http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 985 ČETRTEK, 6. DECEMBER 2012 / ŠTEVILKA 985, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA:;l,2b’EtjR ^y/J -— --------------------—----------- —^ i|l7 8 96 1 2N4067 1 Malice / Kosila tel: 041 858 473 Saj veste kje? Med parkom in Lonko. C® srnobil ihko DrM/ai rtoLzo! Bvztjzikho po doni<3Če RESTAVRACIJA Banera-lzola Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure HirtlO PRODAJALEC 05/ 6414105 030239790 Ali je mogoče, da ne razumejo? Izolski župan gotovo ni zavozil naše države in izolskih parkomatov ni mogoče primerjati z mariborskimi radarji, pa je bil župan vseeno deležen grafitnega opozorila, da je “gotof” in tudi izolski parkomati gorijo. Danes pa se bo, tudi Izoli, menda zgodila ulica oziroma trg. (Mef) Izolanke in Izolani smo enako jezni na državo kot so jezni Mariborčani, Ljubljančani, Kranjčani, Novomeščani ali Koprčani. Tisto, kar je včasih predstavljal internaci-onalizem je danes politična globalizacija, v vsakem primeru pa gre za preprosto dejstvo, da smo s kvaliteto življenja nezadovoljni ljudje po vseh koncih sveta. Le politiki nočejo razumeti ali pa se zgolj delajo, da ne razumejo, zakaj ljudje protestirajo po slovenskih trgih in nekaj blebetajo o upravičenosti protestov, o nevarnosti izgredov, o ideološki naravnanosti protestov in celo o njihovi predvolilni funkciji. Pa vedo, da sploh ne gre za to. Gre namreč za preprosto dejstvo, da skoraj 90 odstotkov državljanov Slovenije ni zadovoljnih z državo v kateri živimo. Ne le zaradi tega, ker je danes življenje bistveno bolj zapleteno, kot je bilo v času lagodnega socializma, ampak tudi zato, ker je izpuhtela socialna varnost, ker banke in sodstvo nimajo enakega odnosa do vseh ljudi, ker so jih stranke zapustile in nimajo več nobene resne možnosti soodločanja in ker enostavno izgubljajo upanje v boljše čase. Zato to niso protesti proti Janši, Kanglerju, Jankoviču, Popoviču ali celo Kolencu. Oni so le naslovniki, prejemniki so vsi, ki so soustvarili takšno državo. In čeprav gre ob vseh teh protestih za globalno, vsedržavno in vseevropsko jezo ljudi, tudi lokalna oblast ne bi smela biti brezbrižna ob napovedanem današnjem zborovanju in drugih izolskih “akcijah”. Kaj, razen jeze, pa sploh preostane vsem tistim mladim Izolanom, ki nimajo nobene možnosti zaposlitve, upokojencem, ki prejemajo kazni za parkiranje v višini polovice mesečne penzije, mladim družinam, ki ne morejo do svojega doma v mestu z najmanj 200 praznimi stanovanji in upokojenim delavkam Delamarisa in Mehanotehnike, ko se ozrejo proti Bužekjanovi graščini? Jeza! Od jeze do upora pa ni zelo daleč. WWW.NAKUPI.NET □ BANKA KOPER SVOBODA JE VREDNA VSAKEGA EURA Za 29 Eur lahko postanete naš naročnik in si zagotovite poštene informacije nam pa omogočite svobodo dela. Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si Uganka Kaj je to? Je mar vesoljska ladja? Ne, to je le palma, tista, ki ne daje sadja. Pravzaprav ne daje nič, niti sence niti cvetja, je le nekakšen znak navadnega poletja. A kadar pride zima in z njo ta hladna klima, se hitro spremeni, je kot raketa, preden poleti. Ima to srečo, da v Izoli živi. Če bi bila pri sosedih namreč zmrzne ali pa zgori. Izola kot Jajce Društvo Tito je v Koprski ulici pripravilo praznovanje ob 29. novembru, nekdanjem rojstnem dnevu nekdanje države Jugoslavije. Če bi rekli, da je bilo v proslavi veliko nostalgije ne bi rekli nič napačnega, udeležencev pa bi bilo' morda kaj več, če bi bilo lepše vreme in če ne bi istočasno potekala seja občinskega sveta in tako so umenjkali nekateri redni udeleženci te prireditve. Kolikor nam je znano je bilo to edino tovrstno praznovanje v Sloveniji, kar Izoli daje spet nek poseben položaj v naši skupnosti. Stran za ogrevanje Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki) VSTALA PRIMORSKA, ŠTAJERSKA SE VESELI, MESTO HEROJ DELI NAGEUNE Naj govorijo kar hočejo, kriza gor ali dol, protesti gor ali dol, Slovenija je v zadnjem času evropska, če ne celo svetovna šampionka v zunanji politiki. Poglejte samo te vrhunce diplomatske umetnosti, umetnosti, ne spretnosti: naš premier je gostil srbskega premijera Ivico Dačiča, Milo Djukanovič je častni meščan Maribora, madžarski premijer Orban pa je, potem ko je slavnostno definiral najzaslužnejši za madžarsko osvoboditev za prvega razglasil kvislinškega generala Mikloša Hortyja, obiskal slovenskega kolego, ki kolaborira od partije do stranke, od Jajca do Teharja in Roga, med slovenskim, avstrijskim, finskim in še malo pa, verjetno, hrvaškim sodiščem, kot vodilni trgovec s smrtjo na Balkanu. V pravi družbi je. Tudi tisti s slabšim spominom se gotovo spomnijo Dačičevega klečeplazenja pred Miloševičem, ki je Djukanoviča pripeljal na oblast v srbsko Črno goro, da je kot premier poslal titograjski korpus preko Bileče, Trebinja in Opuzena na Dubrovnik. Da o srbsko - črnogorskih prostovoljcih in vikend četnikih, pod skupnim miloševičevsko - djukanovičevskim blagoslovom, ne govorimo. Krasna družba častnih ljudi. Manjka samo še Tomislav Nikolič, ki ga je dr. Šešelj za zasluge v »osvobajanju« Vukovarja nagradil s činom »vojvode«, ljudje pa ga ljubkovalno kličejo »Toma Grobar«. Minili so časi, ko so Slovenijo obiskovali politiki kot Mihail Gorbačov, Bill Clinton ali kraljica Združenega kraljestva. Vrhunec vsega je glasovanje o statusu Gaze v OZN, ko se je slovenska zunanja politika častno vzdržala, ker ni predlagana celovita mirovna pogodba ampak samo začasni status pridruženega člana OZN, kar pa Palestincem vendarle omogoča, da proti USA, Izraelu in podobnim, drugače deklariranim zaščitnikom svetovne demokracije, sprožijo kaznenske procese pred mednarodnimi sodišči. Slovenski zunanji politiki to očitno ne odgovarja. Vstali so tudi slovenski Palestinci, brezpravni, razlaščeni, pokradeni, ogoljufani za vse, od materijalnih dobrin do službe, izobraževanja, informiranja, kulture, zdravstva, da ne naštevam. Vstala je Primorska, dvignilo se je mesto - heroj, Štajerska se veseli, na Dolenjskem, pravi znanec iz Ribnice, pa so jim spopročili: »Nič več cvička za vas! Fertik ste«. Naš modri minister, dr. Vinko Gorenak v slogu prijatelja Berije trdi, da so za vse krivi provokatorji, huligani in mediji, ter ostalih par deset tisoč ljudi, ki nimajo nič bolj pametnega za počet, pa protestirajo. Ne upa si povedati, da so med razbijači neonacisti, ki so jih šolali vrhunski domači strokovnjaki v Krkovičevi Kočevski reki, kot možne in potrebne bodoče rjavosrjačnike, SS-ovce in SA-jevce, pa jih danes javni tožilci izpuščajo na svobodo. Menda so to šolanje, po odgovoru policijskega ministrstva, opravljali v prostem času in brezplačno, ker je sicer šolanje neonacistov prepovedano z Ustavo. V prostem času pa Ustava očitno ne velja. Tudi tako se da Ustavo tolmačiti. In ker je javno tožilstvo, pravzaprav kompletno pravosodje, pod policijskim ministrstvom, lahko državna sekretarka Barbara Brezigar diktira tožilcem koga naj prijavijo, koga naj izpustijo. Vojaški minister komentira stanje v državi, kar se ni zgodilo od Hitlerjeve Nemčije in Staljmove Rusije, razen v Bolgariji, na Madžarskem in v Republiki Srbski (Šum-ski), predsednik vlade pa na seji sveta za nacionalno varnost (kar je drugače naloga predsednika republike kot vrhovnega komandanta), načrtuje, kako vojsko preobleči v policijske uniforme in vpeljati izredno stanje v bran patrije s Patrijami. A nihče od te gospode, katerim so protesti namenjeni, od predsednika države in vlade, do zadnjega ministra, poslanca ali župana, ne pride iz palamenta in zakriči: »Niko ne sme da vas bije! Niko ne sme da bije ovaj narod!« (Nihče vas ne sme pretepati. Nihče ne sme pretepati naših ljudi). Ker v sebi in med saboj razmišljajo; »Niko ne sme da vas bije, osim moje policije!« (Nihče vas ne sme pretepati, z izjemo moje policije.) Pripis avtorja: Kolumna je novinarska zvrst v kateri je zapisano osebno mnenje avtorja, s katerim se redakcija včasih strinja. Izolski volilni preobrat Izvolili smo novega predsednika države. Tudi v Izoli, čeprav se je po prvem krogu volitev zdelo, da ima dosedanji predsednik Danilo Turk, v Izoli bistveno več pristašev kot njegov protikandidat Borut Pahor. Pravzaprav bi bil v prvem krogu dr. Turk v Izoli neposredno izvoljen, saj je dobil kar 50,65% glasov, Borut Pahor je dobil 37,43%, Milan Zver pa 11,92%. V nedeljo pa se je v Izoli zgodil preobrat, saj je Borut Pahor dobil 51,78%, dr. Danilo Turk pa 48,22% vseh glasov. Rezultat v slovenskem merilu seveda ni presenetljiv, za Izolo pa vendarle, saj Borut Pahor očitno ni dobil samo glasov tistih, ki so v prvem krogu volili za Milana Zvera ampak tudi glasove tistih, ki so v prvem krogu volili dosedanjega predsednika. Rezultat je še toliko bolj nepričakovan, ker je imel dosedanji predsednik v Izoli nedvomno podporo stranke SD, ki je na nek način ignorirala lastnega kandidata, saj ga v času volilne kampanje v Izoli nismo opazili niti na plakatih, kaj šele v živo. Seveda je tudi mogoče, da na volišča niso odšli nekateri volivci, ki so v prvem krogu volili dosedanjega predsednika, saj je v nedeljo odšlo na volišče 660 volivcev manj kot prvič in prav tukaj se morda skriva vzrok za omenjeni preobrat. Tokrat je od 12.882 volilnih upravičencev na volišča odšlo le 36,45% oziroma 4.695 volivcev, kar je tudi bistveno manj od leta 2007, ko nas je na volitve odšlo 56,45 odstotka. Posebej zanimiv je podatek, da je bivši predsednik premočno zmagal v kulturnem domu, novoizvoljeni pa na Baredih in na Šaredu.. Volišče Borut Pahor Danilo Turk Dvorana Rdečega križa 51,06% 48,94% Palača Manzioli 55,67% 44,33% Društvo upokojencev 48,07% 51,93% Kulturni dom 27,99% 72.01% KS Livade 57,42% 42,58% OŠ Livade 49,25% 50,75% Hotel Keltika 51,55% 48,45% KS Jagodje 59,48% 40,52% Baredi - stara šola 75,00% 25,00% Šared 73,41% 26,59% Cetore 69,70% 30,30% Malija 47,94% 52,06% Korte 68,74% 31,53% Predčasno volišče 56,02% 43,98% Omnia 50,00% 50,00% MANDRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Grafik Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. MANJŠA HIŠNA POPRAVILA in VZDRŽEVALNA DELA Lauriano Stefanič s.p. MOB : 041/703-927 ti v\;im\i 3 Četrtek, 6.december2012,št. 985 ------------------------------------------- Seja Občinskega sveta-------------- Strošek Bobniča bodo krili z reklamami Ključne točke 16. redne seje Občinskegavsveta so predvsem sprejetje dodelanega načrta obrtne cone, pridobitev poroštva za Komunalo, s katero bo deponija na Šaredu pridobila uporabno dovoljenje, prehod objavljanja Uradnih objav samo v elektronski obliki in omogočanje občinskemu glasilu Bobnič, da z objavljanjem reklam krije del stroškov izdaje. V času, ko tudi najbolj razširjeni časniki, zaradi gospodarske krize skorajda nimajo več reklam. 16. redna seja Občinskega sveta Občine Izola se je začela s točko, na kateri so svetniki potrdili predlog o spremembah Odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Bobnič - La Crida. Na podlagi spremenjenega odloka bo v občinskem glasilu možno oglaševati. S sredstvi oglaševanja bi po ocenah krili 18 odstotkov materialnih stroškov v letu 2013 in do 26 odstotkov v letu 2014. Z oglaševanjem, sporočajo iz Občine, Občina spodbuja tudi lokalno podjetništvo, saj bodo imeli podjetniki s sedežem v Izoli možnost oglaševanja po ugodnejši ceni. Omeniti moramo, da je bila razprava ob točki dokaj razgibana. Svetnika SDS Radivoja Nardina je zanimalo, koliko Občino v celoti stane izdajanje Bobniča, torej seštevek materialnih stroškov (36.000 eur na leto) ter stroške zaposlenih, ki svoj čas izkoriščajo za pripravo glasila. Odgovorna za stike z javnostjo ter urednica občinskega glasila Martina Miklavčič - Šumanski je povedala, da so v odboru uredništva trije zaposleni, en zunanji novinar in novinar italijanske skupnosti. Sicer sama, kot pravi, porabi 40% svojega delovnika za pripravo glasnika. Svetnik Izola je naša Tomislav VItezica je omenil, da je za današnje čase to nedvomno prevelik strošek ter da bi se raje ta sredstva namenila športu. Predlagal je tudi, da bi se v duhu občinskega prehoda v elektronsko izdajanje Uradnih objav, na enak način izdajal tudi Bobnič, s čemer bi znatno znižali stroške. Župan Igor Kolenc je vendarle ugotovil, da bistvenih pripomb na točko ni bilo. Imeli bomo (teoretično) več cest V prvi obravnavi je bil sprejet tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Izola, s katerim so bile kategorizirane ceste ali deli cest, ki do sedaj v kategorizacijo niso bile vključene ali pa je bila njihova dolžina izmerjena s sodobno opremo drugačna od že izmerjene. Obrtno-stanovanjska cona V prvi obravnavi so občinski svetniki obravnavali in sprejeli dopolnjeni osnutek Sprememb prostorskih ureditvenih pogojev in zazidalnega načrta za območje obrtno stanovanjske cone v Izoli. Predlagatelj načrta je Galeb d.o.o. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je “trenutno območje namenjeno obrtni in poslovni dejavnosti ter stanovanjem. S spremembami i/ prostorsko urbanističnem smislu pa predlaga zasnovo zazidave, ki se prilagaja aktualnim razmeram in potrebam gospodarskih in poslovnih dejavnosti, bivanjskim in drugim funkcionalnim standardom. ” Definicija izjemno širokega spektra, ki načrtovalcem, kot tudi svetnikom omogoča takorekoč karkoli. Osnutek načrta je bil na prejšnji seji občinskega sveta sicer zavrnjen, tokrat pa so ga svetniki, ob nekaterih manjših popravkih, soglasno sprejeli. Kljub temu pa je bilo nemalo pripomb na sam načrt. Svetnica SD Romina Kralj je izkazala določeno zaskrbljenost nad gostoto poseljenosti, medtem ko je svetnik SDS Nevijo Frank opozoril, da je načrtovalec upošteval samo pripombe odbora za okolje in prostor: “S tem se sicer strinjam, a lahko bi upoštevali tudi našo pripombo, da se območje obrtne cone obravnava kot celota”, je še povedal Frank. Svetnik Nardin je poudaril, da je cilj 20.000 prebivalcev v Izoli nemogoč, če Izolanom ne ponudimo kaj več, kot samo stanovanje, medtem ko se svetnik IJN Alojz Zorko omenil, da potrebe po stanovanjih pridejo pred obrtjo in dejavnostjo, ki preživljata težke čase. Dopolnjen osnutek odloka se javno razgrne za 30 dni. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjen dopolnjeni osnutek prostorskega akta. V tem času bo organizirana tudi javna obravnava. Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi bo objavljeno najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve v Uradnih objavah in na spletni strani Občine Izola. Deponija bo dobila uporabno dovoljenje Nadalje so svetniki obravnavali in sprejeli Odlok o spremembah odloka o proračunu Občine Izola za leto 2012, v katerem je določeno, da lahko v letu 2012 javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Izola, izdajajo poroštva samo s soglasjem Občinskega sveta Občine Izola in pod pogojem, da zagotovijo sredstva za pokrivanje poroštva iz neproračunskih virov. Občinski svet Občine Izola se je v nadaljevanju seznanil s problematiko izdaje potrebnega finančnega jamstva zaradi obratovanja deponije nenevarnih odpadkov v Izoli in dal soglasje k poroštveni izjavi. Pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče nenevarnih odpadkov Izola, je tudi predložitev finančnega jamstva za izvajanje ukrepov na odlagališčih za čas obratovanja, zapiranja in ukrepov po zaprtju za dobo 30 let. Kot je povedal direktor izolske komunale Denis Bele, je okoljevarstveno dovoljenje izolski komunali preteklo leta 2009 in je pogoj za nadaljnje delovanje deponije. Finančno jamstvo ne predstavlja nobenih finančnih obremenitev ne za občino, ne za podjetje kot tudi ne za občane oziroma uporabnike storitev. Parki so postali javno dobro Svetniki so sprejeli Predlog Sprememb in dopolnitev letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Izola za leto 2012. Potrdili so tudi nekaj pravnih poslov ravnanja s stvarnim premoženjem in vzpostavitve javnega dobra na parkovnih površinah in zelenicah. Občinska uprava je v sklopu projekta »Evidentiranje nepremičnin v lasti Občine Izola« pristopila k urejanju statusa javnega dobra na tistih nepremičninah, ki so nedvoumno v javni rabi. Neurejen status javnega dobra lahko pripelje do situacije, da lahko nekdo zatrjuje priposestvovanje ali je nepremičnina predmet izvršilnega postopka. Nepremičnine, ki se prenesejo v javno dobro so: park Trg padlih za svobodo, park med Kopališko ulico in nabrežjem, park med Dantejevo in Ulico Oktobrske revolucije, odprta površina - Ulica ob vratih, Park Pietro Coppo, parcele izven gradbene parcele stavbe Tomažičeva 14, zelenica in parcele ob objektu Delfinček, ki so del Lungomare. Uradne objave v elektronski obliki V prvem branju je bil sprejet Odlok o uradnih objavah Občine Izola in posredovan v 15 dnevno obravnavo članom Občinskega sveta. O tej točki sicer poglobljeno pišemo na naslednji strani. Svetniki so se odrekli koščku pogače Svetniki so potrdili tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilu za opravljanje funkcije članov občinskega sveta, o nagradah članom nadzornega odbora, članom komisij in odborom občinskega sveta ter članov delovnih skupin organov občine, na podlagi katerega se kvota sejnin iz 15 odstotkov povprečne letne županove plače zmanjša na 7,5 odstotka. Občinski svet je kot predstavnika lokalne skupnosti v Svet zavoda Doma upokojencev imenoval Marjetko Popovski, čeprav se nad odločitvijo ni strinjal svetnik Radivoj Nardin, saj naj bi bila SDS-ju onemogočeno, da bi predlagali svojega kandidata. Ob tej razpravi, ki je mejila na gledališko predstavo, sta se svetnika Radivoj Nardin in svetnik Desus Branko Simonovič eden drugega obtoževala, da sta z obstrukcijo na seji odbora za gospodarstvo in finance hotela doseči, da se glasuje, oziroma da se ne glasuje za SDS-ovega kandidata. Na koncu, kot je bilo razumeti, je menda Nardin zapustil sejo in nesklepčni odbor je vendarle glasoval za Marjetko Popovski. Za predstavnika lokalne skupnosti v Svet Javnega zavoda Krajinski park Strunjan Maksa Filipčič. Na 16. Redni seji je bil razrešen član Odbora za družbene dejavnosti Dejan Vatovec in na njegovo mesto imenovan Davorin Adler. SZJ, AM 'MAV.IHtM 4 ------------------------------------------Občinski svet Uradne objave v bodoče le na spletu? Na 16. redni seji so svetniki glasovali tudi o objavljanju Uradnih objav. Te so bile doslej objavljene v tiskani obliki, preko Mandrača, občinske službe pa so ugotovile, da bi z objavo Uradnih objav izključno preko spleta občinski proračun “občutno” privarčeval. Koliko je to, pa službe niso povedale, večine svetnikov pa ni zanimalo. Kot je zapisala v sporočilu za javnost odgovorna za stike z javnostjo Občine Izola, Marina Miklavčič -Šumanski: ”V prvem branju je bil sprejet Odlok o uradnih objavah Občine Izola in posredovan v 15 dnevno obravnavo članom Občinskega sveta. Vodstvo Občine Izola je pristopilo k pripravi lastnega uradnega glasila v elektronski obliki. V Uradnih objavah Občine Izola, ki bi bile dostopne na spletni strani Občine Izola bi se objavljali vsi občinski predpisi in drugi akti ali posamični sklepi, razen tistih za katere zakon izrecno določa, da se morajo objaviti v Uradnem listu RS. Cilj predloga odloka je zagotoviti cenovno ugodnejši in dostopnejši način objavljanja občinskih predpisov in drugih aktov. V cilju zagotavljanja kar najboljše informiranosti strank bi bil v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Izola omogočen brezplačen vpogled v elektronsko izdajo Uradnih objav in njihovo tiskano različico. Na željo stranke bi bilo proti plačilu mogoče dobiti tudi celotni ali delni natis Uradnih objav.” Koalicija zlahka čez opozicijo Sprejemanje odloka se sicer vleče že dalj časa, župan pa je objavljanje Uradnih objav v elektronski obliki predlagal že kar v spremembi statuta Občine Izola, a takrat so, zaradi zahtevane dvo tretjinske večine, sprejeli “kompromis”, ki bi občinskim službam omogočal objavljanje Uradnih objav tako v elektronski, kot tudi v tiskani obliki. Ta možnost pa je bila aktualna le nekaj mesecev. Tokrat je obrazložitev podal Tomaž Umek, novozaposleni vodja urada za gospodarske dejavnosti, ki je povedal, da bi s prehodom Uradnih objav v elektronsko obliko dosegli boljše informiranje strank, v času uradnih ur pa bo na info točkah občine Izola mogoč vpogled v Uradne objave. Glede stroškov je povedal, da bodo nižji, saj bodo za to delo zadolžili ljudi z občinske uprave.. Svetnik SDS Radivoj Nardin je v razpravi vprašal, koliko je “bistveno manj", zanimalo pa ga je tudi, ali bo elektronska oblika dosegla vse prebivalce občine. “Če izdajamo Bobnič v tiskani obliki zato, ker so ljudje zainteresirani, potem je smiselno, da Uradne objave, ki so bolj bistvene, na enak način pošiljamo v tiskani obliki. Verjamem, da bodo svetniki proti sklepu, sicer bi bili zelo dvolični. Govorimo o informiranju občanov. Predlog, da Bobnič objavljamo preko spleta smo zavrnili, privarčevali pa bi 50.000 evrov na leto. Pravite, da imate oceno stroškov, kaj pa je v resnici, ne vemo. Vi ste opravili poizvedovanje, ne pa raziskavo”, je še povedal Nardin. Svetnik IJN Tomislav Vitezica pa je povedal, da je mnenje njegove svetniške skupine, da se takšen način objavljanja Uradnih objav ne sprejme. “Ko je prišlo do spreminjanja statuta, ste vedeli, da nimate večine in zaradi tega smo sprejeli obe obliki objavljanja. Sicer tega kompromisa ne bi sprejeli, saj se počutimo izigrane. Sprejeli smo sklep, da objavljanje Uradnih objav ostane nespremenjeno. Če pa se že odločamo za to, pa bi lahko tudi Bobnič objavljali zgolj v elektronski obliki. ” Podobno je povedal tudi Alojz Zorko, IJN: “Nekdo nas postavlja v situacijo, da imamo spomin zlate ribice. Pred enim mesecem smo nekaj sprejeli in občinska uprava bi morala to izvajati. Današnji predlog je še hujši, saj smo pred slabo uro poslušali strokovne službe, kako je tiskanje Bobniča potrebno, če želimo, da pride do vseh občanov. Katera informacija je za občana pomembnejša, Bobnič ali Uradne objave? Ocena, da bodo stroški objavljanja Uradnih objav v elektronski obliki bistveno manjši, pa ne more biti uradna ugotovitev. Ne prihajajte s tako neprirpavljenimi predlogi v občinski svet, ker se počutimo užaljene. ” Svetnik Desus Vlado Marič je repliciral, da so hoteli spremeniti določilo v statutu zato, da lahko sami določijo, kje se Uradne objave objavljajo. “Zato, da ni možno manipuliranje katerekoli politične opcije. Nihče ni bil zaveden, saj se dela to, kar predpisi omogočajo. ” 15 dnevna javna obravnava Pred glasovanjem v prvem branju je svetnik IJN, Tomislav Vitezica obrazložil, da bo glasoval proti, saj je bilo drugače dogovorjeno. “Naj javnost ve, da je bil dogovor drugačen in je to še en dokaz, da vam določenih stvari ne moremo zaupati. Dogovorjeno je bilo, da se bodo Uradne objave objavljale tako v elektronski, kot v pisni obliki. To je šola za prihodnost, saj ste pojedli besedo. ” Za predlog sklepa o objavljanju Uradnih objav izključno v elektronski obliki je 14 svetnikov (oba svetnika narodnosti, vsi svetniki SD, Desus in svetniki Oljke, Liste za Izolo in LDS) glasovalo ZA tak sklep, proti je bilo 8 svetnikov iz vrst IJN, SDS in Liste Izolani. A. M. Kaj pa posledice? Uradne objave so pomemben, 20 odstoten prihodek tednika Mandrač, zato se bo izpad teh sredstev seveda poznal. Glede na hudo krizo oglaševanja in splošno recesijo vsak izpad prihodka seveda prinaša težave v poslovanju. Posebej nas žalosti, da vsa društva in posamezniki, ki Mandrač uporabljajo za svoje brezplačne objave, niso svetnikov opozorili na težave, ki jih s svojim odločanjem povzročajo izolskemu časniku. Kljub vsemu se ne bomo odločili za podražitev časopisa, saj se zavedamo, da živimo v Sloveniji in v Izoli, kjer večina ljudi dobro obrne vsak Euro, zato bomo tudi za naslednje polletje obdržali staro ceno Mandrača, skušali z dodatnimi deli kaj zaslužiti in predvsem upali, da nam boste naročniki stali ob strani, posebej zdaj, ko se zelo bližamo 1.000 - i številki našega tednika. Protesti tudi v Izoli Po sms sporočilih je med Izolani zaokrožilo naslednje sporočilo: IZOLSKA VSTAJA! PERŠI STE! Četrtek, 6. decembra na Lonki ob IZuri. Pridi tudi ti in izrazi svojo miroljubno voljo proti naši vladi, vsem politikom levim in desnim, neoliberalcem, skorumpiranim hlapcem kapitalizma in vseh elit, ki so nam skuhali to sranje in nas ustrahujejo, zastrupljajo... Začnimo v našem okolju- očistimo in zaživimo znova, z novimi odnosi in upanji polnimi optimizma, zgradimo novi svet, kjer se bo upoštevalo človekovo dostojanstvo, ekološko čisto življenje v sožitju z naravo, kjer se bo upošteval mir, enakopravnost in sožitje med ljudmi in narodi. Ne čakaj, da ti bodo drugi krojili življenje! STOPI Z NAMI! Naj ti ne bo žal, ko ti bodo tvoji otroci, vnuki nekoč dejali: kje si bil, ko je bil čas za spremembe? Zbudil se je narod z višjo zavestjo! Vztrajali bomo do konca! Pošlji 5 dalje. ¥ Za četrtek so napovedani prvi izolski protesti, predprotestno vzdušje pa pripravljajo vandali s požiganjem “zlobnih” parkomatov (že trije v enem tednu) ter grafitom na občinski stavbi. Tokrat sta ga skupila drugi parkomat pri Ladjedelnici in parkomat ob Zdravstvenem domu. Posebej pri slednjemu pa ne moremo mimo dejstva, da tudi najbolj razumljiva protestna dejanja ne bi smela ogrožati ljudi. Zažiganje par-komata ob zdravstvenem domu, kjer je bilo parkiranih tudi veliko avtomobilov, pa je skrajno neodgovorno in nevarno. MMTBIt/M: 5 Končno smo postali Clochemerle Že vrsto le je bilo vsake toliko, celo tam, kjer se odloča o najpomembnejših občinskih zadevah, slišati pripombe, da turistično mesto ne more biti brez javnih sanitarij. Zdaj smo jih končno dobili. Tudi v preteklosti je bilo nekaj poskusov umestitve tega objekta v izolsko stvarnost a so se vedno razblinili že zaradi nasprotovanja sosedov ali pa preprosto ni bilo denarja. Zdaj pa je le uspelo in končno smo se postavili ob bok turističnim krajem, ki premorejo tudi takšen sodoben infrastrukturni objekt. Sodobne javne sanitarije so umeščene v nekdanji hladilnici nekdanjih Košakov, tik ob blagajni parkirišča Lonka premorejo pa opremljena ženska in moška stranišča ter stranišča za funkcionalno ovirane ljudi, v katerih bo obenem tudi prostor za previjanje. Končno tudi za invalide Sobotno odprtje javnih sanitarij je vsekakor pomemben dogodek, saj si Izola, posebej sredi turistične sezone, pač ne more dovoliti, da bi turisti in domačini iskali tovrstno uteho v okoliških gostinskih lokalih. Poleg tega, kot so zapisali v sporočilu za javnost, je samo v Sloveniji 5.000 ljudi z zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo stalen ter hiter dostop do sanitarij in ne gre spregledati dejstva, da je v našem mestu veliko ljudi na vozičkih, ki doslej skoraj niso imeli dostopa do teh prostorov. Investicija je veljala 100.000 proračunskih evrov, sobotnega odprtja pa so se udeležili vsi, ki na takšne dogodke, po funkciji in uradni dolžnosti pač sodijo. Igralka, Mateja Golob, je zbranim podelila vstopnice za ogled in uporabo javnih sanitarij v obliki koščkov toaletnega papirja in na zabaven način prikazala sodobni način čiščenja teh prostorov. Izolske javne sanitarije so odprte vsak dan od 7. do 24. ure, obhode in nadzor nad objektom, tudi z videonadzorom, izvaja izolska komunala. Projektantka Andreja Gerkšič je javne sanitarje okrasila s starimi fotografijami Izole. Čeprav živimo v času, ko človeka nadomeščajo stroji, kar je videti tudi pri popolni avtomatizaciji izolskih sani-tarji, se ne moremo znebiti občutka, da bi tam, vsaj sredi turistične sezone, lahko z javnimi deli zaposlili najmanj dva izolska občana, kar bi objektu dalo tudi nekaj več domačnosti in varovanja hkrati. Zdaj bodo namreč za varovanje objekta, preko videonadzo-ra, skrbeli zaposleni parkiriščniki, vse ostalo pa je avtomatizirano. A. M. ISmŠ ife .: 'V | " V ■ tt r f* > ’ %ir-v. '■v; \Ai’J,. V: . V S?-':.•,> ... m Prižgali novoletno okrasitev Na p vi dan decembra in v sklopu dogodkov ob decembrskem praznovanju je Izola že zažarela v prazničnih lučkah, ki so jih v Parku Pietro Coppo, na krajši a zabavni slovesnosti, županu Igorju Kolencu pomagali prižgati izolski otroci. Tudi tokratna okrasitev je, vsaj v osrednjem delu mesta, parku Pietro Coppo in na trgu republike prav očarljiva, osvetljeni so tudi nekateri drugi deli starega mesta, ki doslej niso imeli te pozornosti, nekoliko pa preseneča sila skromna okrasitev dveh najpomembnejših prireditvenih prostorov v mestu. Tako je skoraj brez luči pripreditveni prostor na Lonki, kar se bo morda spremenilo ob napovedanih prireditvah, saj bo tam tudi pričakovanje novega leta s skupino Los Amigos, skromno je osvetljen tudi Manziolijev trg, ki pa je letos tudi ostal brez prireditev v organizaciji Centra za kulturo, šport in prireditve ali turističnega združenja. Pa še nekaj smo opazili: Sosednji Trst je skromneje osvetljen kot Izola ali sosednji mesti, vendar so bili v torek zvečer ob 23.00 uri mnogi lokali še odprti, v Izoli se je vse svetilo a človek ni vedel, kam bi se dal. Tradicionalna prednovoletna druže Restavraciji Kamin! Vsako soboto - ples s skupino Piero’s band - Ex-Faraoni Poleg tega vam vsak dan nudimo kosila po 8.00€ in poslovna kosila po I2.00€. Odprto vsak dan od 11. ure Info in rezervacije: 041/350-360 kamin@belvedere4URtkv.belvedere.si barvni x dyfra!ni tisk .M PRI NAS TISKAMO LETAKE=ZGIBANKE=PLAKATE-DOPISE=VIZITKE«= PR0SPEKTE-REVIJE-BR0ŠURE-RAZGLEDNICE-K0LEDARJE-FOTOALBUME=ČASOPISE=JEDILNELISTE=MENIJEhKNJIGE= CD OVITKE-DVD OVITKE-BRALNE MARKERJE-VSTOPNICE Socialno mesto Kazni so zdaj pri izvršitelju Pred dvema letoma, koncem leta 2010, je lepo število Izolanov na dom prejelo posebno darilo izolske občinske inšpekcije v obliki zbirke kazni za prekrške, ki so jih storili v celem letu. Glede na to, da obvestil o kazni, menda zaradi bolniškega doipusta, niso pošiljali sproti, so se jim nabirala v predalu, potem pa seje sprožil plaz. Nekateri prekrškarji so bili šokirani, saj so naenkrat prejeli po deset in več kazni, rekorder pa jih je menda prejel blizu petdeset. Občanka, ki je s to težavo prišla v naše uredništvo je s seboj prinesla dva zajetna snopiča modrih kuvert z opomini pred izvršbo, ki jih je istočasno prejela iz Carinskega urada v Murski soboti, ki je zadolžen za tovrstne izterjave pri nas. “skoraj bi me infarkt" je pripovedovala in povedala, da je dializna bolnica, vsak teden mora v bolnišnico dvakrat na dializo, po dvajsetih letih dela v Delamarisu je invalidsko upokojena in prejema nekaj čez 400 Eurov pokojnine. “Prejela sem opomin za skoraj 1.300 Eurov kazni, kakšni bodo ostali stroški pa si niti ne upam izračunati” pove in doda, da takšnega plačila enostavno ne zmore, zato je Carinsko upravo in Občino Izola prosila, naj ji omogočijo obročno plačevanje. “Na Carini so bili pripravljeni na plačevanje po obrokih v višini 120 Eurov, kar bi še nekako zmogla, vendar se na Občini s tem niso strinjali in zahtevajo, da plačujem po 220 Eurov mesečno, kar je zame res visok strošek.” Ob tem pove, da je za stališče občine izvedela v pogovoru s prijazno delavko Carinske uprave, saj od Občine Izola ni dobila nobenega odgovora na svojo vlogo.” Vse kazni naenkrat “Če človek naredi prekršek je prav, da je za to kaznovan” pravi občanka a hkrati dodaja, da ni korektno, da vse kazni prejme naenkrat, saj enostavno ni mogoče poravnati vseh kazni v skupnem znesku, saj gre vendarle za dokaj hudo odmerjene kazni. Med njimi so tudi kazni za parkiranje na makadamu v višini 200 Eurov, največ pa je takih za 40 Eurov o katerih se jim še sanjalo ni, saj največkrat niso našli niti obvestila o prekršku. Tudi obisk pri takrat odgovorni osebi Občinske inšpekcije je bil odveč, ker so “postopki pač že šli naprej in jih ni bilo mogoče ustaviti.” Kaj bodo zdaj storili enostavno ne ve, prvi obrok pa bi že morala plačati koncem novembra. Podobno v Ljubljani Podoben primer so imeli tudi v Mestni občini Ljubljana in tudi tam so ljudje bili skrajno jezni, ko so naenkrat prejeli toliko položnic in tudi oni neposredno po lokalnih volitvah. Takrat so celo v občinski redarski službi ocenili, da takšno kampanjsko kaznovanje ni etično, pravni strokovnjaki pa so dodali, da se na ta način izgublja smisel kaznovanja prekrškarjev, saj niti ne vedo, kaj so napačnega storili ampak gre zgolj za nabiranje denarja v občinski proračun. Kljub temu so tudi v glavnem mestu prekrškarji morali plačati kazni oziroma so ustrezne službe te zneske izterjale od njih. Kaznovani, javite se Po neuradnih informacijah so nekaterim prekrkarjem v Izoli že zablokirali transakcijske račune in napovedujejo se prvi rubeži. Zato preostane le to, da se prizadeti združijo in skupaj skušajo doseči rešitev svojega problema. d.m. Tam za turškimi grički (Ernest Cah) Tam za turškimi grički so skriti Pahorjevi strički. Narod pa pozna skrite strice od Murske Sobote do Gorice Nekateri so si odkrili obraz, že preden so doživeli poraz. Zdaj pa tam za turškimi griči, rigajo kot osliči. Tam za turškimi grički cvilijo Pahorjevi strički. Eden brkati, kosmati, drugi majhen in sivi. Vsi pravijo, da niso nič krivi, a mi vsi vemo, da so sivi in kosmati, zato jih Pahor noče izdati! Pahor se jih ne bo mogel znebiti, niso jagenjčki in se ne dajo pokoriti. Stari lisjaki pa so vsi kot Zoki zviti in znajo marsikaj dobro prikriti. Smrtno zabavni Slehernik Izolsko gledališče je še enkrat pokalo po šivih. Kriv je bil Iztok Mlakar s predstavo Sljehernik, ki govori o naši današnji družbi, čeprav je bila napisana že pred več kot sto leti. Govori o pokvarjenosti, bogatenju, pomanjkanju morale, neenakosti in o kazni ki za vse to sledi. In to je tisto, kar iz drame naredi komedijo. „ ' Cvetličarni MIMI Pozabljeno staro mesto Te dni posamezna delovna telesa Občinskega sveta obravnavajo predlog občinskega proračuna za leti 2013 in 2014. Poročali smo že, da sta oba predloga zelo ambiciozno in nerealno visoko postavljena, menda zato, ker mora občina v proračun vnesti vse projekte, ki bi jih rada uresničila, tudi če zanje trenutno nima denarja. S predlogom so dokaj nezadovoljni v starem delu mesta, saj niti v predlogih proračuna niti v načrtih razvojnih programov ni nekaterih njihovih pobud, od zavarovanja obale na svetilniku, ki jo spodjeda morje do asfaltiranja ali tlakovanja malega trga pri Goriški ulici. Nekateri pa so stvari vzeli v svoje roke in se lotili gradbenih del, v prvi vrsti popravljanja razpok na strehi objekta v katerem je gostilna Ribič. Drevored 1. Maja 4 6310 Izola, tel. 040 745 748 Umik: delavnik od 8.ure do !9.ure sobota od 8.ure do 16.ure, nedelja od 8.ure do 12. ure praznično okrasite svoj dom Z našimi aranžmaji V decembru imamo ob lepem vremenu pred pokopališčem v Izoli postavljeno stojnico vsak dan od 8.00 do 14.00. ob nedeljah pa od 8.00 do 12.00 VRTOVI Izolski vrtovi enostavno izginjajo Nekoč je bil vrt sestavni del doma in tam je raslo vse tisto, kar danes kupujemo po trgovskih središčih ali na tržnici. Po obdobju lagodnega vrtnarjenja na trgovskih policah pa je zadnje čase spet slišati pobude, da bi precej povrtnin lahko pridelalisami in po mnogih mestih to že počnejo. Le v nekdanjem "vrtu Trsta" ne. Ni tako daleč tisti čas, ko so izolske ženice z vlakom ali ladjo pa tudi peš ali z oslom nosile v Trst pridelke z izolskih vrtov in njiv ter na ta način zaslužile nekaj prepotrebnega denarja v tistih revnih časih pred, med in po drugi svetovni vojni. In sončnih leg izolskega amfiteatra je v Trst potovala prva solata, čebula, paradižniki, fižol, kumare in bučke ter še marsikaj drugega, kar je uspevalo v tej, za vrtnarjenje zelo ugodni klimi. Potem je zelenjava začela svoj globalni razvoj in domače povrtnine so postale predrage ali pa jih sploh ni bilo na trgovskih policah. Danes jemo korenje iz Španije, čebulo iz Maroka, paradižnike iz Italije, solato iz grčije ali Madžarske, ter ugotavljamo, da je vse brez pravega okusa ali pa s preveč dodanega okusa in da se ne morejo primerjati s pridelki iz domačega vrta. Vrtovi izginjajo Zaradi takšne kmetijske politike je vrtnarjenje v Slovenski Istri počasi a zanesljivo izgubljalo na pomenu in šele v zadnjih letih se vsaj delno postavlja na noge z nekaterimi vrtnarijami in večjimi pridelovalci, medtem pa majhni vrtovi oziroma vrtičkarji izgubljajo boj z gradbinci oziroma načrtovalci prostora. V zadnjem desetletju je moralo svoje vrtičke vrniti skladu ali občini precej tistih Izolanov, ki so svoj prosti čas namenili tistemu koščku zemlje na katerem so pridelali nekaj malega zelenjave za lastno porabo ali kvečjemu še za sorodnike. Vrtove so zamenjala gradbišča ali pa tudi ne, pač odvisno od tega ali so investitorji sploh začeli z gradbenimi deli. Tako je kar nekaj vrtov in njiv pobrala hitra cesta čez Pi-vol, pobrale so jih Livade, obrtno industrijska cona, univerzitetni kampus in podobno. Pa včasih niti ne bi bilo treba, vsaj začasno ne. Vrtovi ob gradbišču univerzitetnega kampusa bi namreč lahko bili deležni človeške roke še nekaj let, saj je nadaljevanje projekta pod velikim vprašanjem. In prav takšne situacije marsikje po Evropi in Sloveniji izkoriščajo za različne oblike samooskrbe prebivalstva. Cerkvena zemlja za vrt Avtorica zapisa o izolskih mestnih vrtovih je tudi izolski župniji poslala vabilo k sodelovanju in pomoči za ureditev izolskega vrta samooskrbe. V mislih ima zemljišče v bližini Jagodja, ki je zdaj v lasti cerkve, kjer so, ob združevanju parcel, imeli v mislih ureditev parka. Razen nekaj oljčnih dreves v bližini ceste, se tam zdaj razteza dotrajan vinogradniški kompleks, katerega lastnik je Vinakoper. Tako se je prebudila ideja, da bi se na navedenih cerkvenih zemljiščih uredili »Izolski vrt samooskrbe«. Predlog bomo podrobneje predstavili v naslednjem Mandraču, lahko pa zapišemo, da predlagateljica, po letu dni, še ni dobila odgovora na svojo pobudo. ur Nabiranje pridelka zaželjeno Tako je v sklopu evropske prestolnice kulture v Mariboru zaživel prvi alternativni skupnostni urbani vrt v Sloveniji na katerem si bodo okoliški stanovalci lahko zelenjavo in sadje pridelali sami, namesto da ju kupujejo v trgovini. Za ureditev vzorčnega primera skupnostnega urbanega vrta je Mestna občina Maribor zagotovila zemljišče v velikosti enega hektarja, uredili pa so več kot šestdeset gručastih vrtov velikosti okoli 100 kvadratnih metrov pa tudi skupnostni prostor za vrtičkarje, tipsko izdelane lope iz naravnih materialov, otroško igrišče ter nasad sadnega drevja in sadnega grmičevja. Nekaj podobnega načrtujejo zdaj tudi v Ajdovščini, kjer se pripravljajo na to, da bi občinske parcele, ki so sicer dolgoročno predvidene za gradnjo, občanom ponudili za ureditev vrtičkov. Ideji je naklonjen tudi župan Marjan Poljšak, ki pravi, da bi bila cena za najem simbolična in da je s tristo kvadratnih metrov veliko parcelo mogoče štiričlansko družino lepo preskrbeti z zelenjavo. Tudi v Ljubljani so vrtičkarjem dovolili urejanje vrtov na zapuščenih gradbiščih, v tujini pa gredo še veliko dlje, saj je, naprimer, v nemškem mestu Andernach nastal projekt "Vrt za vsakogar", kjer si meščani lahko brezplačno naberejo bio-ze-lenjavo. Z zelenjavo, rožami, zelišči ozelenjujejo mestne površine, na katerih pomagajo prostovoljci in brezposelni, ki jih plačujejo po programu delo za 1 Euro. Na vrtovih ni oznak, kot prevladujejo dandanes v Izoli: "Vstop na zelenico prepovedan", temveč "Nabiranje pridelka zaželjeno!" Kaj pa mi? Naša realnost pa je povsem drugačna. V Izoli, kjer so pogoji za vrtnarjenje odlični, smo priče izganjanja vrtičkarjev iz mestnega in primestnega območja, na njihovo mesto pa prihajajo stavbe, ceste ali gole zelenice in kvečjemu parki, ki so, z opozorili psom in ljudem, bolj ali manj, namenjeni le pogledom. d.m. Zupan, mestni vrtovi in kmetijska zemljišča "Kapo dol" Mariboru, ne zgolj zaradi zadeve »Gotof«, ampak predvsem zaradi poziva:» Vse entuziaste vabimo, da skupaj so-ustvarimo prvi Mestni vrt v Mariboru«. In si mislim, škoda, ker ne živim tam, in berem naprej: Slovenski razvojni svet vabi na posvet »Kako z inovativnimi rešitvami iz krize« Ko se zamislim, ugotovim, da živim v tej nesrečni Izoli, ki na oblast, ne premore pridobiti človeka, sposobnega globljega razmišljanja, človeka, ki bi spodbudil, da bi na obvladljivih področjih stopili skupaj in naredili nekaj zase in hkrati za širšo skupnost, človeka ki bi javnosti pokazal, da razume besede TRAJNOSTNI RAZVOJ tudi v praksi. Dejstvo je, da v Izoli še vedno vladajo sile, ki si jemljejo preveč kompetenc v svoje roke. Zakaj bi sicer kmet, Robi Štule, ki je zasadil nov vinograd na kmetijskih zemljiščih nad Jagodjem, izvedel, da Občina teh zemljišč ne bo prenesla med kmetijska, ker jih namerava pozidati, kakor tudi, da namerava občina na kmetijskih zemljišči I. kategorije v Morerju (za Drogo) nadaljevati gradnjo industrijske cone, čeprav se proizvodnja vse bolj seli na vzhod. Kdo sploh še ima denar za vse te parcele, komu so namenjene nove pozidave, ob vsem kar je še neprodano? Tako župana zopet javno in še enkrat javno sprašujem, kje v Izoli bo ohranjal najboljša kmetijska zemljišča in ali bo pri tem upošteval stroko in naravne danosti od lege do bližine vodnih virov? Če misli, da je z odločanjem s svojimi svetniki, zadnji člen v celotni verigi, se moti. Pozanimala sem se za smernice, ki jih je občina dobila od Ministrstva za okolje in prostor in jih je pri planiranju OPN-ja dolžna upoštevati. Če župan hoče delovati javno, potem naj smernice obelodani medijem, če si upa? Na moje vprašanje, kdo so nosilci urejanja prostora v občini Izola, s poimenskim seznamom, župan še vedno ni javno odgovoril? Ker pa se nekatere stvari hitro pozabijo, ponavljam da 5. in 50. člen Zakona o prostorskem načrtovanju točno definirata, da je v vsaki fazi, javnost lahko vključena in seznanjena o OPN-ju. Iz navedenega izhaja da, v Izoli še vedno velja, da načrtovalci predlaganih smernic ne upoštevajo in da župan z izjavami zavaja javnost, saj tako pripravljen osnutek na državnem nivoju ne more biti potrjen. S takimi izjavami je čutiti, da župan odločanje jemlje v svoje roke, kar pa že zelo spominja na Mariborsko sceno. Viktorija Carli ZA AA 'N #>/v , * S 1 BURGER V 051 633-800 KAPUČINO e^E5a*i Pomembna točka proti lekarnarjem Nogomet ERN L Rezultati 13. kroga Škou Nagode : Kobarid 2:1 (1:1) Piama : Veterani Koper 2:2 (0:1) Renče : Korte Avtoplus 4:1 (3:1) Cerknica : Jadran PM 4:0 (3:0) Gažon; Farna Vipava 3:0 (3:1) Renče : Korte Avtoplus 4:1 (3:1) Renče, 01.12.2012 ob 14.00, gledalcev 30 Korte Avtoplus: Nekič Josip, Kleva David, Jačimovič Sebastijan, Šabič Midhad, Delgiusto Valter, Reljič Goran, Malikovič Niki, Novak Jan (Pavlin Marko 74’), Pucer Aleš, Pahor Rok, Ba-ruca Tilen Strelci: 0:1 - Baruca Tilen (2’), 1:1 - Milatovič Alan (IV, 11 m), 2:1 - Marinič Deni (2V), 3:1 -Marinič Deni (29’), 4:1 - Černilogar Samo (56’) Rdeči kartoni: Šabič Midhad (10’) Rokomet Žiga zažiga! Istrabenz Plini Izola - Krka 22:22 (10:11) IZOLA- Dvorana v Kraški ulici, gledalcev 400, sodnika Krstič in Ljubič (oba Kozina). RK Istrabenz plini Izola: Kevič, Jurič 1, Gorela 2, Fidel 1, Smolnik 6, Božič 3, Slobodnik 4, Red-žič, Bubnič, Rončevič, Dolenc 1, Špegel 1, Jelovčan 3, Ponikvar MRK Krka: Vrbinc, Jurečič, Flajs 3, Leban 1, Didovič, Erčulj 1, Fink 2, Štangelj, Maričič, Ir-man, Svetelšek 2, Grubar, Jakše, Orlič 4, Papež 9, Klobčar Konec dober - vse dobro, bi lahko zapisali po tokratni tekmi. Obetal se je namreč poraz Izole, a so naši fantje uspeli izvleči točko. Novi trener Izolanov Borut Hren je svojo prvo domačo predstavo startal brez poškodovanih Nikole Kojiča in Davida Stepančiča. Naši niso začeli dobro: obramba 6-0 je bila neuspešna, napake domačih pa so gostje izkoristili in s hitrimi protinapadi rešetali izolski gol. Gostje so dosegali povprečno gol na minuto, saj so po petih minutah vodili s 5:1. Minuta odmora na zahtevo Izole je nekoliko zalegla, še bolj pa vstop Rudija Slobodnika in preklop obrambne postavitve 6-0 na 5-1, saj so domači začeli loviti razliko. Tako so, kot je povedal Rudi Slobodnik, preprečili hiter prenos žoge med njihovimi zunanjimi igralci. Gostje so v tudi drugem delu kaznovali napake v domačih vrstah s hitrimi protinapadi in si priigrali prednost štirih zadetkov. Pet minut pred koncem je Krka še vodila z 22:18. A v Kraški so zaključki tekem vedno vznemirljivi in tudi tokat ni bilo drugače. Jan Gorela, Kristjan Jurič in Dean Dolenc so 29 sekund pred koncem znižali izid na 21:22. Gostje so zatem na srečo domačih zapravili žogo, Peter Božič je podal na levo krilo do Žige Smolnika, ki je sedem sekund pred koncem izenačil. Trener RD Izola, Borut Hren: “ Z rezultatom sem več kot zadovoljen. Vsa čast fantom, ki so ves čas garali. Sicer smo poskušali najprej z obrambo 6:0, kar nam nekako ni šlo, potem pa smo spremenili postavitev na 5:1, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo. Ekipa je pustila'srce na igrišču in s to točko smo naredili korak naprej”. Anže Vrbinc, MRK Krka: “Dejstvo je, da smo preveč mehko igrali v obrambi in premalo odločno v napadu. Še dve minuti pred koncem smo imeli tri gole prednosti, potem pa smo kar naenkrat naredili nekaj neumnih napak, kar je žalostno, saj smo na ta račun izgubili točko, ki bi nam še kako prav prišla. To je bilo res težko gostovanje”._____ Ženski rokomet Naše rokometašice trenirajo in tekmujejo s polno paro. V preteklem tednu je bilo v treh kategorijah odigranih pet tekem - tri v gosteh in dve v domači dvorani na Kraški ulici - vse pod vodstvom trenerja Uroš-a Zavrtanika. O tekmi s Koprom smo že poročali v prejšnji številki Man-drača, tokrat vas seznanjamo s preostalimi, ki so se odigrale med vikendom. Starejše deklice B (letnik 99 in mlajše) - so odigrale dve tekmi v gosteh in dosegle eno zmago in en poraz Dekletom letnika 99, ki pomagajo in aktivno trenirajo s kadetinjami in letnikom 98 so tokrat pomagala dekleta letnika 2001, sicer varovanke Matej-a Na-doh-a. Tokrat so pod vodstvom Uroš-a Zavrtanika prvič zaigrale skupaj in prvo skupno tekmo proti vrstnicam iz Sežane tudi zmagale. RK Sežana - ŽRK Izola 8 : 12 (06 : 13) Pohvaliti velja dobro igro v obrambi in odločno igro v napadu. Sodelovale so: Vanja Paliska (2), Erika Mavri (5), Lejla Mujanovič (6), Nea Čendak (3), Laura Ivanek (3), Gaja Soršak (1), Angela Killough (1) , Martina Vujmilovič, Hana Perkat in vratarka Petra Šurla Toth. Čestitamo! RK Vrtojba : ŽRK Izola 23 : 12 (14 :4) Slaba igra v prvem polčasu, ki je bila posledice dveh zaporednih tekem in strahospoštovanja do močnejših nasprotnic sta botrovala slabšemu rezultatu. Toda tudi take izkušnje so potrebne za rast športnika in so pot do dobrih rezultatov. Sodelovale so iste igralke, kot v predhodni tekmi: Vanja Paliska (7), Erika Mavri (1), Lejla Mujanovič (1), Nea Čendak (1), Laura Ivanek (2), Gaja Soršak , Angela Killough , Martina Vujmilovič, Hana Perkat in vratarka Petra Šurla Toth. Starejše deklice A in Kadetinje so tokrat v povratnih tekmah gostile vrstnice iz Šempetra Vrtojbe - s polovičnim izkupičkom. Starejše deklice A ŽRK IzolaA : RK Šempeter Vrtojba 33 : 20 (14 : 8) Izolske starejše deklice letnika 98, še vedno neporažene in prepričljivo vodilne na lestvici ZAHOD te kategorije, so se tokrat pomerile s trenutno drugouvrščeno ekipo z lestvice lige in v domači dvorani še bolj kot v jesenskem delu tekmovanj nadigrale vrstnice iz Šempetra. K dobremu rezultatu sta nas poleg odločne igre, znanja in borbeno- sti popeljala tudi zavzetost vseh igralk v obrambi in protinapadu kakor tudi dobre obrambe vratark Lucije Rebec, Nike Štrancar in Soraye Drinič ter realizacija Anamarije Baruca (9), Lare Maslo (8) in Lane Peharc (8) . Priložnost za igro so dobile prav vse igralke ekipe: Ajla Burkič, Nea Čendak (1), Lana Peharc (8), Anamarija Baruca (9), Joel Lenozzi (3) Silvija Jurič (3), Lucija Klariča , Vanja Paliska (1), Lara Maslo (8), Leila Mujanovič (1) , Erika Mavri, ter vratarke Lucija Rebec, Nika Štrancar in Soraya Drinič. Kadetinje ŽRK Izola : RK Šempeter Vrtojba 23 : 24 (10: 15) Kadetinje letnika 96 še vedno lovijo prvo zmago v letošnji sezoni. Tokrat se je boljši rezultat izmuznil v drugi polovici prvega polčasa, ko je bilo narejenih preveč napak, predvsem v napadu. Drugi polčas se je tekmo ob izdatnejši pomoči starejših deklic letnika 98 odigralo bolje, uspelo se je znižati rezultat vendar je za zmago zmanjkalo tudi nekaj športne sreče - verjamemo in delamo na tem, da se bo enkrat vse poklopilo in bo rezultat boljši. Pohvala Vanji Ratkovič in Luciji Rebec za odlične obrambe, Luciji Klariča (7) in Silviji Jurič (4) za zelo učinkovito igro, Ani Rončevič (6) za realizacijo strelov. Igrale so: Ajla Burkič (1), Ana Rončevič (6), Eva Julija Poberaj (2) , Kristina Mandalenič, Lucija Klariča (7), Lara Maslo, Nea Čendak, Lana Peharc (3), Anamarija Baruca (3), Silvija Jurič (4), Joel Lenozzi (1), Nina Vale (1), Vanja Paliska, Lejla Mujanovič in vratarki Lucija Rebec ter Vanja Ratkovič. Odbojka Odbojkarice do nove zmage Galeb grup Robotina- Santana Logatec 3:1 Odbojkarice Izole so se v soboto doma pomerile z ekipo Logatca. Prvi niz so dominirale naše, zatem pa je prišlo do ravnotežja na parketu. Ekipa Santana Logatec se je namreč izkazala za kakovostno moštvo, ki si je v napetem drugem nizu uspelo priboriti zmago- Čeprav v tretjem naše punce niso zaigrale kot znajo, so prišle do prevlade v nizih. To je tehtnico moči prevesilo na njihovo stran, tako da so v zadnjem nizu pokazale svojo vrednost in prišle do sedme zmage v prvenstvu. Z njo so se povzpele na tretje mesto in imajo 21 točk. Vodita Calcit Volleyball II in Aquawatt Žirovnica (24). V soboto odhajajo na gostovanje k predzadnji ekipi ŽOK Triglav Kranj II. Slovenski jadralci odlično na Miklavževi regati Ta konec tedna se je v organizaciji ŠD Piran v Piranskem zalivu odvijala Miklavževa regata, ki je privabila kar 182 optimistov iz sedmih držav ter tri ekipe v 29er-ju in pet v laserju 4.7. V zmerni burji 10-15 vozlov so v soboto odjadrali tri plove, včeraj pa je že kmalu dopoldne začelo deževati in tudi vetra ni bilo, zato so jadralci ostali na obali, za skupni rezultat pa tako štejejo le vsi trije sobotni plovi brez odbijanja. Z veseljem poročamo o še enem lepem uspehu mladih slovenskih jadralcev - v skupni razvrstitvi v razredu optimist se je na tretje mesto, za dvema zelo dobrima avstrijskima jadralcema Davidom Lučanom in Nikom Kam-pelmuhlerjem, uvrstil Liam Orel iz JK Koper. Na 4. mesto je prijadral njegov klubski kolega Martin Peternelj, na peto pa Rok Verderber (JK Pirat). Med dekleti je slavila Avstrijka The-resa Schiemer, druga je bila Lara Poljšak (JK Pirat), tretja Avstrijka Luna Muller Har-tburg, na četrto mesto pa se je uvrstila naša Tjaša Milivojevič (JK Jadro Koper). Med kadeti je slavil Rok Verderber (JK Pirat), med kadetinjami pa italijanska jadralka Marzia Telaroli pred našo Lauro Babnik (ŠD Piran). Od Izolanov je bil naj višje uvrščeni Taš Kolman (Burja) na osmem mestu, deveti je bil Maj Musa Olivieri (Olimpic), Nejc Valenčič (Burja) je bil 39., Toni Rebec (Olimpic) pa 44. V razredu 29er se je najbolje odrezala posadka Janežič - Janežič pred ekipo Tidd - Lipovec in Podlogar - Reberc. V konkurenci laser 4.7 je zmagala Urša Kraševac (SJK) pred srbskima jadralcema Luko Bračem in Lazarjem Kosičem. l.SNTL-članice Muta : Arrigoni 5:0 V soboto so članice igrale prvoligaško srečanje na Muti. O samem srečanju veliko pove že sam rezultat. Tako slabo nismo še odigrali prvoligaškega dvoboja. Ekipa Mute je v tem trenutku nedvomno boljša ekipa nikakor pa ne toliko kot kaže zadnji rezultat. Mladost in neizkušenost je lahko nekaj časa izgovor. Vsekakor pa bi morali na Muti boljše odigrati in kakšno tudi zmagati. 2 .SNU člani Arrigoni: PPK Rakek 5:3 Člani so tekmo 4. kroga igrali doma. Naši igralci so vodili skozi cel dvoboj. Najbližje so se nem gostje približali na rezultat 3:4. Tu smo odigrali najboljše, ko je bilo najbolj potrebno in zmaga je zasluženo ostala doma. Tri zmage je za ekipo dosegel Erik Pavlin, dve pa izkušeni Simon Frank. V ekipi je nastopil še Kristjan Ludvik, ki pa tokrat ni imel najboljšega dne. V nedeljo je v Tržiču potekal 1. TOP 8 RS za mladince in mladinke. Na turnirju je nastopilo 24 najboljših mladink in 24 najboljših mladincev, razdeljenih v tri kvalitetne skupine. V prvi kvalitetni skupini smo imeli kar tri igralke. Najboljše se je odrezala Katrina Sterchi s tremi zmagami in štirimi porazi, je osvojila končno peto mesto. Maja Milenkovski je bila šesta. Sedmo mesto pa je osvojila Urška Čokelj. Peto mesto je v prvi kvalitetni skupini s štirimi zmagami in tremi porazi pri mladincih dosegel tudi Erik Paulin. V tretji kvalitetni skupini je nastopil še Andrej Germek in s štirimi zmagami in tremi porazi, bil četrti. Dnevi odprtih vrat izolskega športa Tudi letos so se izolska športna društva, na pobudo Športne zveze Izola, odločila odpreti svoja vrata. In mesec po začetku šolskega leta je ravno primeren čas, da se športna društva predstavijo svojemu mestu. S pozivom »ŠPORTAJTE Z NAMI« je 16 izolskih športnih društev povabilo občane vseh starosti na dneve odprtih vrat izolskega^ športa, ki so potekali pod okriljem Športne zveze Izola in Centra za kulturo, šport in prireditve Izola. Prireditev je sofinancirala Fundacija za šport. Z odzivom društev, na povabilo za sod_e-lovanje, so v športni zvezi in CKŠP zadovoljni, saj je sodelovalo več kot polovica članic zveze. Prireditev je potekala od 8. do 31.oktobra. V športni zvezi so se odločili, zaradi velikega odziva društev, podaljšati trajanje prireditve na tri tedne. Športni klubi so z veseljem sprejemali radovedneže, ki so želeli spoznati eno izmed 12 športnih panog, društva pa so isto-čano vpisovala nove člane. Za vse, ki so se želeli seznaniti z različnimi športi, je bila to idealna priložnost. Vabljene so bile seveda vse generacije, tudi starejši občani. Društva so se odločala za različne dejavnosti: medtem, ko so nekatera organizirala tečaje in demonstracije, so druga le predstavila športne dejavnosti ali pa organizirala tekmovanja. Za vse udeležence so bile aktivnosti v društvih brezplačne. Namen prireditve je navdušiti najmlajše, malo starejše in naj starejše Izolane in Izolanke, da si ogledajo športno prireditev, ter se, po brezplačnem preizkusu ali predstavitvi dejavnosti, aktivno včlanijo v športna društva. Športna zveza Izola s svojimi članicami je letos ponudila Izolanom 153 ur športnih programov na 14 športnih objektih, v katere so se vključili 1.104 občani in občanke. Medtem, ko je polovica udeležencev ponudbo športnih društev izkoristila za aktivno vključitev, so si drugi dejavnosti raje le ogledali ali prisluhnili predstavnikom klubov in našim športnikom, ki so jim predstavili delovanje le-teh. Živahno je bilo v Gregorčičevi ulici v prostorih stare šole, kjer domujeta Klub borilnih veščin KiT in Šahovsko društvo Izola. Zainteresiranim sta predstavila, prvi kickboxing šport in osnove obrambe, drugi pa možnost šahiranja in šahovski dvoboj. Strelci so v svojih prostorih na Kraški 1 predstavili streljanje preko računalniške simulacije in obiskovalcem predstavili opremo, ki jo uporabljajo pri svojih dejavnostih. V bližini imajo svoje prostore člani Smučarskega kluba Izola, ki so predstavili svojo šolo smučanja, smučišče Zoncolan ter organizirali športne igre z elementom smučanja »na suhem«. V rekreacijskem centru Gym bo fit so se predstavili plesalci hip hopa, Street dancea in break dancea iz Plesnega kluba Ti-tty dance, v telovadnici Arrigoni pa ste se, pod okriljem trenerjev NTK Arrigoni, lahko preizkusili v namiznem tenisu. Tudi v telovadnici OŠ Dante Alighieri, kjer je Judo klub Izola predstavil šolarjem judo šport, je bilo zanimivo V Kortah je balinarski klub prireditev izkoristil za druženje okoliških prebivalcev, ljubiteljev balinanja, ki bodo lahko ta šport in društvo dodobra spoznali in ga tudi preizkusili na balinarskem igrišču v Kortah. Svoje so pristavili še veslači obeh izolskih veslaških društev - Izola in Argo (prostori klubov v Marini Izola), rokometaši in ro-kometašice_ Rokometnega društva Izola ter Ženskega rokometnega kluba (v športni dvorani na Kraški) s predstavitvijo obeh športov in tekmo v mini rokometu. O jadranju ste lahko marsikaj izvedeli v prostorih Jadralnega kluba Olimpic, v Jadralnem klubu Burja pa je klub in jadranje predstavil naš najboljši športnik Vasilij Žbogar. V športnem društvu Adrenalina so predstavili različne možnosti rekreativne vadbe, v prostorih garaže Spar pa so člani in trenerji Kegljaškega kluba Izola predstavili kegljaški šport. Nedvomno veliko zanimivega in za vsakega nekaj. »Tudi letos je prireditev uspela, tako z vidika števila sodelujočih članic zveze kot odziva Izolanov. Letos nam je za prireditev uspelo pridobiti sredstva Fundacije za šport, sicer pa izvedba, tako kot tudi sicer v športu, temelji na prostovoljnem delu v društvih in zvezi« pojasnjuje Alenka Šarkanj, predsednica Športne zveze Izola »Želimo si, da prireditev postane tradicionalna in jo bomo v naslednjem letu nadgradili s predstavitvijo izolskega športa na Lonki, kjer se bomo tudi predstavili, družili in zabavali. Istočasno se zahvaljujem Centru za kulturo, šport in prireditve, za pomoč pri izvedbi prireditve. SMEROKAZI četrtek, 6 december Mestna knjižnica med 9. in 13. uro Miklavžev sejem Mestna knjižnica Izola vabi v svoje prostore na Miklavžev sejem, kjer bodo svoje ročne izdelke prodajali varovanci Varstveno delovnega centra Izola in Društva za cererebralno paralizo Sonček iz Kopra. Pridite in si oglejte njihove umetnine ter z nakupom daril za svoje domače in prijatelje prispevajte k delovanju teh humanitarnih organizacij. petek, Zdecembra Kulturni dom Hrvatini - ob 19.00 uri Tri sestrice Glasbena šola Koper, vabi na obdaritveni koncert za tri sestrice v rejniški družini. Nastopajo : otroški pevski zbor GŠ Koper, komorna skupina Etnotok iz Izole, akordeonistka Veronika Vižintin, Doris Lipovac in Sara Benčič, flavtistka Alenka Zupan in kitarist Marko Feri, Slavko Ivančič, mešani pevski zbor Brnistra in Brass band GŠ Koper Nedelja, 9. decembra Športna dvorana od 16.00 dalje Plesna šola Balerima - Novoletno druženje GaiGfija Alga / Kristanov trgi V četrtek, 13. decembra ob 18.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave NARODNE NOŠE <30 INSUIA GALERIJA - GAUJKRIA Vabimo vas na ogled razstave KA VICELJO SV. JURIJ Razstava bo na ogled do 10. januarja 2013. Torek, 11. decembra Kulturni dom ob 10.00 Nastop akrobatske skupine Flip iz Pirana - zaključeno za Vrtec Izola Četrtek, 13. decembra Galerija Alga /Galleria Alga ob 18.00 NARODNE NOSE / COSTUMI NAZIONALI Kulturni dom ob 19.00 koncert MOŠKI PEVSKI ZBOR IZOLA, Ki ga vodi Anton Baloh in ŽENSKI PEVSKI ZBOR KORTE Letni koncert "Ljubezen je" Vstopnine ni! Primorski pravljični festivala 6.12. ČETRTEK - OSNOVNA ŠOLA KORTE, VRTEC 9.30-11.30 • Zgodbe iz rdeče torbe/Nives Kaligarič • Vžigalnik-.C.Andersen / Aljoša Križ MANZIOLIJEVA PALAČA 10.30 FIABE AFRIČANE / Fonte Fiabe tradizionali / Adattamento Daniela Gat-torno/Musiche tradizionali / Interpreti Daniela Gattorno, Valentino Pag - Vir pravljic po izročilu / Prilagodila Daniela Gattorno / Glasba po izročilu / Pripovedovalca Daniela Gattorno in Valentino Pag 17.00- 18.30 Clirim Muca / Le avventure di mezzo Gallo Alb. Ij. • LaBambina che parlava ai flori / Italiano - Inglese • Alberto Figliolia / Giretto e la citta sommersa 19.00 Clirim Mucia in Alberto Figliolia Predstavitev avtorjev, Pripovedovanje v italijanskem jeziku Gost večera Livio Sossi 7.12. PETEK OSNOVNA ŠOLA DANTE ALIGHIERI + MANZIOLIJEVA PALAČA 9.00 -11.00 Clirim Muca, Program za otroke kratka poezija, haiku, petit onze GAIBLA, hiša ustvarjalnih zgodb Koper 18.00- 19.00 Pravljice sveta CLIRIM Muca/Veste strappata/Le avventure di mezzo Gallo Alb. Ij. / Bambina che parlava ai flori / Alb. Ij. In ostale zgodbe / e altre fiabe Pripovedovanje v albanskem jeziku, italjanskem jeziku in prevod v slovenščino. / Prevajala bo / la traduzione e a cura di GASHISHENDRITA. 8.12. SOBOTA KULTURNI DOM - MALA DVORANA 18.00 Bilo je nekoč, in je še danes-pet pravljic Pripoveduje : Ana Duša, glasba : Goran Završnik / Ana Duša in Goran Završnik sta pripovedovalko pot pričela v kolektivu Za 2 groša fantazije, ki je zadnjih deset let deloval v okviru ljubljanskega Radia Študent. Redno pripovedujeta tako za otroke kot tudi za odraslo publiko, pri čemer svoj repertoar sestavljata iz svetovnega nabora ljudskih pravljic. Za tokratno pripovedovanje sta jih pripravila pet: Dva prijatelja, Zajčkova zadnja želja, Zakaj je mesec nag, Dober nasvet ter Volk in lisica na motorju. Vstopnina 3€ 19.00 PRIPOVEDOVALSKI VARIETE petzgodb Pripovedujejo Ana Duša, Srečko Meh, Rok Kušlan in Katja Preša; glasba; Srečko Meh in Goran Završnik / Pripovedovalski Variete, ki se v svojem delovanju primarno posveča razvoju sodobnega odrskega pripovedovanja, v svoje vrste vabi različne pripovedovalce in glasbenike, ki aktivno soustvarjajo sodobno pripovedovalko sceno pri nas. Nocojšnji nastopajoči so svojo pripovedovalko pot pričeli v okviru kolektiva Za 2 groša fantazije na ljubljanskem Radiu Študent, sedaj pa delujejo kot samostojni pripovedovalci z lastnimi pripovedovalskimi repertoarji. Tokratni večer prinaša pet zgodb za odraslo publiko, izbranih iz široke zakladnice evropskega ljudskega izročila, med drugim tudi iz zbirke Skrivne ruske zgodbe, ene najpomembnejših zbirk ljudskih zgodb z eksplicitno erotično vsebino. Vstopnina 3€ Sončna dvorana / ulica Giordana Bruna 6 (pri cerkvi Sv.Mavra). Razstava Etno oblačila in folklorni plesi mojega ljudstva- nagrajene otroške slike Ogled razstave: 30.11.do 12.12.2012 petek in nedelja od 16.00 -18.00, sobota od 10.00-12.00 ATELJE DUKA piran "Pravljica" MAJA ČERNE Galerija Salsaverde Gramscijevtrg4 izoia Marko Butina ”Tudi jaz sem slikar” Mestna knjižnica Izola V mesecu decembru vabi k ogledu fotografske razstave izolskega ljubiteljskega fotografa Remigia Grižoniča z naslovom IZOLSKE VEDUTE - fotografije iz koledarja za leto 2013. V Središču za samostojno učenje si lahko ogledate originalne ilustracije iz knjige brazilskih ljudskih pravljic KRAKAJOČI PAPAGAJ. Ilustracije so delo mlade študentke geografije in obetavne ilustratorke Laure Ličer iz Ljubljane. Knjiga, ki sta jo prevedli Špela Pahor (pravljice) in Tea Štoka (poučno spremno besedilo) je bila v Mestni knjižnici Izola predstavljena v okviru programa 3. Primorskega pravljičnega festivala. V vitrini ustvarjalnosti si lahko ogledate ročno pletene torbice in druge iz volne pletene okrasne ter uporabne izdelke ljubiteljice ročnih del, Irene Eržen. V steklenjaku so v vitrinah razstavljene ročno izdelane papirnate voščilnice Zlate Radikon, različni motivi iz klekljane čipke mojstrice idrijske čipke Frančiške Lesjak, ekološki okraski (adventni venčki, angelčki...) upokojene učiteljice matematike Ljubice Žvab ter iz tanke bele niti pleteni prti in umetelno izdelani okraski iz papirja, barvanih najlonk in pisanih perlic Brune Kocjančič. Vse našteto si lahko pri nas ogledate do konca meseca v letošnjem letu, v času odprtosti knjižnice. December v Izoli Veliko prireditev brez velikih imen V izolskem Art kinu Odeon so konec prejšnjega tedna namenili slovenskemu režiserju in snemalcu, Karpu Godini, ki je letošnji dobitnik nagrade Darka Bratine, ki jo podeljuje goriški Kinoatelje. V Izoli smo lahko videli njegova celovečerca predvsem pa njegove izvrstne kratke filme med katerimi je bil tudi tisti o Parencani. Izolsko decembrsko dogajanje bo pestro, čeprav večjih imen ne bo zaznati. Za to so seveda kriva sredstva, oziroma pomanjkanje le teh, poleg tega pa je december že tradicionalno najbolj "bogi" mesec. Nekako tako, kot tistih nekaj dni pred nakazilom plače ali pokojnine. Kljub temu pa se nekaj vendarle dogaja. Do sobote bo tako trajal tretji Primorski pravljični festival, ki je in še bo na različnih prizoriščih v Izoli ponudil pester pravljični program, tako za otroke, kot tudi za odrasle. 13. decembra bo v Kulturnem domu koncert Moškega pevskega zbora Izola, ki ga vodi Anton Baloh, dva dneva kasneje, 15. decembra, pa se bo zborovsko petje preselilo v palačo Manzio-li, kjer bodo, v okviru prireditve "II canto della nostra gente" nastopili Mešani pevski zbor Hali-aetum Izola, Zbor San Simone iz Prato di Sopra (PN) in Corale Julia iz Fontanafredde (PN). 20. decembra bo v palači Manzi-oli božični koncert z italijansko renesančno glasbo. Predstavila se bo skupina La Rossignol iz kraja Castelleone (Italija), isti dan pa bo v hotelu Delfin še en zborovski dogodek, revija pevskih zborov, na kateri bodso nastopili ŽPZ Sinji Galeb DU Izola, bistriški zbor Avgust Šuligoj, ljudski pevci. Ponovno bo letos na sporedu Decembrska zmrzal, ki bo letos potekala od 21. do 24. decembra v Ljubljanski ulici. Nastopilo bo nekaj domačih zasedb, glavni akter pa bo seveda prijetno vzdušje. Ob dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti bo 22. decembra v kulturnem domu koncert Pihalnega orkestra Izola z gostom Otom Pestnerjem. Od 20. decembra naprej bo v šotoru pri Arrigoniju ribiška osmi ca s pestro gostinsko ponudbo in živo glasbo, prireditve za otroke v okviru Veselega decembra pa bodo v parku Pietro Coppo vsak dan od 25. do 30. decembra, od 17. ure dalje. V primeru slabega vremena bo dogajanje v kulturnem domu. Silvestrovali bomo z Los Amigos 30. decembra bo otroke v kulturnem domu obiskal Dedek Mraz s predstavo Sneguljčica, 31. decembra pa bo silvestrovanje z ansamblom Los Amigos od 22. ure dalje na Lonki. Na podeželju bodo 1. decembra v prostorih Turističnega društva Šparžin izdelovali adventne venčke, 2. decembra bo sledila adventna tržnica pred cerkvijo v Kortah in mini koncert otroškega pevskega zbora. Poleg gledališke predstave za otroke, ki bo 15. decembra v zadružnem domu v Kortah ob 17. uri in na Maliji ob 18.30, bodo praznični december na podeželju 22. decembra popestrili tudi koncert Ženskega pevskega zbora Korte, obisk Božička s kočijo po podeželju od 17. do 21. decembra ter pohod z lučkami na predbožični večer od zadružnega doma do cerkve. December brez turističnega združenja Kljub temu, da so gostinci v Ljubljanski ulici po zelo uspešnem prazniku kostanja in vina pokazali veliko zanimanja za soorga-nizacijo decembrskih dogodkov, pa bo Turistično združenje letošnji december "prešpricalo”. Menda je za to krivo pomanjkanje sredstev, zaradi česar bodo praznične prireditve slonele na ramenih CKŠP-ja. AM Decembrska zmrzal Letošnja Decembrska zmrzal bo zaradi usklajevanja z drugimi organizatorji prireditev potekala prej kot običajno. Namesto po bžiču so jo organizatorji, društvo Izolani, pripravili za štiri večere od 21. do 24. decembra. Tudi letos bodo ob Decembrski zmrzali v Ljubljanski ulici postavili stojnice pred ateljeji pa tudi sicer bodo ponujali predvsem umetniške izdelke in izdelke domače obrti, pripravljajo pa tudi program za otroke, ki bo vsak vcečer od 18. do 19. ure, potem pa bodo na svoj račun prišli tudi njihovi starši in drugi, bolj odrasli otroci. Naj mlajšim se obeta prvi obisk Dedka Mraza in torta velikanka ter še nekatere sladke dobrote, seveda pa bodo imeli na voljo dovolj toplega čaja, če bo koga preveč zeblo. Pa tudi različni animatorji bodo poskrbeli, da se bodo vsi dobro razgibali. Nekoliko starejši otroci pa bodo lahko poslušali različne glasbene skupine, od tistih, ki komaj začenjajo do onih, ki so skoraj zvezde. Obeta se nekaj res lepih presenečenj, ki pa jih bodo razkrili v naslednjem Mandraču. Občina objavila razpis za prireditve Konec novembra je Občina Izola objavila javni razpis za sofinanciranje prireditev v letu 2013, prek katerega bo sofinancirala etnološke, kulturne, športne in zabavne prireditve, namenjene širši javnosti. Prijavitelji lahko vloge oddajo do 4. januarja za prireditve, ki bodo izvedene v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2013, do 8. marca za prireditve, ki bodo izvedene v obdobju od 1. aprila do 30. junija 2013, do 8. junija za prireditve, ki bodo izvedene v obdobju od 1. julija do 30. septembra 2013 in do 7. septembra za prireditve, ki bodo izvedene v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2013. Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 110.000 evrov. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletnih straneh Občine Izola www.izola.si (pod rubriko za občana - razpisi). Odpiranje prijav bo do 5 dni po poteku roka za prijavo, prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 30 dni po zaključku javnega razpisa. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe, s katerimi bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. Občina Izola je v letu 2012 sofinancirala več kot 80 različnih prireditev v skupni vrednosti 194.460 evrov proračunskih sredstev. Novoletni bazar šolarjev Vojke Šmuc Tudi letos smo ob Dnevu šole, ki smo ga poimenovali Ustvarjamo za boljši jutri, izdelovali različne izdelke, zato vas vabimo v soboto, 8. decembra, na Novoletni bazar, kjer bomo organizirali prodajo le-teh. Denar od prodanih izdelkov bo namenjen šolskemu skladu. Z zbranim denarjem bomo nabavili slovarje tujk in DVD-je za učilnice, nagradili bomo naj razred na razredni in predmetni stopnji, nagradili bomo učence z izjemnimi dosežki, krili bomo stroške tekmovanj, krili bomo stroške predstave ob podelitvi priznanj bralne značke itd. Del denarja bo namenjen denarni pomoči otrokom iz socialno ogroženih družin. Vljudno vabljeni v soboto, 8. 12. 2012, med 11.15 in 12.45 v prostore OS Vojke Šmuc Izola. Učenci in učitelji OŠ Vojke Šmuc Izola Ravnateljica Lenčka Prelovšek Kultura in prosveta Neža Maurer z izolskimi Naj bralci Neža Maurerje v petek, 30. novembra v izolski mestni knjižnici navdušila vse, ki so se udeležili literarnega večera s pesnico ob sklenitvi bralnega projekta Primorci Beremo 2012. Ohranjanje jezika, promocija in spoznavanje slovenskega leposlovja, je bilo tudi letos temeljno vodilo knjižnic, ki že šesto leto sodelujemo v skupnem bralnem projektu Primorci beremo. Na ta način presegamo predsodke in prepričanja o neberljivosti leposlovja in poezije slovenskih piscev. Številke kažejo, da je v 6-ih letih 4.436 bralcev vključenih v projekt 10-ih primorskih knjižnic, skupaj prebralo 31.230 knjig izključno slovenskih avtorjev. Bralci so v preteklih letih lahko izbirali med 329 naslovi slovenske poezije in proze, od tega 277 naslovov proznih del in 52 naslovov pesniških zbirk. Samo v letu 2012 se je v projekt vključilo 962 bralcev, ki so skupaj prebrali 7.840 knjig. V Izoli se je v projekt letos vključilo 81 bralcev, ki so skupaj prebrali kar 749 knjig. Še posebnost: V Izoli je kar 9 bralcev prebralo 20 in več knjig slovenskih književnikov. Prvo mesto si je letos prislužila Slavica Mejak s 52. prebranimi knjigami, sledijo ji Ana Opsenica s 46., Peter Štefančič s 45., Štefanija Vidrih Kajfež z 41., Eva Slekovec s 40., Maksimiljan Kavčič s 27., Veronika Jakopič s 26., Milan Klokočovnik s 23. ter Aleksander Slekovec z 20. prebranimi deli. Naj bralci 2012 Letos so največ zanimanja v knjižnicah vzbudile knjige Ivana Sivca: Dopust s taščo, Desa Muck: Nebo v očeh lipicanca, Ferdo Godina: Bele tulpike, Jelka Ovaska: Severnica nad Olimpom, Švigelj Merat Brina: Hvalnica ločitvi, med poezijo pa Esad Babačič: Vsak otrok je lep, ko se rodi. Rezultati vprašalnika, ki smo ga knjižničarji izvedli med bralci, vključenimi v projekt, kažejo, da kar 70% bralcev posega tudi po slovenskih avtorjih izven seznama in projekta in da je kar 31% vključenih začelo brati poezijo tudi drugih slovenskih avtorjev, ki je ni na seznamu »Primorci beremo« ter poezijo drugih svetovnih avtorjev nasploh. Pravljično v Sončni dvorani Sončna dvorana v Izoli je bila prizorišče 3. primorskega pravljičnega festivala. Mali in veliki obiskovalci so se zabavali kar tri dni. Najprej so odprli razstavo nagrajenih otroških slik s celegega sveta. Avtor likovnega natečaja, Mihajlo Liša-nin, je zbral izvrstna dela otrok, ki so risali ljudska oblačila in folklorne plese. Razstava, ki bo v Sončni dvorani na ogled še ta petek, soboto in nedeljo, je bila predstavljena že v Parizu, Moskvi, Seulu, Hong Kongu, New Delhiju in še kje. Otvoritvi je sledil ogled lutkovne predstave Trije prašički, ki sta jo pripravili lutkarici Aljoša Križ in Ingrid Fikfak. Otroci so, po predstavi, sami animirali lutke, igrali na inštrumente in zaplesali. V čudovit svet pravljic so prisotne popeljale tudi pripovedovalke Nives Kaligarič, Fulvia Grbac, Katja Dellore in Kristina Menih. Na zadnjih dveh novembrskih dogodkih v knjižnici sta tako pravljičarka in raziskovalka ljudskega izročila Anja Štefan, kot pesnica Neža Maurer, obe v čarobnem in čustvenem vzdušju, prenesli obiskovalcem enotno sporočilo, da je jezik kot glina, ki jo gnetemo in oblikujemo in kot vsaki stvaritvi vdahnemo življenje - tudi z branjem. Poezija Neže Maurer Neža Maurer, slovenska pesnica, pisateljica, novinarka, pedagoginja, urednica in prevajalka, je s svojim delom, zlasti poezijo, pustila neizbrisen pečat v slovenskem literarnem prostoru, v katerem je prisotna že več kot šestdeset let. Je avtorica okoli 45-ih pesniških zbirk, ter prejemnica številnih nagrad, med njimi posebnega priznanja Zveze bralnih značk za temeljni prispevek k bralni kulturi slovenske mladine leta 1980 in 1985, nagrade Prešernovega sklada leta 1987, Groharjeve nagrade za življenjsko delo leta 1991, naziva Slovenka leta 2008 ter nagrade zlatnik poezije za življenjsko delo leta 2010. Zbirka, ki jo je izolsko občinstvo spoznalo v petek, 30. novembra, je prvič izšla leta 1987; poleg že znanih, prinaša nove pesmi, nastale v zadnjih letih. Ostre in neposredne družbenokritične pesmi (Steber lačnih) se prepletajo z intimnimi (Slast, Spoved). Rahločutna in hkrati trpka poezija, ki ostaja brezčasna. K. Orel DEVETKa Tel.. 05 90 89 390 URNIK te# / \ j v , (6.7. in 8. december 2012) POPUST NA i VSA OSLAC1LA arkovcu v CENTRU M 1 » * Milka Brnadič s.p Kultura Pravljica o manijoki, oposumu in jurubi V torek, 4. decembra je bila v čitalnici Mestne knjižnice Izola v okviru 3. Primorskega pravljičnega festivala predstavitev knjige ljudskih pravljic iz Brazilije z naslovom Krakajoči papagaj. Knjigo so predstavile ilustratorka Laura Ličer, prevajalka pravljic Špela Pahor, prevajalka poučnega spremnega gradiva dr. Tea Štoka, nekaj besed pa je povedal tudi založnik in pisatelj Bojan Meserko iz Založniškega ateljeja Blodnjak. Kljub slabemu vremenu in maloštevilnim obiskovalcem smo imeli lep in prijeten večer, ki ga je popestrila Špela s pripovedovanjem teh eksotičnih pravljic. Poprosili smo jo, da nam pove kaj več o tem, kako je knjiga nastala. - S prevajanjem pravljic sem začela takoj, ko sem se leta 1996 zaposlila v Mestni knjižnici Izola. Najprej sem prevajala lepe italijanske slikanice, ker sem si jih želela predstaviti tudi slovenskim otrokom na naših torkovih urah pravljic, ki so redna oblika bibliopedagoških dejavnosti v skoraj vseh splošnoizobraževalnih knjižnicah po Sloveniji. Ko sem nekoč s sodelavkami šla v tržaške knjigarne kupovat italijansko gradivo za naš mladinski oddelek, so mi v oči padle knjige ljudskih pravljic iz različnih evropskih in neevropskih dežel, ki jih je zbrala in na novo povedala italijanska mladinska pisateljica Francesca Lazzarato. Izhajale so v zbirki Le fiabe del mondo. Takrat sem kupila brazilske, filipinske, nigerijske in židovske pravljice. Najprej sem jih prevedla le nekaj, ki sem jih potem pripovedovala na urah pravljic in ob različnih drugih priložnostih tako otrokom kot odraslim. Potem pa sem si zadala za nalogo prevesti te knjige pravljic v celoti, saj sem si želela, da bi izšle v knjižni obliki tudi v slovenskem jeziku. Za prevod obširne poučne spremne besede sem prosila prijateljico, dr. Teo Štoka, ki je z veseljem pristala na sodelovanje. Ko so bili prevodi že lektorirani, sem se lotila iskanja založbe. Pisala sem mnogim slovenskim založbam, vendar mi nekatere niso niti odgovorile, v nekaterih pa so se izgovarjali na slabe čase. Tea mi je predlaga, naj povprašam še pri pisatelju in založniku Bojanu Meserku, ki upravlja Založniški atelje Blodnjak. Dobrodelni koncert za tri sestrice Glasbena šola Koper, vabi na obdaritveni koncert za tri sestrice v rejniški družini. Nastopajo: otroški pevski zbor GŠ Koper, komorna skupina Etnotok iz Izole, akor-deonistka Veronika Vižintin, Doris Lipovac in Sara Benčič, flavtistka Alenka Zupan in kitarist Marko Feri, Slavko Ivančič, mešani pevski zbor Brnistra in Brass band GŠ Koper. Koncert bo v petek, 7. decembra 2012 ob 19. uri v Kulturnem domu Hrvatini. Vabljeni Njemu so bile pravljice všeč in imel je toliko poguma, da se je kljub kriznim časom odločil za izdajo. Poiskal je tudi mlado, a obetavno ilustratorko Lauro Ličer, ki ima čisto svojstven stil, nekje blizu na-ive. Kar nekaj časa je trajalo, da je knjiga končno ugledala luč sveta, a sedaj je med nami! Srčno upam, da bo osvojila bralce tako, kot so brazilske pravljice osvojile mene. To so pravljice brazilskih staroselcev, ki pripovedujejo na primer o tem, kako so nastale živali, pa kako so ljudje prišli na zemljo, od kod značilnosti nekaterih živali. Med živalskimi junaki so priljubljeni krastača, papagaj, ptič juruba, ptič urubu, jaguar, oposum in druge živali, ki jih mi sploh ne poznamo iz svojega okolja. Razlagalna ali aitiološka je tudi pravljica o tem, kako je nastala manioka, s katero se prehranjujejo gozdna ljudstva. Na kratko bi lahko rekla, da so te pravljice odsev ljudske kulture in značilnega okolja brazilskih staroselcev, saj pripovedujejo o ljudeh, živalih in rastlinah, ki jih v našem okolju ne poznamo. Poudarila bi tudi globoko povezanost z naravo in spoštovanje narave. Kot v vseh pravljicah povsod po svetu tudi v teh vedno zmaga dobrota, ki premaga zlo. Grajajo pa na primer lastnosti, kot so požrešnost, lakomnost, zanemarjanje otrok. Francesca Lazzarato jih je zbrala po različnih virih in literaturi ter jih prelila v prave male mojstrovine. Upam, da sem uspela to časobnost ohraniti tudi v slovenskem prevodu. Aljoša Križ Svinjske nogice a la izolana V Mestni knjižnici Izola seje tokrat predstavil Tadej Golob, avtor odličnega sodobnega romana Svinjske nogice. Na zadnji novembrski ponedeljek se je v izolski mestni knjižnici zgodilo sklepno dejanje izobraževalno-raziskovalnega seminarja Literatura v postprodukciji. Novomeška založba Goga je v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije in Mestno knjižnico Izola predstavila literarno prireditev z avtorjem romana Svinjske nogice, dobitnikom nagrade kresnik 2010 za najboljši slovenski roman - Tadejem Golobom. V vlogi promotoric literature so se na dogodku predstavile Martina Glavič, Marina Hrs, Nives Kaligarič, Darja Kromar, Ksenija Orel iz izolske mestne knjižne ter Ksenija Peta ros Kmetec iz piranske. Roman Svinjske nogice je zabaven in smrtno resen obenem. Je zgodba o Janiju Bevku, luzerju brez poklica in službe, ki vulgar- no riše in govori, ki je dovzeten za kokain, ki ne zna krotiti svoje jeze in je sposoben pretepsti svoje dekle in otroka. Toda Jani Bevk je kljub vsemu naštetemu na nek način simpatičen. Ker ne obupava in ker ni sledu o samopomilovanju. Pa še zaradi sinčka, Simona, katerega enkratnosti in pomembnosti, se zaveda tudi sam Jani. Knjiga je duhovita, ker se ne trudi pretirano, da bi bila duhovita. Zaradi vseh prigod in prepričljivih junakov ter sočnega besednjaka, se knjiga bere hitro. Hm, če ste občutljivi na »sočen besednjak«, vas bo knjiga morda pripravila do tega, da presežete to občutljivost, če pa niste, jo boste zaprli z željo po nadaljevanju, ali ekranizaciji, saj knjiga naravnost kliče po filmski upodobitvi. K. Orel Zanimivosti Tudi kužki imajo frizerje Društvu IZOkartice seje pridružil nov član. Tokrat, s pomočjo najbolj izolskega predstavnika vaše denarnice, pridete do popusta pri negi vaših velikih in malih psov. V četrtek je v kompleksu pri Šparu odprl vrata salon za nego velikih in malih psov Moj kuža. Salon je odprla Desa Stubelj, ki se z nego psov, pa tudi konjev, ljubiteljsko ukvarja že dlje časa, zdaj pa je svojo žilico ponudila tudi širnemu svetu, oziroma vsaj Izoli. - Kako to, da si se odločila za salon za nego psov? - Od vedno sem imela pse, trenutno imam dva, pred tem pa sem se veliko ukvarjala tudi s konji. Preprosto, všeč mi je skrb za živali in ko sem pred nekaj meseci razmišljala, da bi odprla svojo dejavnost, je bil salon za nego psov kar logična odločitev. - Ideja je torej kar sveža. - Zelo sveža. Septembra sem se odločila, da odprem salon, oktobra sem se odpravila v Videm na tečaj nege za živali pri priznanem mojstru Federicu Miloccu, zdaj pa sem že začela z delom. Moram priznati, da je bil tečaj kar naporen, saj sem 160 ur preživela v Vidmu, v salonu za nego psov. V bistvu sem morala za dlje časa zapustiti družino, a izkušnja je bila vredna truda. - Sklepam, da je teorija eno, praksa pa nekaj povsem drugega. Kakšne stranke so psi? - Zelo dobre stranke so. Ubogajo, pridno pretrpijo tistih nekaj ur striženja in na koncu so ti še hvaležni za delo. Res mi je užitek delati z njimi. - Izkušnje si si nabirala tudi doma? - Ne samo izkušnje, temveč tudi idejo o odprtju salona. V Izoli nimamo salona za nego živali, ki bi bil primeren za večje pasme, doma pa imam dogo. Ko sem jo v kopalnici strigla in okopala, sem nato vsaj tri ure morala čistiti za njo. Tudi zaradi tega sem v salonu postavila kopalno kad za velike pasme. V bistvu je tako velika, da bi notri lahko spravila kamelo! Velike pasme je vsekakor priporočljivo negovati in okopati v specializiranih salonih. - Sprejemaš tudi takoimenovane “nevarne” pasme? - Moram priznati, da za mene nevarne pasme ne obstajajo. Morda obstajajo nevarni lastniki, a psi so v osnovi vsi prijazni. Če pa bi slučajno opazila, da je pes nemiren, bi mu med nego dala nagobčnik. A kot pravim, to ni odvisno od pasme. Veliki psi so včasih celo lažji za nego in bolj potrpežljivi od manjših. - Kdaj je priporočljivo psu krajšati dlako? - Kadarkoli. Ni odvisno od letnega časa. Še posebej, če pes večino časa preživi v stanovanju, je priporočljivo, da je redno negovan, saj tako veliko manj izgublja dlako. In vemo, kako je, ko velik pes izgublja dlako. Sicer pa v salonu nudim tudi obleke za pse, če bi jih slučajno zeblo, ker je trenutno pač zima. Imam lepo izbiro, ki se bo redno spreminjala. Tudi ta vidik je danes pomemben! - Omenila si, da nega psa lahko traja več ur. Torej lastniki svoje pse pustijo in se vrnejo kasneje? - Lastniki mi psa pustijo in jaz jih pokličem, ko zaključim z delom. Lahko pa tudi počakajo v salonu, a to zna trajati dlje časa, poleg tega pa tudi ni priporočljivo, saj potem kuža išče potuho pri lastnikih. Raje priporočam, da gredo na kavico, ali pa morda k frizerju, ali k optiku. Možnosti v tem kompleksu je veliko in povedati moram, da so me čisto vsi odlično sprejeli. - Odločila si se za IZOkartico. Kaj boš nudila domačinom, ki se bodo odločili, da ti za nekaj ur zaupajo psa? - Nudim predvsem striženje, kopanje in nego kužkom, a po dogovoru tudi drugim ljubljenčkom. Imetniki IZOkartice pa bodo dobili tudi 10% popust pri izdelkih, ki prodajam. AM Zupani proti plinskim terminalom V torek, 4. decembra, so se v Miljah srečali župani in podžupani občin Milje, Koper, Izola, Piran, Buje in Umag, da bi se dogovorili glede nadaljnjih skupnih korakov proti izgradnji plinskih terminalov v severnem Jadranu. Vsi župani so bili enotni, da bi izgradnja plinskih terminalov pomenila okoljsko katastrofo in nazadovanje gospodarske rasti občin na tem območju, ki se v zadnjih letih razvija_predvsem v smeri turizma in storitvenih dejavnosti. Tako terminal v Zavljah kot drugi terminal na morju (t.i. off-shore terminal), za katerega v Rimu že pripravljajo potrebne dokumente, bi imela skrajno negativen vpliv na okolje, zdravje in varnost prebivalcev na območju Italije, Slovenije in Hrvaške. Zupani so se danes dogovorili, da bodo proti načrtovani gradnji uplinje-valnika s strani družbe Gas Natural nastopili skupaj in k iniciativi povabili še sosednje občine. Še v tem tednu bodo pripravili enotno besedilo, ki ga bodo poslali občinskim svetom v potrditev še pred koncem leta, v vmesnem času bodo organizirali srečanje vseh županov nasprotnikov terminala, ki bo predvidoma v Trstu, na isti dan pa bodo vse občine priredile t.i. zeleni dan, ko bodo povabile občane, da izrazijo svojo voljo glede načrtovane izgradnje plinskih terminalov. Izsledke tega dneva bodo občine poslale vladam v Rim, Ljubljano in Zagreb ter Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu. SZJ - Občina Izola Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček) Zaspala je naša ljubljena mama, nona in pranona Maria Furlan - Meri roj. Micheli (11.12.1928 -27.11.2012) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem, znancem in sosedom iz Mladinske ulice v Jagodju. Posebno zahvalo izrekamo osebju Splošne bolnišnice Izola, krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava, še posebebno govorniku Maksu Filipčiču, italijanski samoupravni narodni skupnosti iz Izole, osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri iz Izole, govorniku g. Marinu, Komunali Izola, duhovniku in pevcem. Zahvala vsem ostalim, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, podarili cvetje in sveče in pokojnico v velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: hčere Vesna, Marina in Neva, zet Silvij, vnuki Danijel, Maja in Petra z družinama, pravnuki Nik, Zarja, Taj in Tla. Izola, 5. december 2012 Predzadnja KRIMINALIJE || MALI OGLASI 1 Razno Veseli december - Na Moravi ulici je bil vozniku osebnega avta odrejen alkotest, ki je pokazal 0.42 mg/l, v bližini Strunjana pa vozniku, kateremu je pokazal 0.39 mg/l. Začasno jima je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena globa. - Tudi v Izoli so ustavili voznika, ki mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z rezultatom 0,39 mg alkohola v izdihanem zraku. Odvzeli so mu je vozniško dovoljenje in plačilni nalog. - Na Kraški so policisti ustavili voznika in mu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,65 mg alkohola v izdihanem zraku. Ker se ni strinjal z rezultatom, so ga odpeljali na strokovni pregled. - Na Cankarjevem Drevoredu sta policista zaustavila voznika osebnega avtomobila, kateremu je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0.33 mg/l. - V Polju so policisti ustavili mladoletnega voznika mopeda, odrejen preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal 0,63 mg/l. Domov je odšel peš, srečal pa se bo še s sodnikom. - Mlademu vozniku osebnega avtomobila, kateremu je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,33mg/l, so policisti poleg izdane globe še zasegli vozilo, saj je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo. - Na cesti za bolnico pa so ustavili voznika s tedenskim rekordom. Alkotest je pokazal 0,82 mg alkohola v izdihanem zraku. Po srečanju s sodnikom bo moral še do inštruktorja v avtošolo. Internetno obvestilo! Znano zabavišče znane snovi Policisti so v bližini znanega zabavišča moškemu zasegli tablete, na Cankarjevem drevoredu pa rastlinske delce. Obema so zasegli prepovedane sovi in zoper njiju uvedli hitri postopek pri prekrškovnem organu. Posledice recesije Domačin je policistom naznanil, da mu je neznanec iz objekta ob hiši ukradel ponoči ukradel grablje, sirkovo metlo, nekaj kosov zamrznjenega mesa, domačo suho salamo, dve litrski steklenici belega vina in dvanajst krožnikov. Baker gre za med Iz ograjenega gradbišče na Ulici oktobrske revolucije je neznanec izvršil tatvino približno 80 metrov 4-žilnega napajalnega kabla, ki je povezoval napajalno omarico z žerjavom. Z dejanjem je oškodoval gradbeno podjetje in začasno zaustavil delo. Odlomil zapornico Nekdo je v noči s petka na soboto na zadnji strani stavbe pošte in odlomil zapornico in z tem pošto Slovenije oškodoval za 450 evrov. Tujec v domačina Na cesti za Korte je prišlo do trčenja dveh vozil. Nesrečo je zakrivil tuj državljan, ki je zapeljal na nasprotno stran in trčil v domačina. Policisti so ga za prekršek na kraju oglobili. V vozilu povzročitelja je bila lažje poškodovana potnica, katero so oskrbeli reševalci. Te dni se na raznih parkirnih prostorih in bencinskih servisih brezplačno delijo obeski za avtomobilske ključe ali drugi manjši dodatki za vozilo. Ne jemljite teh stvari! V njih je vgrajen manjši čip, s katerim kriminalci sledijo vašemu gibanju do hiše in na tak način ugotovijo, kdaj ste doma. Ko ste odsotni pa vam vlomijo. To naj bi bili romunski kriminalci, ki so iznašli nov način vlamljanja. Obvestite prijatelje. Društvo invalidov in Društvo upokojencev vpisujeta člane Obvestilo članom in podpornim članom Dl Izola in članom Društva upokojencev Jagodje - Dobrava Člane Društva invalidov Izola in člane DU Jagodje - Dobrava obveščamo, da smo pričeli z vpisovanjem na sedežu društva invalidov na zaključek leta, ki bo v soboto 22.12.2012 V hotelu Delfin. Vljudno vabljeni! Predsednik Dl Poropat Franc Novi oglasi so označeni polkrepko. Nepremičnine PRODAMO - 3.947 m2 kmetijskega zemljišča v Luciji (Lučan) prodam. 070 872 901 KUPIMO Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel: 041 647 400 NAJAMEMO - Upokojeni par najame trisobno stanovanje na Šaredu. Ponudbe na naslov: Benko - Šared 42 6310 Izola - Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781 - Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781 ODDAMO - Oddam dvosobno stanovanje v Izoli družini ali študentom za daljše obdobje. Tel: 041 344 280 - Oddam štirisobno stanovanje na Markovcu družini, delavcem ali študentom, za daljše obdobje. Tel: 041 344 280 - Za daljše obdobje oddamo opremljeno dvosobno stanovanje v centru Izole. Tel. 051 202 961 - Oddam v najem opremljeno dvosobno STANOVANJE v Luciji. Tel.: 040-618 533 Jerman Za daljše obdobje ODDAM manjšo garsonjero v Jagodju. 041 770 042 - ODDAM trgovino z utečeno dejavnostjo v Izoli, tel 040 605 604 - ODDAM trosobno opremljeno stanovanje trem študentom ali mladi družini. tel. 040 767 591 Vozila in plovila - Ugodno prodam avto - Škoda Felicia karavan 1.3, letnik 1996, prevoženih 198.000 Km, tehnični do junija 2013, zelene barve. Cena 280 Eur tel. 040 984 263 - Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37 - Prodam Nissan Almera 1.8 Avtomatik, letnik 2005, prevoženo 33.525 km, odlično ohranjen, tel 041 955 603 - Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041 - Podarim dobro ohranjen jogi (90x200). Tel.: 041 679 743 - Podarim omaro za dnevno sobo (regal), razstavljeno in pripravljeno v pritličju za odvoz.Tel: 031 559 383 - Ugodno prodam brezhibno ohranjen sušilni stroj Candy (za 100 Eur). Tel.: 031 640 711 - Hrastova drva (metrska) ugodno prodam. Tel.040 864 061. - Domač tropinovec prodam. Tel.: 041 676 541 - Ugodno prodam 6m2 talnih ploščic. Tel.: 041 448 678 - Manjšo zmrzovalno skrinjo s 4 pre- dali razreda A+, ugodno prodam. 041 776 748 '______ Delo - Mlajša upokojenka nudim kakršnokoli pomoč na domu. Tel.: 040 804 941 - Nudim pomoč pri učenju italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za srednje in osnovne šole. Telefon 051 256 179 - Nudim pomoč pri različnih kmetijskih opravilih. 030 638 847 - Za hišna popravila (manjša mizarska in gradbena dela) lahko pokličete: 031 630 716 - Nudim pomoč pri učenju angleškega in nemškega jezika. Pridem tudi na dom. Pišite na: Benko. Mohr@safe-mail.net - Iščem delo kuharja, kjerkoli na obali. Tel 070 530 781 - Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel 031 418 217 - Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006 - Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955 - Nudim gospodinjsko pomoč -likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov. tel 041 686 703 - Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702 - Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali domov, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156 Od Izole do Kanegre, z gliserjem V Primorskih novicah smo zasledili vest, da so naši južni sosedje ujeli dva naša “morjeplovca”, ki sta svoje poznavanje zemljepisa in Piranskega zaliva izkoristila za ne najbolj legalno prečkanje meje, mimo katere sta zapeljala makedonskega državljana. Kot so zapisali v Primorskih novicah: Makedonski državljan, star 36 let, je v Sloveniji bival nezakonito, zaradi nekaterih nujnih opravkov pa je iskal način, kako bi neopazno prišel na Hrvaško. Skupaj s 27-letnim slovenskim državljanom sta navezala stik z dvema Slovencema, starima 32 in 29 let, ki sta se z moškim iz Izole dogovorila za prevoz. Ta je pri belem dnevu z gliserjem prepeljal do Kanegre Makedonca in 27-letnika, nato pa odplul nazaj v Slovenijo. Bujski policisti so omenjena moška prijeli kmalu zatem. Pridržali so ju in ju po končanem postopku izgnali za leto dni. Sodišče za prekrške iz Umaga pa je zaradi pomoči pri nezakonitem prehodu meje ukrepalo tudi proti 32-letniku in 29-letniku. Obema je prepovedalo vstop na Hrvaško za pol leta. Pri zgodbi je vsekakor nekoliko nenavadno, da je ilegalno prečkanje meje potekalo v obratno smer, torej iz EU na Hrvaško. Morda je to prvi znak finančnega kolapsa euro območja in še zadnje opozorilo Hrvaški, da na drugi strani Dragonje vendarle ni raj na zemlji. vir: Primorske novice, ur v petek 7.12.2012 vabljeni na večer Tsjsfce Kuhinje v gostilni Bafiera od 17h dalie. Za vas bo kuhala Amonu/an Taena On Cokelc. Vljudno vabljeni Rezervacije na tel. 030 239 790 .. J£... NA5LflY KKIZA IN RAR1TAM...DA NA7 TAM VFKA^AM.. ŽE IMA7D KAT ZAME... y To so izolski Naj bralci 2012 20. novembra se je v 10-ih primorskih knjižnicah zaključil 6. projekt Primorci beremo. Projekt, ki se je pričel 23. aprila - na svetovni dan knjige, je v 7-ih mesecih ponovno potrdil, da je govora o največjem projektu spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji. Sklepna prireditev ob zaključku projekta je bila v petek, 30. novembra. Literarnemu večeru z Nežo Maurer je sledila podelitev priznanj in knjižnih nagrad vsem, ki so s prebranimi petimi proznimi deli in eno pesniško zbirko projekt zaključili. K.Orei Izolski fotograf Remigio Grižonič te dni v knjižnici razstavlja fotografije, ki jih je naredil v pripravi letošnjega koledarja izolskih vedut. Koledar z zanimivimi izolskimi stavbami in vedutami bo, ob pokušini vin iz kleti Žaro, pripravil ta petek zvečer v Wine baru Manzioli, BI NAROČITE DANES ZA JUTRI H n Zgodi se, da pozabite. Na toliko stvari je treba misliti in potem vas spreleti: Nisem naročil torte za hčerkin rojstni dan. Ali: Kam naj povabim moža za obletnico poroke ? V KAVARNI ZVON smo pripravljeni tudi na takšne trenutke. Izvrstno rojstnodnevno torto lahko naročite v zadnjem hipu, v naši lepo urejeni kavarni - slaščičarni pa lahko rezervirate tudi prostor za rojstnodnevno zabavo vašega malčka ali za prijetno praznovanje odraslih. Kavarna Zvot?