f
SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. P o;š t no- če ko v ni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in npravnlštvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, 1I» strani Din 250.—, V« strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Politllcufoel duhovniki"
ft
Meseca decembra preteklega leta so katoliški duhovniki v Avstriji odložili politične mandate in vodilna politična mesta. Zgodilo se je to po odredbi škofovske konference. Glede na to odredbo je berlinski list »Germania«, nekdaj vodilni list katoliškega centra, se-'daj glasilo Papena, namestnika državnega kanclerja v Nemčiji, objavila pojasnilo, da je izšla ne toliko vsled zahteve vseh avstrijskih škofov, kolikor na željo dunajskega nadškofa kardinala dr. Innitzerja. Narodni socialisti v Nemčiji so kajpada s to odredbo bili popolnoma zadovoljni, katero vobče odobrava vesoljno svobodomiselstvo .vseh narodnosti in jezikov. Niso pa tako zadovoljni s pastirskim listom avstrijskih škofov, ki je izšel za božične praznike ter bil ljudstvu v cerkvah prečitan dan pred Božičem.
V tem listu tolmačijo škofje omenjeni sklep tako-le: »Ta odredba ne zadeva osebe dotičnih duhovnikov, ki so na teh mestih zvesto zastopali interese cerkve, za kar se jim zahvaljujemo; še manj se sme ta odredba tolmačiti tako, kakor da bi se cerkev načelno odrekla pravici izvrševati po svojih duhovnikih na oblikovanje javnega življenja po načelih krščanstva tisti vpliv, ki ji pristoja. Nasprotno. Mi upamo dn zahtevamo, da se bo pri nameravani ustavni preosnovi tudi cerkvi priznala in ohranila pravica takega vplivanja. Zato smo ta ukrep izdali kot »začasen« z ozirom na sedanje posebno kočljive politične razmere.« To tolmačenje ne ugaja ne nemškim narodnim socialistom, ne različnojezič-nim svobodomislecem, ker ga smatrajo kot dejansko ukinitev odredbe. V tem jih podkreplja vsebina pastirskega lista, ki odločno odobrava Dollfus-sovo vlado in politiko ter z isto odločnostjo obsoja zmote nemškega narodnega socializma.
Hitlerjevci so radi vsebine tega pa^ stirskega lista vprav poparjeni. Zadnji čas so bili gotovi krogi pod krinko gospodarskih interesov jako dejavni, da bi Dollfussa pregovorili, naj Sklene z narodnim socializmom premirje in če mogoče sporazum, češ, da drugače 'Avstrija ne more gospodarsko oživeti ter da je sploh nesposobna za življe nje. Vprav v tem času je prišlo ško fovsko pismo, ki je Dollfussovo stališče ne samo odobrilo, marveč utrdilo in podkrepilo s cerkveno avtoriteto. Narodno-socialistična glasila se docela zavedajo pomena škofovske izjave. Do-
čdm je odredba o umiku duhovnikov z vodilnih političnih mest izšla, kakor poudarja navedena »Germania«, po želji dunajskega kardinala, pomenja pastirsko pismo protiakcijo celokupnega avstrijskega episkopata (vseh škofov). Hitlerjevski list »Angriff« ogorčeno izjavlja, da to pismo ni dejanje duše-skrbja, marveč da gre škofom za politično oblast in moč. V Nemčiji bivajoči voditelj avstrijskih hitlerjevcev Habicht je v bavarskem radiu ožigosal avstrijske škofe kot »politikujoče duhovnike«. Zoper take politikujoče duhovnike so nemška narodno-socialistična glasila (glavni list »Völkischer Beobachter«, »Angriff« itd.) apelirala na Vatikan (na papeža), naj izreče zoper nje obsodbo.
Vatikan se je odzval ter izrekel sodbo, ki ni obsodba, marveč odobravanje. Vatikanski list »Osservatore Romano« ugotavlja v posebnem članku, da se cerkev politični akciji, ki se pri njej ne sme prezreti nravni zakon, nikdar ni odpovedala. Leon XIII. je rekel, naj se duhovniki z državljanskimi in političnimi vprašanji ne pečajo bolj kot je prav in potrebno Ta potreba je določena z obrambo religije in pospeševanjem javne blaginje. Pij X. je omenil, da sedanje ustave omogočujejo vsem brez izjeme vplivanje na javne zadeve, česar se tudi katoličani morajo vestno posluževati. Pij XI. je protestiral zoper nečuveno trditev, češ, da je Katoliška akcija stranka, ko pa vendar ne dela strankarske politike, niti
Aleksander pl. Krobatin, nekdanji av-stro-ogrski vojni minister, je umrl te dni v starosti 84 let.
ni politična stranka. Splošno pa je 9. septembra 1924 izjavil: »Ko se politika drzne prodirati do oltarja, imajo religija in cerkev in ne samo država pravico in ob enem tudi dolžnost, da določijo smernice, ker imajo katoliški verniki pravico to zahtevati in dolžnost temu slediti. Apostoli so se dotaknili najtežjih političnih vprašanj, ko so učili, da je vsaka oblast od Boga.« Na osnovi navedenih besed, tako nadaljuje »Osservatore Romano«, je jasno, v imenu katere politike ali boljše rečeno v imenu katerih verskih in nravnih! načel javnega življenja so izpregovo-rili avstrijski škofje. Hkratu je tudi jasno, zakaj so se v svojem pastirskem listu tako učinkovito zavzeli za sedanjo avstrijsko vlado: saj ta vlada izhaja v svojih dejanjih bolj kot katera pred njo iz verskih in nravnih načel svojega ljudstva. Vatikanski list je torej dal dober pouk hitlerjevcem in v tem vprašanju z njimi soglašujočim svobodomislecem raznih strank in narodnosti.
Ali bo ta pouk kaj zalegel? Morda. Bolj verjetno pa je, da ne bo imel uspeha, ali bo imel kaj malo usipeha. Svo-bodomisleci meščanskega in marksističnega kova ne vidijo radi duhovnika v politiki, ker se ga bojijo. Zato ga tirajo v zakristijo, češ, vera je za cerkev, ne pa za javno življenje. V javnem življenju naj vlada liberalizem in proti-krščanski socializem. Vera bi se s po-iitiko omadeževala, torej jo je treba kot »najsvetejše čuvstvo« skrbno zapreti v srce, njeno udejstvovanje pa med štiri cerkvene stene, kajpada za tiste, ki v cerkev zahajajo. Kdor pa v cerkev in k zakramentom ne hodi, bo imel to »najsvetejše čuvstvo« tako dolgo skrbno zastraženo in zaprto v srcu, dokler ne bo umrlo.
Takšno je stališče novodobnega liberalizma, ki stremi za popolno laizacijo (poposvetnjačenjem, razkristjanjenjem) javnega življenja. Na to ne bo katoliška cerkev nikdar pristala, ker bi se s tem odpovedla svoji bistveni nalogi. Zato bodo njeni služabniki-duhovniki nosili odslej, kakor so nosili doslej, katoliško idejo v javno življenje. Vatikanski list je to nemškim narodnim socialistom in svobodomislecem vobče jasno povedal. Cerkev se politiki ne more odpovedati, ako noče, da je popolnoma ne izrinejo iz javnega, družabnega in državnega življenja. S tem se bodo morali sprija-teljiti tisti, ki jadikujejo o »politikujo-čih duhovnikih.«
DRŽAV
Zopet nova vlada na Romunskem.
Po umoru ministrskega predsednika in voditelja vladne stranke liberalov Duca je prevzel vlado najstarejši minister Angelescu. Angelescova vlada je bila zelo kratka. Sedaj je postal načelnik vlade dr. Tatarescu, voditelj mladih v stranki liberalov. Dr. Tatarescu je bil doslej glavni tajnik libe-
ralne stranke. V novi vladi so ostali vsi dosedanji ministri razven finančnega Konstantina. Bratianu, ki je bil izvoljen za predsednika liberalne stranke. Finančno ministrstvo je prevzel dosedanji državni podtajnik v finančnem ministrstvu Slavescu. Tudi v tej vladi je zunanji minister Titu-lescu.
Sestanek zunanjih ministrov Male antante, ki je bil določen, da se vrši v Zagrebu dne 7. januarja, je preložen na konec tega meseca.
Palestina. Sveta dežela je pozorišče ostrega boja med dvema narodoma: med židi in Arabci. Ta dva naroda sta obadva semitsika naroda, sorodna po krvi, pa sta ločena drug od drugega z večstoletno mržnjo in celo s sovraštvom. Boj, kd se vrši med obema narodoma, je predvsem gospodarskega značaja. V tej borbi so židovi močnejši, ker jih podpira svetovni židovski kapital. S pomočjo tega kapitala se širi v Palestini vedno bolj in bolj židovska gospodarska moč, dočim se Arabci vedno bolj izrivajo iz gospodarstva ter padajo v siromaštvo. Vzporedno z rastočo gospodarsko močjo Židov raste tudi njihovo število kot rezultat judovskega priseljevanja. Številčno razmerje med židi in Arabci je naslednje: leta 1920 je bilo v Palestini 58.000 Židov in 650.000 Arabcev, leta 1931 175.000 Židov in 860.000 Arabcev, leta 19C3 pa že 230 tisoč Židov in 900 tisoč Arabcev. Število zidov torej naglo narašča od leta do leta. Tega naraščanja v zvezi z rastočo gospodarsko močjo Židov se Arabci zelo bojijo. Iz te bojazni so razlagati napadi in pokolji, ki se od časa do časa vršijo med obema narodoma. Pri Arabcih raste sovraštvo ne samo proti Židom, marveč tudi proti angleški nad-oblasti v Palestini. Arabci očitajo Angležem, da so v gospodarskem oziru-na strani Židov. Proti temu prigovoru uveljavljajo Angleži proračun palestin-vlade, kd se brez visokih davkov, re zlasti židovi nosijo, ne da spra-iti v ravnotežje. Rastoča protiangle-ška mržnja Arabcev ni Angležem nič kaj po godu. Angleži namreč potrebujejo Arabce, ki stanujejo po pokrajinah, katere ležijo med dvema velikima angleškima interesnima področjema: med Indijo in Egiptom. Osobito danes, ko straši po Indiji nacionalistična pošast, je Agležem jako dragoceno arabsko prijateljstvo radi 80 milijonov mo-hamedanov, ki prebivajo v Indiji. Položaj angleške oblasti v Palestini je tem kočljivejši, ker se med Arabci vedno bolj širi vsearabski nacionalizem. Palestina je za vse muslimane sveta dežela, ki hrani mnoge njihove svetinje. Zato je na strani palestinskih Arabcev ves arabski svet, osobito glavna organizacija arabske neodvisnosti pod imenom »Istiglal«. Ta organizacija je povzročila 1. 1929 v Palestini močno vstalo Arabcev, ki je povzročila veliko
krvoprelitje. Angleška oblast je to vstajo le s težavo zadušila. Tako se vsled razvoja razmer položaj v Palestini vedno bolj poostruje. Največji interes pa imamo na tej deželi katoličani in sploh kristjani. Za nas je ta dežela v resnici »sveta« kot pozorišče rojstva, delovanja in odrešilne smrti našega božjega Zveličarja.
Usoda misijonarjev. V zadnji številki našega lista smo poročali o frančiškanskem misijonarju patru Lazzeriju, ki je bil 5 mesecev v ujetništvu kitajskih boljševiških banditov. Danes objavljamo poročilo jezuitskega misijonarja patra Videgaina, ki je bil že na potu v tako ujetništvo, pa mu je v zadnjem hipu utekel. Poročilo' je radi tega vredno objave, ker pojasnjuje sedanje neurejene razmere na Kitajskem. Bilo je meseca avgusta preteklega leta v mestu Hanshan, ki leži blizu glavnega mesta. Okoli mesta se je klatila neka roparska tolpa, ki je prebivalstvo napolnila s strahom. Zvečer 26. avgusta je poslal mandarin kakšnih 100 orožnikov proti tolpi. Prebivalci v mestu so mirno zaspali, zanašajoč se na te varnostne organe. Zjutraj ob petih je kakšnih 200 roparjev prihrumelo v mesto. Začel® se je ropanje in plenjenje, ki je trajalo dva dni. Vse dragocenosti v zlatu in srebru v vrednosti 300 tisoč dolarje.v so izginile v globokih malhah roparjev. Kdor se je ustavljal, je bil ustreljen ali pobit. Kakšnih 100 oseb — bogatašev in deklet — so odpeljali s seboj kot talce. Tudi misijonsko postajo so obiskali. Ob 7. uri zjutraj je delna skupina roparjev pridrvela do misijonske šole, ki jo vodijo misijonske sestre. Služkinji, ki so jo že ugrabili, se je posrečilo, da je pobegnila skozi odprta vrata ter skočila preko visokega zida^in tako rešila sebe in svojo krepost. Radi tega raztogoteni so roparji udrli v hišo. Kitajska sestra Ly se je poskušala postaviti v bran, pa so jo pobili ter jo hoteli obesiti za oba palca, da bi izsilili iz nje izjavo, kje so shranjene stmostanske »dragocenosti«. Neka druga sestra, čeprav je že 2 meseca ležala bolna v postelji, je vstala, vsa slabotna prihitela ogroženi sestri na pomoč ter roparje tako dolgo prosila, dokler niso sestre pustili. Ob 10. uri predpoldne je tolpa navalila na stanovanje patra Videgaina. Ker so bila vrata skrbno zaprta in zavarovana, so roparji preskočili zid in se razkropili po notranjih prostorih. Katehisti so se že prej skrili v neki sosedni hiši. Misijonar sam je bil od roparjev v mali sobici zasačen ter popolnoma oropan:
vzeli so mu denar, uro, očala, brevir in še celo rož. venec. Nato so ga odpeljali s seboj kot talca v nadi, da bodo za njega dobili veliko odškodnino. Ko so po-ropali vse, kar se je dalo vzeti s seboj, so roparji odšli ter vzeli s seboj bogat plen in talce. Zunaj mesta sta se dve roparski tolpi sprli med seboj radi delitve plena. Ta hip je porabil p. Vide-gain, da je utekel ter se tako rešil dolgega ujetništva. Ko so roparji svoj plen spravili na varno, so šele prišli »varnostni organi«, na katere so meščani zaman čakali dva dni. Takšne so sedaj razmere na Kitajskem. Takšne so težave, ki jih morajo tamkaj pretrpeti katoliški misijond: misijonarji in misi-jonarke.
Romanje v Rim. Ob priliki proglasitve don Boska za svetnika in ob zaključku svetega leta pripravljajo sale-zijanci v Ljubljani romanje v Rim. Odhod iz Ljubljane na veliko sredo dne 27. marca, zvečer ob petih. V četrtek zjutraj se ustavimo v Asisi, zvečer ob šestih dospemo v Rim. V petek obiščemo katakombe, nato dve baziliki: sv. Pavla in sv. Janeza v Lateranu, popoldne Santa Maria Maggiore v zadobitev svetoletnih odpustkov. V soboto: baziliko sv. Petra; ogledamo si cerkev, kupolo in vatikanske muzeje. Ta dan je tudi sprejem pri sv. očetu. Popoldne obisk glavnih salezijanskih zavodov v Rimu. V nedeljo obred kanonizacije d. Boska. Popoldne prost izlet. V ponde-ljek si še natančneje ogledamo rimske znamenitosti, zvečer pa se odpeljemo proti domu. V torek dospemo v Benetke: prevoz po Canal Grande k sv. Marku, kjer bo sv. maša, nato obisk po mestu do pol enajstih. Popoldne ob pol treh dospemo v Trst, kjer si ogledamo pristanišče in stolnico, nato se vrnemo v Ljubljano. Kakor nam poročajo iz Rima, bodo za te praznike ob priliki kanonizacije izredne slovesnosti. Kdor želi pohiteti z nami v Rim, naj s« nemudoma prijavi, da si zagotovi prostor, ker bo pohitelo v Rim od vseh strani izredno veliko romarjev. Cena za navadno postrežbo in III. razred vlaka je 1350 Din. Z ločenim prenočiščem in II. razred vlaka 1550 Din. Prišteti bi bilo še stroške za potni list, ako ne bi bil dovoljen skupni potni list. Cena je za vožnjo, prenočišče in hrano od Ljubljane v Rim in nazaj do Ljubljane.
«MIMJ.I« H1HH.«J.1.MIIWBM—HIU.II1. IU.I—— -UU.U«JP»IH..a»«
Delat sli® - ft mef sh a praiifca la B. 1934.
Letos je izšla poleg običajnih pratik tudi delavsko4imetsika pratika v obsegu 192 strani z lepimi barvanimi slikami svetnikov, s praktičnimi navodili, poleg tega pa obsega tudi posebne kupone, to je listke, s katerimi ima vsak kupec pravico, da pri uredništvu pra-tike vpraša za zdravniški, živinozdrav-niški, zemljemerski ali pravni (tožbe-ni) slučaj.
Pratika stane Din 5.—. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. Trgovci dobijo običajen popust. Ker je letos zaloga majhna, je na razpolago samo malo izvodov, zato hitite z naročili.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
Iz življenja rajnega.
Po prav (kratki a mučni bolezni je umrl v najlepši moški dobi 42 let v mariborski bolnici dne 3. januarja strojni stavec Cirilove tiskarne g. Tomaž Ro-bar. Pokojni je bil rodom iz Slovenske Bistrice ter rojak rajnega ravnatelja g. dr. Jerovšeka, na kojega pobudo je tudi stopil kot učenec v tiskarno sv. Cirila. Od učne dobe do mnogo — mnogo pre-rane smrti je bil rajni uslužben v Ciri-lovi tiskarni 25 let. Dolgo časa je bil meter »Straže«, »Slovenskega gospodarja«, »Glasnika najsv. Src« in sploh vseh številnih listov, ki so izhajali v Cirilo vi tiskarni po vojni. Ko je naročilo podjetje nove stavne stroje, se je izvež-bal pokojni v zelo kratkem času v enega najbolj spretnih stavcev na stroj. Bil je zelo vesten pri delu in je izvrševal najbolj kočljiva poverjena mu dela z vso natančnostjo. Po naravi je bil vesel, iskren tovariš in dober mož svoji ženi. Pred leti si je postavil v Mariboru hišo z vrtom, kar si je prištedil kot varčen in marljiv stavec. S pokojnim je zgubila Cirilova tiskarna težko nado-
		
'i'i.-, j 0,,'ia*	1 NOVICE i	
OBČINE IN KATEHETSKE NAGRADE.
Zakon daje občinam možnost, s katero je združena moralna dolžnost, da dado katehetom nagrado za velik trud, ki ga imajo z verskim poukom in krščansko vzgojo otrok. Pravica do take nagrade je že izrečena v sv. pismu z znanim rekom: »Vreden je delavec svojega plačila.« Dandanes ko je gmotno stanje duhovščine radi gospodarskih razmer jako slabo, je taka nagrada tem bolj potrebna. Zložitev občin, ki se je v lanskem letu izvršila, je na ta način ustvarjenim velikim občinam olajšala možnost izplačevanja te primeroma male nagrade. In vendar se je zgodilo, kakor smo obveščeni, da po mnogih občinah ta nagrada ni postavljena v proračun. To ni pravilno ter bi se moralo na vsak način popraviti.
Zapomniti si je treba. Celjski nem-Sko-nacionalni list »Deutsche Zeitung« je objavil 4. januarja naslednjo zahvalo nemškega govornika na prireditvi »Švabsko-nemške kulturne zveze« v Celju na Silvestrov večer: »Odkritosrčno se iznova zahvalimo oblastim, ki niso našim kulturnim prireditvam delale nobenih ovir.« 'ItpfifJfoH ',! fr h','t / h h' ■ t.\/v, »-«nrJViM
801etnico je obhajal te dni znani mariborski šolski svetnik in vpokojeni g. profesor Franc Jerovšek. Naše iskrene ¡čestitke!
Za ravnatelja dijaškega semenišča v
Mariboru je imenovan profesor dr. Al. Osterc,
mestljivo delavno moč in žalujoča žena najboljšega moža. Ohranimo rajnemu Tomažu trajno hvaležen spomin v molitvah! Žalujoči ženi in materi naše iskreno sožalje!
Pogreb.
Na Kraljevo popoldne smo spremljali rajnega Tomaža na njegovi zadnji poti iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju na magdalenSki mirodvor. Za krsto so stopali sorodniki, pokojnikovi stanovski tovariši iz vseh tiskarn v Mariboru z venci iz svežih cvetlic ter zelenja, g. mestni župnik Mihael Umek, monsignor Vreže, slivniški g. župnik Mihelič, ravnatelj Cirilove tiskarne g. Fr. Hrastelj, g. M. Kranjc in mnogo občinstva. Številno spremstvo na zadnji poti je dokazalo pokojnikovo občo priljubljenost. Žalo-stinke mu je zapelo pevsko društvo »Grafika« in poslovilne besede mu je govoril v imenu stanovskih tovarišev g. V. Eržen, ki se je poslovil od blagega Tomaža kot od tovariša, sobojevnika in prijatelja!
Dopust v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča. Obsojenci pod enim letom in sicer 150 po številu, bodo odpuščeni iz mariborske jetnišnice. Njihov dopust bo trajal do konca meseca marca, nakar bodo zopet pozvani, da odsedijo ostanek kazni.
Vlom v trgovino. Neznanci so prišli s ponarejenimi ključi v Lepoševo trgovino šivalnih strojev, koles itd. na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Iz nasilno odprte ročne blagajne so odnesli 107 Din gotovine, 1 gramofon in 40 gramofonskih plošč. Škoda znaša 3000 Din.
Radi raka v želodcu se je obesil v Mariboru v Loški ulici Franc Wutte.
Obešenega so našli v gozdu preti Lim bušu pri Mariboru neznanega moškega brez dokumentov. Moral je viseti že dalje časa. Bil je bos in v razcapani obleki.
Obesil se je na Otiškem vrhu pri
Dravogradu brezposelni mesar Franc Pridger.
Obupna dejanja radi neuslišane ljubezni. V Dravogradu je. služboval začasni orožnik Milutin Rakovič. Zaljubil se je v Anico Pernatovo, hčerko posestnika in trgovca v Dravogradu, na Robindvoru. Anica pa bi imela poročiti podpreglednika finančne kontrole dne 2. januarja t. 1. Na Novega leta dan ob pol petih zjutraj je prišel Rakovič na Robindvor, oddal je na Anico iz službenega samokresa dva strela in je nato ustrelil nase trikrat. Na strele so prihiteli domači v Aničino sobo, kjer so našli hčerko in orožnika v krvi. Poklicani zdravnik je ugotovil, da sta zadeli Anico ob strani vratu dve krogli, a sta rani le lažjega značaja, orožnik pa je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico.
Zagonetna smrt posestnice. V Dragu-čovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici so našli na Novega leta dan mrtvo 501etno po-sestnico Marijo Pristavnik. V hiSo pokojne je odšla občinska komisija, ki je dognala, da je Marija umrla nasilne smrti in je bila najbrž zadavljena ns Silvestrovo.
Hudo ranjen. Pri Devici Mariji na Brezju pri Mariboru je došlo do fantovskega pretepa. 271etni čevljar Rudolf Benčič je dobil tri zabodljaje v hrbet in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Obraz so razrezali neznanci viničarju
Ignaciju Muster iz Gruškovcev pri Ptuju. Težko poškodovani se zdravi v ptujski bolnici.
še pravočasno preprečen požar. V
Ptuju na Ljutomerski cesti, v trinad-stropni hiši g. Adamiča iz Ljubljane, je pustil nekdo v sobi tleči pepel. Od prikrite žerjavice se je vnelo pohištvo. Dim je prodrl na hodnike in alarmira] druge stanovalce hiše, da so s pomočje stražnika udrli v stanovanje in pogasili ogenj, sicer bi bila postala žrtev požara hiša, pod koje streho biva devet družin.
Vlomilci odnesli 1000 kg pšenice. Pri
Sv. Marjeti niže Ptuja so vdrli vlomilci v Slomšekov dom, iz katerega so odnesli 1000 kg pšenice in so napravili škode 750 Din. Eden od nezaželjenih nočnih posetnikov je zgubil žepni robec z monogramom, na podlagi te najdbe so nepoštenjake izsledili.
Plaz zasul cesto. V noči na 3. januar se je odtrgal pl;.z s hriba in zasul cesto Boi-1—Sv. Florjan pri km 5.500 v dolžini več metrov. .
Prijeta morilca. Poročali smo že, da so našli dne 22. decembra 1933 zjutra umorjenega v Malem Brebrovniku pri Ivanjkovcih 651etnega samskega vini-čarja Antona Balažiča. Sodno raztele-senje je dognalo, da je imel več smrtnih zabodljajev in skoro vsa rebra polomljena. Dne 4. januarja so izsledili orožniki večino Balažiču oropanih reči pri viničarju Jožefu Bohincu pr; Železnih durih, v občini Ljutomer oko lica. Bohinc in njegova žena sta izdala, da sta morilca brata Janez in Anton Bohinc. Oba afretiranca sta priznala pod težo dokazov dejanje in valita krivdo na 301etno vdovo Milko Vogri-nec, ki je sorodnica morilcev in bi nai bila zasnovala napadalni načrt. Sokrivde je -obdolžen tudi Vogrinčkin 21-letni brat Janko. Vogrinčeva je stanova! a prav tik pri Balažiču. Od brat-o Bohinc je Janez oženjen, star 30 let, jc bil sedaj viničar pri Mali Nedelji, do 1. novembra lani pa pri Jeruzalemu. Anton je star komaj 22 let in je stanov.v do aretacije pri Janezu. V zapore o -moškega sodišča so oddani: Oba brc ta Bohinc, Milka Vogrinc in njen bra'
Uboj pred sodiščem. Lani 24. novem bra je zabodel z nožem 211etni krojašk pomočnik Konrad Vučko iz Srednje B: strice v Prekmurju posestnikovega sina Antona Soka, ki je en mesec na U umrl v bolnici v Murski Soboti. Pri razpravi v Mariboru dne 4. januarja je obtoženec tajil krivdo, a je le bil obsojen na pet let in 1 mesec robije ter na trajno zgubo častnih pravic.
Otroka so našli v Muri. Lani po leti je neznano kam zginil 81etni fant gosp. Tornerja v Lakošu v Prekmurju. Pred dnevi so našli pogrešanega otroka v Muri ob madžarski strani.
Svojevrsten jubilej. V Gornji Radgoni je slavil zadnje dni 501etnico tamoš-nji grobar Franc Velel. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da je že pokopal Velel 12.000 faranov župnije Sv. Petra v Gor. Radgoni.
Dve žrtvi tihotapstva. Na Novo leto zjutraj sta prekoračila iz Avstrije našo mejo v Prekmurju dva tihotapca s saharinom. Na graničarjev poziv »Stoj!« Bta se spustila v beg, nakar je straža streljala. Eden od tihotapcev je bil zadet smrtno, drugi le ranjen in oddan v bolnico v Murski Soboti. Švercarja sta doma od Male Nedelje.
Nov zasilni most čez Savinjo v Celju je dograjen in otvorjen za osebni in vo-zovni promet.
, Smrt znanega slovenskega obrtnika.
V Celju je umrl znani in obče spoštovani ključavničarski mojster g. Rebek Ivan v starosti nad 70 let. Rajni je bil požrtvovalen in neustrašen narodnjak pod rajno Avstrijo. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin!
Samomor, kletni delavec Ant. Cvetko v Trbovljah je pognal celo plačo, katero je prejel ob zadnjem plačilnem dnevu, po grlu. Ko ni imel niti pare v žepu, se je podal v stanovanje, kjer se je obesil iz obupa, ne da bi speča žena znala, da si misli končati življenje.
Trije vlomilci obsojeni. Planine Ru-pert, strojnik iz Vidma pri Krškem, Ivan Grum, delavec na Jesenicah, Ivan Jošt, čevljarski pomočnik, nazadnje v Slovenjgradcu, so organizirali koncem Julija 1933 na Jesenicah vlomilsko ban-do. Obtožnica jim je očitala 12 vlomov ter tatvin in napad na jetničarja v Kranjski gori, odkoder so hoteli tički 12. oktobra pobegniti nasilnim potom Iz zapora. Že popoldne dne 12. oktobra if opazil jetničar pri sodišču v Kranj-
Papeža Pija XI. božični govor pred kardinali.
ski gori, da nameravajo vsi trije zaprti vlomilci pobegniti. Okoli 8. ure zvečer se je podal jetničar z revolverjem v roki v zapore in je odvzel trojki obleke. Ko je odprl vrata v celico Planinca, se je ta pognal v paznika in ga pričel daviti. Z vrat je strgal žabico na ključavnici, udarjal z njo paznika po glavi in ga vrgel na tla. Jetničar in Planine sita se valjala po tleh in ob tej priliki je vlomilec iztrgal pazniku iz rok ključe. Ko je imel v rokah ključe, je skočil proti vratom ter je skušal paznika zapreti v zaporno celico, kar se mu pa ni posrečilo. Paznik je oddal dva strela, ki pa nasilneža nista zadela. Kaznjenec je pobegnil iz celice na hodnik, a ni mogel dalje, ker je prispela medtem že orožniška pomoč. Planine je imel v celici že zvezano rjuho in brisačo, da
Igrtvaška služba božja za umorjenega romunskega ministrskega predsednika
v Londonu.
bi se bil po njih spustil z okna na cesto. V borbi s Planincem je dobil paznik precejšnje poškodbe. Vlomilska deteljica je priznala vse očitane ji vlome ter tatvine in je bila v Ljubljani obsojena tako-le: Planine na triletno ro-bijo, Grum na poldrugo leto strogega zapora, Jošt na 10 mesecev strogega zapora.
Dva velika vloma v Ljubljani. V Ljubljani je bilo vlomljeno v trgovino Bata in odnešeno gotovine 32.000 Din. O vlomilcih še ni sledi. Iz Zadružne kleti osrednje vinarske zadruge na Kongresnem trgu je bilo iz železne blagajne s ponarejenim ključem ukradeno nekaj gotovine, za 4910 Din cigaret in več gramofonskih plošč.
Nož v srce. V Silvestrovi noči se je zgodil v Št. Rupertu na Dolenjskem krvav slučaj, ki priča o Skrajni podivjanosti. Jože Jamar, doma iz Zloganja v škocijanski občini, je bil uslužben pni/ gospodarju Jožefu Tomincu v Št. Ru^ pertu. Predno je legel Jamar spat, je čul pred gospodarjevo hišo ropot ter, kreg. Šel je pogledat, kedo razgraja. Jedva se je pojavil zunaj, ga je zabodel neznanec z nožem naravnost skozi srce. Zabodeni je izdihnil na mestu.
Prijeta ponarejevalca naših kovancev. Orožniki iz Črnuč na Kranjskem so predali v ljubljanske zapore 251et-nega Franca in njegova tovariša, ker sta prav spretno ponarejala naše 20di-narske in 50dinarske novce. Franc in njegov tovariš sta razpečavala ponarejene kovance v vaseh za Savo, po Št. Jakobu, Podgorici in Pšati. Naredila sta jih že precej in so bili dokaj spretno izdelani. Po zunanjosti se kovanci po 20 in po 50 Din, katere sta razpečavala, niso prav nič ločili od pravih. Le nekoliko lažji so bili in cvenk je bil bolj zamolkel. Kovancev sicer fanta doslej še nista mnogo razpečala, ker so ju le prekmalu zasačili. V neki gostilni na Pšati sta oba fanta obsedela ter zapi-tek plačala s ponarejenim denarjem. Domači so stvaE naznanili orožnikom
Razvaline potniškega letala Köln—Bru selj—London. Smitno ponesrečilo
8 potnikov in 2 pilota.
na Črnučah, ki so takoj začeli iskati. Aretirani France je po poklicu strojni ključavničar in je v življenju že marsikatero zagodel. Pri preiskavi so našli pri njem 12 ponarejenih kovancev po 50 Din in 4 po 20 Din.
Bombni atentat na naš konzulat v Celovcu. Dne 4. januarja zvečer je vrgel neznanec na poslopje našega konzulata v Celovcu bombo, iki je stavbo precej poškodovala. Naš konzul in njegova družina sta ostala nepoškodovana.
Strašna rudniška nesreča. V rudniku Nelson v Duchcovem na Cehoslo-jvaškem se je pripetila eksplozija. Nesreča je zahtevala 150 rudarskih življenje, ki zapuščajo 129 sirot.
Strašna povodenj v Kaliforniji Večdnevno deževje zadnjih dni je povzro» čilo po srednji in južni Kaliforniji v Severni Ameriki povodenj, kakoršne ni bilo od leta 1877. Poplava je zahtevala blizu 180 smrtnih žrtev in povzročila mnogo milijonov dolarjev škode. ¡Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe, veliko stotin pa jih je ranjenih. Narastle vode so odnesle približno 20 mostov. Mesto Glendale je ostalo brez pitne vode, okraj Montrose pa brez luči. V Los Angelesu je padlo v 24 urah nad 30 cm dežja in na posameznih ulicah je dosegla voda višino nad 1 meter. Del vrta za divje zveri je poplava popolnoma porušila. Mnogo divjih zveri je pobegnilo ter povzročilo strah v okolici. V Montresu je vodni val, visok približno 8 metrov, porušil dom frontnih bojevnikov, pri čemer sta našli smrt 2 ženski. Popolnoma je opustošena tudi Okolica Beverley Hillsa pri Hollywoodu. V okolici Crescente pogrešajo 30 ljudi, o katerih menijo, da so našli smrt v valovih. Pri Los Angelesu je padel avtomobil v narastlo deročo reko ter je 6 potnikov utonilo. Na raznih mestih je voda pretrgala železniške nasipe, radi česar je postal promet nemogoč. Prav posebno hudo so trpela zaradi poplav mesta Pasadena, Compton, Venice in Glendale.
Nova zaloga nabožnih predmetov je dospela, posebno križev, kipov, slik in podobic itd. Naročujte pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru!
Beseda naši mladini.
Dopis kmeta iz okolice SloVenjgradca.
Le malokdo opazi, kakšne žalostne razmere vladajo ponekod med našo mladino. In če kdo to vidi, si navadno misli: je pač mladina; ko bodo postali strejši, se bodo že spametovali. Toda star pregovor pravi: Kar se je Janezek naučil, Janez zna. Ce je človek pred nekaj leti ali desetletji opazoval fante, ki so se zbirali v družbah in ob nede-
Denarnice za drobiž kupite najbolje t proda* jalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Predivo in konopljo Vam Izdelam v vrv ar» sko blago. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trt.
ljah pri cerkvi ter včasih tudi v gostilnah pri kapljici vina, je videl, da so bili v nravnem in verskem oziru po večini na dosti visoki stopnji. Dandanes se je v tem oziru mnogo spremenilo na slabše. Posurovelost se je začela na nevaren način širiti med mladino. Surova postaja beseda. Ce takšnega fanta ogovoriš, dobiš kot odgovor psovko, zasoljeno s slovensko in celo s prav ostudno italijansko kletvico. Gorje pa mlademu, neizkušenemu fantu, ki pride v družbo takšnih besednih surove-žev! Še bolj gorje poštenemu dekletu, ki zaide v družbo, v kateri švigajo sem-tertja kletvice'in klafarske besede kot strele po poletnem ozračju. Surovo je postalo dejanje takšnih fantov. Koliko
Štediti je treba že pri vžigalicah.
Ljudski pregovor se glasi, da je treba pričeti s štednjo pri šibi-cah. V sedanjih letih obče krize, pomanjkanja ter brezposelnosti se krči konzum šibic celo v Nemčiji od leta do leta, kakor je razvidno iz naslednje statistike. Zadnje leto pred vojno je znašala uporaba šibic v celi ■Nemčiji 86.237 milijonov komadov, 1. 1926-1927 126.571 mil. kom., leta 1927-28 129.842 mil. kom., 1. 1928-29 131.699 mil. kom., leta 1929-30 170.780 mil. komadov. Pri okroglih 65 milijonih celotnega nemškega prebivalstva uporabi 1 Nemec letno 2627 komadov šibic, ali 7.2
Januš Goleč:
1. nadaljevanje.
KR1ICI
Ljudska povest po zgodovinskih virih,
Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tokolyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tokolyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu.
Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tokoly s posebno diplomo za kralja Krucev* in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami.
Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev.
Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu.
Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado!
Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali.
Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih.
je v naši domovini pretepov, napadov, pokoljev in pobojev! Napram temu ni najboljša politika molčati. Treba je včasih izreči ostrejšo besedo v opomin. Dolžnost vseh, ki jim je pri srcu bodočnost naše mladine, je, da v sporazumu s Katoliško akcijo začnejo delo za verski in nravni dvig naše mladine.
* Drugače se bodo res uresničile napovedi tistih, ki pravijo, da bo Evropa s svojo kulturo popolnoma propadla; s to Evropo propadamo tudi mi. Hvala Bogu, reči moremo in tudi moramo, da ni vsa naša mladina takšna. Poleg slabih imamo tudi še dokaj dobrih fantov in deklet med nami, ki so vkljub vsem slabim zgledom še ostali dobri in značajni in jih val današnje razbrzda-nosti in nemorale ni mogel potegniti v svoj vrtinec.
Vsem, ki so še dobri in značajni, velja opomin: Vztrajajte v dobrem! Bodite apostoli za tiste, ki so zabredli s pravega pota, ali pa jim preti nevarnost, da jih pokvari slaba družba ter nekrščanski časnik! Bodite člani samo krščanskih društev in čitatelji samo krščanskih časnikov in dobrih knjig! Krščanskim staršem pa bodi v premislek, da naj svoje otroke vzgajajo tako, in sicer že od rane mladosti, da bodo znali in mogli biti dobri in pošteni tudi takrat, kadar ne bo nad njimi čuvalo očetovsko ali materino oko! Prešibko drevo prej ali slej podere vihar. *
Kamnica pri Mariboru. Na željo občinstva ponovi naše Katoliško prosvetno društvo v nedeljo dne 14. t m. žaloigro v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči«. K prav obilni udeležili od blizu m daleč vabi odbor.
Clrkovce. Na staro leto so Cirkovljani vpri-zorili na društvenem odru Vombergarjevo dramo »Vrnitev«. Za deželski diletantski oder je bila vsekakor izredno posrečena predstava, ki je mnogim orosila oči. Čast, komur čast!
Ljutomer. V nedeljo dne 14. januarja, vpri-zorijo naši fantje in dekleta, včlanjena v Čitalnici, znano Vombergarjevo dramo »Vrnitev«, ki je že pri prvi predstavi doživela zadovoljiv uspeh. Vabimo vse, domačine in oko-
ličane, da si to najnovejšo dramatsko slovensko delo ogledajo na odru Katoliškega doma. To je zadnja predstava »Vrnitve«. Zveze z vlaki so ugodne.
Ljutomer. Novoustanovljeno društvo Ljudska čitalnica, ki ima svoje prostore v Katol. domu, prav živahno deluje. Knjižnica, ki je odprta vsako nedoljo od 8. do 10. ure dopoldne, je vedno oblegana od mladine, ki hoče dobrega čtiva za zimske večere. Poslužite se te priložnosti vsi, ki radi berete knjige. Za izposojnino plačaš 50 par. Istočasno se lahko priglasiš kot član Ljudske čitalnice. Opozarjamo že danes vso mldaino, da bomo ustanovili velik društveni pevski zbor, ki ga bo vodil novi g. kaplan Stanko Trobi na, ki je izvrsten muziku».
*
M lila tiftMtia.
Sveto leto je prineslo za naša dekleta iz Slovenskih goric, Ptujskega polja in Haloz nekaj izrednega. »Zadnji dnevi leta bodo takozvane zaprte duhovne vaje v Mariboru pri častitih šolskih sestrah«, tako je naznanil »Slovenski gospodar« v božični številki. Nekateri so dvomili, ali se bo obneslo, pa naša pridna dekleta so prekosila vsa pričakovanja. 51 postelj je
■oruausiiKnu
ISI
Kamnica pri Mariboru. Naš star znanec g. Franjo Žebot, sedanji glavni zastopnik domače Vzajemne zavarovalnice, bo prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. po rani božji službi govoril v gostilni Pavešič o zavarovalnih zadevah s posebnim ozirom na sedanje žalostne gospodarske razmere. Vabimo vse gospodarje in gospodinje.
Št. Peter pri Mariboru. Pred božičnimi prazniki je umrla v Slov. Bistrici č. sestra Pulhe-rija Ploder, stara 71 let. Rajna je dolgo dobo let delovala v tukajšnjem samostanu ter je bila splošno priljubljena in cenjena radi ved-ne pripravljenosti, pomagati trpečim bolnikom. Rajni sestri bomo ohranili Šentpeterčani
bilo pripravljenih, a 60 deklet je prišlo: mnoge peš: 5, 6 in 7 ur hoda, druge z vlakom ali avtobusom, ena celo iz daljnih Prevalj. Vedenje je bilo vzorno in z vso resnobo so se dekleta v tem lepem tečaju učila obdelovati vrtec svoje duše. Pozorno so sledila vsaki dan štirim govorom preč. g. p. superiora Tomca iz družbe Jezusove; prosti čas so porabile za čatanjs in za zapisovanje najvažnejših misli in sklepov. Sveta tihota je vladala točno po predpi« sdh; le v petju Marijinih pesmi smo slišali odmev duhovne radosti, ki je zavladala v mladih, idealnih srcih. Prehitro so minuli zlati dnevi. Solze ob slovesu so pričale, kako srečni so bili dnevi na gori Tabor. Z vročo zahvalo smo se ločili od ljubih nam prostorov in dobrih sester in duhovnega voditelja. Slovesni sklep nam je priredil sam vrhovni voditelj Marijinih družb preč. g. kanonik Časi, potem smo šle še na božjo pot v novo kapelico presv. Srca Jezusovega, nato pa odhitele polne duhovne radosti na vse štiri strani sveta domov. Želimo vsem našim tovarišicam, da jim sveto leto prinese priložnost, opraviti duhovne vaje kakor me. Naj bi tudi nam bili koncem novega leta zopet odprti mili prostori v samostanu čč. šolskih sester v svrho duhovnih vaj! Vsem prirediteljem teh lepih dni pa bodi tisočerna hvala in zahvala vseh srečnih udeleženk teh duhovnih vaj! — M.
lil i i n
hvaležen spomin! — Navzlic gospodarski krizi, ki nas tare, število naročnikov »Slovenske« ga gospodarja« in drugih naših listov ne bo nazadovalo, temveč še bo narastlo. Časi in razmere so takšne, da mora sleherna krščanska hiša biti naročena vsaj na en katoliški časopis. Časopisom pa, ki kratijo in sovražijo dedščino naših prednikov, to je vero očetov in jezik materin, ne dajmo prostora. Bodimo odločni, bodimo značajni in vztrajni katoličani ter širimo katoliški tisk. Šentpeterčani, ne pozabite naročiti tudi Mohorjevih knjig. Za 2G Din dobite zopet šest lepih knjig. Število naročnikov Mohorjevih knjig ne sme nazadovati. Naši fantje so se v velikem številu naročili na svoj list »Naš dom«. Urednik pa naj skrbi, da bo list res zanimiv in primeren za kmečko mladino. Naj uči in navaja mladino ljubiti svoj rodni dom, domačo zemljo, kme čko delo, običaje in navade, da bo kmetska
Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število kru-cevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli.
Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje.
Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile
seve združene s pijančevanjem in so končavale z ne-čistovanjem najgrše vrste.
Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninje-valo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas!
Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi.
Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost.
komada na dan. Leta 1930-31, ko je prava kriza pravzaprav še le pričela, je znašal kon-zum vžigalic samo še 99.169 mil. komadov, ali 1526 komadov na glavo ter na dan 4.2 komada. Iz tega je raz vidno, da je padel kon zum v 1 letu za 1000 komadov pri glavi na leto in za 3 komade pri posamezniku dnevno.
Odkod čevlji z visokimi petami?
Krog leta 1700 so za« čeli v Parizu nositi iz« redno visoke pete. Francoski ženski spol je na splošno bolj ma« le ter neznatne zuna« njosti. Da bi pa zgle« dale majhne Franco« zinje večje, so začeli Izdelovati čevljarji če«
mladina ostala zvesta zemlji, ki jo je rodila in ki nas vse redi. Preveč o športu pa naj nikar ne piše. Iimetska mladina ima najlepši svoj šport pri kmetskem delu, ko obdeluje in streže materi zemlji, ki nas potem bogato nagradi za naš kruh.
Št. Peter pri Mariboru. V pretečenem letu je bilo v naši župniji rojenih 60, umrlo jih je 48, poročenih pa je bilo 24 parov. Ker je bilo nekaj novih Šentpeterčanov rojenih v porod nišnici v Mariboru, število rojenih ni nazadovalo, torej bela kuga še k nam ni dospela.
—	Naša šoli odrasla mladina še vedno nima prosvetnega središča, kjer bi se ji nudila pri-imerna izobrazba in zabava ter se jo tako odvračalo od pohajkovanja in drugih zablod, ki prete mladini. — Na Novega leta dan so imeli fantje svojo cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom. Z malimi izjemami so vsi fantje pristopili k mizi Gospodovi: Tako je prav!
—	Spoštovana Ornikova družina v Nebovi je praznovala v četrtek po Novem letu lepo družinsko slavje. Hiša in vsa družina se je posvetila Kralju katoliških družin, presv. Srcu Jezusovemu. — Ob koncu leta smo imeli večinoma vsi Šentpeterčani obisk, ki pa ni bil zaželjen. Bil je to mož, ki je rubil in izter-javal zaostanke, kar je trajalo skoraj celih 10 dni. Znak slabih časov in krize, ki tare tudi našega kmeta. Kako pa tudi naj plača, ko pa ni dohodkov, sadja ni bilo, vinski pridelek pa niti ne krije obdelovalnih stroškov. Gotovo je, da je bilo minulo leto eno izmed najslabših za našega kmeta.
Hoče pri Mariboru. Prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. po rani službi božji bo pri nas gospodarsko predavanje, ki ga priredi Vzajemna zavarovalnica. Govornik pride iz Ljubljane. Gospodarji, pridite vsi!
Št. Ilj v Slov, goricah. V Slovenskem domu bo v nedeljo dne 14. t. m. po rani sv .maši gospodarsko zborovanje, ki ga priredi ljublj. .Vzajemna zavarovalnica. Predaval bo o važnih gospodarskih zadevah g. Mihelčič iz Celja» Vabimo vse gospodarje in gospodinje, da se vsi udeležite tega gospodarskega predavanja!
Sv. Rupert v Slov. gor. Malokedaj se zglasi-mo Buperčani v »Slov. gospodarju«. Novic imamo dovolj, a nam primanjkuje časa, da bi jih beležili. — V Selcih je ukradel še neznan
——a—BMHBH^ I III llllllll—M■
STARE RANE NA NOGAH,
rokah itd. gotovo in hitro zaceli izkušeno zdravilo »Fitonin«. Izvanreden učinek so potrdili odlični zdravniki in znanstvene institucije. — Tuba 20 Din v apotekah. Po pošti in povzetju 2 tubi 50 Din. Poučno knjižico št. 18 pošlje brezplačno Fiton dr. z o. z., Zagreb 1—78.
uzmovič posestniku dve hranilni knjižici, med tem ko so bili domači na polju na delu. Tat je prebrskal postelje in res zadel na knjižici. Ko je odnesel srečno pete, se je podal k Sv. Lenartu in je dobil prvič na ukradeno knjižico iz denarnega zavoda 158 Din. Drugič so mu pri Sv.Lenartu odvzeli obe knjižici in so mu rekli, naj pride pozneje, ker baš tedaj niso imeli denarja. Nepoštenjaka ni bilo več na spregled. — Neznani tatje so ukradli posestniku I. T. prašiča, ki je tehtal 800 kg. V noči so zaklali furež v gozdu in so se podali s plenom proti Sv. Urbanu pri Ptuju. — Pred do brim tednom smo pokopali Marka Ploja in Terezijo Ornik. Oba soseda sta umrla ob isti uri. Naj počivata v miru! — Ruperčani, ne pozabite naročiti »Slovenskega gospodarja« in »Naš dom«!
Trniče. Umrla je Terezija Weiss, vzorna gospodinja in vzgojiteljica" štirih otrok. Bodi ji žemljica lahka!
Kapela pri Radencih je slavila na Novega leta dan inštalacijo novega g. župnika Marka Škofiča, ki je že 9 let deloval v naši župniji kot duhovni pomočnik rajnega g. kanonika. Že na predvečer so ga pozdravili zastopniki društev in organizacij: pevsko društvo mu je pod vodstvom g. šolskega upravitelja Kvirina Pertla zapelo podoknico in sta mu zaigrali dve godbi, v imenu Narodne Odbrane ga je pozdravil preglednik in starešina finančne kontrole g. Viktor Sirec; v imenu požarn&ga društva Hrastje-Mota je novožupnika pozdravil g. Mi-sleta, za kapelsko gas. društvo g. upr. Glaser Joško, za radgonsko gasilno društvo in stare vojake Zemljič Franc, v imenu cerkvenega konkurenčnega odbora načelnik Zadravec Iv. Drugo jutro pred inštalacijo je novega g. župnika pozdravila šolarica Jelka Lakovnjakova, v imenu Marijine družbe pa prednica Ivana Korošec. Nato je ljudstvo svojega novega duš-
nega pastirja spremilo v cerkev in napolnilo cerkev do zadnjega kotička. Inštalacijo je izvršil g. konz. svetnik in dekan Josip Weixl, ki je ob tej priliki v svoji pridigi poudarjal dolžnosti župnikove do župljanov, pa tudi dolžnosti župljanov do svojega župnika. Želi« mo novemu g. župniku vso srečo in blagoslov, da bi nam dolgo pastiroval, tako dolgo, kakor rajni g. kanonik.
Polenšak pri Ptuju. Z veseljem in upov polni smo stopili v novo leto. In kakor vsak dober gospodar napravi ob letu račun, tako tudi mi kot vestni kronisti polagamo račun o gibanju naših faranov. Rojenih je bilo 38, fantov 15, deklic 23, izmed njih 4 taki, da bi, če bi jih' ne bilo, mogli izobesiti belo zastavo. Umrlo jih" je 26; seveda je tudi tukaj ženski spol za 4 osebe v premoči. Večno zvestobo so si obljubili pred našim lepim oltarjem cerkve Marijine le 4 pari. In kakor, se vidi, tudi letos nima naša mladina posebne korajže za ta zakonski jarem. Menda je vino prekislo in bodo še vedno raje zapeli ono: »Jaz se ... ne bom ženil, ledig bom ostal.« No, kateri pa bo napravil kaj »po svoji glavi«, tega pa bomo v »Gospodalrja« dali, pa ne telesno, ampak pismeno. Naročite si koj »Slovenskega gospodarja«, da boste izvedeli iz njega, kdo bo tako srečen, da bo v časniku. — H koncu leta so še zapustili to solzno dolino: Alojz Čuš, posestnik v Polencih, star 72 let, po katerega smrt ni hotela priti in to po njegovih mislih, zato si je sam končal svoje zemeljsko življenje. Bodi mu Bog milostljiv sodnik! Za njega naj tudi prosi usmiljenja nedolžen otrok Viljem Sire iz Polenec, ki je vzletel med nežne angelce v starosti 14 dni. Našo mrliško poročilo zaključuje občinska reva Majcen Franca iz Preroda, ki jo je smrt rešila vsega zemeljskega gorja v starosti 75 let. Vsi v letu 1933 preminuli - večni pokoj Vam!
Ponikva ob južni žel. Dne 28. decembra se je zgodila tukaj železniška nesreča. Ob 15. uri je mariborski brzovlak zgrabil progovnega ob-hodnika Franca Kolar med izvrševanjem svoje službe, mu prelomil lobanjske kosti, stri desno roko in ga pri priči ubil. Ponesrečenec je bil rojen v Roču v Istri, star 55 let, zapusti ženo in dva nepreskrbljena otroka. Ponesrečil se je blizu svojega stanovanja v Gornjih Selcih Le kratko črto proge bi še imel prehoditi, pa bi bil doma. Kako negotov je čas in kraj naše
vije z visokimi petami in so imenovali to obuvalo »patina«. Tak »pa-tins« ženski čevelj je bil opremljen poleg visoke pete še z izredno debelim podplatom iz plutovine. Plutovinasti podplati so povišali nogo za pedenj. Da pa nikdo ni videl čudnih podplatov, je nosil ženski svet obleko do tal. Večkrat se je zgodilo, da ljudje žensk, katere so videli na u-Hci, doma v copatah niti več spoznali niso, ker so zgubile po odložitvi čudatvornih čevljev eno četrtino na Visokosti.
Zahtevajte povsod
»Slov gospodarja«.
Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstv.o ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje.
Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil za-voziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko strar. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hi-
šami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi.
Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade L 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, in-ženjerja je odvedel s seboj v verigah.
Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in mo-tikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje
smrti! Pokopali smo ga dne 30. decembra ob veliki udeležbi žalujočih. Saj je umrl kot žrtev svojega poklica. Tudi pevci so mu zapeli ganljivi žalostinki v cerkvi in na pokopališču. Naj počiva v miru!
Slov. Bistrica. Častilcem sv. Antona na znanje: V sredo dne 17. jauarja bo pri Sv. Marjeti v Bitoznoju ob 10. uri pridiga in peta sv. maša na čast sv. Antonu za zdravje pri živini. Častilci sv. Antona, obilno vabljeni!
Stoprce pri Rogatcu. Patrocinij farnega pa-trona bomo obhajali v nedeljo dne 14. januarja in 17. januarja t. 1. s slovesno službo božjo ob sedmih in desetih.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Vremenske ne-prilike so nas v preteklem letu večkrat izne-nadile. V mesecu maju nas je dež tako obiskoval, da se sadno drevje ni moglo razcvesti in tako smo ostali letos brez sadja. Dež je škodoval tudi raznim drugim pridelkom. Mokra spomlad pa je mnogo pripomogla k pridelku krme, toda žal, živina nima cene. Poleti so nas obiskovali trenutni nalivi s ploho in gromom. Tako je udarila strela nenadoma v gospodarsko poslopje posestnika Jurija Terčiča v Zgornjem Sečovem. Zgodilo se je to tik pred mlatjo. Gospodar je imel v gospodarskem poslopju naloženo vse žito in vso krmo, gospodarsko orodje, vozove ter mlatilni stroj in drugo, kar je vse uničil požar. Potem pa nas je obiskala občutna toča, ki je uničila ajdova polja in vinograde. Hvala Bogu, da smo imeli zrnje že takrat na varnem. Pšenična polja so se pri nas na splošno precej povoljno obnesla b pridelkom. Jeseni pri trgatvi smo se začudili, ko smo kljub slabemu vremenu to delo tako kmalu opravili. Sode po vinskih kleteh, katere smo imeli pripravljene za vinski mošt, smo mogli zažvepljati, ker jih ni bilo s čim napolniti. To dejstvo je nekoliko dvignilo ceno vinskega mošta, oziroma vina. Jesen smo imeli dokaj neugodno, zlasti ko je bil čas setve žita. Nekateri, ki so vedno bolj počasni, so se tolažili, da še pride boljša jesen, in tako še do danes niso posejali žitnega polja. Skoro bi bil prezrl, kako nas muči svinjereja. Pri največji previdnosti, hrani dn vzgoji prašiči žal nočejo uživati naših uslug. Nekateri pod-ležejo rudečici, drugi pa kugi. Zato želimo, da bi živinozdravniška veda iznašla učinkovitejše sredstvo proti svinjski kugi, kar so nam že
živinozdravniški strokovnjaki obljubili. —Sv. Miklavž je našo deco, zlasti revno deco, dobro obdaroval, osobito na slatinski šoli. Božično T :te pa je prineslo 'v naše domove svoj blagoslov in sveti mir. Staro leto smo zaključili z vprizoritvijo igre »Mlinar in njegova hči«. Vprizoritev te drame je kljub slabemu vremenu privabila v naš Društveni dom ogromno gledalcev, oziroma poslušalcev. Veliko je k temu pripomoglo sodelovanje kostrivniške godbe. Kjer je muzika, tam so kaj radi naši ljudje, zlasti pa še mladež. Predstava se je prav dobro obnesla. — Sedaj smo v naši nad-župniji na delu za krščansko časopisje. Kljub današnji grozni gospodarski krizi mora naš uspeh na tem polju biti velik. Torej fantje in dekleta, ki imate dober jeziček in urne noge, na delo, da boste res fantje in dekleta od fare. Kaj pa delamo v teh zimskih dneh? Čitamo Mohorjeve knjige. Obhajamo fureže, kjer še sploh imajo kaj svinj. Pomenjkujemo se, kdo bo za letošnji predpust ženin in katera bo nevesta? Kje bo volk šel kaj skozi vas? V zgornjem delu fare imamo nekega zrelega ptička, ki mu že par let v zimskem času prijajo kurje pečenke, zlasti pitani purani mu zelo dišijo. Upamo pa, da bo tega tiča prej ali slej ujela roka pravice. — Sporočiti mi je še, da je lani v naši župniji zagledalo luč sveta 92 oseb. Po zasluženo plačilo je šlo v večnost 82 oseb. Zakonsko zvestobo oziroma ljubezen si je obljubilo 30 parov v fari in izven nje 3 pari. Želimo, da čitatelje »Slovenskega gospodarja« blagoslovi božično Dete ter da jim podeli v novem letu obilno sreče!
Sv. Jožef nad Celjem. Ob priliki celodnevnega češčenja presv. Bešnjega Telesa v torek dne 23. t. m., se bodo začele tudi splošne duhovne vaje za dekleta. Začetek na predvečer v pondeljek dne 2. januarja. Zaključijo se v petek dne 26. t. m. zjutraj. Vsak dan bodo 3 govori, ob pol šestih, ob dveh in ob petih. — Še drugi tečaji oddeljenih duhovnhi vaj v Domu pa bodo: 1. kakor je bilo že javljeno
Ml Si I€ iMlftl
dne 16. januarja za dekleta; 2. za žene se za-* čne tridnevni tečaj v torek dne 6. februarja, ob šestih zvečer. 3. Za dekleta, mestna in po-deželska, začetek v Čorek dne 20. februarja ob' 6. uri zvečer. 4. Za dekleta, začetek v torek dne 13 marca,
Dobova ob SavL Nekaj dni pred božičnimi prazniki se je razširila novica, da nas zapusti g. provizor Franc Strmšek. Nihče ni mogel verjeti, da nas res zapusti ta naš skrbni du-hovni oče. Na praznik sv. Štefana je bil go-spod v naši župnijski cerkvi inštaliran za novo župnijo Sv. Mihaela nad Mozirjem. Obrede je izvršil preč. g. dekan in konz. svetnik Med-vedšek iz Vidma ob navzočnosti g. konz. svetnika Tratnika iz Bajhenburga, g. župnika Jur-harja iz Brežic, g. gvardiana p. Dionizija Du« šeja iz Brežic in g. bogoslovca Kovačiča. Po izvršenih obredih se je od g. župnika poslovil v prekrasnih, v srce segajočih besedah preč.' g. dekan. V petek dne 29. decembra zvečer pa so Dobovčani priredili g. župniku v slovo pod-oknico. Približno ob šestih zvečer se je pomikal po Dobovi veličasten sprevod z bakljami in lučkami. Sprevoda z godbo na čelu, se je udeležilo vseh pet gasilskih čet, Bdeči križ, šolski otroci z g. upraviteljem Kokotom na čelu in mnogo občinstva. Najprej je godba zaigrala serenado, nato so se poslovila posamezna društva in sicer: za godbeno društvo g. A. Bogovič, za gasilce g. Andrej Pavlič, za Bdeči križ g. Prestor kot predsednik, za konkurenčni odbor g. predsednik Anton Pavlič in nazadnje cerkveni ključar g. Vučajnk. Nato je cer-( kveni pevski zbor zapel pesem. Nato je zopet zaigrala godba in ljudje so se polagoma razšli m r? aii ti. * ¿^.¡sh as-jtj a.	titht^,	«s
r<"V5\ Tin "»« JSžVb t, G. župnik bode ostal v vedno v naših srcih, saj je bil delaven, skrben in neutrudljiv v cerkveni službi. Prav posebno skrb je posvetil pridižnici, spovednici in šoli. Zaradi svojega mirnega značaja, je bil zelo priljubljen in spoštovan pri vseh faranih in prav tako pri sosednjih Hrvatih. Vam, g. župnik, kličemo: Bog Vam bodi za vsa Vaša dobra dela plačnik! Želimo Vam srečo in za-dovoljnost na Vaši župniji. Z Bogom! Dobovčani. — Za provizorja v Dobovi je imenovan s 1. januarjem g. Josip Logar, doslej duhovnik ljubljanske škofije.
je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi.
L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg.
Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova.
Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi,
Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala.vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje.
(Dalje siedi)
Širite „Slov. gospodarfa"!
London v megli.
Davno pred vojno je hotel presenetiti »Praški list« svoje čitatelje s sliko med tekstom. Izbrali so seve sliko rajnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Na presenečenje uredništva pa so bili prvi izvodi omenjenega lista zamazani in od cesarjeve slike je bilo videti samo črno packo in pod to je stala razločna označba »Cesar Franc Jožef.« Pri-občitev tako zapacka-ne slike bi bili smatrali za razžaljenje Njeg. Veličanstva. Kaj storiti? Glavni urednik je ustavil tiskarski stroj in pod zabrisano sliko ao natiskali: London v megli.«
Sv. Vid pri Ptuju, »Domovina« je v prvi številki prinesla članek iz Sv. Vida pri Ptuju. Pravi, da je pri svetonočni igri v dvorano prihitelo pogledat do 400 ljudi. Nam, ki smo bali navzoči tudi pri drugi igri, se čudno zdi, da ni sporočala tudi število gledalcev pri drugi igri »Mati in sin« na Božič. Zakaj je tudi zamolčal dopisnik dogodek, ki se je dogodil na sveto noč med igro? Namreč ta, da je neki nepovabljeni človek spuščal v dvorani neke smrdljive strupene pline. Ugotavljamo sledeče: Na sveto noč je bilo gotovo nad 600 gledalcev, med njimi do 200 takšnih, ki se ne zavedajo pomena iger, motijo mir ter delajo nered. Dopisnik »Domovine« je bil menda navzoč le pri prvi igri, pri kateri je bil vstop prost. O drugi igri, ki je bila s vstopnino, ni poročal ničesar. Morda ni imel denarja, da bi si vstopnico kupil. Pravi prijatelji in dobri župljani nas podpirajo tudi gmotno, dobro se zavedajoč, da društvo ne more igrati zastonj, ker nima zakladov, iz katerih bi stroške plačevalo. Igrali tudi niso samo pobreški in lan-oovski igralci, ampak tudi tržaški, jurovški in haloški. S skupnimi močmi v bratski ljubezni, za napredek prosvete v blagor ljudstva.
Središče. Dne 16. t. m. bo slavil pri nas 70-letnico vpokojeni g. ravnatelj Anton Kosi. Jubilant se je rodil dne 16. januarja 1864 pri Mali Nedelji. Ljudsko in meščansko šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, učiteljišče v Mariboru. Od leta 1892 je stalno učiteljeval v Središču, kjer je dobil leta 1915 vsled zaslug na šolskem polju častni naslov šolskega ravnatelja. Nemogoče bi bilo našteti vse zasluge slavljenca, katere si je pridobil kot vzgojitglj mladine za Središče in okolico. Ni pa deloval samo kot učitelj v šoli, ampak tuli kot učitelj priprostega odraslega naroda na poljedelskem in vinogradniškem polju in predvsem pa kot eden najbolj plodonosnih mladinskih pisateljev. Tudi »Slovenski gospodar« si šteje v čast, da je bil slavljenec dolga ieta njegov stalni poročevalec o stanju vinogradov. Pravemu slovenskemu možu, ki ima velike zasluge kot odgojitelj naroda z besedo, vzgledom in peresom, k 701etnici naše iskrene časti tke! Ravnatelja g. Antona Kosi ohrani ljubi Bog Središčanom in Sloveniji do skrajnih mej človeškega življenja!
Gradišče. V našem malem Gradišču imamo precej naročnikov »Slovenskega gospodarja«, pa skoraj najmanj dopisov se najde v njem od nas. Izgleda, kakor da bi spali, pa vendar ne spimo. Čez dve leti nismo več imeJi učitelja na naši šoli. Sedaj pa smo hvala Bogu dobili zopet prav dobrega učitelja, po imenu Turk Joško, kateri je zopet poživil našo šolo in celo okolico. V nedeljo dne 17. decembra je priredil na šoli z učenci lepo proslavo kraljevega rojstnega dneva. Ustanovil je tudi 8-članski pevski zbor, kateri je nam po izvršeni igri še prav lepo zapel dve pesmi. Obilna udeležba je dokazala, da se tudi tukaj zavedamo narodno in kulturno. Na božič je bila naša šolska mladina zelo lepo obdarovana. Iz Brca se zahvaljujemo vsem, kateri so k temu kaj prispevali. Velika zasluga gre našemu g. šolskemu upravitelju, ker se je veliko trudil ta vse to. Dne 29. decembra pa so obiskale našo šolo 7 gospodičen, od društva Steg mariborskih planink, katere so priredile naši šolski mladini prekrasno božičnico. Okrasile so jim božično drevo, skuhale jim čaj in obdarovale jih z raznimi jestvinami, šolskimi potrebščinami, z obleko in z obuvalom, tako da vsak, kateremu sta že sneg in mraz onemogočala obisk šole, lahko zopet redno obiskuje 8olo. Nepopisno veselje so napravile b tem
naši šolski mladini in tudi nam staršem, da smo mi z našo enorazredno obmejno šolo deležni takšnega dobrotljivega obiska. Prisrčno se zahvaljujemo starši vseh učencev gradiške šole, starešinici g. Mlinaričevi in stegovodki-nji g. Emici Kramar ter njenim šestim sotrud-nicam, katere so veliko žrtvovale za nas in se niso ustrašile dolge poti in slabega vremena ter izvršile to plemenito in nam dobrotlji-vo delo.
Ruše pri Petrovčah. Iz našega kraja se malokdaj kaj sliši v »Slovenskem gospodarju«, čeprav ta priljubljeni list pridno prihaja vsak teden v našo osem hiš broječo vas Ruše, in sicer v šestih izvodih. Pa ne samo »Slovenski gospodar«, tudi drugi katoliški časopisi prihajajo k nam. — Pretekli mesec je po daljšem bolehanju umrl naš najstarejši vaščan, pre-vžitkar Franc Lednik v 84. letu svoje starosti. Bil je brat že pred več leti umrlega g. župnika v Ločah g. Antona Lednik. Pravijo, da če se ljudje v življenju ljubijo, se v smrti kmalu združijo. Tako je tudi tukaj šla kmalu za svojim možem Marija Lednik rojena Lešnik. Hitra in težka bolezen jo je položila na mrtvaški oder, staro tudi nad 80 let. Malokdo iz daljne okolice je poznal to skromno in ponižno ter globoko verno Blažetovo mamiko, ki je vzgojila v strogo krščanskem duhu 7 otrok, ki so že vsi preskrbljeni. Delala je le za hišo, trpela le za družino in je izgorela, kakor do-gori sveča, za pošteno krščansko družino. In prav je, da se je spomnimo s temi vrsticami v »Slovenskem gospodarju«, saj je bila njegova zvesta čitateljica. Rajna naj počiva v miru, preostalim naše iskreno sožalje!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Čudna prigod-ba. Komaj v štirih dneh leta. so nas za večno zapustile kar štiri osebe, stare vse nad 80 let. Te so: prevžitkar Anton Mlakar iz Tekačevega, prevžitkarica Antonija Janež iz Jurga, občinski revež Gregor Čebular iz Tekačevega in Jožefa Čebular, posestnica in gostilničarka iz Tekačevega. Naj počivajo v miru! — Obiskal je spet letos naše zdravilišče g. ministrski predsednik dr. Srskič. Ostal je tukaj neka) časa. — Steklarna je ustavila popolnoma svoj obrat »n tako število brezposelnih močno narašča. ■— Na praznik dne 6. t. m. nas je po-setil belgrajski in naš bivši kaplan g. Tomaž Ulaga. Nas je prav razveselilo. Ob tej priliki je obiskal tudi svojega prijatelja »Miheca« na Boču. — Sneg pojema. Smučarji so žalostni in prosijo za ponovni sneg. Smuk je pri nas zavzel široke kroge. Zlasti naša mladež se je tako privadila na smuči, da se jim ponoči kar sanja samo o smučanju.
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Dne 2. t.
m. je v celjski bolnišnici po dalje časa trajajoči bolezni umrl vpokojeni učitelj in posestnik v Radmirju g. Ignacij Strmecki. Na tuk. šoli je poučeval nad 20 let. Kot zvest sin svojega naroda je bil veren katoličan, ki se svojih verskih dolžnosti ni sramoval izpolnjevati. Pokoj njegovi duši! — Letna kronika naše župnije za leto 1933 zaznamenuje 31 rojstev, 21 mrličev in samo 3 poroke. — Marsikatere neprijetnosti nam je prineslo preteklo leto. Nova razdelitev občin nikakor ni vseh zadovoljila, akoravno pri nas ni bilo veliko sprememb, ker pripadamo tako kot poprej štirim sosednim občinam. Z razpustom prosvetnega društva je ugasnilo tisto ognjišče in žarišče okrog katerega so se zbirali za vse dobro vneti fantae in dekleta. Ali bo to ognjišče letos zopet zažarelo? Upamo, da bo, ako ne v dosedanji, pa v novi obliki. Katoliška akcija nas kliče na delo, odzovimo se!
Iz zagrebške torbe. Ej, bre! Velika je ta tor» ba in marsikaj je v njej, dobro skrito, a malo-vredne stvari glasno na prodaj. Tudi Slovencev nas je veliko v tej torbi, samo ne najdeš ga tako lahko slovenskega človeka, čeprav kar lahko veš, da je vsak peti, ki ga srečaš, Slovenec, da ti v gostilni z dvema natakaricama gotovo postreže ena Slovenka. Pa takole, med nami rečeno, Hrvatje radi malo poza-bavljajo čez nas, češ, da domačinom kruh odjedamo, pa imajo le raje slovenske služkinje in slovensko osobje. Že vedo, zakaj! No, mi si takih nezaželjeaiih besed ne jemljemo preveč k srcu in se zadovoljujemo s tem, da so nam v dejanju gospodarji mesta in dežele vendarle dobri. Tam gori pri Sv. Roku si pa povemo, kaj nas teži, in marsikaj teži. Če je radi krize sedaj v Zagrebu 24.000 ljudi brez najpotrebnejšega za življenje, venao, da je med temi dober del otrok slovenske matere. Radi bi jim pomagali, ka kako? Pravijo, da bo v prihodnje bolje. Upanje je lepo. Samo to je šment in joj, da je to samo upanje. 3 mili-s jone, pravijo, da bo mesto zbralo, da se zaposlijo brezposelni, da se nekatere potrebne naprave izvrše. Lepo, lepo! Samo to je zlo, da tisti milijoni jako po malem skupaj tečejo.* Zgodba je namreč ta, da naj bi davkoplače-valci plačali iz proste volje v ta nanjen, pa moramo ugotoviti samo to, da je od 15.000 D do treh milijonov še iako daleč, in le toliko, 15.000 Din namreč, se je zbralo po dobri volji. Sedaj stoji denar pri bogatinih, pridne roke: pri brezposelnih, trije milijoni pa v računih.: Kdaj bo vse to stopilo v eno skupno resnic* nost, kdo to ve! Zato pa gre življenje kar svojo pot brez ozira na papirnate račune in kriza; se vozi v avtomobilih, kar 200 je njenih, ker, jih je ob novem letu odpeljala s seboj. Toliko jih je bilo namreč ob novem letu odjavljenih« Stanovanj je tudi vse polno na ponudbo, gostilne in trgovine zapirajo. Ej, oni avtomobila', čeravno se je nekoč z njimi gospoda vozila, peljejo v pozabo dobre čase! Pravijo, da je tudi v kinu in gledišču preveč sedežev, sto-* jišč menda manjkrat zmanjka. — O praznikih je neka ženska pustila dete-novorojenčka vi nunski cerkvi: naj skrbi zanj Sveti Vinko! Njemu je cerkev posvečena. — Oglasil se je japonski strah. Igračke, svinčniki in druga drobnarija je že tu, pride pa menda v kratkem 50 vagonov japonske dumping rebe. Ko-< lesa po 300 Din. Seveda, če je to tudi res. ^ Kaj pa cene volom in kravam? To tudi zanima. Sejmski prostor je daleč, zat« od blizu tega ne vidim. T« pa povedo, da je kupčija z mesom draga, vola pa so poceni. Komaj 4 D" kg, malo čez debele živali. A ribe so prodajajo po 45—60 Din kg. Pravijo Zagrebčani, da' so predrage, a rihiči, ki jih vozijo iz Jadrana, pravijo, da bi jih bolje prodali v čezmorskih" krajih. — Čebule dobiš ta 1 Din cel venec. Pa ne dopoldne, pač pa popoldne, ko ti je kuma ponuja za vsako ceno, samo da bi iz-kupila za štruco kruha. Debeli purani za pra-? voslavni božič, ki je bil dne 7. t. m., se pro-i dajajo po 90 Din par, a kupujejo se po 50 D. Čudno, kaj, od kod ta razlika. Pa saj veste, kako je pri nas. Damo se tudi »zglihati«. =3 Te dni prične t obratom tvornica gumbov, last g. Mavec in bratov Fišter iz Radeč. Svo-i je obratne prostore ima v Bosanski ulici.
,Slov. Gospodar" stane:
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din.
Poslednje vesli.
Romunski vojni minister odstopil — novi minister dvora. Romunski vojni minister general Ujca je odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan general Jonel Antonescu. Novi [vojni minister je star 50 let in ga smatrajo za najbolj zmožnega romunskega častnika. Vodstvo novoustanovljenega dvornega ministrst-va je prevzel dosedanji romunski poslanik v Parizu.
Velik finančni škandal imajo na Francoskem. Romunski žid Stavinski je ogoljufal dr-tavo in razne osebnosti za 500 milijonov frankov. V umazano zadevo so zapletene najvišje francoske osebnosti. Stavinski se je pa iazkrinkanju ustrelil.
Londonsko časopisje poroča, da se vršijo med Francijo in Rusijo pogajanja Tadi vstopa sovjetske Rusije v Društvo narodov.
Gospodarski načrti Rusije za leto 1934. — Časopisi iz Moskve objavljajo resolucije in sklepe, ki so bili sprejeti na letošnjem zasedanju osrednjega izvršilnega sveta sovjetske Rusije in ki predstavljajo program za L 1934. Proizvodnja premoga mora doseči 96 milijonov ton, od katerih bo dal premogovni revir iv Donbasu sam 60 milijonov ton. Proizvodnja petroleja mora doseči do konca leta 30 milijonov ton. Proizvodnja železa mora doseči 10 milijonov, jekla 9,800.000 ton in železnih izdelkov 7 milijonov ton. Lokomotiv bo zgrajenih 1253, železniških vagonov 52.000, traktorjev na bencin 115.000, avtomobilov 72.000. Kemična industrija mora dati proizvodov v skupni vrednosti 2 milijard 750 milijonov rubljev. V poljedelstvu se mora površina obdelane in posejane zemlje razširiti na 130 milijonov ha, an žitna proizvodnja mora vsaj za 14 odstotkov prekositi letino 1C33 (po uradni statistiki 90 milijonov ton žita). Železniško prometno omrežje se mora razširiti in sicer morajo biti zgrajene nove proge ali enotirne proge spremenjene v dvotirne med Moskvo in Habarov-skem, med Moskvo in Donbasom, med Don-basom in Leningradom, med Moskvo in Uralom, med Uralom in Kusbasom. Blagovni promet po sovjetskih železnicah pa mora doseči 352 milijonov ton. Osrednji izvršilni odbor je odobril vsa načela zunanje in notranje politike ter sprejel tudi državni proračun, pri katerem znašajo c'ihodki 46 milijard 879 milijonov 416.000 rubljev, izdatki pa 47 milijard 308 milijonov in 416.000 rubljev.
Duhovniške vesti. Župnijo Griže pri Celju fje dobil in nastopil g. Jakob Kosi, župnik pri Sv. Lenartu nad Laškim. V Dobovi pri Brežicah je postal provizor g. Josip Logar, duhovnik ljubljanske škofije. Premeščen je bil g. kaplan Ivan Bejek iz Dolnje Lendave v Čren-¡šovce, g. kaplan Danilo Halas iz Ljutomera v jDolnjo Lendavo, v Ljutomeru pa je nameščen kot kaplan g. Stanko Trobina. Razpisane so župnije Sv. Belfenk v Slov. goricah, Sv. Lenart nad Laškim in Negova.
Vlom v trgovino. V noči od 8. na 9. decembra je bilo vlomljeno v trgovino Ivana Meš-ka pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah. Vlomilci eo napravili 20.000 Din škode. Zandarji so zaprli tri osumljence od Sv. Antona, pri katerih so našli vlomilsko orodje in nekaj ukra-idenega blaga, katerega je prepoznal Meško 'kot svojega.
Obstreljen tolovaj. V noči na 8. januarja so 6e motali trije neznanci krog svinjakov pos. Kuhna y Razvanju pri Mariboru. Iz spanja ebujeni g. Kuhn je oddal iz lovske puške Strel, ki je zadel enega od tolovajev, da je gavpilj pustil krvavo sled; a je le pobegnil.
Roparski napad. V noči od 5. na 6. januarja je obiskal vlomilec v Lopati pri Celju samotno hišo 791etne France Grobelnik in njene 651etne sestre Rozalije. Pri obeh sestrah živi in pomaga pri delu 501etna ženska. Tolovaj je s pištolo potolkel po glavah precej nevarno vse tri ženske, a njegov plen je znašal komaj 70 Din. Orožniki so že zaprli pravega storilca.
Smrt pod vlakom. Dne 6. januarja se je vračal iz Ljubljane domov v Sodražico z vlakom mizarski mojster Ivan Vesel. Med vožnjo je zadremal in na postaji Zlebič je v največji naglici skočil iz vlaka na levo stran na kup snega. Ko je vlak krenil, je padel Vesel pod kolesa. Nesreča se je zgodila tako, da je nikdo ni videl. Mojstra so našli v nedeljo zjutraj mrtvega na progi. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok.
Smrtna nesreča. Dne 8. januarja je v Ljubljani smrtno ponesrečil v svoji delavnici v Slomšekovi ulici pekovski mojster Jože Sta-rič. Pri pregledu peči mu je spodrsnilo, padel je z visoke peči na tla tako, da je par ur po padcu izdahnil.
Z noži so nevarno obdelali pijani fanti na praznik Svetih Treh kraljev v krčmi na Gorenji Savi pri Kranju Josipa Zajca. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, krivce so pa vtaknili orožniki pod ključ.
Lov kat. občine Sv. Lovrenc na Pohorju se odda za eno leto v zakup. Dražba se vrši 3. februarja t. 1., ob 10. uri dopoldne v sobi št. 25-1 sreskega načelstva Mariboru, desni breg.
Družabno potovanje v Palestino. Jugoslov. Lloyd priredi v času od 19. februarja do 16. marca t. 1. družabno potovanje v Pelcstino na parniku »Kraljica Marija«. S tem se nudi vsem interesentom najugodnejša prilika, da romajo s skromnimi sredstvi v obljubljeno deželo in, ker je predvideno lldnevno bivanje v Palestini, možnost kratkega izleta tudi v Egipet. Spored vsebuje obisk pomembnejših mest, Jordana, Mrtyega morja in vseh zgodovinsko znanih krajev verskega pomena. Razen tega bo vožnja na 17.500tonskem luksuznem parniku »Kraljica Marija« izredno prijetna in udobna. Pojasnila in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21—22.
Pozor pred neznanimi ljudmil K meni prihajajo skoro vsak dan iz raznih krajev mariborskega okraja ljudje, ki se pritožujejo, da hodijo okoli neki neznani ljudje, ki se izdajajo, da so poslani od mene. Na ta zvit in nepošten način dobijo marsikoga na limani-ce, da se jim podpiše na nove zavarovalne pogodbe in celo denar izvabijo pod nečedno pretvezo iz ljudi. Večkrat sem že opozarjal naše gospodarje, naj bodo pred tujimi, neznanimi ljudmi zelo pazljivi. Človeku, ki ga ne poznate, ne dajte podpisa ali denarjal Vprašajte poprej dobro poučene znance, ali je dotična stvar, za katero Vas neznanec nagovarja ali celo sili, dobra ali ne. Saj se tako strašno ne mudi, da bi morali kar takoj podpisati. Na vsak način pa zahtevajte od neznanega obiskovalca legitimacijo. Dobro si zabeležite am j in bivališče dotičnega. če se Vam zdi sumljiv, pošljite takoj po orožnika, ali pa na občino javite. Celo vrsto kmetov je lansko leto postalo nesrečnih vsled takih neznanih ljudi. Nepremišljenim podpisom, naročilom in pogodbam so sledile tožbe in nepotrebni veliki denarni izdatki in sitnosti. V sedanji težki gospodarski krizi in velikem pomanjkanju denarja je to naravnost usode-polno za posameznega gospodarja, ako ga tujec dobi za kak nepremišljen podpis. Ljudje,
pazite vendar. V zavarovalnih zadevah dam vsakemu brezplačen nasvet in pojasnilo, m Franjo Žebot
Sv. Benedikt v Slov. goricah'. Na prošnjo tukajšnje kmetijske podružnice so začne t nedeljo dne 14. januarja pri nas zimski kmetijski tečaj, ki ga priredi sresko načelstvo: 7 nedelj in na svečnico vsakikrat nastopita po dva govornika. Prvi govori po ranem opravilu, drugi po poznem. Snov govorom bo sle-deča: splošno kmetijstvo, živinozdravništvo, ureditev umetnih travnikov, oskrbovanje travnikov, kmetijska zakonodaja, govedoreja, pri delovanje krme na njivah, sadjarstvo, oskrba sadnega drevja, štandartizacija kmetijskih pridelkov in zadružna prodaja, vinarstvo, spe-cijelno kmetijstvo, spravljanje 6adja, zeleno gnojenje, okisanje krme, kletarstvo, svinjere-ja, perutninarstvo, gozdarstvo. Kot govorniki nastopijo naši prvovrstni strokovnjaki. Preda* vanja bodo v šoli. Tečaj zasluži, da ga ob--iščemo v največjem številu. Po predavanjih bodo živahni razgovori. Domačini pa tudi sosedje, mošiki in ženske, pridite, ne bo vam žal. Potrebno je, da se v teh težavnih časih lotimo razumnega kmetovanja, da srečno pre-živimo krizo an si ohranimo naše kmetska domove.
Moravci-Mala Nedelja. Zapustila nas je 2. januarja in se preselila v srečno večnost An-, tonija Majerič. Trpela je nad eno leto na neusmiljeni jetiki ter je z Marijo in Jezusom potrpežljivo prenašala to bolezen. Vsa zdravila so ji bila zaman. Zapustila nas je v najlepši dobi svojega življenja, stara komaj 22 let. Kako je bila pri vseh priljubljena,; je pokazal pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, zlasti članice Marijine družbe. Rajna mladenka naj v miru počiva! Preostalim naše so-žalje!
Prodam posestvo 8 oralov, vinograd, sadonos-i nik, njiva, gozd, novozidano poslopje, 10 minut od cerkve. Dam v najem kolarsko delavnico na prometnem kraju brez konkurence. Z delom za odslužiti. Kupim kovaško orodje. Gamser Jožef, p. Zg. Sv. Kungota. 27
Sprejmem hlapca, poštenega, z dolgoletnimi pričevali k 4 govedi, ki tudi razume poljska dela. Rabim več delavskih moči, stanovanje lahko odslužijo z delom. Naslov; x upravi Usta.	£8
Prodam Singer čevljarski stroj. Majcen Roza, Sv. Jakob v Slov. goricah.	25
Oddam fantka za svojega, starega poldrugo leto, Rep Marija, Maribor, Taborska 22. 19
Sprejmem oženjenega majerja brez otrok, va-: jenega gospodarstva, hmelja in konjev. Po-: nudbe s spričevali na trafiko gospe Kovač, Celje, Aleksandrova.	22
Prodam posestvo s celim inventarjem, 8 oralov. Urša Vaupotič, Litmerk 20, pošta Ormož (Ivankovci).	21
Novo vilo na Prevaljah oddam. Tončka Suš-nik, Maribor, Smetanova ulica 30.	23
Svinjske kože — plačujem zopet najdražje t=* prodajate le v trgovini F, Steinbauer, Ka« pela,	20
Viničar, poštena, pridna in delavna družina z 3 do 5 delavnimi močmi, se sprejme za boljšo posestvo pod ugodnimi pogoji takoj, ali z 1. februarjem 1934. Pismene ponudbe je poslati na: Fric Zemljič, Ljutomer. H
NCdCm v lefu 1934.
Tudi »Nedelja« težko živi v teh časih, živi od miloščine dobrih ljudi, ker nizka naročnina ne krije več kot komaj polovico stroškov. Toda živeti moral Mora zato, ker je tako potrebna! Pravični Bog bo vračal, ker je »Nedelja« v Njegovi službi, ker »Nedelja« vsako nedeljo pridiguje najmanj 25 tisoč ljudem, ki jo čitajo. Prepričani smo, da bo zato ljubi Bog blagoslavljal tudi vse njene prijatelje, vse naročnike in čitatelje iz vseh stanov in iz vseh krajev.
Vsebina »Nedelje«:
Za »Nedeljo« smo pridobili zopet nove in zelo požrtvovalne sotrudnike, ki bodo s svojim sposobnim peresom napisali marsikaj vzpodbudnega za po-življanje verskega življenja med nami. Tudi za razvedrilo bode v obilni meri preskrbljeno in bo med drugim izhajala povest iz nemških kulturnih bojev. Za naše male bomo v vsaki številki prinašali posebne sestavke, da bode res veselje! Istočasno vas bomo skušali seznaniti se z ustrojem naše škofije in vam bomo podajali slike iz naših župnij. Ne smemo pozabiti, da je »Nedelja« glasilo Katoliške akcije za celo škofijo, zato naj jo imajo v vsaki župniji vsaj oni, kateri imajo odborniška mesta v raznih odborih. Afco se bo dežela dobro odzvala, bomo za njo izpu-ščali mestna oznanila in jih nadomestili s čim drugim.
Duhovne dobrote naročnikom »Nedelje«.
Vsi naročniki »Nedelje« naj bodo med seboj kot nekaka družina. Zato se naj nam javljajo vsi naročniki, ki so umrli, da to v listu objavimo in pozo-vemo ostale, da molijo za nje! Neki duhovnik nas je zagotovil, da bode vsak teden eno sv. mašo opravil za naročnike »Nedelje«.
Zavarovanje naročnikov »Nedelje«.
Vsak celoleten naročnik »Nedelje« je za slučaj smrtne nesreče zavarovan za 1000 Din po sledečem pravilniku:
§ 1. Celoleten naročnik »Nedelje« se smatra oni, ki je vplačal vsaj tekom meseca decembra 1933 ali tekom januarja 1934 Din 24,— kot celoletno naročnino za leto 1934.
§ 2. Vsak, ki je vplačal Din 24.— tekom decembra 1933 ali tekom januarja 1934, je za «lučaj smrtne nesreče zavarovan do dne 31. decembra 1934 za čistih Din 1000.—, s katerim lahko tudi testamentarično razpolaga.
§ 3. Poleg tega osebnega zavarovanja je v vsaki družini zavarovan družinski oče, ki za družino dejansko skrbi. Ako se ta ponesreči, pa je bila na »Nedeljo« naročena žena ali kak otrok, tudi dibi družina 1000 Din izplačanih.
§ 4. Smrtna nesreča se smatra, ako je bil kdo povožen, ubit ali sicer na kak način tako poškodovan, da je zaradi tega takoj ali pa kmalu umrl. Smrt vsled bolezni ali kapi se ne smatra za smrtno nesrečo.
§ 5. V slučaju nesreče se mora predložiti upravi »Nedelje« koleka prost mrliški list in koleka prosto zdravniško izjavo tekom enega meseca po nesreči.
§ 6. To zavarovanje je povsem prostovoljni dar uprave »Nedelje«, ki ga za njo izplačuje .Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Vsak
eventuelni spor rešuje končnoveljavno ista zavarovalnica, .Vsako sodno postopanje se izključuje.
»i
Dosedaj izplačana zavarovalnina:
Šibilja Andrej, posestnik, Metni vrh, Sevnica ob Savi, ki je padel s kozolca in se je smrtno ponesrečil.
Suhodolčan Ivan, rudar v Trbovljah, ki je v jami dobil težko rano in je par dni nato umrl.
Aprisnik Ivan, Tezno pri Mariboru, katerega je vlak povozil.
Klobasa Franc, polir, Zerjavoi, Št. Lenart v Slov. goricah, ki je padel s tesarskega odra in zaradi poškodb umrl.
Kranjc Ana, Žalec, ki se je vozila z avtobusom fz Celja, pa se je smrtno ponesrečila, ko je vlak povozil avtobus.
Brezner Jurij, čevljar v Zgornjih Ho-čah, pošta Hoče, se je pri žaganju drv ponesrečil in par dni nato umrl.
Marinič Marija, Strjanci 7, pošta Vel. Nedelja, je vsled nesreče pri porodu morala umreti.
Naša prošnja:
Vse dosedanje naročnike prosimo, da gotovo tekom meseca januarja 1934 plačajo celoletno naročnino »Nedelje« in da svoje znance opozorijo na ta list. Bodite vsi apostoli!
Gospod duhovnike pa prosimo, da tole glede »Nedelje« prečitajo na prižnici in dajo »Nedelji« prostor v cerkvi, kjer jo bo lahko vsak dobil, ali jo dajo potom naših pridnih ministrantov prodajati pri cerkvi.
V mestih potrebujemo raznasalce po
hišah, jim bomo dali tudi za delo ne« kaj odškodnine, zato se naj nam priglasijo iz Maribora, Celja, Ptuja in od drugod.
Trafikanti bodo imeli s prodajo »Ne« delje« tudi postranski zaslužek, naj sei prijavijo, vplivajte na nje!
Vsem, ki bodo karkoli storili za »Ne« deljo«, kličemo: Bog plačaj!
Nedelja se naroča:
Uprava »Nedelje«, Maribor, Koroška: cesta 5.
NOVE KNJIGE.
»Mladika.« Letošnja prva številka krščani skega družinskega lista »Mladike« je izšla v; Celju pri Mohorjevi družbi. List ima poleg podučno-zabavne vsebine lepe slike in ga prav, toplo priporočamo našim družinam. »Mladika« stane na leto 84 Din, s krojno prilogo vred 100 Din. Za inozemstvo 100 Din, s krojno prilogo 116 Din. Naroča se pri Družbi sv. Mohorja y, Celju.
Preč. župni nradi, ki so zadnje dni prejeli oglas »Založbe ljudskih iger« Tiskovnega dru-: štva v Kranju, se vljudno naprošajo, da po možnosti poskrbe za odziv med gospodi, ki so' voditelji kongregacij, društev, odrov itd. Naj1 ga ne bo prosvetnega delavca med našimi ggj duhovniki, ki ne bi postal naročnik izdanj »Založbe ljudskih iger«, katera svoje delo uvr-i šča v najbolj aktualno udejstvovanje Katoliške akcije. Če kam oglas ni prispel, zadostuje do-!1 pisnica. Za 60 Din prejme vsak naročnik me-* sečnik in štiri knjige, od teh eno ideološko-» teoretično, tri pa s štirimi duhovnimi igramiJ Prijave oziroma naročilnice je čimprej naslon viti na naslov: Tiskovno društvo v Kranju. 1
a vložki
. po Din 100"- •
Žični Tložki iz izvanredne trde žice
kom. po Din 150'— A tri k madrace 3 delne Din 250'— Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 864
„WE K A" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
Stanovanjska oprema
Maribor, Gosposka ulica 36
preproge, linoleji, zavese, blago za zavese, blago za pohištvo, odeje, prevleke za postelje, posteljno perje in gosje perje, tapetništvo, železno pohištvo in iz medi.
Ceniki se pošiljajo brezplačno.
1232 Znižane cene.
Prelehlo leio ste morda pozabili, toda v tem letu ne smete! — Toda hal?
Naročite tu m vi Sv. pismo?
Sv. pismo je knjiga božjal Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati • Sv. pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o Čemer nam poročajo «v. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si t tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov.
V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki družini nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče cene:
Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6'—, polplatno vezan Din 8'— in celopiatno vezan Din 15'—.
Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv. pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
Citateljem v pouk In nabavo. Ženski polhi.
Poskusi, pridobiti -ženski spol za vstop v oboroženo silo, so zelo stari. Treba si samo poklicati v spomin starodavne in celemu svetu znane pravljične »Amaconke«, katere je že opeval starogrški pesnik Homer. Krivica bi bila, če bi primerjali novodobne poskuse ženskih vojakov z bajnimi Amacon-kami, ki so tvorile po pripovedki izrecno žensko državo, kakor jih je najti še danes po nekaterih otokih v Tihem Oceanu; med tem, ko stremijo danes nekatere države za tem, kako bi oja-čile moško oboroženo silo z ženskami.
V	novejšem času se dasta navesti le dva vzgleda upredelitve ženskega spola v vojno. Tak slučaj beleži zgodovina južnoameriške države Paragvaj med vojno v letih 1864—1869. Takrat je bil Paragvaj zapleten v vojno s sosednimi državami: Brazilijo, Argentino in Urugvajem. V tem petletnem medsebojnem klanju je zgubil Paragvaj malodane celotno moško prebivalstvo. Proti kon-. cu vojne so se borili večkrat ženski vojaški oddelki proti sovražni premoči.
Na drugi slučaj naletimo v burski vojni. Tudi tukaj so zagrabile večkrat burske ženske za puško in so se borile za svobodo domovine proti Angležem.
Omenka vredni ženski polki so nastopili prvič v novejšem času v boljše-viški revoluciji na Ruskem. Pravkar prihaja iz Rusije vest, da hočejo tamkaj vzpostaviti 18 strelskih polkov, v katerih bodo služile izključno ženske. Gospa, ki je končala vojaško akademijo, je že imenovana za generalštabnega šefa teh novih ženskih oddelkov. Ženski bataljoni pa so že nastopali pogostokrat v sovjetski Rusiji od prevrata sem. Po boljševiških poročilih se imajo sovjeti baš ženskim vojakom zahvaliti za prav znatne uspehe. A ravno glede Rusije se moramo čuditi, da nastopa tamkaj ženska oborožena sila, ko imajo vendar več nego dovolj moških, da ojačijo svoje armade!
Vojaško izvežbanje žensk pozna še tudi Poljska. Znano poljsko strelsko društvo razpolaga s tisoči ženskih članic, ki so izšolane v vseh panogah vojaške službe.
V	vseh drugih državah na svetu ne izsledimo vežbe žensk v res vojaškem smislu. Francija in Anglija posedata, že sicer načrte, po katerih bi se naj pritegnilo žensko v vojno službo, vendai do uresničenja še doslej ni prišlo. —
Francoski mobilizacijski načrt omenja tudi ženski spol, a ne kot vojaka, ampak v službi delavke v vojaški industriji in v podobnih obratih. V *tej vlogi je storila tudi nemška ženska med svetovno vojno zelo veliko.
Položaj žene v kaki bodoči vojni, katere si gotovo ne želi nikdo, sigurno ne bo vojaškega značaja. Za morebitni slučaj vojne bomo našli žensko po pretežni večini v službi bolničarke in kot delavko — zastopnico in namestnico moža v vseh mogočih obratih.
Vsekako bo igrala tudi žena v bodoči vojni, ki bo obstojala v mobilizaciji
vsega, kar leze in gre, česar si niti pred stavljati ne moremo, važno vlogo. V splošnem bo pa tudi za bodoče ostalo p:i tem, da ho ostal vojni posel v rokah — moža!
Stari Rimljani so poznali za res pravo hišno gospodinjo na grobnem spomeniku napis: »Ostajala je doma in predla volno.«
Severna obal Afrike je bila v starodavnih časih posebno bogata' na soli Starogrški zgodovinar Herodot poroča, da so morali v nekatere severnoafriške pokrajine od daleč dovažati zemljo, s katero so pokrili tla, da so mogli sejati žita, ker sicer bi radi prevelike množine soli ne uspevala nobena rastlina. Kakih deset dni hoda od Herkulovih skal (morske ožine Gibraltar med Španijo in Afriko) so ležale tako velike kepe soli na tleh, da so stavili ljudje iz solnih grud hiše.
Pred svetovno vojno je imela Anglija mesto papirnatih enofuntskih bankovcev le zlatnike. Zračunali so, da se je obrabil zlati denar v enem letu toliko, da bi bili lahko skovali iz obrabljenega zlata novec s 75centimeterskim premerom.
Pri a iciišlžu in ciiglclii
Znano je, da je vozila prva nemška lokomotiva leta 1835 na progi Nürnberg—Fürth. In vendar je baš beleže-na trditev -zmota. Ravnatelj berlinske livarne Krigar je videl ob priliki potovanja po Angleškem prvo lokomotivo, ki je pod zemljo prevažala premog, in katero je zgradil angleški inžener Jurij Stefenson (rojen 9. junija 1781). Ko se je vrnil Krigar nazaj v domovino, je poskusil enako konstrukcijo, kakor jo je videl med Angleži. Prva angleška lokomotiva za podzemeljski prevoz se je rodila leta 1814. Nemec Krigar je moral biti na Angleškem leta 1815. V nemškem listu »Berliner Nachrichten« je bilo poročilo od 16. junija 1816, da dela novi voz na paro med 9. in 12. uro predpoldne in med 3. in 6. uro popoldne poskusne vožnje. Vstopnina za ogled tehničnega čudeža je znašala 4 groše. Dne 9. julija 1876 je poročala > Vossische Zeitung«:
»V železni livarni je na vpogled novi voz na paro, ki se premika po železnih tračnicah brez konj z lastno silo tako, da vleče za seboj 50 centov obešenega tovora.«
Oktobra istega leta so stroj razdrli, ga spravili v 30 zabojev in so ga odpeljali v čolnu v Zgornjo Šlezijo. Ko so tamkaj stroj zopet sestavili, niso mogla voziti kolesa lokomotive po tračnicah v premogovniku. Popravljali in prenarejali so stroj eno leto, nato so pa spremenili p: :o nemško lokomotivo v
jamsko črpalko. Iz prve nemške lokomotive je postala parna sesalka. O taki preureditvi bi dobri inžener Krigar niti ne bil sanjal.
Ob priliki požara v kraljevi livarni v Berlinu leta 1848 so zgoreli tudi Kri-garjevi načrti o parnem vozu. Ne bi si mogli ustvariti prave slike, kako da je prav za prav zgledala prva nemška lokomotiva, ako bi ne bili pred 10 leti odkrili slučajno ulitka iz leta 1816, ki predstavlja v kovini Krigarjevo delo. Prva nemška lokomotiva je imela presneto nerodno obliko. Velik parni kotel je počival na štirih kolesih. Iz sre-dine kotla se je dvigal visok dimnik, in iz sredine kotla je uhajala para po posebni cevi. Dva močna parna cilindra sta bila pritrjena zgoraj in sta gonila s pomočjo dveh železnih drogov zobčasto kolo. To kolo je prijemalo v drugo zobčasto ležišče, ki je bilo ob tračnicah. Prva nemška lokomotiva, posnetek angleške Stefensonove, je bila predhodnica zobčaste železnice — Zahnradbahn — ikakor jo imamo po hribovitih krajih.
Od navadne jamske lokomotive z zobčastim prenosom do današnje oblike in popolnosti je velikanski korak. Nepredvidene težave in zapreke je doživel angleški inžener pri prvih poskusih. Jurij Stefenson ni imel nobenega pravega uspeha, a njegov zelo duhoviti sin Robert je rešil leta 1824 težavno očetovo nalogo. Že leta 1824 je vozil novi parni voz na progi StoCkton-Dar-lington. Robert Stefenson je podaril človeštvu novo prometno sredstvo na parni pogon. Robert Stefenson ni bil povsem zadovoljen s svojim izumom. Preizkušal je nova izboljšanja. Še le leta 1829 je ustvaril parni stroj »The Rocket«, ki je podlaga današnje lokomotive. Robertov oče se je bavil kot inžener bolj z gradnjo prog in predorov. Belgija ter Švica sta poklicali znamenita angleška inženerja očeta in sina, in tako je prišlo do zgoraj omenjene železniške zveze Nürnberg—Fürth. S to progo je bil poklican v prometno življenje začetek železniškega omrežja, s katerim je danes preprežena Nemčija.
SKRIVALNICA.
Kje sta laboda"?
Piluca in dihala
zraven tega vse, kar mora brez prestan-ka delati, so izpostavljeni mnogim škodljivim vplivom, kakor: veter, mraz, dim, prah in različnim boleznim. Zato ni čud-
no, ako pride do kakega motenja, kašlja, ohripavosti, vratobolja, težkoč pri dihanju, bodenju v prsih, členkih in ramenih. Zato je potrebno, da se takoj pri prvem pojavu takšne motnje z uporabo pravega Zagorskega soka »Elsa« proti kašlju in prsnim bolečinam od lekarnar-
ja Fellerja izogne te nevarnosti. 2 ste"-! klenici 50 Din, 4 steklenice 92 Din s pa-i kovanjem in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrgi 341 (Savska banovina).	1117,
z dr. Sp. br. 509 ai 2'
pol. i ML IIL
1932
MALA OZNANILA.
Proda se v sredini Maribora večstanovanjska hiša z velikim vrtom, pripravna za vsako obrt, za 185.000 Din. Potrebni kapital 100.000 Din. Alojz Fajdiga, Pobreška cesta 13. 18
Pekovski vajenec, močan, z hrano in stanovanjem v hiši, se takoj sprejme: Ivan Zamuda, pekarna, Maribor, Frankopanova 9.	17
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
Deklico v 10. letu bi dal za svoje k dobrim ljudem. Cenjene ponudbe na:: Franjo Korošec, Maribor, Levstikova ulica 9.	13
Prodam rženo slamo. Zamenjam tudi za ple« menske svinje. Naslov v upravi lieta, 16

Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centrala: Norinor	Podružnica: Celje
v lastni novi palaCi m oglu	nasproti poste, prej Jnžnošta-
; Gosposhe-Slovenshe ulice.	588	iersha hranilnica.
t Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj J varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim t premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
1 i
I
J
olnlki« berite!
Mnogo ljudi boleha vsled živčnih motenj nad prerano utrujenostjo, nad trganjem in bodljaji v glavi, rokah in nogah, na vratu ali na obrazu, dalje nad utripanjem srca, trzanjem in trganjem v sklepih, upehanostjo, nemirom, strašljivostjo, tesnobnostjo, težko sapo, razdražljivostjo, raztre-senostjo, pomanjkanjem teka, motnjo v prebavi, omotico, pomanjkanjem spanja in brezštevilnimi drugimi pojavi nervoznosti. Najhuje pa je pomanjkanje volje za delo ter energije pri živčno-bolnem človeku, ki se čuti popolno nesposobnega za delo, brez odpora se vda usodi, nerazpoložen in oznejevoljen je in v življenju ne more doseči nobenih uspehov. Ako občutite katero izmed navedenih živčnih motenj, če hočete najti odpomoč
svoji bolezni,
pišite mi takoj in poslal Vam bom brezplačno poučno razpravo O živčnih boleznih bi Vam bo pojasnila, daje predhodni vzrok vsakega resnega obolenja oslabitev telesne odpornosti. Prepričali se bodete, da se življenje v resnici more podaljšati in se bolezni morejo preprečiti.
Treba fe s^no hoteSI?
Vsak dan mi dohajajo priznanja, mnogo piscev zahval prilaga celo svoje slike. Nekatere teh objavljamo tu spodaj: Gospa Ana Schmied iz Gmundena, Freyg. 5, v Gornji Avstriji, je zelo zadovoljna:
G. Nikola S. Bremko-vič, učitelj iz Tuzle v Jugoslaviij, piše
G. poštni uradnik Abraham Georg iz Timi-soare v Rumuniji piše:
Po mnogih poskusih z raznimi sredstvi, ki mi niso pomagala, sem zasledil Vaše odlično sredstvo, ki ml je izbarno koristilo. Dolgujem Vam veliko hvaležnost.
Kje bi danes že hila, ko ko bi se ne bila poslu-žila Vašega zdravljenja. Učinek je bil tako zadovoljiv, da ne potrebujem več nobenega zdravljenja. Napravili ste mi veliko uslugo in zahvaljujem se vam iz srca.
12 I
Že po kratki porabi Vaše metode sem opazil nepričakovano dober učinek. Izrekam Vam zasluženo zahvalo in porabil bom vsako priliko, da Vas priporočim
Zadošča dopisnica I Zahtevajte še danes brezplačno poučno knjižico! Zbiralno mesto za pošto:
Ernsf Fasternacfs, Berlin SO - Miriiaelliirciipiatz 13, M. 90.
* ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ f f
Za ccrhveno \\M$m pdfe
ki
po
smo vam pripravili cerkvene pesmarice, smo jim določili kar najnižjo ceno:
1.	Cerkvena ljudska pesmarica samo Din 3.—. Obsega 100 izbranih pesmi.
2.	Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broš. Din 10.—, vezana Din 26.—. Venec sv. pesmi In Molitev, vez. v eni knjigi Din 30.—.
3.	Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.—vez Din 5.50 in Din 7.50.
4.	Jezus, blagoslovi nas! (Slomšekove blago slovne pesmi z notami). Din 5.—.
5.	Kvišku srca (pesmarica z notami), broS. Din 12.—, vez. Din 20.—.
Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU,
♦ ♦
* £ ♦ ♦ ♦ ♦
X
Zdravljenje kile
po naravnem orth. meh. potu brez operacije, brez bolečin, brez motenja poklica, samo z uporabo mojega avstrijskega patenta je mogoče. Brezplačno neobvezno predvajanje .vršim osebno v sledečih krajih: 15 Spielfeld-Strass: v hiši gostilna Kaschl in Spielfeld: petek dne 26. jan., od 8. do 2. ure. Radgona: v hiši hotela »Kaiser von Oesterreich«, soboto dne 27. jan., od 8. do 2. ureu
Ena mi dnevno doposlanih zahval: V moje veselje lahko potrdim, da je po uporabi Streifenederjevega patenta moja že več let stara kila popolnoma izginila. Noben na kili trpeči naj ne zamudi to idealno iznajdbo uporabiti. Učinek je naravnost čudovit, ker sem že 65 let star. Uporaba ni povzročila nobenih težkoč ali delanezmožnosti. — Miha Majcenovič. — Pobrežje pri Mariboru, 20. maja 1933. — Potrjeno od občinskega urada.
Dajte si doposlati mojo pojasnilno ilustrovano brošuro proti dopo-Siljatvi dvojne pisemske poštnine neobvezno in brezplačno Pocor pred pon&redbamil
F.ß.StrsiMgrFMnfeldM bei München
Sprejmem starejšega viničarja brez otrok. Žigart Franc, Spodnji Porčič 39, Sv. Trojica iv Slov. goricah.	14
Zimsko blago za obleke kupite najcenejše pri Srečko Pihlarju, Maribor, Gosposka 5. 1141
Kože vseh vrst divjačine kupujem. P. Semko, krznar, barvanje in strojenje kožuhovine, Maribor, Gosposka ulica 37.	1136
Viničar z 4 in majer z 3 delavnimi močmi se sprejme. Vpraša se v gostilni Novačan na Košakih pri Mariboru.	4
Poštnina plačana v gotovini.
Nad vse zanimiv roman, ki bo izhajal v 12 zvezkih, oziroma v treh knjigah leta 1934, ki nam popisuje trgovino s sužnji! Kdor je bral že kak Kari Mayev roman, bo videl, da je ta od vseh vendar le najboljši!
Naročniki plačujejo samo 10 obrokov po Din 13.— za broširan, ali 10 obrokov po Din 17.— za vezane izvode.
Vsi, ki si izposojate knjige v knjižnicah, društvenih, župnijskih ali šolskih, zahtevajte tamkaj tako dolgo knjige Kari Maya, da bodo upravitelji knjižnic videli, da ga res morajo imeti!
Dečki in fantje, to so knjige za vas, da ni takih I
Prvi zvezek novega romana je že izšel, zahtevajte ga na ogled, vam ga ko j dopošljemo! Naročila sprejema TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.
Sukno, svilo, platno
itd., kupite poceni v TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15.	1138
167
od Din 7.— naprej od Din 9.50 naprej od Din 80.— naprej
od Din 45.— naprej
od Din 28.— naprej
Dobro toplo zimsko blago
kupite poceni pri	t
manufakturni -veletrgovini
Franc DoboiKnlk, Celfe,
Oosuosha ulica 15.
Močno flanelo za perilo Barchente za obleke Berlinski robci za ogrniti Sukno črno in modro (za Oberjackne) . . . Sukno za obleke in kostume ......
Debelo sukno za površnike po najnižji ceni. Zimsko perilo za moške, ženske in otroke po neverjetno nizki ceni!
Ženini in neveste!
Ste vabljeni, da nakupite vse potrebščine, ki jih rabite za bodoči stan, edinole pri meni, ker le takrat bode vse srečno, če bo gnezdo prijetno.
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje,
tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi!
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Nizke cene! Prosti ogled vseh zalog! Vljudna postrežba I Vam jamči za dober nakup veletrgovina
Franc Dobovičnik, Celfe
Hodne lisic,
liste za ročna dela vseli vrst, kupujte in naročajte v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Koroška eesta 5 — Aleksandrova cesta 6 — Kralja Petra trg 4.
3
S EJ B E
Lil
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajersbi ljudski posojilnici v Mariboru
H B E B B
Gosposka ulica
r. z. z n, z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hramlnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
B.
* T
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Tiskar; Tiskarna sv. Cirila x Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln y Mariboru. ¡— Urednik; Januš GoleCt novinar x Mariboru.
Izdajatelj; Tiskarna $v. Cirila, predstavn k; Franc IliastelJ x Mariboru,