nik Hrasky. Odpadla je na primer takšna malen- 
kost, kot so dvojna vhodna vrata. Zaradi "kon- 
struktivnih zaprek" vrat tudi ni bilo mogoče pre- 
staviti za dve stopnici više. Tako tudi tla dvorane 
niso bila amfiteatralno dvignjena. Zdi se, da so 
originalne klopi stale na stopničastem podiju, ki 
ni segal vse do vhodnih vrat. O tem govori ohra- 
njena obdelava talne površine. Hrastov parket v 
ribjem vzorcu je položen le v tisti tretjini dvora- 
ne, kjer je predsedstvo. Preostali del ima ladijski 
pod, sestavljen v različnih smereh, kar nakazuje, 
da so pri različnih adaptacijah odstranjevali dele 
podija ali prvotnega poda in ga nadomeščali z 
novimi zasilnimi talnimi površinami. 
Arhitekt je tudi spremenil likovni del izvedbe 
in še to verjetno na Hribarjevo pobudo. Štiri 
marmorne plošče z imeni ljubljanskih županov 
so namesto na stranski steni postavili na steno 
ob glavnem vhodu. Namesto načrtov mesta in 
okolice sta bili na stranski steni nameščeni oljni 
sliki. Na severni steni še vedno visi slika Ivane 
Kobilce Južnoslovanske dežele se klanjajo Ljub- 
ljani, dar škofa Josipa Juraja Strossmayerja. Njej 
nasproti je včasih visela slika Josipa Germa 
Obisk cesarja Franca Jožefa I v Ljubljani 1895,18 
dar slovenskega veletrgovca Josipa Gorupa z 
Reke.19 Danes je na njenem mestu Vavpotičeva 
veduta Ljubljane, Germova slika pa je v Narodni 
galeriji. Na steni za predsedstvom je v štuku iz- 
delan ljubljanski grb. Zakaj niso na strop name- 
stili grbov slovenskih mest, lahko samo ugiba- 
mo. Verjetno je Hribar presodil, da politični po- 
men Ljubljane kot prestolnice vseh Slovencev 
že dovolj dobro predstavlja Kobilčina slika. 
Kasneje je bila mestna dvorana vsaj še enkrat 
temeljito predelana, in to tako, da so originalne 
klopi za odbornike nadomestili s sedanjimi se- 
deži.20 
Čas te prenove je treba postaviti v leto 1954. 
Neznani avtor poročila o obnovitvenih delih na 
ljubljanskem magistratu v letih 1954 - 1958, ob- 
javljenem v Vilfanovi Zgodovini ljubljanske 
mestne hiše,21 čisto na kratko omenja, češ da je 
ekonomat Mestnega ljudskega odbora tega leta 
"... obnovil veliko dvorano z napravo ventilacije, 
osvežitvijo slikarij in zamenjavo starih klopi z 
manjšimi...". Kdo je bil avtor te adaptacije, ni 
znano. Fran Šijanec je v svojem pregledu sodob- 
ne arhitekture omenil, da je bil Josip Černivec 
"... projektant raznih adaptacijskih del ... v no- 
tranjščini rotovškega kompleksa".22 Zato lahko 
sklepamo, da je oprema nastala po Černivčevi 
zamisli. Sedeže, namenjene predsedstvu, so za- 
radi višine originalne predsedstvene mize zasil- 
no povišali z nerodnimi podstavki. To navaja na 
pomisel, da so bili sedeži ali serijsko izdelani ali 
pa narejeni za drug prostor. 
16 Fischer's allgemeiner Wohnungs-Anzeiger...Behörden, 
Handels u. Gewerbe- Adressbuch für die Landeshaupt- 
stadt Laibach: IL Jahrsgang (LJubljana: Verlag von Otto 
Fischer, 1900), str. III. 
17 Vilfan, op. cit., str. 66. 
18 Ibid, str. IV in Jožef Matijevič, Josip Germ; retrospektiv- 
na razstava (Novo mesto: Dolenjski muzej, 1985), str. 
70 - 71. 
19 Morda Je kot protiuslugo Hribar izposloval, daje občin- 
ski svet po Gorupupoimenoval ulico v Gradiškem pred- 
mestju. Vlado Valencia: Zgodovina ljubljanskih uličnih 
imen (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1989), str. 118. 
20 Prejšnjih 28 + 8 dvojnih klopi so nadomestili s srednjo 
vrsto spo štirimi sedeži in dvema stranskima vrstama s 
po tremi sedeži. Tako Je v dvorani vsega skupaj 74 sede- 
žev, te ne štejemo sedežev v predsedstvu in zadnjih, po- 
možnih sedežev. Odstranili so tudi originalne mize in 
stole za časnikarje in jih nadomestili z enakimi sedeži, 
kot so v avditoriju. 
21 Vilfan, op. cit., str. 109. 
22 Fran Šijanec, Sodobna slovenska likovna umetnost 
(Maribor : Založba Obzorja, 1961), str. 432. 
VSE ZA ZGODOVINO 
48 ZGODOVINA ZA VSE 
V času te adaptacije so uredili tudi poročno 
dvorano. Takrat so Theyerjev županov stol pre- 
nesli v ta prostor, kjer je ostal do danes. 
Ovrednotenje 
Magistrat je simbol mesta in hkrati sedež nje- 
gove samouprave. Zgodovina vsakega mesta je 
tesno povezana z življenjsko zgodbo njegove 
mestne hiše, kar še posebej velja za Ljubljano. 
Povrhu vsega je ljubljanski magistrat najpo- 
membnejši člen Stare Ljubljane (poleg Gradu, 
Stolnice in Robbovega vodnjaka). Glavna stavba 
ljubljanskega magistrata je sama zase in kot delo 
baročnih stavbenikov Carla Martinuzzija in na- 
šega Gregorja Mačka (1717 - 1719) tako po- 
membna, da je razglašena za kulturni spomenik. 
Pojem kulturnega spomenika seveda ne obse- 
ga le zunanjščine stavbe ali drugega objekta, 
temveč njeno celoto. Torej zajema tudi notra- 
njost, opremo in premičnine, ki so njen nepo- 
grešljivi sestavni del.23 
Prenova dvorane v letih 1897/98 je bistveno 
prispevala k spomeniški vrednosti celote. Res, 
da je bila izvedena v historičnem slogu poznega 
devetnajstega stoletja in ne da slutiti, da so v tem 
času v dunajski arhitekturi že zapihale prve sapi- 
ce modernega secesijskega sloga. 
Izbor arhitekta in arhitekturnega sloga ni bil 
naključen. V okusu previdno konservativni Hri- 
bar je imel v Ivanu Hraskem in Janu Dufféju iz- 
kušena svetovalca. Njihovo odločitev natančno 
določa druga točka gradbenega programa, ki 
govori o skladju med, po njihovem mnenju, 
poznorenesančno zunanjščino in na novo ure- 
jeno dvorano. 
Theyer je bil znan in priznan arhitekt neorene- 
sanse. Kot "renesanista" ga je označil tudi Pleč- 
nik,2'1 ki je bil, kot je znano, Theyerjev učenec. 
Theyerjev sloves poznavalca neorenesanse izvi- 
ra tudi iz po njegovih načrtih zgrajene zavaro- 
23 
24 
Tako imenovana Granadska konvencija, katere po- 
godbenica je tudi Slovenija, v prvem členu določa, da 
so spomeniki vsi objekti izrazitega zgodovinskega, ar- 
heološkega, umetniškega, znanstvenega, družbenega 
ali tehniškega pomena, vključno z napeljavami in de- 
korativnimi elementi, ki so sestavine teli objektov. Kon- 
vencija o varstvu stavbne dediščine Evrope (Url SFRJ, 
91/36). 
Damjan Prelovšek, Josef Plečnik: 1872 - 1957 (Dunaj: 
Residenz Verlag, 1992), str. 8. 
valnice na Herrengasse v Gradcu (1893 - 
1895).25 Če je njena dekoracija klasicistično 
umirjena, pa je ljubljanska magistratna dvorana 
v arhitekturni členitvi sicer tektonska, v štukater- 
skih detajlih pa neobaročna. 
Ker je bila slavnostna dvorana nekdanje dežel- 
nozborske palače, sedanje Univerze na Kongre- 
snem trgu v Ljubljani, bistveno osiromašena, je 
dvorana ljubljanskega magistrata (slika 5) še edi- 
na kolikor toliko neokrnjena notranjščina poz- 
nega devetnajstega stoletja pri nas. Zato jo uvrš- 
čamo med spomenike velikega pomena. 
Zusammenfassung 
Man renoviert die Stadthalle, nicht wahr? 
Leopold Theyer und der Laibacher Magistrat 
In den neunziger Jahren des vorigen Jahr- 
hunderts erhielt Leopold Theyer, Professor an 
der Grazer staatlichen Gewerbeschule, im 
damaligen Krain mehrere Aufträge. Darunter 
war eine der wichtigsten Aufträge derjenige der 
Stadt Laibach für die Renovierung des großen 
Saales im Magistrat. 
Die Anregung zur Renovierung der Stadthalle 
kam von Bürgermeister Ivan Hribar. Hribar hat 
sich auch um weitere Bauvorhaben verdient 
gemacht, die in der Zeit nach dem großen 
Erdbeben im Jahre 1895 zur Entwicklung 
Laibachs zu einer modernen Landeshauptstadt 
beitrugen. 
Der Überblick über das architektonische 
Material ermöglichte es, den Anteil Leopold 
Theyers als des Autors der architektonischen 
Gesamtheit, der Einrichtung und der Deko- 
ration, vom Anteil Jan Duffés, des städtischen 
Ingenieurs als des Autors des gedanklichen 
Grundrisses der Umgestaltung, abzugrenzen. 
Duffés Aufgabe bestand darin, die programma- 
tischen Konzeptentwürfe Bürgermeister Hri- 
bars und der Stadträte in der Sprache der 
Architektur vorzustellen. 
25 V dunajski reviji Der Architekt, (1896, letnik II), str. U, 
sta avtorja projekta, Leopold Theyer in Friedrich Sig- 
mund! (kasneje avtor projekta za ljubljansko Urbanče- 
vo blagovnico in za veleblagovnico Kastner & older v 
Gradcu) svojo izbiro sloga označila kot "prilagoditev v 
dekoraciji in slogu bližnjim stavbam iz 16. stoletja". 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 49 
Das Programm der Renovierung des Saales 
war so strukturiert, daß es die Bedeutung Lai- 
bachs als Hauptstadt aller Slovenen unterstrich. 
Deshalb wurde auch beschlossen, daß der 
architektonische Stil der Inneneinrichtung mit 
dem Äußeren des Magistrats harmonieren 
müsse, den der bedeutendste slovenische 
Barockarchitekt, Gregor Maček, gestaltet hatte. 
Deshalb überrascht die Entscheidung der 
Stadtbehörden nicht, daß sie als Architekten für 
die Renovierung Theyer auswählten, der in 
dieser Zeit für sein Können in klassischen 
Architekturstilen bekannt war. 
Idee folgte auch die malerische Ausgestaltung 
des Saales. Dabei sind zwei großformatige 
Bilder am wichtigsten, die die beiden Längs- 
seiten des Saales zieren. Das erste ist das Werk 
der Malerin Ivana Kobilca und zeigt die 
Allegorie, daß die Südslavischen Länder sich vor 
Laibach verneigen. Das andere Bild stammt von 
dem Maler Josip Germ und stellt den Besuch 
des Kaisers Franz Joseph in Laibach nach dem 
großen Erdbeben 1895 dar. Diese Leinwand 
wurde nach dem Regimewechsel aus dem Saal 
entfernt und befindet sich jetzt in der Laibacher 
Nationalgalerie. 
Die Renovierung des Saales dauerte vom 
Frühjahr 1897 bis Anfang Mai 1898. Wie es in 
dieser Zeit Brauch war, waren an der Aus- 
führung die fähigsten heimischen Meister und 
Unternehmen beteiligt. So errichtete die Grazer 
Filiale der Österreichische Alpine - Montane 
Gesellschaft ein neues Stockwerk für den Saal 
und eine Galerie in einer damals fortschritt- 
lichen Stahlkonstruktion, die Wiener Firma 
Fisher, Haselsteiner und Bock führte die 
Stukkateurarbeiten aus, Siemens und Halske 
(Wien) schenkte einen großen Kronleuchter 
und Wandlichter. 
Nach Theyers Plänen fertigten die heimischen 
Firmen Karl Binder und Naglas die Holz- 
einrichtung und die Möbel für den Saal. Von der 
Einheit hat sich bis heute nur die Einbaumöbel 
und die Verkleidungen erhalten, der Präsi- 
diumstisch sowie der Sessel des Bürgermeisters. 
Die Abgeordnetenbänke wurden in einer der 
Renovierungen des Magistrats, wahrscheinlich 
in den fünfziger Jahren, entfernt und durch die 
jetzigen Sitze ersetzt. Da im Laibacher Stadt- 
archiv zum Glück gerade der Teil von Theyers 
Plänen erhalten ist, der die Bänke und Sitze 
darstellt, könnte man diesen Teil der Ein- 
richtung rekonstruieren. 
Da der Festsaal des ehemaligen Landtags- 
palastes, derjetzigen Universität auf dem Kon- 
gresni trg in Laibach stark verarmt ist, ist der Saal 
des Laibacher Magistrats das einzige, noch 
einigermaßen unversehrte Interieur aus dem 
späten neunzehnten Jahrhundert in Slovenien. 
Deshalb stellen wir ihn in die Reihe der 
bedeutenden Denkmäler. 
VSE ZA ZGODOVINO 
Ügtafeft&sü 
•!1•^>••••••>•••••••••••••••'•••••••>•&:^^ 
Peter Štih 
• •• GOLTNES DO TU-LE, 
UDARI PO KONJIH ! * 
O avtohtonističnih in podobnih teorijah 
pri Slovencih in na Slovenskem 
Kdo smo, kaj smo, od kod smo? To so zelo sta- 
ra, a za človeka očitno zelo temeljna vprašanja-, 
drugače si jih ne bi kar naprej zastavljali ter zno- 
va in znova iskali odgovore nanje. Identitete - in 
za iskanje le-te gre pri naštetih vprašanjih - pač 
ne opredeljuje le ime in priimek posameznika, 
ampak, med drugim, tudi skupnost, v kateri živi 
in njegova osebna ter skupna zgodovina. In ko 
govorimo o zgodovini lahko vedno znova opa- 
zujemo fascinacijo nad začetkom, ki v veliki me- 
ri izhaja iz zelo trdovratnega in še danes prevla- 
dujočega miselnega vzorca o organski, biološki 
rasti ljudstev. Ta predpostavlja neko davno 
enotno in skupno preteklost. Začetek razvoja vi- 
di v nekem genetsko določljivem jedru, iz kate- 
rega so se nato "razvila" posamezna ljudstva. 
Izoblikovala se je predstava genealoškega dre- 
vesa, po katerem so vsa ljudstva nastala z delitvi- 
jo iz starih ljudstev. To predstavo najdemo že v 
Stari zavezi, svojo polno veljavo je imela še v ča- 
su romantike, zelo razširjena pa je tudi še danes. 
Kolikor starejšo in slavnejšo zgodovino ima ne- 
ko ljudstvo (oziroma narod), toliko pomem- 
bnejše naj bi bilo v sedanjosti in toliko privlač- 
nejša je njegova identiteta. V skladu s to predsta- 
Napis na situli, najdeni ob zgornji Piavi (Cadore), ka- 
kor ga je transkribiral in prebral Matej Bor (Veneti naši 
davni predniki (kot v op. 34) 249 si.) 
vo se je stremelo prikazati zgodovino posamez- 
nega ljudstva čim bolj staro in slavno in zato pre- 
staviti "začetek" čim dlje v preteklost. Temu pri- 
merno so se pojavile različne teorije, kdo so bili 
"predniki" posameznih ljudstev in narodov. 
Pomembno mesto med temi teorijami zavze- 
majo avtohtonistične teorije. Po definiciji so to 
teorije, po katerih so prvi naseljenci na določe- 
nem prostoru pripadali narodu, ki danes tam ži- 
vi. Običajno pa pod tem imenom razumemo tu- 
di teorije in predstave, ki začetek posameznega, 
danes živečega naroda, iščejo že v prazgodovi- 
ni, ko naj bi tudi že poselili svojo današnjo do- 
movino, oziroma, ki menijo, da se je temeljna 
identiteta (ponavadi jim je to jezik), ki oprede- 
ljuje kakšen današnji narod, oblikovala že v ti- 
stih davnih časih in se v glavnem nespremenje- 
na ohranila vse do današnjih dni. Tem predsta- 
vam je zgodovinski razvoj linearen, kontinuiran 
in genetično determiniran. 
Avtohtonistične in podobne teorije o izvoru 
Slovencev imajo pri Slovencih in v slovenskem 
prostoru prav presenetljivo dolgo tradicijo in jih 
lahko zaznamo že v nekaterih tekstih slovenskih 
protestantov 16. stoletja; torej še preden je od 
začetka 18. stoletja začelo - najprej s koroškim 
jezuitom slovenskega rodu Markom Hanzičem 
ZGODOVINA ZA VSE 67 
(1683-1766) - počasi prodirati danes prevladu- 
joče in povsem uveljavljeno mišljenje o doseli- 
tvi slovanskih prednikov Slovencev na prelomu 
antike v zgodnji srednji vek1. 
Predstavo o avtohtonosti balkanskih Slovanov 
najdemo zabeleženo v krščanski tradiciji že v 
10. stoletju, v pismu papeža Janeza X. (914-928) 
hrvaškemu kralju Tomislavu in zahumskemu 
knezu Mihajlu, kjer stoji, da so bili Slovani po- 
kristjanjeni že v apostolskih časih2. V kontekst te 
predstave spada tudi legenda, da je slovansko 
pisavo - glagolico - izumil sv. Hieronim, cerkve- 
ni oče, ki je bil okrog srede 4. stoletja rojen nekje 
na meji med Panonijo in Dalmacijo. Pod vpli- 
vom glagoljašev - ti so v Istri delovali tudi med 
slovenskim prebivalstvom - in njihove tradicije 
je ta trditev prišla tudi v listino papeža Inocenca 
IV. iz leta 1248, s katero je senjskemu škofu Fili- 
pu odobril slovansko bogoslužje v njegovi ško- 
fiji3. Verjetno v 14. stoletju je nastal tudi falsifikat 
listine Aleksandra Makedonskega, s katero naj 
bi leta 335 pred Kristusom podelil Slovanom 
ogromno ozemlje, segajoče od severa do južnih 
mej Italije4. Predstava o avtohtonosti Slovanov v 
Iliriku in njihovem misijonu v apostolskih časih 
je zabeležena tudi v ruski Nestorjeui kroniki iz 
11.-12. stoletja. Informacije o poreklu Slovanov 
kronika navezuje na Sveto pismo, ki je bilo v 
srednjem veku nesporen vir znanja. Med po- 
tomci Jafeta, enega izmed treh Noetovih sinov, 
ki so si po vesoljnem potopu z žrebom razdelili 
zemljo, kronika omenja tudi Ilire-Slovane, nato 
sledi po zgodbi o gradnji babilonskega stolpa 
navedba, da so tudi Noričani Slovani, v zvezi z 
Metodovo postavitvijo za sirmijskega nadškofa 
; Prim. Darja MIHELIČ, Karantanija v očeh zgodovinar- 
jev od konca 15. do 18. stoletja, Zgodovinski časopis 31 
(1977) 306 si, zlasti 312 si.; za Linharta pa Fran 
ZWITTER. Prva koncepcija slovenske zgodovine, Gla- 
snik muzejskega društva za Slovenijo 20 (1939) 366 si. 
in Bogo GRAFENAUER, Pripombe k drugi knjigi Lin- 
hartovega "Poskusa", v: Anton LINHART, Poskus zgodo- 
vine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 
1 in 2 (Ljubljana 1981)376si. 
2 Historia Salonitana maior (izd. Nada KLAIĆ), Srpska 
akademija nauka, posebna izdanja knj. 399 (Beograd 
1967) 95 si; ISTA, Izvori za hrvatsku povijest do 1526. 
godine (Zagreb 1972) 32. 
3 Lubor NIEDERLE, SlovanskostarožitnostiU/1. Piivoda 
pocátky jižnich Slovanu (v Praze 1906) 73; Lucas 
JELIĆ, Fontes historici liturgiae glagolito-romanae a 
XIII ad XIX saceulum (Vegliae 1906) št. 3, str. 9; Miro- 
slav PREMROU, Monimenta Sclavenica (Lioubliana 
1919) št. 35 
4 Prim. Primož SIMONITI, "Dekret ali pričevanje Alek- 
sandra Velikega o Slovanih", Časopis za zgodovino in 
narodopisje •. v. (- ČZN) 9 (44) (1973) 225 si. 
pa kronika omenja legendo o misijonarjenju 
apostola Pavla in njegovega učenca Andronika 
med Slovani v Iliriku5. Navezujoč se na Nestorja 
so se ta in podobne predstave o slovanski pra- 
domovini v 13- in 14. stoletju razširile v histori- 
grafska dela na Poljskem in Češkem, po mnenju 
Luborja Niederleja, ki o tem podrobneje poro- 
ča6, pa celo med nekatere bizantinske kroniste 
15. stoletja, ki so imeli za Slovane plemena Ili- 
rov, Tračanov, Dačanov, jadranskih Venetov in 
drugih. 
Slovenski prostor je Nestorjevo kroniko oziro- 
ma, kar je verjetneje, le njeno izročilo, poznal 
najmanj posredno. Znameniti Žiga (Sigismund) 
Herberstein (1486-1566), ki je bil doma iz Vipa- 
ve, kjer se je naučil tudi slovensko, in je kot di- 
plomat v službi Maksimilijana I. in Ferdinanda I. 
dvakrat potoval v Rusijo, v svo\ih Moskovskih ko- 
mentarjih iz srede 16. stoletja po Nestorju pov- 
zema, da Slovani, ki so se imenovali Noričani, iz- 
virajo od Jafeta in so nekdaj bivali ob Donavi, 
kjer sta sedaj Ogrska in Bolgarija, od koder so se 
z raznimi imeni razpršili7. Predvidevati je mogo- 
če, da se je Herberstein z Nestorjevo kroniko ali 
pa njenim izročilom seznanil v Rusiji sami. Od- 
sev avtohtonističnih nazorov, da so bili Iliri Slo- 
vani, je mogoče domnevati tudi pri Primožu 
Trubarju (1508-1586). Vsaj tako se ponavadi ra- 
zume njegov latinski podpis Philopatridus Illiri- 
cus (ilirski domoljub) v Katekizmu iz leta 1550, 
ki mu pač ustreza sočasen podpis Peryatil vseh 
Slouenzou v Abecedariju iz leta 15498. Drug slo- 
venski protestant, Adam Bohorič (ok. 1520- 
1598), je Slovane izenačeval z Veneti in Vandali, 
5 Die Nestor Chronik. Eingeleitet und kommentiert von 
Dmitrj TSCHIZEWSKIJ, Slavistischc Studienbücher VI 
(Wiesbaden 1969) pogl. 1, 3, 20; o sami kroniki gl. ISTI, 
Altrussische Literaturgeschichte im 11., 12. un d 13-Ja- 
hrhundert. Kiever Epoche (Frankfurt am Main 1948) 
174 sl. 
6 Niederle, Slovanska starožitnosti U/1 (kot v op. 3) 73 si; 
prim. Mihelič, Karantanija (kot v op. 1) 304. 
7 Sigismund HERBERSTEIN, Rerum Moscoviticarum co- 
mentara (verjetno Dunaj 1549) 4 (slovenski prevod: 
Ludovik Modest GOLIA, Sigismund Herberstein, Mo- 
skovski zapiski (Ljubljana 1951) 9). Za Herbersteinovo 
življenje gl. omenjeno Golievo knjigo (str. 187 - 195) 
8 France KIDRIČ, Razvojna linija slovenskega preporo- 
da v prvih razdobjih, Razprave znanstvenega društva 
za humanistične vede 5-6 (1930) 75 si; Bogo 
GRAFENAUER, O avtoktonističnih teorijah (etruščan- 
ski, venetski itd.) v zvezi s pojavom slovenskih predni- 
kov v novi domovini v 6. stoletju, Ob tisočštitistoletnict 
slovanske naselitve na današnje slovensko narodnost- 
no ozemlje, v: Pavel DIAKON (Paulus DIACONUS), 
Zgodovina Langobardov (Historia Longobardo rum) 
(Maribor 1988) 378. 
VSE ZA ZGODOVINO 
68 ZGODOVINA ZA VSE 
njihovo slavo in starost pa je utemeljeval z že 
omenjenim privilegijem Aleksandra Velikega 
Slovanom in sv. Hieronimom kot izumiteljem 
glagolice9. Vpliv svetopisemskega in nestorjan- 
skega izročila je opaziti še v drugi polovici 18. 
stoletja pri Marku Pohlinu (1735-1801), avtorju 
Kmynske kroneke (1770, 1788) - prvega histo- 
ričnega spisa v slovenskem jeziku, ki ga je Zois 
zaničljivo, a upravičeno, označil za Bibel- und 
Fabelgeschichte10 - in avtorju Kraynske gram- 
matike iz leta 1768, v katere predgovoru je izra- 
zil prepričanje o slovanskosti ilirskega jezika, ki 
da je nastal takoj po razdelitvi ljudstev po vesolj- 
nem potopu11. Pri tem se je po mišljenju nekate- 
rih raziskovalcev naslanjal na delo // regno degli 
Slavi iz leta 1601, ki ga je napisal dubrovniški be- 
nediktinec in prvi izraziti panslavist pri južnih 
Slovanih, Mauro Orbini; toda omenjena knjiga 
je že leta 1603 prišla na vatikanski indeks prepo- 
vedanih knjig12. Teorijo o ilirskem izvoru Slova- 
nov odseva tudi pesem Ilirija oživljena Valenti- 
na Vodnika (1758-1819), katerega je omenjeni 
Marko Pohlin - kot Vodnik sam piše - "Kranjsko 
pisati učil 1773'ni- Pesem je nastala leta 1811, v 
času Ilirskih provinc in francoske oblasti nad 
kranjskimi, goriškimi, istrskimi in delom koroš- 
kih Slovencev. Pesem je slavospev slovenski 
zgodovini in ilirski izvor Slovencev v njej je tudi 
izraz političnega navdušenja, ki je v nasprotju z 
avtorjevim zgodovinskim pogledom, izraženem 
v njegovih starejših delih (v Povedanju od slo- 
venskega jezika iz leta 1798 in v nemščini napisa- 
nem učbeniku Geschichte des Herzogthums 
Krain, des Gebiethes von Triest und der Graf- 
schaft Görz iz leta 1809)14. 
Sploh je bilo 19. stoletje tisto obdobje, ko so v 
času romantike in povečane nacionalne zavesti 
in emancipacije, to je v času t.i. narodnega pre- 
poroda, avtohtonistične teorije pri Slovencih 
dobile kar precej pristašev in častilcev, ki pa so 
zgodovino v glavnem razumeli kot sredstvo na- 
rodno - politične afirmacije. Med takšne avtorje 
zagotovo lahko štejemo Jakoba Zupana (1785- 
1852), jezikoslovca in pesnika, v svojem času vo- 
dilnega slovenskega panslavista in ilirca, člove- 
ka z velikim znanstvenim potencialom, od kate- 
rega je Kopitar veliko pričakoval. Zupan je pre- 
vlado svojega domoljubja nad znanostjo poka- 
zal v članku o etimologiji imen koroških rek v 
Carinthiji leta 183115. V tem času je deloval tudi 
štajerski Slovenec, narodni buditelj in cerkveni 
pisec Anton Krempl (1790-1844), avtor prve 
večje v slovenščini pisane in objavljenje zgodo- 
vinske knjige Dogodivšine Štajerske zemle (Z 
posebnim pogledom na Slovence, 1845), ki jo oz- 
načujejo izraziti nekritični romantični poudarki, 
med njimi prav avtohtonizem, ki se kaže v jezi- 
kovnem utemeljevanju slovanstva Ilirov, Nori- 
čanov in vseh vrst Venetov16. Med avtohtoniste 
iz časa okrog srede 19. stoletja je spadal tudi Zu- 
panov učenec Matevž Ravnikar - Poženčan 
(1802-1864) z Gorenjskega, zbiratelj narodnih 
pesmi, ki pa se je kot samouk ukvarjal tudi z zgo- 
dovino, kjer je pod vplivom romatičnega domo- 
ljubja razvijal misel o enotnosti slovanskih jezi- 
kov ter o veliki razširjenosti Slovanov, ki jih je 
enačil z Veneti17. Med tiste, ki so bili takrat naklo- 
njeni avtohtonistični teoriji, je treba šteti še plo- 
dovitega pisca Petra Hitzingerja (1812-1867)18, 
prezreti pa ni moč tudi Matije Sila (1840-1925)19. 
5 Adamus BOHORIZH, Arcticae horulae (Witebergae 
1584), zadnji dve strani kratkega predgovora (Praefa- 
tiuncula); Kidrič, Razvojna linija (kot v op. 8) 76; Mihe- 
lič, Karantanija (kot v op. 1) 305. Milieličeva med slo- 
vanske avtohtoniste šteje tudi Jurija Dalmatina, ki v 
nemškem predgovoru k Bibliji (Wittemberg 1584) sicer 
piše o pomenu slovanskega jezika in o njegovi veliki 
razširjenosti, ne pa tudi o izvoru Slovanov. 
10 Prim. Zwitter, Prva koncepcija (kot v op. 1)362; France 
KIDRIČ, Pohlin Marko, Slovenski biografski leksikon (- 
SBL) IV, 417 si. 
11 P. MARCUS (Pohlin), Kranyska grammatika (Laybach 
1768)4. 
12 Mauro ORBINI, Il regno degli Slavi hoggi corrottamen- 
te detti Schiavoni (Pesaro 1601). Srbohrvaški prevod z 
biografskimi ter drugimi podatki ter komentarjem: Ma- 
vro ORBIN, Kraljestvo Slovena (red: Franjo Barišić, 
Radovan Samardžić, Sima Čirković, Beograd 1968). 
13 Zgodovina Slovencev (Ljubljana 1979) 397 (objava 
Vodnikovega rokopisa iz leta 1798). 
14 Alfonz GSPAN, Izbrane pesmi Valentina Vodnika 
(Ljubljana 1958) 58 si, 191 si; Ivan GRAFENAUER, 
Vodnikova "Ilirija oživljena", slavospev na slovensko 
zgodovino, Dom in svet 30 (1917) 84 si; Janko KOS, 
Valentin Vodnik (Ljubljana 1990) 113 si. 
15 Prim.: Stane SUHADOLNIK, Zupan Jakob, SBL IV, 870 
si. 
16 Anton SLODNJAK, Anton Krempl (1790-1844) in nje- 
gove Dogodivščine štajerske zemlje, v:A. Krempl, Dogo- 
divščine Štajerske zemlje ^München 1974) Vsi; Bogo 
GRAFENAUER, Zgodovinopisje na Slovenskem v dobi 
romantike in njegova dediščina, Glasnik Slovenske ma- 
tice 3 (1979) 44; ISTI, Ob stoletnici začetkov slovenske- 
ga znanstvenega zgodovinopisja, ZČ 35 (1981) 17. 
17 Prim.: France KOBLAR, Ravnikar - Poženčan Matevž, 
SBL III, 48. 
18 Zur Frage über die ältesten Bewohner der inneröster- 
reichischen Länder, Mittheilungen des historischen Ve- 
rein für Krain, 1855, 1856 (cela vrsta nadaljevanj); 
prim. Olga JANŠA - ZORN, Historično društvo za 
Kranjsko (Ljubljana 1996) 206. 
19 Trst in okolica. Zgodovinska slika (Trst 1882); prim.: 
Janko ŠLEBINGER, Sila Matija, SBL III308. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 69 
Med vsemi temi pa je po obsegu svojega dela, 
vztrajnosti in odmevnosti izstopal Davorin Tr- 
stenjak (1817-1890), ki ga je Slodnjak označil kot 
leposlovca, mitologa, etimologa, zgodovinarja 
in liberalnokatoliškega publicista20. Prepričanje, 
da so Slovenci avtohtoni v sedanji domovini je 
prevzel od Antona Krempla, s katerim se je v le- 
tih svojega šolanja precej družil. Nasprotne trdi- 
tve graških zgodovinarjev, kot sta bila Muchar in 
Knabl, ki sta minorizirala slovensko vlogo v šta- 
jerski zgodovini, so v Trstenjaku še krepile av- 
tohtonistično teorijo in ga spodbujale, da je pre- 
biral Šafarika, Kollárja in druge glasnike avtoh- 
tonizma ter sčasoma postal eden njegovih naj- 
bolj radikalnih apostolov. Trstenjak ni le doka- 
zoval, da so Slovenci od nekdaj prebivali na svo- 
jih sedanjih tleh, marveč da so nekoč Slovanom 
pripadala najrazličnejša ljudstva na vseh treh ce- 
linah starega sveta21. Njegov popolni znanstveni 
diletantizem se je kazal v nemogočem etimolo- 
giziranju in tudi mitologiziranju, s katerima je 
"podpiral" svoje teze, ki so imele narodno-poli- 
tični namen krepiti plaho narodno zavest in nas- 
protovati protislovenskemu razpoloženju nem- 
škega tabora. Toda kljub gorečnosti, s katero je 
branil avtohtonistično teorijo, je Trstenjak v sta- 
rejših letih zmogel toliko poguma in poštenja, da 
se ji je vsaj posredno odpovedal, ko je v razgovo- 
ru z Matijom Murkom, slavistom, literarnim zgo- 
dovinarjem in klasikom slovenske etnologije, de- 
jal: "Vi imate Miklošičeve in druge jezikoslovne 
knjige, kaj pa smo imeli mi, ko smo začeli?"22. 
Vrsta slovenskih avtohtonistov se je nadaljeva- 
la z Davorinom Žunkovičem (1858-1940), oficir- 
jem in - seveda - ljubiteljskim jezikoslovcem, ki 
je bil izredno plodovit pisec z veliko energije, ki 
pa ga je zanimalo vse mogoče23. V številnih tek- 
stih, od katerih so mnogi izšli v knjižni obliki 
(zlasti v nemščini, pa tudi češčini), je dokazoval 
20 Anton SLODNJAK, Trstenjak Davorin, SBL IV, 196 si. 
21 Bibliografijo najpomembnejših Trstenjakovih "zgodo- 
vinskih" tekstov gl. pri. Franc KOS, Kdaj so Slovenci 
prišli v svojo sedanjo domovino?, Izvestja muzejskega 
društva za Kranjsko 6 (1896) 19 si. (ponatis v Franc 
KOS, Izbrano delo (Ljubljana 1982) 63 si. in op. 1), kjer 
je podana tudi že kritika Trstenjakovega dela. O širših 
posledicah Trstenjakovega pisanja za delovanje Histo- 
ričnega društva za Kranjsko gl. Janša - Zorn, Historič- 
no društvo (kot v op. 18) 62 si., 232 si. 
22 Matija MURKO, Rodoljubna knjiga brez rodoljubja, Ve- 
da 1 (1911) 269;prim. Bogo GRAFENAUER, Kontinui- 
teta in vprašanje slovenskega srečanja s staroselci (Vla- 
hi), Ob tisočštiristoletnici slovanske naselitve na današ- 
nje slovensko narodnostno ozemlje, v: Pavel DIAKON 
(Paulus DIACONUS), Zgodovina Langobardov (Histo- 
ria Langobardorum) (Maribor 1988)354. 
avtohtonost Slovanov v srednji Evropi in trdil, 
da je njihove jezikovne sledi moč slediti vse do 
ledene dobe (diluvija). Pritegovala ga je dom- 
nevna zveza med Etruščani in Slovani, german- 
ske rune pa je razglasil za slovanski črkopis24. 
Žunkovič je okrog sebe ustvaril krog somišljeni- 
kov in sodelavcev, med katerimi je treba omeni- 
ti Ivana Topolovška (1851-1921), ki je v Inns- 
brucku in na Dunaju študiral primerjalno jeziko- 
slovje (eden od njegovih dunajskih profesorjev 
je bil tudi Miklošič), vendar študija ni dokončal. 
Po dogovoru z Žunkovičem naj bi ob študiju tu- 
di najbolj eksotičnih jezikov utemeljil skupni iz- 
vor jezikov in na to temo je objavil delo o jezi- 
kovni prasorodnosti Indogermanov, Semitov in 
Indijancev25. Žunkoviča je kritika seveda silovi- 
to in upravičeno napadala, eden tistih, ki ga je 
branil pa je bil znan politik in publicist Henrik 
Tuma (1858-1935), ki je tudi sam zagovarjal 
aprioristični praslovanski avtohtonizem. Tuma 
je bil edini avtor, ki je zagovarjal slovanski av- 
tohtonizem v pravem pomenu besede. Slovani- 
Slovenci-Veneti naj bi bili sploh prvi človeški na- 
seljenci ne samo današnjega slovenskega ozem- 
lja, ampak kar "cele Evrope", ki so prišli v pro- 
stor "brez prebivalstva"26. Tezo je Tuma gradil 
postopoma, med drugim tudi v okviru recenzije 
zelo znanega in branega romana Frana Šaleške- 
ga Finžgarja Pod svobodnim soncem (prvič ob- 
javljen 1906-I907), kjer je avtorju kot okvir za ro- 
mantično ljubezensko zgodbo služilo prav nase- 
ljevanje Slovanov na Balkanski polotok v 6. sto- 
letju in njihovo vdiranje čez Donavo na ozemlje 
bizantinskega imperija. Finžgar je za zgodovin- 
sko ogrodje svojega romana uporabil znameni- 
ta in nadvse dragocena poročila bizantinskega 
pisca Prokopija, ki je bil tedaj slovenskim bral- 
cem že dostopen v prvi knjigi Kosovega Gradi- 
va za zgodovino Slovencev v srednjem veku 
(Ljubljana 1902). Pri svoji tezi se je Tuma v glav- 
2$ Prim. Bruno HARTMAN, Žunkovič Davorin, SBL IV, 
1016 si 
24 Prim, njegova dela: Wann wurde Mitteleuropa von den 
Slaven besiedelt? (KromčHž 1904, 1906 razširjena), 
Die Slaven, ein Urvolk Europas (Kromčfiž 1910, 1911 
razširjena in predelana), Slavische Runen 
Denkmäler (1915). Za kritiko prim. Zeitschrift des Hi- 
storischen Vereines für Steiermark (1909) 102 si, (zbir 
s strani J. Glonarja v nemščino prevedenih kritik); Mur- 
ko, Rodoljubna knjiga (kot v op. 22) 266 si. 
25 Gl. Janko OROŽEN, Topolovšek Ivan, SBL IV, 142. 
26 Na to temo je objavil več razprav, glavni pa sta: Krajev- 
no imenoslovje, Jadranski almanah (1923) 127 si; 
Imenoslovje Julijskih alp (Ljubljana 1929). 
27 Citat po Branko MARUSlČ, Dr. Henrik Tuma, Z zahod- 
nega roba. O ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja 
(Nova Gorica 1995) 22. 
VSE ZA ZGODOVINO 
70 ZGODOVINA ZA VSE 
nem opiral na razširjenost imena Veneti in pa na 
svojevoljne razlage rečnih, krajevnih in gorskih 
imen, ki jih je zbiral tudi kot navdušen planinec. 
Prav iz te planinske in z naravo zrasle izkušnje 
se je Tumi o zgodovini oblikovalo tisto temeljno 
spoznanje, ki stoji za njegovim delom in ki ga je 
formuliral v nekoliko naivnem stavku: "Išči vire 
človeške zgodovine proč od arhivov, iz njegove- 
ga prvotnega preprostega življenja v dotiku s 
prirodo samo"21. Kakorkoli že, Tumovi zapisi so 
kasneje postali ena od podlag venetske teorije 
Jožka Šavlija. 
Po Tumovih spisih o slovenskem avtohtoniz- 
mu je nato konec dvajsetih let našega stoletja 
prišlo - z izjemo Janka Grampovčana, ki je leta 
1958 v Trstu objavil knjigo Meje Slovanov v za- 
hodni Evropi pred tisoč leti, s katero je dokazo- 
val veliko razširjenost slovenščine v preteklosti, 
kar je razlagal z že zelo dolgo prisotnostjo Slo- 
vencev v srednjeevropskem prostoru, v kate- 
rem se omenjajo Veneti - do daljšega premora, 
dokler ni leta 1967 Franc Jeza, v Trstu živeči poli- 
tični emigrant in aktiven nasprotnik jugoslovan- 
skega režima, objavil najprej knjigo o skandi- 
navskem izvoru Slovencev in deset let kasneje 
na isto temo še knjigo o ključnih vprašanjih rane 
karantansko - slovenske zgodovine. Na podlagi 
zunanje podobnosti nekaterih slovenskih in 
švedskih besed, a brez poznavanja in upošteva- 
nja glasoslovnih in jezikoslovnih zakonitosti, je 
dokazoval severni izvor Slovencev. Germanisti- 
ka in slavistika sta pokazali na nevzdržnost in 
nesmiselnost Jezovih rezultatov oziroma doka- 
zovanja28, ki pa postane bolj razumljivo, če ga 
postavimo v kontekst njegove nesrečne življenj- 
ske poti. Kot nekdanji aktivist Osvobodilne fron- 
te in kristjan, razočaran in nepomirjen z novim 
povojnim režimom v Jugoslaviji, se je odločil za 
politično emigracijo, kjer si je s pisano besedo 
prizadeval za posebno in samostojno slovensko 
državo. V prizadevanja za ta cilj je vpregel tudi 
zgodovino, ki naj bi pokazala razlike med Sloven- 
ci in ostalimi južnoslovanskimi narodi29. 
28 Franc JEZA, Skandinavski izvor Slovencev. Etnograf- 
sko - jezikovna študija (1976, samozaložba); ISTI, O 
ključni/i vprašanjih rane karantansko-slovenske zgo- 
dovine (Buenos Aires 1977). Za kritiko gl: Primorski 
dnevnik 23- 2., 5. 4. , 4. 5. 1969 (•. Gyllcnberg - Ore- 
šnik in M. Piškur) in 25. 10. 1969 (N. Kuret in A. Tril- 
ler), nadalje Zaliv 5 (1970) 87 si. (M. Prosen) in Arheo 
10 (1990) 116 (A. Bajee, A. Rebula). 
29 Prim.: Martin JEVNIKAR, Jeza Franc, Primorski sloven- 
ski biografski leksikon (- PSBL) I, 592; Grafenauer, O 
avtoktonističnili teorijah (kot v op. 8) 382 si.; Alojz 
Okrog leta 1970 se je nato začela plesti teorija 
o slovenskem značaju Etruščanov in posledično 
o etruščanskem izvoru Slovencev. Najprej jo je 
predstavil in branil "dvorni pesnik revolucije" 
Matej Bor30, ki pa je to tezo kasneje opustil in po- 
stal vnet zagovornik venetske teorije. Boru sta 
kot pristaša etruščanske teorije sledila Ivan Re- 
bec in Anton Berlot, ki sta svoje delo najprej 
predstavila v seriji podlistkov v tedniku TT 
(1976/1977) in čez nekaj let - predelano besedi- 
lo je dolgo časa zaman iskalo založnika - še v 
knjižni obliki31. Prvi je prispeval zgodovinski ok- 
vir, drugi pa se je kot nekdanji oficir in vojaški 
dešifrant namenil streti oreh etruščanskega jezi- 
ka, pri čemer je streljal tako velike kozle, da se je 
od stališč obeh avtorjev distanciral celo Bor sam. 
V etruščanski "slovenščini" naj bi se tako že 
pred skoraj 3000 leti pojavile tujke, ki jih je slo- 
venščina v resnici dobila iz srednjeveške nemš- 
čine (plav, marof) ali celo iz naše sodobnosti 
(ovest - zahod) in podobno32. 
Le leto zatem, ko je (1984) izšla Rebec - Berlo- 
tova knjiga o Etruščanih-Slovanih, je v dunaj- 
skem Glasu Korotana izšla prva razprava na te- 
mo Veneti - predniki Slovencev33, ki ji je nato 
sledilo še več del, glavno pa je bila knjiga Veneti 
naši davni predniki^. V njej je Matej Bor uteme- 
ljeval teorijo z jezikoslovnega, Jožko Savli pa z 
zgodovinskega, arheološkega, imenoslovnega 
in etnografskega stališča, medtem ko je Ivan To- 
mažič, ki je ves čas organizacijsko in finančno 
podpiral projekt, napisal pregled in komentar k 
različnim mnenjem. Teza modernih slovenskih 
"venetologov" je, da so bili nosilci arheološke lu- 
žiške kulture (ime ima po Lužicah, pokrajini 
REBULA,  K pojavu  narodne patologije,  Arheo   10 
(1990) 116 si. 
30 Prim. Grafenauer, O avtoktonističnili teorijah (kot v 
op. 8)383- 
31 Anton BERLOT/ivan REBEC, So bili EtrušCani Slovani? 
Branje etruščanskih napisov na slovanski jezikovni 
podlagi (Koper 1984). Berlot je izven slovenskega pro- 
stora že leta 1966 v Ziirichu objavil Eine Studie über 
die Sprachen der Rassenen oder der Etruskor. 
32 Gl. Grafenauer, O avtoktonističnili teorijah (kot v op. 
8)384 (za Borovo distanciranje); Jože KASTELIC, Delo 
27. 12. 1984 (Književni listi), Marko SNOJ, Naši Razgle- 
di 28. 12. 1984. 
33 Jožko SAVLI, Veneti - naši davni predniki?, Glas Koro- 
tana 10 (1985). 
34 Jožef SAVLI - Matej BOR, Unsere Vorfahren die Veneter 
(Wien 1988); slov. prevod: Matej BOR, Jožko SAVLI, 
Ivan TOMAŽIČ, Veneti naši davni predniki (Ljubljana 
1989). Gl. tudi Ivan TOMAŽIČ, Novo sporočilo knjige 
Veneti naši davni predniki (Ljubljana 1990); ISTI, Oži- 
veli Veneti, Glas Korotana U (1986) 55 si.; Matej BOR, 
Odkod ime Veneti?, prav tam 53 si. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 71 
vzhodno od srednje Labe v današnji Nemčiji in 
na Poljskem, sama arheološka kultura pa je zaje- 
mala bistveno večji prostor) iz druge polovice 
drugega tisočletja pred našim štetjem Veneti - 
Slovani. Ti so se nato do prvega tisočletja pred 
našim štetjem razselili po kar največjem delu 
Evrope in jo osvojili dobre dve tretjini (v glav- 
nem skoraj ves zahodni, danes najrazvitejši del 
kontinenta), o čemer nam priča razširjenost ve- 
netskega imena (to se izven Evrope omenja še v 
Mali Aziji, v Paflagoniji) in arheološka kultura 
žarnih grobišč, katere nosilci naj bi prav tako bili 
Veneti oziroma (Pra)Slovani oziroma Zahodni 
Slovani. Ti Veneti-Slovani naj bi nato kot hribov- 
sko kmečko ljudstvo v Vzhodnih Alpah preživeli 
najprej keltsko, nato pa še rimsko zasedbo, kateri 
naj bi se končno uprli, porušili in požgali osovra- 
žena rimska mesta in vrgli s sebe jarem rimske 
uprave, kulture in krščanske vere in v Karantaniji 
osnovali svojo državo, ki naj bi do prihoda Fran- 
kov obdržala svojo samostojnost in se uspešno 
upirala pritiskom avarskih in bavarskih sosedov. 
Kritika tudi ob tej najnovejši teoriji, ki je skuša- 
la naselitev slovanskih prednikov Slovencev v 
njihovo sedanjo domovino potisniti nazaj do 
prazgodovinskih obdobij, seveda ni molčala in 
je navedla jezikoslovne, zgodovinske, arheološ- 
ke, paleografske in ne nazadnje, kar je morda 
najpomembnejše, metodološke razloge, ki go- 
vorijo o nesprejemljivosti te teorije35 (o tem bo v 
nadaljevanju povedano nekoliko več) in razkri- 
vajo nesramni diletantizem njenih avtorjev. Prav 
za pisanje teh modernih "venetologov", zlasti Ša- 
vlija, je namreč značilen ton, ki žali tako posa- 
mezne slovenske zgodovinarje kot tudi celotno 
slovensko zgodovinopisje, odkar se je to pred 
približno stodesetimi leti dvignilo na raven zna- 
nosti. Očitati mu, da je bilo tako rekoč konstant- 
no ohromljeno z ideologijami in da zaradi tega 
ni zmoglo svobodne razprave o poreklu Sloven- 
cev in lepiti, tako "apriori", posameznim najvid- 
nejšim slovenskim zgodovinarjem različnih ge- 
neracij, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, ideo- 
loške nalepke36, je - milo rečeno - nesramno, 
krivično in nevredno znanstvene razprave. 
35 Gl. Vcnetovanje. Prispevek k razmerju Veneti - Slovani, 
Arheo 10 (1990) - tu so v posebni tematski številki 
zbrane in ponatisnjene kritike vcnetske teorije, ki so bi- 
le objavljene v različnih publikacijah, v veliki meri v 
dnevnem časopisju - in zlasti Grafenauer, Ob tisočštiri- 
stoletnici (kot v op. 8) 321 - 422. 
36 Prim. Bor, Savli, Tomažič, Veneti (kot v op. 34) 9 si.; pa 
. tudi Jožko SAVLI, Slovenska država Karantanija, insti- 
tutio Sclavenica (Koper - Dunaj - Ljubljana 1990) 7si. 
Naj o tem, kako daleč gre lahko takšno sprene- 
vedanje, ki bolj kot o ideološkosti obtoženih go- 
vori o tovrstni obremenjenosti tožečega, nave- 
dem le en primer. Ko je Grafenauer zavrnil Ša- 
vlijeve trditve, da postavljajo slovenski zgodovi- 
narji svoje teze o naselitvi Slovencev "brez de- 
janske podlage v virih" z namenom, da bi dose- 
gli le "neko vnaprej zastavljeno izhodišče", da 
"smo Slovenci južnoslovanskega izvora" in da je 
topogledno vse znanstveno delo slovenskih 
zgodovinarjev (Franceta in Milka Kosa ter Gra- 
fenauerja) izraz "ideologije pojugoslovanjenja", 
mu je Savli odgovoril, da je vse to le izraz Grafe- 
nauerjevega "unitarističnega gledanja". Na to je 
Grafenauer upravičeno jezen in užaljen zapisal: 
"Difficile est satiram non scribere! Pol desetletja 
predenje bil Šavli rojen, sem v Jugoslaviji z uni- 
taristično ustavo v Dejanju zelo precizno pro- 
tiunitaristično pisal o slovenstvu in njegovem 
razmerju do Jugoslavije. In enako v svojem pre- 
davanju o slovenskem vprašanju na drugem 
Bohinjskem tednu 1939. In se najde nekakšen 
fićfirić, ki misli, da se o zgodovini lahko piše 
brez vsakega znanja in trdi karkoli hoče in zapi- 
še takšne stvari tudi o živi sedanjosti"01'. 
Če se sedaj še nekoliko vrnem k pregledu av- 
tohtonističnih teorij pri Slovencih in na Sloven- 
skem, potem je osnovna ugotovitev, da imajo 
upoštevanja vredno tradicijo in da jih je bilo pre- 
cej več kot se običajno misli. O nagibih, ki so pri- 
peljali do tako množičnega pojava avtohtoni- 
stičnih teorij pri Slovencih, je nasplošno težko 
govoriti. Vsaj pri nekaterih pa je evidentno, da v 
ozadju stojijo cilji, ki so sicer sami po sebi lahko 
povsem plemeniti, ki pa z znanostjo nimajo nič 
skupnega, kajti zgodovino očitno razumejo kot 
sredstvo in orodje, ki ima neko povsem določe- 
no funkcionalno vrednost. To pa je lahko nevar- 
no. Še preveč svež je primer pokojne Jugoslavi- 
je, kjer se je jasno pokazalo, da ima lahko zgodo- 
vina, ki je uporabljana in izkoriščana za dosega- 
nje povsem določenih ciljev, ki posledično us- 
tvarja zgodovinske mite in ponuja črno-bele 
identifikacijske modele ter enostavne predsod- 
ke, še vedno in ponovno fatalne posledice. 
Pri Trstenjaku, ki je deloval v času slovenskega 
kulturnega in političnega preporoda 19. stoletja, 
je povsem evidentno, da je njegova avtohtoni- 
stična teorija zrasla najprej iz odpora proti 
nemško nacionalnim zgodovinarjem, kot je bil v 
37 Bogo GRAFENAUER, O Venetih in nastanku Slovencev, 
Arheo 10 (1990) 45. 
VSE ZA ZGODOVINO 
72 ZGODOVINA ZA VSE 
Gradcu Muchar. Očitno je tudi, da je nato, kot je 
to formuliral Slodnjak, "pomagal z njo najprej 
študiranim potomcem vzhodnoštajerskih vino- 
gradnikov in kmetov premagovati protisloven- 
sko kampanijo njihovih profesorjev in naciona- 
lističnih publicistov, za Bachovega režima pa je 
s to fantastično teorijo krepil plaho narodno za- 
vest konservativne slovenske inteligence"0*. Tudi 
zaTumovim avtohtonizmom naj bi bojda v veli- 
ki meri stal odpor zoper Slovanom nenaklonje- 
no nemško znanost39. Teorija Franceta Jeze o 
skandinavskem izvoru Slovencev je avtorju v re- 
snici zrasla iz prizadevanj tega "nepomirljivega 
Slovenca"*0 za ločitev Slovenije od Jugoslavije in 
njenega komunističnega režima ter za njeno sa- 
mostojnost, ko je pač tudi na takšen način ute- 
meljeval slovensko drugačnost in posebnost 
glede na ostale jugoslovanske narode41. Podob- 
no utilitaristično pojmujejo zgodovino tudi av- 
torji venetske teorije. Gre jim za krepitev sloven- 
ske narodne zavesti, kar skušajo doseči s prepri- 
čevanjem o starosti in pomembnosti Slovencev 
v zgodovini, ki da so vedno hodili svojo in po- 
sebno pot42. Trditev enega od avtorjev venetske 
teorije, da Slovenci z Južnimi Slovani "nimajo 
zgodovinske in etnične zveze"4i, kar je notorna 
laž, dovolj jasno ilustrira dejstvo, da je za njih 
zgodovina le sredstvo za doseganje nekaterih 
drugih ciljev. In čeprav neprestano obtožujejo 
slovensko zgodovinopisje, da je "uradno" in za- 
to neznanstveno in nesprejemljivo, ni njihovo 
neprestano ponavljanje "praktičnega pomena" 
svojega pisanja za slovensko stvar - nazadnje v 
času političnega spora, ki je nastal med Sloveni- 
jo in Italijo v prvi polovici leta 1996, ko je slednja 
blokirala slovenski podpis pridružitvenega spo- 
38 Slodnjak, Trstenjak (kot v op. 20) 197. 
i9 Dušan KERMAUNER, Turna Henrik, SBL IV, 234. 
40 Rebula, K pojavu (kot v op. 29) 117. 
41 Gl. op. 29. 
42 Prim, npr Ivan TOMAŽIČ, Delo 11. 5- 1996 (PP 29): 
"...je nujno treba zaščititi slovenstvo z vsemi možnimi 
ukrepL.(drugi) pomemben ukrep je utrditev slovenske 
samozavesti s spoznavanjem prave slovenske identite- 
te. Dokler bodo šole vtepale mladim v glavo zmotno 
teorijo o prihodu Slovencev v 6. stoletju iz zakarpatskih 
močvirij, se bo Slovenec podzavestno sramoval svoje- 
ga izvora in bo najraje pozabil na svojo etnijo, kakor 
kažejo žalostne izkušnje na Koroškem in na Tržaškem. 
Šele ko se bodo Slovenci zavedali pomena svojega jezi- 
ka pri nastanku prve evropske kulture in ko se bodo 
spoznali za potomce slavnih Paleovenetov, katerih je- 
zik se zrcali v slovenskem jeziku, lahko pričakujemo, 
da bodo še obstajali in peli v svojem jeziku in vriskali 
po svoji navadi, ne samo v tretjem, temveč tudi v četr- 
tem tisočletju in še mnogo tisočletij naprej." 
«  Ivan TOMAŽIČ v Glasu Korotana 10 (1985) 9. 
razuma k Evropski skupnosti44 - nič drugega kot 
prav zahteva po "uradni" znanosti, namenjeni 
ad usum Delphini. 
Če še nekoliko analiziramo avtohtonistične in 
podobne teorije pri Slovencih, ugotovimo, da je 
njihova skupna poteza ta, da so njihovi avtorji 
diletanti - ta ocena velja vsaj za čas od 19. stolet- 
ja naprej, ko se je z organiziranjem univerz v da- 
našnjem pomenu besede, kjer se je znanost ob- 
likovala in se tudi poučevala, odprla možnost 
primerne strokovne usposobitve za znanstveno 
delo -, se pravi nestrokovnjaki, največkrat sa- 
mouki, ki ne poznajo tehnik, metod in pravil, s 
katerimi posamezna stroka odkriva in tudi veri- 
ficira nova spoznanja. Tako je bil Davorin Trste- 
njak po svojem študiju in izobrazbi bogoslovec, 
Davorin Žunkovič pehotni oficir, Ivan Topolov- 
šek ni dokončal študija primerjalnega jeziko- 
slovja, Henrik Turna je bil pravnik, pravo je štu- 
diral, a ne dokončal tudi France Jeza, ki je nato 
diplomiral iz etnologije, Anton Berlot je bil ofi- 
cir, Ivan Rebec je bil učiteljiščni maturant, Matej 
Bor slavist, Jožko Savli ekonomist in Ivan Toma- 
žič duhovnik45. Na drugi strani ne moremo spre- 
gledati, da je kritika avtohtonističnih teorij pra- 
viloma prihajala s strani stroke, od ljudi, ki so do- 
segali najvišjo akademsko izobrazbo in ki so za- 
radi svojega strokovnega in znanstvenega dela v 
krogu stroke, s katero so se ukvarjali (oz. se uk- 
varjajo), popolnoma uveljavljeni. Naj spomnim 
le na nekatere takšne kritike: na slaviste, jeziko- 
slovce in etimologe, kot so Fran Miklošič, Matija 
Murko, Joža Glonar, France Bezlaj, Anton Bajee 
in Alenka Šivic Dular, na zgodovinarje Franca 
Kosa, Boga Grafenauerja in Janeza Persica, ar- 
heologa Božidarja Slapšaka in Andreja Pleter- 
44 Ivan TOMAŽIČ, Delo 10. 2. 1996 (PP 29):"...Ali nas ne 
smatrajo Italijani ravno zaradi te velike zgodovinske 
prevare [mišljenje "prihod Slovencev ob koncu 6. stolet- 
ja", op. P. Š.] za manjvredne, nekulturne priseljence, če- 
prav v kulturi ne zaostajamo za njimi niti za centimeter? 
Ali ne pravijo zaradi te prevare, da kaj iščejo pri nas ti 
"ščavi"?, čeprav se potem samo pozdravljajo s prijaz- 
nim "ciao" (- ščavo - slavo)? [sic!, edinstvena etimologi- 
ja besede ciao, op. P. Š.] Če bi prihod Slovencev res bil 
zgodovinska resnica, bi se morali z njo sprijazniti in se 
čimbolj potruditi, da bi na druge načine prepričali naše 
sosede o naši enakovrednosti in enakopravnosti. Nika- 
kor pa ne razumem gospoda Parovela in drugih, da se 
tako lahko sprijaznijo s popolnoma izmišljenim opi- 
som slovenskega prihoda, ko nam dokazana dejstva 
vendar ponujajo neslutene možnosti, da uveljavimo 
pravico "primi possidentis", da pritegnemo nase po- 
zornost in spoštovanje, ki se spodobi nosilcem prve 
kulture v srednji Evropi." 
45 Glej biografska gesla v SBL in PSBL. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 73 
skega ter etnologa Milka Matičetovega46. Ko go- 
vorimo o razmerju med pisci in kritiki pa je še 
posebej pomembno in za presojo vrednosti ve- 
netske teorije še kako izpovedno dejstvo, da so 
se proti tej najnovejši teoriji, ki v slovenskem 
dnevnem časopisju še vedno polni rubrike "Pi- 
sma bralcev", izrecno izrekli nekateri pisci, na 
katere so se avtorji venetske teorije neposredno 
sklicevali pri svojem utemeljevanju. To velja ta- 
ko za vodilnega slovenskega primerjalnega jezi- 
koslovca in etimologa sodobnega časa Franceta 
Bezlaja (t 1993), kot tudi za priznana italijanska 
raziskovalca venetske kulture in venetskega je- 
zika Giovannija Battista Pellegrinija in Alda Lui- 
gija Prosdocimija. Bezlaj je takó o venetski teori- 
ji napisal zelo kratko, da "se ne morem strinjati z 
izvajanji o Venetih in venetščiniMateja Bora in 
dr. Jožka Šavlija, čeprav me oba večkrat citirata 
in se celo sklicujeta name. Ako bi njuno mnenje 
dozorelo tako daleč, da biga sprejela za objavo 
katera koli resna domača ali tuja strokovna re- 
vija, bi bil pripravljen resno polemizirati z obe- 
ma. Dokler pa se izogibata takšnemu v znanosti 
edino normalnemu postopku, ne čutim potrebe, 
da bi svoj dragocen čas in svoje moči trosil za 
primitiven diletantizem"47. Aldo Luigi Prosdoci- 
mi, pa je v zvezi s sklicevanjem na njegovo delo 
v Bor - Savli - Tomažičevi knjigi zapisal: "Moja 
misel o izviru Venetov in o njihovi dozdevni 
zvezi s Slovani je popolnoma popačena, zato se 
z moralnega in znanstvenega stališča zgražam, 
daje bil iz širšega konteksta iztrgan le en stavek; 
v kontekstu je moja misel še kako jasna....za ko- 
nec popolnoma odklanjam táko diletantsko po- 
četje, ki pomeni samo izgubo časa za branje in 
niti ne zasluži odgovora; jaz sem se na kratko 
oglasil samo zato, ker sem bil v to stvar narobe 
in sleparsko vpleten osebno'46. 
Podrobnejšemu pregledu kritike oz. podrob- 
nejši kritiki samih avtohtonističnih teorij se na 
tem mestu pač ne moremo posvečati iz več raz- 
logov: najprej ima ta kritika že kar dolgo zgodo- 
vino in sega najmanj v drugo polovico prejšnje- 
ga stoletja, nadalje je zelo razvejana in tudi zelo 
specialno naravnana v jezikoslovna, zgodovin- 
ska, paleografska, arheološka in metodološka 
vprašanja in končno, njen obseg je že tako velik, 
da ga je v okvir običajnega obsega razprave ne- 
mogoče spraviti. Kot zgodovinar želim na tem 
mestu nekoliko več pozornosti nameniti le zgo- 
dovinskim vprašanjem, ki so povezana z avtoh- 
tonističnimi teorijami, še prej pa le na kratko 
opozoriti na najbolj temeljne metodološke na- 
pake, ki jih avtorjem avtohtonističnih teorij očita 
kritika v jezikoslovnih in arheoloških vpraša- 
njih. 
Prav za vse avtohtonistične teorije oz. za tiste 
njihove dele, v katerih utemeljujejo svoj prav s 
pomočjo jezikoslovja, je značilno, da izhajajo iz 
metode primerjanja besed po njihovi zunanji 
podobnosti, ki je v primerjalnem jezikoslovju že 
zdavnaj presežena. Po tej metodi je delal že Tr- 
stenjak in dokazoval, da npr. izhajajo biblična 
imena Adam, Eva in Kajn od ata, jeba in kujon. 
In nazadnje dela po tej metodi tudi Savli, ki je za 
slovenska razglasil celo vrsto imen v Alpah (npr. 
Locamo in Lugano od log, Bodensko jezero 
(Bodensee) od voda, Bregenz od breg, Bern od 
brdastega sveta - brdine, itd.), pa tudi vrsto an- 
tičnih krajevnih imen (Tergeste od terg (trg), Ti- 
mavus od tema, Emona od imenje (posestvo), 
Celeia od selo, Longaticus od log, itd.)49. Na tak- 
šen način bi kaj lahko dokazali, da so Slovenci 
nekoč bivali tudi v Azij i in Afriki (za pokušino le: 
Saigon je v resnici Zajcgon (kraj, kjer se gonijo 
zajci), Tripolis so tri polja, da gori Tabor in Nebo 
v Palestini, ki sta evidentno slovenski, sploh ne 
omenjam posebej!). V znanosti je v nasprotju s 
tem kavarniškim "Klang - etimologiziranjem" 
že dolgo časa uveljavljeno temeljno spoznanje, 
da zunanja podobnost besed še daleč ni dokaz 
njihove genetične istosti, da enakozvočnice ni- 
so hkrati nujno tudi enakoznačnice50. Druga za- 
deva je, da je v jezikoslovju nesporno spozna- 
nje, ki ga lahko štejemo že med zadeve splošne 
izobrazbe, da je jezik živ organizem, ki se v času 
in prostoru neprestano spreminja. Slovenščina 
ni nobena izjema. Kakšne spremembe je ta jezik 
doživel v zadnjih tisoč letih nam priča že primer- 
java današnje slovenščine z jezikom Freisinških 
46 Za navedene posameznike glej v glavnem SBL, PSBL, 
Letopise SAZU ter Biografije tn bibliografije univerzitet- 
nih učiteljev, znanstvenih delavcev tn sodelavcev uni- 
verze v Ljubljani. Za imena nekaterih kritikov, ki tu ni- 
so omenjeni pa glej še Arheo 10 (1990). 
47 Arheo 10 (1990) 110. 
48 Arheo 10 (1990) 88, 89. Za Pellegrinija gl. prav tam 74, 
75. 
49 Bor, Šavlt, Tomažlč, Veneti (kot v op. 34) 21 si.; Šavlt, 
Slovenska država (kot v op. 36) 46 si. Podobno tudi 
Ivan TOMAŽIČ, Delo 16.3- 1996 (PP 29): Dravus (Dra- 
va) je reka, ki drvi, Pola (Pulj) so polja, Ravenna pa je 
ravna. 
50 Prlm. Alenka Š1VIC-DULAR, Na rob venetsko - slovan- 
skim razpravljanjem Mateja Bora, Arheo 10 (1990) 
92, Grafenauer, O Venetih (kot v op. 37) 39 si. 
VSE ZA ZGODOVINO 
74 ZGODOVINA ZA VSE 
spomenikov, ki je za današnjega Slovenca v veli- 
ki meri že nerazumljiv51. Pa kljub temu berejo 
sodobni slovenski "venetologi" (Bor) in "etru- 
skologi" (Berlot) napise iz prvega tisočletja pred 
našim štetjem, stare več kakor dva tisoč let, na 
način, kot da so stari Veneti oziroma Etruščani 
uporabljali morfološko skoraj isti jezik, kot je 
slovenski knjižni jezik novega časa52. 
"Daje bila "slovenščina" nekdaj drugačna ko 
danes, tega ne ve; njegova "diluvijalna"slovenš- 
čina je popolnoma enaka današnji.... Ta knjiga 
je pravo sračje gnezdo, v katero je g. Ž. znosil 
vse, kar se mu je le količkaj pripravno zdelo. Iz 
vseh mogočih jezikov je zbral besede, ki se vsaj 
približno tako glase inje na ta način dal svoje- 
mu zmašilu neko znanstveno draperijo,"• je si- 
cer že v začetku našega stoletja zapisal Glonar v 
svoji kritiki Žunkovičevega dela, s katerim je ta 
dokazoval slovenščino že v ledeni dobi (diluvi- 
ju), vendar ni kritika svoje aktualnosti prav nič 
izgubila in bi lahko veljala tudi za današnje av- 
tohtoniste. 
Kar se tiče arheologije, se je nanjo sklicevala v 
prvi vrsti venetska teorija v tistem svojem delu, 
kjer skuša pokazati, da je bila lužiška kultura ve- 
netska in da so bili Veneti tudi nosilci kulture 
žarnih grobišč. Pri tem izhajajo iz predpostavke, 
da arheološka kultura ustreza določeni etnični 
skupnosti, plemenu ali ljudstvu. To naziranje je 
na prelomu 19. v 20. stoletje utemeljil nemški ar- 
heolog in germanist Gustav Rossina, ki se je uk- 
varjal s širjenjem Germanov v prazgodovini. 
Njegovo vodilno gledišče je bilo, da se ostro 
omejene arheološke kulturne province v vseh 
časih skladajo s povsem določenimi ljudstvi. Da- 
nes je to teoretično izhodišče preseženo, zani- 
kala so ga etnografska in arheološka dejstva. Iz 
zgodovine so namreč poznani primeri, ko se je 
na določenem prostoru zamenjalo prebivalstvo, 
ne pa tudi materialna kultura in obratno, spre- 
menila se je materialna kultura, ne pa prebivalci. 
Samo na podlagi materialnih ostankov se pač ne 
da določiti etnične pripadnosti njihovih nosil- 
cev. To vprašanje lahko rešujejo le podatki pisa- 
nih zgodovinskih virov. Ker pa teh za drugo ti- 
sočletje pred našim štetjem nimamo, možnosti 
etnične opredelitve lužiške kulture in kulture 
žarnih grobišč ni videti in ostajata topogledno 
še naprej anonimni54. Sploh je absurdna misel, 
ki jo zagovarjajo slovenski "venetologi", da bi 
npr. kulturo žarnih grobišč, ki jo označuje žgan 
pokop v planih nekropolah in ki je segala od 
spodnjega Podonavja do Atlantika, povezovali 
samo z eno etnično skupino, ki bi tako obvlado- 
vala skoraj celotno zahodno in srednjo Evropo. 
Zaradi napačnega metodološkega izhodišča je 
seveda zgrešeno tudi vse nadaljnje razpravljanje 
avtorjev venetske teorije, da naj bi se Veneti - 
Slovani nekje na prelomu drugega tisočletja 
pred n. št. v prvega s prostora današnje Poljske 
razširili po skoraj celi Evropi in kot Slovenci pre- 
živeli vse do danes. Namen venetske teorije je 
(tudi) okrepiti slovensko narodno zavest in na- 
rodni ponos, toda njeni avtorji so, ne da bi se te- 
ga zavedali, naslikali zgodovinsko sliko, ki je še 
veliko bolj porazna od tiste, ki jo očitajo sloven- 
skemu, oz. kot sami pravijo "uradnemu", zgodo- 
vinopisju: pred tri tisoč leti naj bi obvladali dve 
tretjini Evrope in prvi naj bi znali pisati v svojem 
jeziku, pa se je zgodba iztekla tako, da je Sloven- 
cem danes ostalo le še dobrih 20.000 kvadratnih 
kilometrov ozemlja. 
Od vprašanj, s katerimi se v zvezi z avtohtoni- 
stičnimi teorijami ukvarja zgodovinopisje, so 
nedvomno najpomembnejša tista, ki so poveza- 
na z vprašanjem kontinuitete oz. diskontinuite- 
te med antiko in zgodnjim srednjim vekom. Če 
namreč pristajamo na teorije, ki trdijo, da so Slo- 
venci živeli na današnjem slovenskem ozemlju 
že v prazgodovini, potem je med obema obdob- 
jema pač pričakovati kontinuiteto v zgodovin- 
skem razvoju. Zgodovinopisje, pa tudi druge 
stroke, je - kar se tiče širšega slovenskega pro- 
stora - posvečalo temu vprašanju od začetka na- 
šega stoletja dokajšnjo pozornost55. Pri tem se je 
51 Brižinski spomeniki Znanstvenokritična izdaja, 
SAZU, Dela 11/39 (Ljubljana 19931 Gl. poglavja o di- 
plomatičnem in kritičnem prepisu, fonetičnem prepisu 
in prevodu v sodobno slovenščino. 
52 Prim Grafcnauer, O Venetih (kot v op. 37) 40 si.; Mic- 
hael W. WEITHMANN, "Novi mit na robu Alp", Arheo 
10(1990)53 
H Jože GLONAR, ČZN 4 (1907) 183, 185. 
54 Glej Reinhard WENSKUS, Stammesblidung und Verfas- 
sung. Das Werden der frühmittelaterlichen gentes 
(Köln-Graz 1961) 113 sl.; Grafenauer, Kontinuiteta 
(kot v op. 22) 346 si; Andrej PLETERSKI, Etnogeneza 
Slovanov. Oris trenutnega stanja raziskav, Arheo (po- 
sebna številka 1990) 5 sl. 
55 Pregled zgodovine tovrstnih raziskav z bibliografijo do 
1967 gl. pH Bogo GRAFENAUER, Die Kontinuitätsfra- 
gen in der Geschichte des altkarantanischen Raumes, 
Alpes Orientales V, SAZU, Dela U/24 (1969) 55 si. Prob- 
lematiki (dis-) kontinuitete je posvečen celoten zbornik 
Alpes Orientales V. Glede metodoloških vprašanj gl. 
Grafenauer, Kontinuiteta (kot v op. 22) 342 sl. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 75 
pokazalo, da je stara predstava o popolnem pre- 
lomu med antiko in srednjim vekom, ki so jo 
uveljavili že evropski humanisti in ki je v starej- 
šem slovenskem zgodovinopisju prišla do izra- 
za v trditvi, da so Slovani ob svoji naselitvi konec 
6. stoletja iztrebili staroselsko prebivalstvo, vse 
preveč poenostavljena in črno-bela56. Vprašanje 
je namreč mnogo bolj diferencirano. Tako so ra- 
ziskave pokazale, da med antičnim in zgodnje- 
srednjeveškim naselitvenim prostorom obstaja 
kontinuiteta: za življenje kultivirano zemljišče je 
torej ostalo nespremenjeno. Toda če primerja- 
mo strukturo tega prostora v obeh obdobjih, po- 
tem se nam pokaže med antiko in zgodnjim 
srednjim vekom velika razlika. Razmerje med 
arheološkimi najdišči iz rimskega časa in onimi 
iz časa od preseljevanja ljudstev do konca zgod- 
njega srednjega veka je približno 10:1. To razli- 
ko v kvantiteti pa dopolnjuje še razlika v kvalite- 
ti, ki se kaže v tem, da je materialna kultura antič- 
nih najdišč bistveno drugačna od zgodnjesred- 
njeveških, kar seveda zavrača možnost, da bi an- 
tično prebivalstvo preživelo konec antike kot te- 
meljni sestavni del kasnejših Slovencev57. Očem 
najbolj vidna sprememba pa je bil propad antič- 
nih urbanih središč, ki jih zgodnji srednji vek ne 
pozna v takšni obliki. Pokrajina, v kateri so bila 
mesta središče vsega življenja, je postala eno sa- 
mo podeželje - z izjemo obalnega pasu, kjer so 
mesta in njihovi romanski prebivalci preživeli v 
srednji vek, medtem ko so mesta v notranjosti 
od 12. stoletja začela nastajati na novo. Razlika 
med mesti v notranjosti in na obali, ki se kaže v 
številnih točkah, od obsega ozemlja, ki spada v 
pravno sfero mesta do družbene sestave in sa- 
mouprave mesta, je v največji meri prav posledi- 
ca dejstva, da imajo primorska mesta kontinuite- 
to z antiko, tista v notranjosti pa ne58. Prelom lah- 
ko zaznamo tudi v družbeni strukturi prostora: 
župan in kosez sta imeni, družbeni skupini in in- 
stituciji, ki ju ta prostor v antiki ne pozna. Spre- 
menilo se je tudi poljedelsko gospodarstvo: an- 
tična kvadratna razdelitev polja je izginila (ohra- 
nila pa se je zahodno od slovanskega naselitve- 
nega prostora, v Furlaniji, na Tirolskem in na 
Salzburškem !), tista, ki jo poznamo danes, pa je 
56 Prim. npr. Kos, Kdaj so Slovenci (kot v op. 21) 80 si. in 
Peter ŠTIH - Vaško SIMONITI, Slovenska zgodovina do 
razsvetljenstva (Ljubljana 1995) 26 si. 
57 Podrobneje o tem Grafenauer, Kontinuiteta (kot v op. 
22) 354 si. 
58 Sergij VILFAN, Rechtsgeschichte der Slowenen (Graz 
1967) 103 si; ISTI, Tipologija srednjovjekovnih grado- 
va Slovenije i etnička struktura njihovog stanovništva, 
Jugoslovenski istorijski časopis 1-2 (1975) 19 si. 
povsem drugačna in mlajšega postanka, nastala 
z uvedbo hubnega sistema in hubnih vasi od 
frankovske dobe naprej59. Spremenila se je du- 
hovna podoba prostora. Pozna antika je čas, ko 
se je v slovenskem prostoru popolnoma uvelja- 
vilo krščanstvo, ki je zajelo široke kroge prebi- 
valstva tudi v najbolj odročnih krajih. O tem 
nam pričajo številni spomeniki krščanstva, ki so 
se ohranili: sakralna arhitektura (cerkve, krstilni- 
ce), napisi s krščansko vsebino, predmeti za li- 
turgično rabo, pa tudi predmeti iz vsakdanjega 
življenja s krščanskimi simboli in seveda razvita 
cerkvena organizacija s škofijami, nad katerimi 
je imel oglejski patriarh metropolitsko oblast60. 
V zgodnjem srednjem veku je ta cerkvena orga- 
nizacija propadala in krščanstvo je zamrlo. Kot 
vemo, so bili prebivalci tega prostora v drugi po- 
lovici 8. in prvi polovici 9. stoletja ponovno po- 
kristjanjeni61. 
Prav v tej točki se najbolj evidentno kaže nevz- 
držnost avtohtonističnih teorij nasploh in še 
prav posebej venetske. Kako razložiti nesporno 
dejstvo, da je bil slovenski prostor dvakrat po- 
kristjanjen, če naj bi po avtohtonističnih teorijah 
na tem prostoru v zgodnjem srednjem veku ži- 
velo isto prebivalstvo kot v pozni antiki? Savli 
razlaga to kritično točko s tem, da naj bi bilo krš- 
čanstvo v pozni antiki v Vzhodnih Alpah omeje- 
no le na mesta, domače (avtohtono) podeželsko 
prebivalstvo pa naj bi ostalo pogansko (kar, kot 
nam pričajo res številne arheološke najdbe, 
sploh ni res!62). Po propadu rimske in bizantin- 
ske oblasti v Vzhodnih Alpah naj bi ti "noriški 
domačini, Veneti ali Sloveni, nepokelteni in ne 
poromanjeni, mogli tedaj brez skrbi pred posle- 
dicami požgati in porušiti mesta, ki so bila sre- 
dišča tuje uprave in izkoriščanja"^. V razliko od 
te konstrukcije, ki je naravnost v nasprotju z 
59 Podrobneje Grafenauer, Kontinuitätsfragen (kot v op. 
55) 69 si.; isti, Kontinuiteta (kot v op. 22) 357 si. 
60 Prim. Rajko BRATOŽ, Vpliv oglejske cerkve na vzhod- 
noalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zbir- 
ka zgodovinskega časopisa 4 (1990) 3 si. (z bogato bib- 
liografijo). 
61 Prim. Bogo GRAFENAUER, Pokristjanjevanje Sloven- 
cev, v: Zgodovina cerkve na Slovenskem (Celje 1991) 
29 si; Milko KOS, Conversio Bagoariorum et Caranta- 
norum (LJubljana 1936) 18 si.; Herwig WOLFRAM, 
Salzburg Bayern, Österreich. Die Conversio Bagoario- 
rum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit, Mit- 
teilungen des Instituts für Österreichische Geschichts- 
forschung Ergänzungsband 31 (1995) 275 sl. 
62 Prim. Slavko CIGLENEČKI, Höllenbefestigungen aus 
derzeit vom 3- bis 6. Jh. im Ostalpenraum, SAZU, Dela 
1/31 (1987) 9 si. in zlasti 169 sl. ter Franz GLASER, 
Frühchristliche Denkmäler in Kärnten. Ein Führer 
VSE ZA ZGODOVINO 
76 ZGODOVINA ZA VSE 
zgodovinskimi dejstvi (podeželje naj ne bi bilo 
pokristjanjeno), in katere Savli s pomočjo zgo- 
dovinskih virov ni niti poskušal dokazovati, se 
da dejstvo o dvakratnem pokristjanjenju širšega 
vzhodnoalpskega prostora lepo razložiti s pri- 
hodom novega, poganskega slovanskega ljuds- 
tva v ta prostor, ki je s seboj prineslo in uveljavi- 
lo nov način življenja. Ta je v strukturi prostora 
povzročil tudi zgoraj omenjene spremembe, ki 
evidentno kažejo, da je bila diskontinuiteta 
močnejša od kontinuitete. In naj "venetologi" še 
tako poudarjajo, da ni zgodovinskega vira, ki bi 
poročal o naselitvi slovanskih prednikov Slo- 
vencev v Vzhodne Alpe (očitno bi za njih imel 
veljavo le vir, ki bi podobno kot Pavel Diakon za 
Langobarde64, do dneva natančno poročal o pri- 
hodu v novo domovino; kot da ne znamo izluš- 
čiti in razbrati zgodovinskih spoznanj tudi iz 
kakšnih drugih zgodovinskih virov, ki imajo kot 
"preostanki" v strukturi kritike virov lahko celo 
višje mesto kot historiografska dela65), dejstvo 
je, da začno pisani viri prvič omenjati Slovane v 
zvezi s širšim vzhodnoalpskim prostorom prav 
konec 6. stoletja. Za leti 593 in 595 poročajo o 
bojih med Slovani in Bavarci (po vsej verjetno- 
sti) ob zgornji Dravi - približno takrat, ob koncu 
6. stoletja, je zaradi slovanske naselitve propadla 
tudi škofijska cerkev v Teurnji (pri Spittalu)66 -, 
(Klagenfurt 1996) 7 si. Obe deli s svojima katalogoma 
jasno pričata o razširjenosti krščanstva v pozni antiki 
tudi na podeželju oz. izven mest. 
63 Bor, Savli, Tomažič, Veneti (kot v op. 34) 142. 
64 Paulus DIACONUS (Pavel DIAKON), Zgodovina Lan- 
gobardov (Historia Langobardorum) (Maribor 1988) 
II 7 (slov. prevod: Langobardi so torej zapustili Panoni- 
jo in hiteli z ženami in otroki in vsemi premičninami 
proti Italiji...Od tam so odšli v mesecu aprilu, v prvi in- 
dikciji, drugi dan po veliki noči, katere praznovanje je 
bilo v tistem letu preračunano za prvi april, ko je prete- 
klo že 568 let po Gospodovem utelešenju.,). 
65 Prav Pavlov opis selitve Langobardov v Italijo sproža 
resne dvome o historičnosti njegovega poročila. VII8 
poroča, da sejeAlboin, potem ko je prišel z vsem svojim 
ljudstvom do meje Italije, povzpel na "Kraljevo goro ", 
od koder si je ogledal novo domovino. Langobardsko se- 
litev v Italijo opisuje Pavel Diakon po vzoru prihoda iz- 
branega ljudstva v obljubljeno deželo in paralele z bib- 
ličnim tekstom (4 Mz 27, 5 Mz34) so očitne tako, daje 
Pavlov opis možno razumeti kot literarni topos. Prim. 
Harald KRAHWINKLEli, Friaul im Frühmittelater. 
Geschichte einer Region vom Ende des fünften bis zum 
Ende des zehnten Jahrhunderts, Veröffentlichungen 
des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 
30 (1992) 29 sl. inop.5,6. 
66 Franz GLASER, Teurnia - metropolis Norici. Ein 
frühchristlicher Bischofssitz (Wien 1987) 10. Glaserje- 
vo arheološko odkritje škofijske cerkve v Teurniji ima 
svojo zgodovino, ki je pomembna tudi za našo temo. 
Rudolf Egger, ki je leta 1910 izkopal zgodnjekrščansko 
cerkev izven mestnega obzidja Teurnije, je na podlagi 
za leto 598 o prvem slovanskem (skupaj z Avari 
in Langobardi) vdoru v Istro in za leto 600 o Slo- 
vanih, ki že vstopajo v Italijo. Ti podatki nam pri- 
čajo o meji, ki so jo naseljujoči Slovani dosegli 
na zahodu in s tem se tudi sklada podatek, ki ga 
imamo, da se je današnji vzhodnotirolski in ko- 
roški prostor takrat že imenoval dežela Slova- 
nov (Sclaborum provincia)67. 
Zgodovinski, arheološki, filološki in tudi drugi 
razlogi torej jasno govorijo o nevzdržnosti av- 
tohtonističnih teorij. So zgodovinski mit, ki hoče 
nacionalni zgodovini naslikati podobo, ki je ta 
ni imela. Toda, resnici na ljubo, zgodovinski mit 
so tudi vse tiste predstave in trditve, ki govorijo 
kar o naselitvi Slovencev v vzhodnoalpski pro- 
stor. Tedaj se slovanski predniki Slovencev ozi- 
roma takratni prebivalci slovenskega prostora 
pač niso identificirali in označevali kot Sloven- 
ci68. Zato je zgodovinski mit tudi trditev, ki jo naj- 
demo v vseh učbenikih slovenske zgodovine, 
da je slovenski naselitveni prostor segal na seve- 
ru do Donave in da so Slovenci zaradi germani- 
zacije izgubili kar dve tretjini narodnostnega 
ozemlja, pri čemer ostaja vseskozi povsem ne- 
razloženo, na kakšni podlagi in s katerimi argu- 
menti so lahko bili obdonavski Slovani zgodnje- 
ga srednjega veka razglašeni za Slovence69. Slo- 
literarnih virov pravilno domneval, daje morala kot 
škofijski sedež obstajati še ena cerkev znotraj obzidja, 
ki pa jo je napačno domneval pod današnjo cerkvijo 
sv. Petra in s tem za 70 let markiral raziskave. Do od- 
kritja škofijske cerkve je pripeljala šele Glaser jeva ugo- 
tovitev, ki mu je služila kot izhodišče, da na Koroškem 
do sedaj ni poznana niti ena zgodnjekrščanska cerkev, 
ki bi stala pod danes obstoječo cerkvijo, medtem ko je 
na severnem Tirolskem zadeva točno obratna. To dejs- 
tvo je razložljivo z naselitvijo Slovanov v koroški pro- 
stor (in z njimi povezanimi spremembami, katerih 
izrazje diskontinuiteta), medtem koje severnotirolski 
prostor seveda ostal izven njihovega vpliva: Franz 
GLASER, Über das Christentum im Alpen-Adria-Raum 
nach archäologischen Zeugnissen, Karantanien und 
der Alpen-Adria-Raum im Frühmittelalter (Hg. 
Günther Hödl, Johannes Grabmayer), 2. St. Veiter Hi- 
storikergespräche (Köln-Wien 1993) 243 sl. 
67 Prim. Bogo GRAFENAUER, Naselitev Slovanov v Vzhod- 
nih Alpah in vprašanje kontinuitete, Arheološki vestnih 
21-22 (1970-1971) 17 sl. (z viri in literaturo); Klaus 
BERTELS, Carantania. Beobachtungen zur politisch- 
geographischen Terminologie und zur Geschichte des 
Landes und seiner Bevölkerung in frühen Mittelalter, 
Carinthia 1177 (1987) 87 sl. 
68 Gl. Wolfram, Salzburg (kot v op. 61) 39 si., 73 si., 276sl. 
69 Gl. Štih-Simoniti, Slovenska zgodovina (kot v op. 56) 8 
sl. Savli, Slovenska država (kot v op. 36)175 je šel toza- 
devno še dlje in je proglasil slovansko utrjeno gradišče 
Gars-Tliunau, kije bilo pred kratkim arheološko odkri- 
to ob reki Kamp severno od Donave, kar za karantan- 
sko. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 77 
venci so se na prostoru, na katerem živijo danes 
izoblikovali šele postopno, v procesu dolgega 
zgodovinskega razvoja, katerega težišče spada v 
drugo tisočletje, upal bi si trditi, celo šele v čas 
od 16. stoletja naprej, ko se prvič v domačem je- 
ziku pojavi slovensko ime in ko je s Trubarjevo 
knjižno dejavnostjo prvič zavestno izoblikovan 
in izpeljan program, ki vidi v Slovencih posebno 
celoto in enoto70. V tem smislu so Slovenci re- 
snično avtohtoni: ne kot prvi prebivalci tega 
prostora, ampak kot plod razvoja, ki je pripeljal 
do njihovega izoblikovanja v tem prostoru, v ka- 
terem so skozi zgodovinska obdobja izpričane 
različne identitete; slovenska je le ena (zadnja) 
med njimi. 
Na koncu tega pregleda je potrebno opozoriti 
še na nekatera pomembna spoznanja, ki razbija- 
jo trdovratne in mitične miselne vzorce o na- 
stanku in funkcioniranju posameznih zgodnje- 
srednjeveških ljudstev oz. plemen, do katerih se 
je v zadnjih nekaj desetletjih dokopala zgodo- 
vinska znanost v etnogenetski problematiki. 
Prelom v raziskavah je nastal v začetku šestdese- 
tih let našega stoletja z raziskavami Reinharda 
Wenskusa71. Teoretično je njegovo delo slonelo 
na premisi, da je etnična skupnost (gens, popu- 
lus, natio, etnos; pač kakor je označena v virih) 
subjektivno in ne biološko-objektivno določlji- 
va. V tem smislu je npr. Ernest Renan že leta 
1882 karakteriziral nacijo s konsenzom vseh 
njenih članov, podobno pa je tudi Max Weber 
definiral etnične skupine samo z njihovim "sub- 
jektivnim prepričanjem" o skupnem poreklu72. 
Wenskus je prepričljivo dokazal, da poznoantič- 
na in zgodnjesrednjeveška ljudstva (oz. pleme- 
na, kot jih je imenoval) niso imela nekega re- 
sničnega skupnega porekla, da pa je prav pre- 
pričanje oz. vera o skupnem izvoru tvorilo inte- 
grativno silo. Na podoben način je relativiziral 
tudi ostale objektivne kriterije za etnično pri- 
padnost, predvsem jezik, pa tudi kulturo, pravo 
itd. Odločilna za etnično identiteto je bila torej 
70 France BEZLAJ, Etimološki slovar slovenskega jezika III 
(Ljubljana 1995) 265 si; Tomo KOROŠEC, Ime Slove- 
nec, Jezik in slovstvo 9 (1964) 65 si; France KIDRIČ, 
Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove 
smrti (Ljubljana 1939-1938) 83 si. 
71 Wenskus, Stammesbildung (kot v op 54). 
72 Prim. Walter POHL, Tradition, Ethnogenese und litera- 
rische Gestaltung: eine Zwischenbilanz, Ethnogenese 
und Überlieferung. Angewandte Methoden der 
Frühmittealterforschung (Hg. Karl Brunner und Brigit- 
te Merla), Veröffentlichungen des Instituts für Öster- 
reichische Geschichtsforschung 31 (1994) 9 sl. 
le subjektivna opredelitev oz. izpoved. Predsta- 
va o razvoju in razširitvi nekega ljudstva iz ene 
kali - predstava, ki odzvanja tudi v pojmu etno- 
geneza - se je morala umakniti. Vidno je posta- 
lo, da so ljudstva nastajala s stapljanjem različnih 
etničnih skupin, da se je etnična pripadnost lah- 
ko menjala, da je ravno v nemirnih stoletjih poz- 
ne antike in zgodnjega srednjega veka pogosto 
prihajalo do cepitev in nastajanja novih etničnih 
skupnosti in da so posamezna ljudstva bila pra- 
viloma polietnično strukturirana. Raziskave 
Herwiga Wolframa o Gotih73 so konec sedemde- 
setih let jasno pokazale, kako v gotski zgodovini 
ni neke biološke kontinuitete, ampak samo kon- 
tinuiteta imena, saj so se vedno nove skupine 
posluževale gotskega imena in z njim povezane 
tradicije: kmetje na Baltiku v 2. in trume pomor- 
skih roparjev v 3. stoletju, stepski imperij ob Čr- 
nem morju v 4. in konkurirajoče se federatske 
vojske, pogosto velike le nekaj tisoč mož, v bal- 
kanskih provincah 5. stoletja ter kraljestva v juž- 
ni Galiji in na Iberskem in Apeninskem poloto- 
ku. 
Eden temeljnih pojmov za razumevanje obli- 
kovanja etničnih zvez je postal "tradicijsko je- 
dro" (Traditionskern). Okrog takšnih tradicij- 
skih jeder, se pravi okrog nekega vodilnega slo- 
ja, ki si je svojo legitimnost in atraktivnost znal 
pridobiti z, glede na okolico, boljšimi bogovi (to 
je s prepričanjem o svojem božanskem izvoru) 
in boljšimi organizacijskimi oblikami (običaji, 
temeljnimi ustavnimi oblikami, ki so določale 
pravila skupnega življenja takšne zveze), se je 
lahko izoblikovala velika (etnična) zveza, ki sta 
jo povezovali prepričanje v nek skupen izvor in 
zgodovino (tradicija) in pravila skupnega življe- 
nja, ne pa kri. Nastanka posameznega ljudstva, 
določene etnične identitete, si torej brez določe- 
nih ustavnih, še tako rudimentarnih oblik, ni 
mogoče predstavljati. Tacitov stavek "majhnost 
plemeniti Langobarde" reflektira vlogo takšne- 
ga tradicijskega jedra v zgodovini - oziroma bo- 
lje v subjektivni predstavi o lastni zgodovini - 
zgodnjih ljudstev74. Te predstave o lastni zgodo- 
vini so našle izraz v iz antike izvirajoči literarni 
7$ Herwig WOLFRAM, Dia Goten. Von den Anfängen bis 
zur Mitte des sechsten Jahrhunderts. Entwurf einer hi- 
storischen Ethnographie (^München 1990). 
74 Prim. Wenskus, Stammesblidung (kot v op. 54) 653 s. v.; 
Typen der Ethnogense unter besonderer Berücksichti- 
gung der Bayern I (Hg. Herwig Wolfram, Walter Pohl), 
Österreichische Akademie der Wissenschaften. Phil- 
hist. Klasse 201. Bd., Veröffentlichungen derKomission 
für Frühmittelalterforschung Bd. 12 (Wien 1990). 
VSE ZA ZGODOVINO 
78 ZGODOVINA ZA VSE 
zvrsti Origogentis, v Izvoru ljudstev, ki so polne 
klišejskih in stereotipnih predstav: najprej je ob- 
stajalo neko majhno ljudstvo, recimo Goti ali Sa- 
ši ali Langobardi. Ker jih njihova domovina ni 
mogla več prehranjevati, so se pod božjim vods- 
tvom izselili. Primordialno dejanje, prva preiz- 
kušnja, pa naj bo to prehod čez morje ali veliko 
reko, kot so Ren, Laba, Donava, ali pa zmagovita 
bitka nad nadmoćnim sovražnikom - velikokrat 
pa oboje skupaj - je ustvarilo predpogoje za le- 
gitimnost tradicijskega jedra in za nastanek no- 
vega, številčno močnega - ker pač atraktivnega 
- ljudstva75. 
To novo branje starih virov ni zaobšlo niti alp- 
sko - jadranskega, pogojno rečeno širšega slo- 
venskega prostora. Zlasti po zaslugi Henviga 
Wolframa, ki je svoje tozadevne raziskave sinte- 
ziral v knjigi o najstarejši zgodovini avstrijskega 
(in širšega) prostora76 in njegovega učenca Wal- 
terja Pohla, ki je na teh novih izhodiščih skušal 
razložiti fenomen Avarov77 in pri tem pokazal, 
da so nekatere lastnosti skupne vsem zgodnje- 
srednjeveškim ljudstvom (plemenom), ne glede 
na to, ali jih štejemo med germanska, slovanska 
ali pa stepsko - nomadska. Ob ugotovitvi, da 
zgodnjesrednjeveška plemena niso bile skup- 
nosti istega porekla, temveč so to bile polietnič- 
ne skupnosti, ki jih v celoto ne povezuje ista kri 
ampak skupna tradicija in običaji, se je pokaza- 
lo, da so tudi Avari tvorili polietnično zvezo, ki je 
bila zmeraj odprta novim prišlekom in ki je po- 
leg ostalih ljudstev panonskega bazena zaobje- 
mala Gepide, Bolgare, Kutrigure in predvsem 
Slovane. Pod imenom Avari je torej živela nadre- 
gionalna politična skupnost, ki je bila precej ne- 
stabilna in podvržena nenehnim spremembam 
in katere tradicijsko jedro je tvorila skupina 
okrog kagana. Polietnično pa je bilo tudi pleme 
oz. ljudstvo Karantancev. Brez dvoma so bili slo- 
vansko pleme - kar pomeni, da je bilo njihovo 
tradicijsko jedro znotraj polietnične zveze slo- 
vansko opredeljeno, sestavljeno iz dveh skupin 
Slovanov, ki so se konec 6. stoletja naselili v pro- 
stor vzhodnih Alp s severa in iz juga ter še iz Hr- 
vatov in Dudlebov in domačih romanskih staro- 
selcev. Ne gre pa izključiti možnosti, da so se 
med njimi nahajali tudi avarski, bolgarski in ger- 
manski drobci. To med drugim pomeni, da so 
morda obstajali tudi Karantanci, ki so imeli po- 
ševne oči (tako kot poznamo slovanske Ava- 
re)78! 
Izhodišče, da so zgodnjesrednjeveška ljudstva 
skupnosti, ki jih v celoto povezujejo skupno tra- 
dicijsko jedro, in da je etnična identiteta katego- 
rija, ki je podvržena precejšnjim spremembam, 
pa je, kar se starejše slovenske zgodovine tiče, 
pripeljalo še do ene pomembne ugotovitve. Po 
propadu avarske nadregionalne in polietnične 
skupnosti konec 8. stoletja je na ruševinah avar- 
skega kaganata prišlo do velikega preslojevanja 
in oblikovati so se začele nove etnogeneze, kar 
se je odrazilo tudi v terminologiji virov. Name- 
sto splošne oznake Sciavi se sedaj na obrobju 
kaganata pojavijo številna slovanska plemenska 
(gentilna) imena, med njimi leta 820 tudi Kar- 
niolci, ki jih zgodnjesrednjeveški viri jasno razli- 
kujejo od Karantancev. V Posavju se je konec 8. 
in v začetku 9. stoletja začelo oblikovati poseb- 
no pleme - ljudstvo, ki je bilo slovansko deter- 
minirano in ki je - tako kot Karantanci - svoje 
ime dobilo po pokrajini, kjer je bivalo: po Kar- 
nioli. Na slovanskem naselitvenem prostoru v 
Vzhodnih Alpah sta se tako izoblikovali dve 
ljudstvi in dve etnični identiteti: Karantanci in 
Karniolci, gentilna kneževina Karniolcev je bila 
poleg Karantanije druga slovanska gentilna kne- 
ževina tega prostora79. Pod novo frankovsko ob- 
lastjo sta obe kmalu izgubili svojo staro plemen- 
sko ureditev in njuni identiteti sta ugasnili, pora- 
jati pa so se začele nove. 
V nasprotju z mitologijo o venetski monofiliji 
Slovencev in o njihovi vzdržnosti in nespremen- 
ljivosti skozi tri tisoč let imajo Slovenci - tako 
kot vsi ostali narodi - celo vrsto prednikov: od 
antičnih staroselcev preko Slovanov, Hrvatov, 
Avarov, Karantancev, Karniolcev, Nemcev do 
Uskokov in še mnogih drugih. Če je tako, se bo 
kdo vprašal, zakaj se potem tako močno izpo- 
stavlja pomen Slovanov za slovensko zgodovi- 
no (oz. zgodovino Slovencev), ki se kaže v dejs- 
tvu, da se njen prikaz v zgodovinskih delih po- 
navadi začenja prav s slovansko naselitvijo v 
75 Herwig WOLFRAM, Razmatranja o Origo gentis, Etno- 
geneza Hrvata Cur. Neven Budak) (Zagreb 1995) 40 si. 
76 Die Geburt Mitteleuropas. Geschichte Österreichs vor 
seiner Entstehung 378 - 907 ((Wien 1987). 
77 Die Awaren. Ein Steppenvolk in Mitteleuropa 567 - 
822 n. Chr. (München 1988). 
78 Gl. Peter ŠTIH, Plemenske in državne tvorbe zgodnjega 
srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v 
Vzhodnih Alpah, Slovenci in država, SAZU, Razprave 
1/17 (1995) 21 si. 
79 Peter ŠTIH, Kranjska (Carniola) v zgodnjem srednjem 
veku, Zbornik Brižinski spomeniki, SAZU, Dela 11/45 
(1996) 13 si. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 79 
Vzhodne Alpe. Preprosto zato, ker je prav slo- 
vanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega 
veka, dala prostoru, na katerem živijo Slovenci, 
tisto jezikovno identiteto, ki jo ima ta prostor še 
danes. Predvsem zaradi tega lahko danes reče- 
mo, da so Slovenci Slovani, čeprav so se razvili 
tudi iz drugih korenin. 
Zusammenfassung 
EJ KO GOLTNEŠ DO TU-LE, UDARI PO 
KONJIH " 
Über autochthonistische und ähnliche 
Theorien bei den Slovenen und in Slovenien 
Autochthonistische und ähnliche Theorien 
über Herkunft und Ursprung der Slovenen 
haben eine ganz überraschend lange Tradition, 
man trifft sie bereits in einigen Texten der 
slovenischen Protestanten des 16. Jahrhunderts 
an. Bei Primus Trüber kann ein Widerhall der 
autochthonistischen Sichtweise vermutet wer- 
den, daß die Illyrer Slaven gewesen seien, 
während ein anderer slovenischer Protestant, 
Adam Bohorič, die Slaven mit den Venetern und 
den Vandalen gleichsetzte. Nach dem 18. 
Jahrhundert, als insbesondere Marko Pohlin 
seine Überzeugung von der Slavizität der 
illyrischen Sprache zum Ausdruck brachte, war 
besonders das 19- Jahrhundert diejenige 
Epoche, in der - zur Zeit der Romantik und der 
nationalen Wiedergeburt - die autochthoni- 
stischen Theorien bei den Slovenen recht viele 
Anhänger und Verehrer fanden, die Geschichte 
vor allem als Mittel zur national-politischen 
Affirmation verstanden. Zu ihnen gehörten 
Jakob Zupan, Anton Krempl, Matevž Ravnikar- 
Poženčan, Peter Hitzinger, Matija Sila und 
insbesondere Davorin Trstenjak, der mit dem 
Umfang seines Werkes, seinem Durchhalte- 
vermögen und des Echos, das er hervorrief, 
unter ihnen hervorragte. Trstenjak, der nicht 
nur den Beweis führte, daß die Slovenen schon 
seit jeher auf ihrem jetzigen Grund und Boden 
gesiedelt hatten, sondern auch, daß in früherer 
Zeit die unterschiedlichsten Völkerschaften auf 
allen drei Kontinenten der alten Welt zu den 
Slaven gehört hatten, zeigte im Alter soviel 
Anstand und Mut, wenigstens indirekt seine 
autochthonistische Theorie zu widerrufen. Die 
Übersetzung einer venetischen Schrift von Matej Bor. 
Reihe slovenischer Autochthonisten setzte sich 
im 20. Jahrhundert mit Davorin Žunkovič und 
Henrik Tuma fort. Danach folgte eine längere 
Pause, bis Ende der sechziger Jahre in Triest 
Franc Jeza zu beweisen versuchte, daß die 
Slovenen aus dem Norden (aus Skandinavien) 
stammen. Dann begann sich eine Theorie um 
den slovenischen Charakter der Etrusker und 
schließlich zum slovenischen Ursprung der 
Etrusker zu entwickeln, eine Theorie, die Matej 
Bor aufbrachte, und der Ivan Rebek und Anton 
Berlot folgten. Mitte der achtziger Jahre stellten 
Matej Bor, Jožko Šavli und Ivan Tomažič eine 
neue, die venetische Theorie, vor, die noch jetzt 
ganze Leserbrief-Rubriken in der slovenischen 
Presse füllt. Die These dieser "Venetologen" 
lautet, die Träger der archäologischen Lausitzer 
Kultur aus der zweiten Hälfte des zweiten 
Jahrtausends v. Chr. seien Veneto-Slaven 
gewesen. Diese hätten sich dann bis zum ersten 
Jahrtausend v. Chr. in ganz Europa angesiedelt, 
von dem sie gute zwei Drittel eroberten. Davon 
zeugen angeblich die Häufigkeit des vene- 
tischen Namens und die archäologische Kultur 
der Brandgrabstätten, deren Träger Veneter 
bzw. (Ur)Slaven bzw. Westslaven gewesen 
seien. Diese Veneto-Slaven hätten dann als 
Bauernbevölkerung in den Bergen, in den 
Ostalpen, zunächst die keltische, dann die 
römische Besatzungszeit überlebt, dann endlich 
Widerstand geleistet, die verhaßten römischen 
Städte verbrannt und das Joch der römischen 
Herrschaft, der Kultur und des christlichen 
Glaubens von sich geworfen und hätten in 
Karantanien ihren eigenen Staat gegründet, der 
bis zur Ankunft der Franken seine Selbständig- 
keit bewahrte. 
Die Kritik an diesen autochthonistischen 
Theorien ist nicht ausgeblieben, sie meldete 
sich schon von der zweiten Hälfte des 19- 
Jahrhunderts an zu Wort, besonders lautstark 
wandte sie sich gegen die jüngste, die vene- 
tische Theorie, deren Autoren häufig anstatt auf 
die Argumente der Kritik mit Klagen gegen die 
Paralyse der slovenischen Gesellschaftswissen- 
schaften (vor allem der Geschichtsschreibung) 
antworteten, entsprechend den Ideologien, 
denenzufolge - im Dienste verschiedener Regi- 
mes und Ideologien -, keine freie Erörterung 
über den Ursprung der Slovenen möglich war. 
An einer ganzen Reihe slovenischer Historiker 
und vor allem ihrer Werke - von den letzten 
Jahrzehnten des 19. Jahrhunderts, als die 
Geschichtsschreibung sich bei den Slovenen als 
VSE ZA ZGODOVINO 
80 ZGODOVINA ZA VSE 
Wissenschaft zu festigen begann, bis heute - ist 
es nicht schwer zu zeigen, wie unberechtigt sie 
sind. In sprachwissenschaftlichen Fragen warf 
die Kritik den autochthonistischen Theorien 
vor allem ihre Methode vor, Wörter anhand 
ihrer äußerlichen Ähnlichkeit zu vergleichen, 
eine Vorgehensweise, die in der vergleichen- 
den Sprachwissenschaft schon lange als über- 
holt galt und zu völlig falschen Schlüssen führen 
konnte. Was die Archäologie betrifft, auf die vor 
allem die venetische Theorie sich berief, so ging 
sie methodologisch davon aus, daß sich die 
archäologischen Kulturen aus einzelnen 
Völkerschaften bzw. ethnischen Identitäten 
zusammensetzten. Heute ist dieser theoretische 
Ansatz bereits völlig überholt, denn es ist nicht 
möglich, nur auf der Grundlage materieller 
Überbleibsel die ethnische Zugehörigkeit ihrer 
Träger festzustellen; diese Frage können nur 
Daten aus schriftlichen Quellen lösen. Von den 
Fragen, mit denen sich die Geschichtsschrei- 
bung im Zusammenhang mit den autochtho- 
nistischen Theorien befaßt, sind sicher die- 
jenigen am wichtigsten, die mit der Frage der 
Kontinuität bzw. Diskontinuität zwischen der 
Antike und dem frühen Mittelalter befassen. 
Trotz der Kontinuität auf einzelnen Gebieten 
der geschichtlichen Entwicklung ist der heutige 
Stand der Forschung in den geschichtswissen- 
schaftlichen Forschungen der, daß es un- 
zweifelhaft ist, daß Diskontinuität über Kon- 
tinuität dominierte, was mit der Ankunft einer 
neuen Völkerschaft mit einer neuen Lebens- 
weise erklärbar ist, die mit einer neuen Wirt- 
schaft und neuen Göttern in den slovenischen 
Raum kam, wovon auch schriftliche Quellen 
zeugen, die gerade Ende des 6. Jahrhunderts 
erstmals Slaven in Verbindung mit dem Ost- 
alpenraum erwähnen. Historische, archäolo- 
gische, philologische und andere Gründe spre- 
chen klar für die Unhaltbarkeit der autochhto- 
nistischen Theorien. Sie sind ein Geschichts- 
mythos, welcher der nationalen Geschichte 
eine Gestalt verleihen möchte, die ihr nicht 
entspricht. Die Slovenen haben sich in dem 
Raum, in dem sie heute leben, erst allmählich im 
Zuge einer langen geschichtlichen Entwicklung 
herausgebildet, hauptsächlich ab dem 16. 
Jahrhundert. In diesem Sinne sind die Slovenen 
wirklich autochthon: Nicht als ursprüngliche 
Bewohner dieses Raumes, sondern als Frucht 
einer Entwicklung, die zu ihrer Herausbildung 
in diesem Raum führte, in dem durch die Epo- 
chen der Geschichte verschiedene Identitäten 
belegt sind, von denen die slovenische nur eine 
(die letzte) ist! Im Gegensatz zu dem Mythos 
von der venetischen Monophilie der Slovenen 
und von ihrer Unveränderlichkeit durch drei- 
tausend Jahre, haben die Slovenen - so wie alle 
übrigen modernen Völker - eine ganze Reihe 
von Vorfahren: von den antiken Altsiedlern 
über Slaven, Kroaten, Avaren, Karantaner, 
Karnioler, Deutschen bis zu den Uskoken und 
noch vielen anderen. Dabei ist die slavische 
Besiedlung zu Beginn des frühen Mittelalters 
deshalb so außerordentlich wichtig, weil der 
Raum, in dem die Slovenen leben, ihnen die 
sprachliche Identität gegeben hat, die dieser 
Raum noch heute hat. Vor allem deshalb 
können wir sagen, daß die Slovenen Slaven 
sind, wenn sie sich auch aus anderen Wurzeln 
entwickelt haben mögen. 
VSE ZA ZGODOVINO 
84 ZGODOVINA ZA VSE 
tivnim manjšinskim ukrepom. Nasprotno: Beo- 
gradu so bili simpatični celo nacisti, ki so bili od- 
ločni nasprotniki Dollfuß-Schuschniggovega re- 
žima (jugoslovanski konzul v Celovcu Anton 
Novačan je v svojem znanem bombastičnem 
slogu zatrjeval, kako se je v Berlinu s samim 
Goebbelsom dogovoril, da Avstrija pripade 
Nemčiji, Koroška pa Jugoslaviji!). Suppan tudi 
nadrobno popisuje dejavnost jugoslovanskih 
oz. slovenskih iredentistov (vsaj občasno so uži- 
vali določeno podporo oblasti), medtem ko so v 
Avstriji ozemeljske zahteve do južne sosede po- 
stavljali le protidržavni (proto)nacistični veliko- 
nemški krogi (od uradnih organov so bile le ne- 
katere obmejne občine za "ozemeljske korektu- 
re"). Avstrija skratka leta 1938 v Jugoslaviji ni 
imela nikakršne opore za obrambo neodvisno- 
sti. Še več: jugoslovanska uradna politika je bila 
bolj naklonjena nacistom kot stanovski državi 
(slednjo je doživljala kot Mussolinijevo sred- 
njeevropsko lutko). Glede tega se Stojadinovi- 
čeva vlada ni razlikovala od svojih JNS-jevskih 
predhodnic (ena izmed njih je bila zelo koope- 
rativna do nacističnih beguncev, ki so se v kra- 
ljevino Karadjordjevičev zatekli po propadu po- 
skusa državnega udara leta 1934). Seveda tudi 
nemška manjšina v Jugoslaviji ni stavila na Av- 
strijo, temveč na Hitlerja: njen tisk je bil že pred 
Anchlußom vsaj deloma tako nacificiran, da po- 
samezni časniki niso mogli čez severno mejo v 
alpsko republiko. 
Močno pozitivnega vtisa v Suppanovi knjigi 
tudi nekaj tiskarskih napak (denimo pri navaja- 
nju tujejezičnih naslovov v originalu) in pomot 
(podpredsednik Narodnega sveta v Zagrebu dr. 
Ante Pavelić ni bil odvetnik, temveč zobozdrav- 
nik - str. 55) ne more izbrisati. 
Nobenega dvoma ni, da je Arnold Suppan v 
knjigo o jugoslovansko-avstrijskih odnosih vlo- 
žil veliko svoje energije. Od prve ideje do natisa 
je minilo kar dvajset let. Rezultat kaže, da svoje- 
ga časa ni vrgel vstran. Napor ni bil zaman, če- 
prav je jasno, da njegov spis zaradi ozko specia- 
lizirane tematike ne bo mogel postati medna- 
rodni bestseller. Avtor bi lahko svoje delo skle- 
nil z znamenitim posvetilom iz Stendhalove 
Parmske kartuzije: "To the happy few." Kdor se 
bo poslej ukvarjal z zgodovino jugoslovansko-av- 
strijskih odnosov med "obema vojnama", mimo 
Suppanove obsežne študije ne bo mogel iti. In 
lahko bo zadovoljen, da ima ob sebi tako temeljit 
in izčrpen priročnik. Za tematiko, ki jo obravna- 
va, bo knjiga Jugoslawien und Österreich 1918 - 
1938 nedvomno postala klasično delo. 
Igor Grdina 
O ŽLAHTNIH 
KAMNIŠKIH 
PURGARJIH 
Zora Torkar, Beži Ljubljana, Gradec se skrij, 
Dunaj tud' Kamniku gliha nič ni. Najpremožnej- 
ši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja, 
Kulturni center Kamnik, Kranj, 1996,188 strani. 
Pisana Loka, črn je Kranj, 
Z močnikom Kamnik je ves ocmokan 
Beži Ljubljana, Gradec se skrij, 
Dunaj tud' Kamniku gliha nič ni. 
Tak je začetek zabavljice po večini kmečkega 
okoliškega prebivalstva Kamnika nad tamkajš- 
njimi prevzetnimi, samovšečnimi, vzvišenimi in 
pretirano varčnimi "purgarji", za katere bližnja 
in tudi bolj oddaljena (vele)mesta in njihovi 
meščani niso nič, pa čeprav imajo sami v pri- 
merjavi z njimi na svojih mizah v najboljšem pri- 
meru kvečjemu močnik. Kakor vsi stereotipi tu- 
di ti poudarjajo le del resnice. Kdo in kakšni so 
bili torej najpremožnejši kamniški meščani v 
drugi polovici prejšnjega stoletja? 
Odgovor na to samo na prvi pogled enostav- 
no vprašanje nam prinaša knjiga Zore Torkar, 
kustosinje zgodovine v Kamniškem muzeju, s 
simpatičnim naslovom, ki ga je prevzela iz zgor- 
nje zabavljice. Najosnovnejši problem pred ka- 
terim se je znašla avtorica, je bila določitev sloja 
najpremožnejših. V nasprotju z Dunajem, Grad- 
cem in delno celo Ljubljano, to niso bili bankirji, 
veletrgovci in veleindustrialci, ki so stanovali v 
novejših, elitnejših predelih mesta, temveč veli- 
kosti, se pravi majhnosti provincialnega meste- 
ca primerni trgovci, gostilničarji, tovarnarji, 
obrtniki in potrebam mesta in okolice primerno 
manjše število intiligence, ki so po tradiciji stare- 
ga meščanstva stanovali še kar naprej v starem 
in s tem elitnejšem središču mesta z večinoma 
enonadstropnimi hišami. 
In ravno za takratno Avstrijo lahko s pomočjo 
volilnih imenikov za deželnozborske volitve, v 
tem primeru za mestno kurijo Tržič - Radovljica 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 85 
- Kamnik, določimo najpremožnejše (in seveda 
tudi manjpremožnejše) meščane. Volilci so bili 
namreč glede na direktni davek, ki so ga plače- 
vali, razdeljeni na tri volilne razrede. V prvem so 
bili tisti, ki so plačevali največ davkov in jih je 
bilo temu primerno tudi najmanj in volilci inteli- 
genčne volilne skupine, v katero so spadali ljud- 
je zaradi svojega položaja, poklica ali izobrazbe, 
in to ne glede na višino plačanih davkov. V dru- 
gem volilnem razredu so bili tisti, ki so plačevali 
drugo tretjino vseh davkov, v tretjem pa vsi osta- 
li davkoplačevalci. K najpremožnejšim mešča- 
nom torej lahko štejemo volilce prvega (brez ve- 
like večine inteligence) in drugega volilnega 
razreda in sicer tiste, ki so bili to najmanj dvakrat 
(se pravi več kot šest let) in so imeli v Kamniku 
stalno prebivališče. Avtorica je tako dobila šest- 
deset najpremožnejših Kamničanov, torej neka- 
ko 30% volilcev, od katerih pa jih je bilo le 5 do 8 
odstotkov zares bogatih. Po višini dohodkov so 
bili nekako na ravni takratnega provincialnega 
višjega meščansta in so bili glede tega kar precej 
oddaljeni od elit velemest, čeprav tudi med nji- 
mi najdemo nekatere posameznike, ki so precej, 
vendar pa še vseeno ne kričeče izstopali. Teh 
šestdeset pa je avtorica glede na različen čas nji- 
hovega bogatenja razdelila na tiste, ki so bili na 
vrhuncu svoje uspešnosti do osemdesetih let 19. 
stoletja in so bili še močneje vezani na tradicijo 
kot tisti, ki so bogateli po tej časovni prelomnici. 
Le osem družin pa se je v najpremožnejšem slo- 
ju obdržalo skozi vse obravnavano obdobje. Kot 
vse je torej tudi bogastvo (določene družine) 
minljivo. 
Najpremožnejši meščani Kamnika so se seve- 
da glede na ostale someščane odlikovali z njim 
ustreznim velikim premoženjem, politično 
močjo in visokim družbenim statusom. Lahko 
rečemo, da so prav ti trije dejavniki tisto, kar ne- 
kako označuje vsakršno elito katerega koli oko- 
lja. To seveda še ne pomeni, da je vsak pripad- 
nik elite, torej vsak najpremožnejši Kamničan, 
razpolagal s pravšnjim odmerkom tako bogas- 
tva kot moči in statusa, temveč le, da pri veliki 
večini lahko zasledimo prav te tri značilnosti. 
Ker med to šestdeseterico avtorica ni prištela 
meščanov po izobrazbi, ki so kot volilci inteli- 
genčne skupine imeli politično moč in tudi vi- 
sok status, ne pa tudi (razen nekaterih notarjev, 
odvetnikov in zdravnikov) velikega premože- 
nja, lahko rečemo, da je njihova glavna značil- 
nost prav ta, da so bili meščani po premoženju. 
Pri tem pa nas ne zanima le množina njihovih 
denarcev, temveč tudi njihov izvor. Najpremož- 
nejši Kamničani tako kot ostali takratni bogataši 
svojega premoženja ponavadi niso črpali le iz 
enega vira, čeprav je bil ta v primerjavi z drugimi 
lahko glavni izvor denarnega (vele)toka. Največ 
jim je tako prinašalo trgovanje, gostilničarstvo 
in nekatere obrti. To torej niso bili velebogataši 
z veleobrati, temveč malemu podeželskemu me- 
stecu primerni mali bogataši, ki pa so kljub temu 
bili "naj, naj" in "oh in sploh" svojega kraja. Med 
njimi seveda spet najdemo nekatere, ki močno 
izstopajo kot lastniki manjših tovarn, močnejših 
obratov in donosnih dejavnosti in se kot po pra- 
vilu ukvarjajo z množico različnih poslov. 
Ena glavnih vrednot ljudi, ki niso prejemali 
stalno odmerjenih dohodkov, je bila seveda po- 
leg močne želje po uspehu tudi prav takšna želja 
po varnosti, se pravi skrb za negotovo bodoč- 
nost. Pridobljeni kapital zato niso vlagali samo v 
svoje temeljne pridobitvene dejavnosti, temveč 
tudi tja, kjer so v primeru poslovnih neuspehov 
ali starosti pričakovali varno naložbo in s tem 
gotov denar. To pa niso bili državni ali podobni 
"nerizični" vrednostni papirji, temveč po stari 
"kmečki" logiki predvsem različne nepremični- 
ne. Na prvem mestu je bila zemljiška posest, zla- 
sti gozdovi, medtem ko so njive, travniki, pašni- 
ki in tudi vrtovi za "zelenje in kuho" imeli pred- 
vsem vlogo postranskega in dopolnilnega za- 
služka, s čimer se je še podkrepil izgled Kamni- 
ka kot na pol kmečkega mesta. Vendar je ta zna- 
čilnost po osemdesetih letih začela pojemati in 
meščani so se vse bolj specializirali le v eno de- 
javnost. Druga pomembna vrsta nepremičnin 
so bile hiše, ki so jih nekateri imeli tudi po več v 
lasti in so tako z najemninami še dodatno zaslu- 
žili. Zlasti cenjene so bile takoimenovane kor- 
poracijske hiše, ki so njihovim lastnikom vsako- 
letno prinašale določene količine drv in lesa iz 
gozdov meščanske korporacije. 
Meščanska korporacija je bila skupnost meš- 
čanov, ki je po letu 1866 od občinskega odbora 
prevzela v upravljanje gozdove v dolini Kamniš- 
ke Bistrice, kar je meščanom, ki so imeli v lasti 
korporacijske hiše, prinašalo dodatne dohodke. 
Nič čudnega torej, če so med člani korporacije 
in predvsem v gospodarskem odboru z načelni- 
kom na čelu prevladovali prav najpremožnejši 
meščani. Podobno so ti nadzirali tudi nadzorni 
odbor mestne hranilnice in posojilnice. 
Z voljenimi položaji v različnih odborih pa 
smo se približali drugi pomembni lastnosti elite, 
VSE ZA ZGODOVINO 
86 ZGODOVINA ZA VSE 
politični moči oziroma v širšem pomenu - vlogi 
meščanov v javnem življenju. Ker so bili najpre- 
možnejši Kamničani izbrani prav po volilnem 
cenzusu, ki se je orientiral po plačanih direktnih 
davkih, je razumljivo, da so prav najpremožnejši 
(torej prvi in drugi volilni razred) imeli tudi naj- 
večjo politično moč. Seveda to še ne pomeni, da 
so vsi aktivno sodelovali v političnem življenju. 
Za pogosto volilno abstinenco so se lahko odlo- 
čili preprosto zaradi nezanimanja ali ker eno- 
stavno niso marali določenega kandidata. Na 
deželnozborskih volitvah so glasovali večinoma 
za slovenske in kasneje liberalne kandidate, če- 
prav je bil kdaj izvoljen tudi kakšen petičnež, ki 
je kar gorel za nemškutarske ideje. Seveda so 
imeli tudi v občinski upravi najpremožnejši 
meščani odločilno vlogo. Skoraj polovica od teh 
je izmenično aktivno sodelovala v občinskih od- 
borih in svetih, veliko jih je bilo v najrazličnejših 
komisijah, prav prevladovali pa so med župani. 
In čeprav so storili veliko dobrega za razvoj do- 
mače občine, pri tem nekateri od njih niso poza- 
bili tudi na dobrobit lastnega žepa. Kaj hočemo, 
tudi pri političnem udejstvovanju denar privlači 
denar. 
Veliko najpremožnejših meščanov je bilo po 
davčnem in izobrazbenem cenzusu predlaga- 
nih tudi za porotnike •. kr. deželnega sodišča v 
Ljubljani. Če s to funkcijo niso pridobili nobenih 
materialnih koristi, pa jim je vsekakor prinesla 
dodatno čast in ugled med ostalim meščans- 
tvom. Tu se tako že v povsem izraziti obliki sre- 
čamo s tretjo značilnostjo meščanske elite, z vi- 
sokim družbenim statusom, katerega nikakor 
ne moremo ločiti od bogastva in politične moči, 
saj se nanju bolj ali manj tesno navezuje. Ti meš- 
čani so zato imeli veliko vlogo tudi pri nadzoro- 
vanju in financiranju šole, kjer je šlo za kombi- 
nacijo določene častne funkcije in nekakšnega 
patronata nad šolo, ko se je bilo potrebno izka- 
zati za radodarnega dobrotnika. Kot člane in ce- 
lo pobudnike jih najdemo tudi pri najrazličnej- 
ših društvih, katerih v Kamniku ni primanjkova- 
lo. V njih so družno z ostalimi meščani skrbeli za 
narodno delovanje, petje, telovadbo, planinarje- 
nje, turizem, svoj naraščaj, morebitne požare in 
seveda predvsem za medsebojno druženje z 
neizogibnimi plesi in veselicami. 
Meščani niso iskali varnosti le z nalaganjem 
denarja v nepremičnine, temveč tudi pri svoji 
družini. Ta je moškemu producentu družinske- 
ga bogastva po napornih poslovnih bitkah nudi- 
la prijetno in brezskrbno zavetje, ženski upravi- 
teljici "družinskega gradu" pa eksistenčno var- 
nost. Dom s skrbno materjo in gospodinjo je bil 
seveda tudi varno zavetje za meščanske otroke. 
Trdna in urejena družina je bila sploh ideal vsa- 
kega meščana in od nje je bil marsikdaj odvisen 
poslovni in družbeni uspeh. Čeprav je v vsem 
obravnavanem obdobju bilo zelo veliko družin 
jedrnega tipa, se pravi družin z zakoncema in 
njunimi otroki, so vendarle do osemdesetih let 
19- stoletja prevladovale razširjene družine, ka- 
mor so bili vključeni še stari starši in zlasti otroci 
iz prejšnjih zakonov. Število otrok je bilo v pov- 
prečju kar veliko, namreč pet do šest. Tem čla- 
nom družine pa moramo v gospodinjstvo pri- 
šteti še najrazličnejše hišne posle, ter tudi vajen- 
ce, pomočnike in podnajemnike. 
Po eni strani je posameznik tisti, ki zaznamuje 
določeno družino, po drugi strani pa družina in 
njena okolica zaznamujeta določenega posa- 
meznika. Posameznika lahko spoznamo le skozi 
njegovo širšo celoto, kajti osebni dejavniki se v 
marsičem podrejajo družbenim, kulturnim, ver- 
skim in gospodarskim zahtevam določenega 
sloja prebivalstva, kakor lahko celotno plast pre- 
bivalstva spoznamo le skozi vedenje njenih po- 
sameznikov. Začelo se je že s posameznikovim 
rojstvom in predvsem krstom, ko je bilo potreb- 
no izbrati najprimernejšega botra, torej takšne- 
ga, s katerim bi najtrdneje zacementirali svoje 
sorodstvene, prijateljske in poklicne vezi, pri če- 
mer so najbolj prav prišli še premožnejši in ple- 
menitejši botri kot so bili oni sami. Podobni kri- 
teriji so bili pomembni tudi pri izbiri poročnih 
prič. Pri tej naslednji pomembni stopnički v živ- 
ljenju posameznika, za katero so se odločili vsi 
obravnavani premožneži, kajti le tako so si lah- 
ko zagotovili primerno nasledstvo, je bilo seve- 
da najprej potrebno izbrati primernega partner- 
ja. Marsikdo je svojo kariero začel prav s primer- 
no, takoimenovano gospodarsko poroko ali pa 
je z njo občutno utrdil že pridobljeno premože- 
nje. Zato nikakor ne čudi, da se je zlasti v prvem 
obdobju veliko priseljencev poročilo s premož- 
nimi Kamničankami, čeprav je družba sčasoma 
postajala vse bolj odprta tudi za priseljene pare. 
Prav tako je bil seveda kakšen domači lovec na 
doto prav vesel bogatega ulova premožne vdo- 
ve, bogati vdovci pa "mične" mladenke, ki so 
znale nemoteno naprej voditi gospodinjstvo in 
tako vdovcu in njegovim otrokom zopet vzpo- 
staviti varno družinsko zavetje. Vsemu temu 
navkljub pa so se med seboj poročali večinoma 
statusno ali vsaj gmotno enakovredni partnerji. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 87 
Tudi bogataš nekoč sreča smrt, vendar vseeno 
veličastneje kot revež. Neenakost v smrti se je 
najočitneje kazala na pogrebih, ko so se sorod- 
niki in praktično vse mesto v veličastni procesi- 
ji, v kateri ni manjkalo niti največjih uglednežev 
niti beračev, poslovili od pokojnika in ga položi- 
li v zadnje počivališče. Za stanu primeren po- 
greb so pokojniki poskrbeli že v oporokah, v ka- 
terih so svojo morebitno slabo vest oprali z do- 
nacijami cerkvi, revežem in društvom, pred- 
vsem pa so natančno in "pravično" razdelili svo- 
je premoženje med dediče. 
Pripadnost meščanskemu stanu se je, kljub nji- 
hovim velikim razlikam v premoženju, izobraz- 
bi, vsakdanu, odnosu do kulture in politike, ka- 
zala predvsem kot neko skupno priznavanje do- 
ločenega načina mišljenja in vedenja. Na eni 
strani je bila tu težnja po trdni meščanski druži- 
ni s točno določenimi družbenimi vlogami nje- 
nih članov, na drugi pa razvejano družabno živ- 
ljenje z žensko kulturo obiskov, z moškimi "mo- 
ževanji" po gostilnah in z družinskimi izleti in 
romanji. Zunanji izraz in znak boljšega družbe- 
nega položaja najpremožnejših Kamničanov se 
je v primerjavi z ostalo "rajo" kazal tudi pri hra- 
njenju z boljšimi jedrni kot si bile telečja glava s 
hrenom, telečja juha, z jabolki polnjeni puran in 
podobno, z obnašanjem pri mizi, z oblekami po 
zadnji modi, kjer ni manjkalo najrazličnejših bo- 
gatih dodatkov, nakita, torbic, ur in podobnega. 
Pomembna je bila seveda tudi primerna stano- 
vanjska kultura, ko je večina hiš z gospodarski- 
mi poslopji, delavnicami in trgovinami res kaza- 
la trgovsko obrtni in vzporedno celo kmečki 
značaj mesta, vendar so najpremožnejši mešča- 
ni z opremo svojih stanovanj z masivnimi kre- 
dencami, usnjenimi garniturami, tapeciranimi 
divani in naslanjači, zrcali, stenskimi urami, sre- 
brnimi in bronastimi drobnarijami kazali svoj 
dober ekonomski položaj (če ne že okus) in s 
tem svojo drugačnost. 
Nič čudnega, če so jih torej okoliški prebivalci 
videli takšne, kakor jih opisuje zgornja zabavlji- 
ca, torej prevzetne, vzvišene, samovšečne in 
pretirano varčne. Ali si je torej tipičen premož- 
nejši meščan res pridobil premoženje z iznaj- 
dljivostjo, delavnostjo in marljivostjo in ga je na- 
to s skopuškostjo ohranjal za zanamce, ali pa je 
to le lik v očeh ljudi, ki niso bili najpremožnejši 
meščani Kamnika? Resnica je verjetno nekje 
vmes, vsekakor pa se moramo zahvaliti prav Zo- 
ri Torkar, da je odgrnila vsaj zgoraj opisani del 
tančice (bolje rečeno ••••), ki prekriva našo 
preteklost. Hvala. 
Andrej Pančur 
VSE ZA ZGODOVINO 

UDK 39V397(497.4Nadiža) 
94(497.4Nadiža) 
LAVRENČIČ Aleksander, zgodovinar, •• Majde Vrhovnik, Gregorčičeva 16, SLO-1000 Ljubljana 
Ljudje z železnimi rokami in nogami 
Nekaj utrinkov iz preteklosti vasi ob zgornjem toku Nadiže 
ZGODOVINA ZA VSE, 3/1996, št. 2, str. 5-21. 
V članku je prikazan način življenja ob zgornjem toku Nadiže do 16. st. in dogodki iz 18. st., ki bi 
kmalu pripeljali do vojne. S pomočjo ohranjenega ustnega izročila, ki dopolnjuje arhivske podatke, so 
opisane nekatere navade in zgodovina teh krajev. 
$s- 
UDK284.8(497.4Podraga)"1889":281.9 
MOŽINA Jože, zgodovinar, novinar, Dobravlje 25, SLO-5263 Dobravlje 
"Odpad k pravoslavju, to je k razkolništvu" 
ZGODOVINA ZA VSE, 3/1996, št. 2, str. 22-39. 
Leta 1889 so v Podragi na Vipavskem v zahodni Sloveniji pod vodstvom liberalno usmerjenih vašča- 
nov, z odpadom od katolištva in prestopom v pravoslavje, izsilili župnijsko samostojnost. Na podlagi 
sodobnega časopisnega poročanja, škofijskega ter župnijskega arhivskega gradiva in ljudskega izroči- 
la se pred bralcem razkrije pripoved z izvirnim ljudsko-religioznim značajem. Opis upora leta 1889 in 
prizadevanj za cerkveno avtonomijo v desetletjih pred tem tvorijo predstavo o utripu neke - v verskem 
pogledu - nekoliko bolj problematične primorske vasi ob prelomu stoletja. 
UDK725.13(497.4Ljubljana)"1896/1898" 
94(497.4Ljubljana)" 1896/1898" 
PIRKOVIČ Jelka, dr., docent, Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Zavod za kulturno dediščino, 
Plečnikov trg 2, SLO-1000 Ljubljana 
Mestno dvorano prenavljajo, mar ne? 
Leopold Theyer in ljubljanski magistrat 
ZGODOVINA ZA VSE, 3/1996, št. 2, str. 4049. 
V času župana Hribarja so začeli prenavljati veliko dvorano ljubljanskega magistrata. Mestni inženir 
je na podlagi Hribarjevega in Hraskyjevega gradbenega programa pripravil idejne načrte. Izvedbo so 
zaupali graškemu arhitektu Leopoldu Theverju. Prenova je bila končana maja 1898. Predstavlja eno 
redkih ohranjenih reprezentančnih notranjščin historičnega sloga v Ljubljani. 
UDC 39V397(497.4Nadiža) 
94(497.4Nadiža) 
LAVRENČIČ Aleksander, Historian, Majde Vrhovnik Primary School, Gregorčičeva 16, SLO-1000 Ljub- 
ljana 
The People with Limbs of Steel 
A Few Fragments from the History of A Village Situated by the Upper Course of the Nadiža River 
HISTORY FOR EVERYONE, 3/1996, No. 2, pp. 5-21. 
The article presents the way of life led by the people who lived along the upper course of the Nadiža 
river until the 16th century, and certain events that occurred in the 18th century which almost led to 
war. Based on preserved oral sources which supplement archival documents, the article describes a 
number of old customs and the history of the area. 
3^ 
UDC284.8(497.4Podraga)"1889":281.9 
MOŽINAJože, Historian, Journalist, Dobravlje 25, SLO-5263 Dobravlje 
"Apostasy from the True Faith to the Orthodox Church, that Is, to Heresy 
HISTORY FOR EVERYONE, 3/1996, No. 2, pp. 22-39. 
In 1889, the villagers of Podraga in the Vipavska valley in western Slovenia, led by liberal-oriented 
inhabitants, forced their parochial independence by abandoning the Catholic Church and embracing 
Orthodoxy. Based on contemporary newspaper reports, bishopric and parochial archival materials, as 
well as oral sources, the author reveals a story with typical popular and religious characteristics. 
Through the description of the 1889 "uprising" and the bid for ecclesiastical autonomy in the decades 
preceding the break from the "true faith", the reader can feel the pulse of life in a village in the Slovene 
Littoral region at the turn of the century, which, owing to the villagers' apostasy, was regarded as a 
problematic area. 
^ 
UDC725.13(497.4Ljubljana)"1896/1898" 
94(497.4Ljubljana)"1896/1898" 
PIRKOVIČ Jelka, Ph.D., Senior Lecturer, Republic of Slovenia, Ministry for Culture, Cultural Heritage 
Office, Plečnikov trg 2, SLO-1000 Ljubljana 
The Great Hall of Ljubljana Is Being Renovated, Is It Not? 
Leopold Theyer and the Town Hall of Ljubljana 
HISTORY FOR EVERYONE, 3/1996, No. 2, pp. 40-49. 
The renovation of the largest hall of Ljubljana's Town Hall was begun during Mayor Hribar's term in 
office. The plans made by the city's official civil engineer for the hall's new design were based on a 
construction programme drawn up by Hribar and Hrasky. The construction works were entrusted to 
Leopold Theyer, an architect from Graz. The renovation works concluded in May, 1898. The hall has 
one of the few notable and well preserved historical style interiors in Ljubljana. 
UDK 94(497.4)"17/19":293 
293:323.1"17/19" 
GRDINA Igor, dr., docent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana 
Karantanski mit v slovenski kulturi 
ZGODOVINA ZA VSE, 3/1996, št. 2, str. 51-65. 
Razprava obravnava pojavljanje karantanskega mita kot mita slovenske državnosti v slovenskem 
zgodovinopisju od konca 18. stoletja dalje ter njegove odmeve v opusih nacionalno reprezentativnih 
pesnikov, pisateljev, dramatikov, glasbenikov in slikarjev. 
3^ 
UDK94(497.4>323.1"18" 
323.1"18":292/293 
ŠTIH Peter, dr., docent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana 
Ej ko goltneš do tu-le, udari po konjih! 
O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem 
ZGODOVINA ZA VSE, 3/1996, št. 2, str. 66-80. 
Avtohtonistične teorije, ki se pri Slovencih vedno znova pojavljajo od časa romantike in narodnega 
preporoda v 19. stoletju naprej, so skušale dokazovati, da imajo Slovenci svoj izvor že v prazgodovini 
in da so že v tistem času poseljevali prostor, v katerem danes živijo. Zgodovino razumejo zelo poeno- 
stavljeno, v glavnem jim služi kot sredstvo narodne prebuje oz. afirmacije in s tem, ko hočejo nacional- 
ni zgodovini naslikati podobo, ki je ta ni imela, ustvarjajo zgodovinski mit. Kritiki ni bilo težko pokaza- 
ti na šibkost in nevzdržnost teh teorij. 
UDC 94(497.4)"17/19":293 
293:323.••7/19" 
GRDINA Igor, Ph.D., Senior Lecturer, University of Ljubljana, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SLO-1000 
Ljubljana 
The Myth of Carinthia in Slovene Culture 
HISTORY FOR EVERYONE, 3/1996, No. 2, pp. 51-65. 
The article deals with the myth of Carinthia as the myth of Slovene national statehood which appears 
in Slovene historiography from the late 18th century onwards, and its echoes in the opuses of poets, 
writers, playwrights, musicians and painters of national renown. 
UDC94(497.4):323.1"18" 
323.1"18".292/293 
ŠTIH Peter, Ph.D., Senior Lecturer, University of Ljubljana, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljub- 
ljana 
Ej ko goltneš do tu-le, udari po konjih! * 
(Bottoms up and spur the horse on!) 
On the Theories of Autochthony Developed by the Slovenes and in Slovenia 
HISTORY FOR EVERYONE, 3/1996, No. 2, pp. 66-80. 
A number of the numerous autochthonal theories which emerged regularly amongst the Slovenes 
from the time of Romanticism and national revival in the 19th century onwards, attempted to prove 
that the origins of the Slovenes as a people can be traced back to prehistoric times and that they settled 
the territory of present-day Slovenia already in those remote times. Such theories give very simple 
interpretations of history, using it as a means of national reawakening and affirmation. By trying to 
create an image of national history which never existed, they create a historical myth. Thus critics have 
had little difficulty in demonstrating how weak and unfounded these theories are. 
* The title is a Venetic inscription translated into Slovene by Matej Bor 
$s_  
1 
Dudalo BUI 5hootliuj ffomtfombxl 
• ZGODOVINA ZA VSE 
Nova slovenska znanstvena 
revija, polna zanimivih in 
kratkočasnih zgodb, ki jih 
piše življenje. 
n =                                           Voté /• LUUUUVIJNU 
Vse informacije lahko dobite na sedežu Zgodovinskega društva Celje 
(Muzej novejše xgodovine Celje) Prešernova 17, 3000 Celje 
tel.: (063) 442-501, fax: (063) 443-490 
Na voljo so vam vse številke po ugodni ceni. 
ZGODOVINA ZA VSE 
Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje 
Založilo: Zgodovinsko društvo Celje 
Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Igor Grdina, Branko 
Lesjak, Andrej Studen, Anton Šepetavc, Branko Zver, Aleksander Žižek 
Urednik: Andrej Studen 
Računalniška priprava stavka: Andrej Mohorič 
Prevod v angleščino: Katarina Kobilica 
Prevod v nemščino: Elizabeth Seitz 
Lektor: Anton Šepetavc 
Bibliografska obdelava: Branko Goropevšek 
Slika na naslovnici: Kiar Meško, "Iz kronike, 1. september 1286" 
Slika na hrbtni strani: Kiar Meško, "Obred, ki nima para na svetu" 
Naklada: 400 izvodov 
Finančna podpora za natis revije: 
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije 
ISSN 1318-2498 
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, 415-84/94 mb, sodi revija 
Zgodovina za vse med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. 

v v 
ALEKSANDER LAVRENCIC 
JOŽE MOŽINA 
JELKA PIRKOVIČ 
IGOR GRDINA 
PETER STIH 
CENA: 1500 SIT