NOVO MESTO &USH0 KOLEKTIVA GOZDMEGA C705K)BAlL5T\y\ W0V0 MESTO LETM1K K l2KAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO ^&EJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in člani i5ig. Danica Belopavlovič, Franc Markovič, ing. Konrad Mehle Rade Jože : ' C » ‘ i V ' ' GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NO -V O. MESTO' Novo mesto, december 1965 Številka 5 Letnik II. IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in član ing. Danica Belopavlovič, Franc Markovič, ing. Konrad Mehle in Rade Jože GbL v.-.' novo MESTO Dokumentacijski arhiv Arhiv označba ' VSEBINA Stran % 1. ' ČESTITKA 1 2. Sklepi organov upravljanja 2 $ 3. Naloge gozdno ureditvene službe v okviru poslovanja gozdnega gospodarstva Novo mesto 3 4. Nekaj o brezplačnih dopustih 6 5* Perspektivni program gradnje gozdnih cest 7 6. Poročilo o vzdrževanju motornih žag, prevoznega parka in motornih prekopal-nikov - "Prež" 10 7. V razpravi je osnutek poslovnika 17 8. Analiza nezgod 19 9. Kaj prinaša novi zakon o gozdovih 24 10. Prevoz delavcev na delovno mesto s kombibusom TAM 2000 26 11.. Gozdni delavci so se pomerili na drugem tekmovanju v Podturnu 30 12. Drobne zanimivosti 33 13* Doslednejše izvajanje načela o nagrajevanju po vloženem delu 35. 14. Kako gojijo gozdove v Veliki Britaniji 41 15. Francu Skubicu ob upokojitvi 44 16. Drobni vzroki a velike posledice pri brušenju verig za motorne žage 45 17. Gozdovi Bele krajine po drugi svetovni vojni 47 18. Vtisi s strokovne ekskurzije DIT-a po zamejstvu 49 53 19* Humor . ' 1 u PRED NAMI JE NOVO LETO 1966 - LETO V KATEREM NAS ČAKAJO nove delovne'obveznosti in nove planske zadolžitve. KO BOMO OB KONCU LETOŠNJEGA LETA NAPRAVILI OBRAČUN NAŠEGA DELA IN UGOTAVLJALI KAJ JE BILO PRT NAŠEM DELU DOBREGA IN KAJ SLABEGA, BOMO LAHKO JASNEJE ZAČRTALI NAŠ PROGRAM ZA PRIHODNJE LETO. DOSLEJ PREHOJENA POT MLADEGA KOLEKTIVA.IMA PEČAT UTRJEVANJA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN ISKANJA NAJBOLJŠIH POTI TAKO V POGLEDU ORGANIZACIJE IN POSLOVANJA, KAKOR TUDI V POGLEDU NOTRANJIH ODNOSOV MED"ŠTEVILNIMI DELOVNIMI ENOTAMI. NA TEJ POTI SMO MARSIKDAJ NALETELI NA TEŽAVE, A VSELEJ SMO JIH USPEŠNO PREBRODILI. TO NAS MORA BODRITI TUDI V ...PRIHODNOSTI IN USPEHI PRI NAŠEM DELU PRAV GOTOVO NE BODO IZOSTALI. TUDI "DOLENJSKI GOZDAR" BO STOPIL V TRETJE LETO. SVOJEGA ŽIVLJENJA. VES ČAS SVOJEGA IZHAJANJA JE SKUŠAL SPREMLJATI PREHOJENO POT KOLEKTIVA IN PODAJATI REALNO PODOBO NJEGOVEGA ŽIVLJENJA IN DELA. ALI MU JE TO TUDI USPELO? MORDA NE V POLNI MERI, VENDAR PA JE LE DOSEGEL NEKAJ, KAR JE POMAGALO KOLEKTIVU - TO JE V PRVI VRSTI OBVEŠČANJE IN IZMENJAVA IZKUŠENJ. V PRIHODNJEM LETU BO MORALA BITI VLOGA NAŠEGA GLASILA ŠE VEČJA, TAKO, DA BO NJEGOV GLAS SEGEL DO NAJBOLJ ODDALJENEGA DELOVIŠČA V GOZDU IN DA BO V NJEM VSAKDO NAŠEL NEKAJ KORISTNEGA„ OB VSTOPU V. NOVO LETO 1966 ŽELIMO V S ‘E M DELAVCEM GOZDNEGA •GOSPODARSTVA MNOGO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA GOZDARJA 2 SKLExI ORGAN V UlRAVIJANJA Na 5. seji, dne 29* IG. 1965 je delavski svet razpravljal in sklepal o naslednjih stvareh: 1. Razprava o periodičnem obračunu za razdobje prvih devetih mesecev letošnjega leta. Iz poročila je razvidno , da je dohodek porastel za 6 neto produkt za 19 osebni dohodki pa za 16 $ napram istem obdobju lanskega leta. Na povečan neto produkt je vplivalo večje zalaganje celotnega kolektiva, mehanizacija in ekonomičnejše poslovanje, iovočan neto produkt je tudi rezultat zmanjšanja števila zaposlenih delavcev in večja produktivnost dela. lo pravilniku o delitvi dohodka se ustvarjeni dohodek deli na osebne dohodke - 643 milj. in sklade - 111 mi' lijonov. Ker je že razdeljenih 569 mili j . , ostane za razdelitev še 36 milijonov, ki se razdelijo po delov' nih enotah takole: prihranki na delovna enota stroških in boljšem OD nad akon- ovrednotenju sort. taci jo GO Novo mesto 21,947.117 64,0 Gl Straža 16,667.665 63,6 GO Dodturn 15,913.247 67,2 GO Črmošnjice 15,225.949 74,6 GO Črnomelj 18,125.101 54,5 GO Metlika 2,052.939 52,1 GO Trebnje 12,096.312 79,3 Skladišče Straža 2,853.135 57,6 Skladišče Črnomelj 3,477.791 52,7 Gradbeni obrat 6,760.392 49,7 Obrat za gozd.načrt. 3,584.669 66,1 Uprava 65,7 Delavski svet je obračun v celoti potrdil. 2. Sprejel je sklep, da ostane pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z dopolnitvami v veljavi do 31- 12. 1965 s tem, da se povečajo osebni dohodki za 15 1° preračunano v osnovo. 3. Dodana je bila informacija o poslovniku. 4. Sprejet je bil sklep, da se dninarjem poveča plača za 15 $. 5. Na seji je bilo podano poročilo o vzdrževanju motornih žag. Na podlagi tega poročila so bili sprejeti nekateri ukrepi za odpravo pomanjkljivosti, ki so objav ljeni v posebnem članku. 6. Delavski svet je sklenil, da gozdno gospodarstvo sodeluje pri popravilu gozdnih cest in poti, ki služijo gozdnim posestnikom. V ta namen je odobril 9,134.000 din. 7. Odobril je posojilo v znesku 1,5 milj. din za dobo 5 let ITT Novo mesto za avtomatizacijo telefonskega omrežja v Straži in Dol. Toplicah. 8. Potrdil je predlog o preimenovanju nekaterih gozdnih cest. / 9. Sprejel je sklep, da se razknjiži in prenese nekatere ceste v upravo pristojnim občinskim skupščinam. 10. Sprejel je sklep, da se odproda nekatere motorne žage, dvokolo, računski stroj in goseničar. 11. Dijaškemu domu v Črnomlju je odobril prispevek za plačilo internata za otroke, ki žive^v internatu, njihovi starši pa so zaposleni pri G' Črmošnjice, Na posameznega otroka pride 6.C' 0 din mesečno. 12. Za računovodjo podjetja je imenoval tov. Krašovec Antona. xXx NALOGE GOZDNO UREDITVENE SLUŽBE V OKVIRU POSLOVANJA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Po zakonu o gozdovih (Uradni list SRS, štev. 30 z dne 4/11-1965) so gozdnogospodarski načrti podlaga za neposredno gozdno proizvodnjo. Ti načrti morajo biti izdelani za vse gozdove in gozdna zemljišča, ne glede na lastništvo. Sestavljeni morajo biti tako, da upoštevajo napredna načela gospodarjenja z gozdovi in sodobne izsledke gozdarske vede, da se trajno ohranjajo vrednosti gozdov in njihove trajno koristne funkcije ter, da se žago- 4 tavlja nenehno'priraščanje prirastka in odnosov gozdov. Gospodarski načrti gozdnogospodarskih en. t morajo obsegati opis stanja gozdov in cilje gospodarjenja, vrsto in obseg del ter ukrepe za dosego teh ciljev, opis semenskih sestojev, izločenih po obstoječih predpisih o semenih, določbe o ukrepih za gospodarjenje s temi se- • stoji, določbe glede vrste in števila divjadi, ki jo je dovoljeno gojiti v gozdu, da ne ovira pravilnega gospodarjenja z gozdovi, upoštevajoč pri tem'lovsko gospodarski načrt (iz 8. člena Zakona o gozdovih). " V treh letih potem, ko bodo izdelani tehnični predpisi o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov območij in gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot ter o evidenci njihovega izvrševanja, morajo biti sedanji gospodarski načrti gozdnogospodarskih enot prilagojeni določbam tega zakona in na njegovi podlagi izdanim predpisom. V enakem roku je treba sprejeti gospodarske načrte za * gozdnogospodarske enote, za katere načrti še niso izdelani . Gozdnogospodarski načrti za gozdnogospodarska območja morajo biti sprejeti v petih letih potem kc začne veljati ta zakon (52. člen Zagona.o gozdovih, SRS). lo določilih Zakona o gozdovih bi bilo zato potrebno, da v okviru Gozdnega gospodarstva Novo mesto izdelamo gozdnogospodarske načrte še za okrog 17. '0 ha neurejenih goz- dov v zasebni lasti (območje >bS Črnomelj in Metlika)- v roku treh let, to je do konca leta 1968, Do k'onca'leta 1970 pa moramo izdelati tudi go z d*no gospodarski načrt za VIII. novomeško gozdnogospodarsko območje, halje je po teh določilih tudi potrebno v teh treh letih izvršiti fitocenološko kartiranje gozdnih združb za vse že urejene in še neurejene gospodarske enote, kar predstavlja skoraj vse gozdove območja, razen Radohe in Brezove rebri ......... Tri orientacijskih stroških gozdne ureditvenih del približno 7.700 din na hektar, bi bilo potrebno v naslednjih theh letih investirati samo v ureditev belokranjskih gozdov-okrog 130,90C.000 dinarjev brez potrebnega predhodnega fi toceno-lcškega kartiranja, kar bi stroške nedvomno še zvišalo. Če k temu prištejemo še stroške revizijskih del v teh treh letih, ki bi znašali približno 86,400.000 din (zopet brez fitocenološkega kartiranja), smo ugotovili, da bi morali do kunca leta 1968 investirati v gozdnogospodarske načrte okrog 217,3' C. .X ( din ali 72,431'*OuO din letno - brez potrebnega fitocenološ-kega kartiranja in ob upoštevanju stroškov, ki so skoraj na ravni sedanjih. Vse gozdove VIII. gozdnogospodarskega območja bi bilo potrebno podrobno fitocencloško proučiti in kartirati ter ugotoviti osnovno rastiščne enote, ki se označujejo z gozdno združbo. Šele na snovi študija o regresiji in progresiji gozdnih združb v tem območju in na osnovi fitocenološke karte, bc možno izdelovati podrobno gozdnogojitveno načrtovanje. Na osnovi združb je potrebno določiti gozdno vegetacijske tipe in v njihovem okviru osnovati rastiščno gojitvene tipe. S tem bi bil tudi podan pogoj za uspešno in strokovno delovanje odgovornih služb za gojenje gozdov na upravi in pri gozdnih obratih. Tudi za predvidene obširne melioracije na območju VIII, gozdnogospodarskega območja bi bile potrebno območje natančno ekološko proučiti in ra fitocencloško ter pedološko kartirati, saj se le na '.snovi tovrstnih analiz lahko določijo točne smernice za melioracijo degradiranih in slabo produktivnih rastišč. Kot že omenjeno smo v tem pogledu še'na samem začetku in nas čakajo še velika vlaganja v ta dela. Zate bi bilo prav, da bi že sedaj namenili določena sredstva tudi za fitocenološka kartiranja. V primeru, da se odločimo za začetek fitc.cenolcškega kartiranja gozdov na našem območju, bi m; rali navezati stike s Strokovnjaki - fitoce-nologi, da bi se dogovorili c izvajanju del. Določena sredstva bi morali nameniti tudi za sestavo perspektivnega programa cestnega mrož ja v naših gozdovih, ki bi bil izdelan ločeno za posamezne masive oz. gozdne Tjredele. Brez dvema bi so nam ta sredstva že v nekaj letih bogato obrestovala z večjo produktivnostjo cestnega omrežja in manjšimi transportnimi stroški ob enakih ali celo manjših stroških gradnje. V dosedanji gradnji gozdnih cest že imamo nekaj primerov slabo programiranih gradenj in s tem nerentabilnih investicij. Iri relativno nizkih vlaganjih v sestavo perspektivnega programa pa bi lahko pri na daljnih gradnjah cestnega omrežja prihranili precejšnja sredstva. Prav bi bilo, da bi se c nakazanih zadevah razpravljalo v okviru pristojnih samoupravnih organov. Iri tem ne bi smeli mimo Zakona o gozdovih, ki precej obširno in natančno obravnava sestavo gozdnogospodarskih načrtov. Obravnavati bo treba pt trebe (po zakonu) v razmer iu z. razpoložljivimi finančnimi sredstvi in'preučiti, kako bi čimprej uskladili potrebe in možnosti. ing. ieter Cujnik xXx NEKAJ 0 BEEZ1LAČNIH a'IUSTIH -Na podlagi 74. člena Zakona o delovnih razmerjih in 19. člena omenjenega začasnega sklepa ostane delavec, ki je na brezplačnem dopustu do }>( dni v koledarskem letu, še vedno član delovne skupnosti. Torej se za čas neplačanega dopusta delovna doba ne pretrga, temveč pravice in dolžnosti delavca, ki izvirajo iz dela, mirujejo. Iz tega je razvidno, da se delovno razmerje ne prekine, če traja neplačan dopust do 3-' dni v koledarskem letu (Zakon o pokojninskem zavarovanju, člen 131* Ur. list SFRJ, št. 51/64). V kolikor je delavec na neplačanem dopustu dalj kot 30 dni v koledarskem letu, mu delovno razmerje preneha, vendar ima ob nastopu dela pravico do rednega dopusta in otroških dodatkov tako, kot, da mu delo ni prenehale V delovno knjižico, stran 33 se vpiše čas dopusta in razlog zakaj je bil delavcu odobren brezplačni dopust nad 30 dni. (Navodilo o vodenju delavskih knjižic ur. list SFRJ št. 1/59). .Brezplačni dopust se delavcu lahko odobri samo, če to san zahteva oziroma želi. Če delavec ne želi brezplačnega dopusta, mu ga ni mogoče vsiliti. Ali je v teku enega leta delavec lahko večkrat na nepla čanem dopustu zakon ne govori, ampak to zadevo prepušča delovni organizaciji, da jo uredi s svojim splošnim aktom. Pri nas to ni napisano v začasnem sklepu, naše sta lišče pa je, da se brezplačni dopust odredi samo enkrat največ dvakrat v letu. Delavcu, ki je na brezplačnem dopustu do 3C dni, nora delovna organizacija, če je tak dogovor,■plačati pavšalni znesek; prispevka za socialno zavarovanje v znesku 38O.O din mesečno ali I/30 prispevka na dan (Ur. list FDRJ, št. 3/6I). Torej delavca, ki je na brezplačnem dopustu vnesemo v redno plačilno listo na katero vpišemo višino prispevka. Če pa delavec koristi samo nekaj dni brezplačnega dopusta v mesecu, se mu obračuna delo, za dni ko je bil na brezplačnem dopustu pa pavšalni znesek. Če gre delavec vsaka dva ali tri mesece domov (delavci iz drugih republik) za nekaj dni, se po našem mnenju ti dnevi ne štejejo za neplačan dopust pač pa se upoštevajo * kot da je delavec delal. Ostale dneve je namreč delal po več ur, kakor tudi ob prostih sobotah. Zato bi dneve take odsotnosti vnesli v plačilno listo, kot da je delavec delal. Enako storimo za prost dan - soboto, ki jo vpišemo v plačilno listo kot delovni dan. Franc Markovič xXx IERS1EKTIVNI IR''GRAM GRADNJE G-- ZDNIH CEST Sodobno gozdarstvo potrebuje za opravljanje svojih nalog tudi dobre gozdne ceste,-ki dpirajo gozdove motornim vozilom. Največji pomen gozdnih cest pa je v tem, da se po njih prevažajo gozdni sortimenti. loleg tega, da ceste sploh omogočijo sodoben prevez pa je velikega pomena tudi dejstvo, da se z izgradnjo cestnega cnrežja poceni najdražji del gozdne proizvodnje, t.j. transport, s tem, da se.skrajša spravilo. Da bo neka gozdna cesta čimbolj ustrezala svojim namenoki je zelo važno kje naj bodočo cesto zgradimo. In ravno na to vprašanje bo odgovoril perspektivni program gradnje gozdnih cest, kateremu bom v pričujočem članku posvetil nekaj besed. Naloga perspektivnega jrograma je v tem, da za določen gozdni predel predvidi kje in koliko cest naj se še gradi. Menda ni potrebno posebej povdarjati kakšnega pomena bi bil tak program za bodočo gradnjo gozdnih cest, ko bi lahke že vnaprej vedeli kje bomo gradili, lerspektiv-ni program mora pravzaprav odgovoriti na troje vprašanj, 1. Koliko cest naj v določenem gozdnem predelu še izgradimo*, da bomo'd'.segli tisto gostoto, ki je v da-hih razmerah najbolj primerna? 2. Kje naj zgradimo manjkajoče ceste, da bo z žirom na konfiguracijo terena in medsebojno oddaljen st posameznih cest spravilo in p>revoz gozdnih sortimentov najlažje? 3. Irioritetni red gradnjo, t.j, katero cesto naj zgradimo prej in katero pozneje, da bo načelu rentabilnosti najbolj zadoščeno? Osnova za sestavo perspektivnega programa pa je: a/ Obstoječa gostota gozdnih cest, b/ Optimalna gostota gozdnih cest, ki naj bc v bodočem gozdnem predelu. Iri našem podjetju z izdelavo takega programa še nismo začeli, ker je bilo to do sedaj nemogoče. Nismo še namreč imeli točnih podatkov o obstoječih cestah. V letošnjem letu je bil izdelan kataster gozdnih cest in s tem podan prvi pogoj, da pristopimo k izdelavi perspektivnega programa. Kako pomembna je izdelava takega programa, lahko presodimo že po tem, da se je že v letu 1963 zavzel za to Gozdarski inštitut. Tudi pri nas razpravljamo, da bi v letu 1966 začeli z izdelave perspektivnega programa, ker bi imeli od tega nedvomno velike koristi, iravzaprav je že zadnji čas, da se.lotimo tega dela, kor sm v tem pogledu in po gostoti gozdnih cest nekje med zadnjimi v Sloveniji. Razumljivo je, da bi bilo to delo najbolj koristno, če bi ga izdelali že takrat, ko sme začeli graditi prve gozdne ceste, vendar pa takrat ni bilo možnosti, da bi se izdelal. Če bi bil program izdelan že takrat • bi prav gotovo marsikatera gozdna cesta ne potekala tako, kot poteka sedaj, ker bi se, če bi gledali bolj perspektivno, našla zanjo boljša rešitev. V sedanji fazi izgradnjo gozdno-cestnega omrežja pa je -perspektivni program še bolj potreben, ker je treba vedno bolj preštudirati, kje bo potekala določena cesta. V začetni fa- zi graditve cest, lahko rečeno, je bila -vsaka nova cesta tam, kjer je bila potrebna, danes pa, ko imano pretežno že glavne izvozne žile zgrajene in cestno omrežje v glavnem le izpopolnjujemo, ni vseeno, kje bo potekala nova cesta, če hočemo da ne bo preblizu ali predaleč od že obstoječih. Tri našem podjetju še nismo tako daleč, da bi nastal problem ali je v nekem predelu cesta še potrebna ali ne, ker je gostota cest še povsod premajhna, lojavi ja pa se drugo vprašanje, ki je v sedanjih pogojih gospodarjenja še bolj važno, namreč, katere ceste naj prej zgradimo in katera cesta bo prej vrnila vloženi denari Tudi na to vprašanje bi dal odgovor perspektivni program. Lahko bi pavedel več primerov, da nekatere ceste niso bile najbolj ekonomsko prostorno utemeljene, dejstvo pa je, da je to vprašanje vedno bolj pomembno. Obsežno delo pri izdelavi perspektivnega programa ne bo tako lpltro končano. Ni namreč tako enostavno, za tako površino gozdov s katero gospodari naše podjetje, določiti kod vse je potrebno zgraditi gozdne ceste, da bodo te prinašale največjo korist. Najbolje bi seveda bilo, če bi s tem delom pričeli takoj in ga Čimprej k.nčali, za kar pa bi potrebovali večje število ljudi in precej denarja. * Najbolje bo osvojiti predlog, da se program izdeluje postopoma in to vsako leto tam kjer se istočasno opravljajo ureditvena dela. Na tak način bi bil program izdelan približno v desetih letih. Zavedajmo se torej pomembnosti izdelave perspektivnega programa gradnjo gozdnih cest in v ta namen zagotovimo tudi določena finančna sredstva. ing. Danilo Kure li: - I'1 'R- ‘ČILO C VZDRŽEVANJU M' T RNIH ŽAG, ±REV' ZNEGA iARKA IN MUK RNIH L.REKi lALNIKi V - "FHEZ" Z namenom, da bi dobili pregled o vzdrževanju strojev, notornih žag,■prevoznega ranka in ne tirnih prekopalni-kov, je služba za nehanizacijo v mesecih juliju, avgustu in septembru obiskala večino menjenih strojev po deloviščih ter na podlagi pregled v prišla do nekaterih zaključkov, ki so razvidni iz pričujočega poročila. I. M Ti RNE ŽAGE Od skupnega števila 75 motornih žag, ki so bile v času obhodov v obratovanju, jih je bile pregledanih 47, kar predstavlja 63 °!° od skupnega števila motornih žag. Na podlagi•priložene tabele, iz katere je razvidne števi-•lo pregledanih žag po določenih kriterijih na posameznih obratih, je mogoče zaključiti sledeče: • ;V h 1) Da je glede brušenja verig (pravilno blikvani brušeni zobje itd.) le v 11 primerih ugotovljeno pravilno brušenje in da je v 36 primerih’slabo, oziroma površno brušenje. Dalje so bili v 28 primerih zobje neenako dolgi, kar je zelo veliko,.posebno še, če upoštevamo, da je bilo nekaj verig skoraj novih in da je bilo pri njih razliko v dolžini zob še nemogoče ugotoviti. Iri tem je upoštevana le razlika v dolžini zob, ki je večja od 0,5 mm. Iri razliki v dolžini zob je zanimivo, da je skoraj konstantno ena stran zob - po večini leva - krajša od druge. To je prav gotovo posledica priročnosti brušenja. V nekaj prine-rih je razlika v dolžini posameznih zob znašala tudi po 3 mm, kar je bilo kaj lahko opaziti že pri površnem pregledu verige. Na te napake bo potrebne delavce opozoriti, da jih bodo ob priliki brušenja skušali odpraviti, kajti nepravilno brušenje in neenakost zob ima celo vrsto škodljivih posledic. 2) Verige se napenjajo v večini primerov pravilno in izgleda, da delavci na to kar dobro pazijo. 3) Glede menjave verig, ki so v obratovanju, je v 17 primerih ugotovljeno, da jih ne menjajo pravočasno, ker se jim to ne zdi potrebno, ali pa zatb, ker imajo na razpolago samo po eno verigo. Vsakemu motoristu, ki * je opravil točaj, bi moralo biti znano, da je zaradi enakomerne obrabe zcbčenika in verig potrebno imeti v obratovanju dve, še bolje pa 3 verige, katere je potrebno, v kolikor motorka veliko dela, menjavati dnevno, v kolikor pa dela manj, pa vsaj vsaka dva do tri dni. V malo primerih je imel motorist v gozdu poleg verige, s katero je delal, še rezervno verigo. To namreč velikokrat povzroči zastoj cele delovne partije. Če delavec nima s seboj na delovišču rezervne verige in če se mu edina veriga pretrga pride do zastoja pri celi partiji, kar se razumljivo pozna v neizvršitvi norme in manjšem zaslužku. V kolikor bi imel rezervno verigo, bi jo lahko samo zamenjal, strgano pa bi nato doma ali v koči "znetal". Dogajaj se tudi, da dajejo na star zobčenik nove verige, ali pa na staro verigo nov zbbčenik. Ugotovljen je bil celo primer na GO Trebnje, da je delavec imel na motorki verigo za iartner R 12 in zoUčenik za lartner R 11. Razumljivo, da sc bile zato spojne ploščice na verigi strašansko deformirane in kar neverjetno je, da je material vzdržal tako dolgo in da se ni začela veriga že trgati. 4) Skoraj neverjetno je, da delavci tako malo uporabljajo oljno kopel, to se pravi, da ne dajejo verige preko noči in v Času .ko le-ta ni v obratovanju v mešanico olja in petroleja•ali pa olja in nafte. Tega ne delajo niti delavci na glavnih'skladiščih (Nevo mesto, Straža, Črnomelj), ki jim jrcnasanje kant ne dela te- . žav, čeprav moramo zahtevati, da bodo delali to tudi delavci v gozdu. S kopeljo se namreč podaljša življenjska doba verig, pa tudi trganj in zastojev je manj. 5) Glede prepogostega trganja verig,.zlasti kadar so že dalj časa v obratovanju, je težko kaj določenega reči. Nekateri delavci se izgovarjajo na sam material. Verjetno je pri kakšni seriji verig tudi kaj resnice na tem. Vendar, dokler ne bomo odpravili nepravilnega brušenja, nepravilne napetosti, nepravilne menjave verig ter zanemarjanja oljnih kopeli, toliko Časa ne moremo kriviti samo materiala. Res so primeri, da je isti delavec delal z eno verigo zelo. dolgo, druga pa se mu je začela kmalu trgati, kar očitno kaže na slab material. Vendar je bila verjetno tudi tista, ki se ni trgala, -napačno brušena in vzdrževana, je pa zaradi iz. redno dobrega materiala vzdržala zelo dSlgo. Če bi bila pravilno vzdrževana, bi prav gotovo vzdržala še dalj, Tudi tista, ki se je začela zgodaj trgati, bi s pravilnim vzdrževanjem vzdržala dalj. 6) Nepravilno čiščenje zračnega filtra in pomanjkljive skrbi zanj ima lahko, poleg zmanjšanja moči mo torke in prevelike porabe goriva, tudi zelo katastrofalne posledice, katerih škoda lahko znaša tudi do ICC, '•■'0 din. Zal pa je tudi tu opaziti, da delavci temu pcsve- ■ čajo premalo pozornosti, saj je bilo od skupnega števila pregledanih žag kar polovica (23) takih, pri katerih filter ni bil dovolj čist. Iosebno graje vredni so primeri, ko čistijo filtre kar z oljno mešanico. Še bolj žalostno pa je dejstvo, da so taki delavci skoraj vsi vedeli, da je tako čiščenje nepravilno. Izgovarjali so se, češ da čistega bencina nimajo, kar pa je le izgovor v sili in ne drži. Delavci namreč v večini primerov delajo benzinsko mešanico sami in bi si torej potrebni bencin za čiščenje filtra lahko izločili. Mislim, da moramo proti takim malomarnežem energično ukrepati, če hočemo doseči pravilen odnos do družbene lastnine, 7) Glede splošnega vzdrževanja motorke, kamor prištevamo čiščenje reber cilindra, obračanje in nego lista ter drugo čiščenje motorke je bile kar v 39 primerih (od možnih 47) ugotovljeno, da jemljejo delavci to zelo površno. Zavedati se je namreč treba, da tudi mo torka ni večna in da ima svojo določeno življenjsko dobo,ki traja le ob pravilnem vzdrževanju. V kolikor pa tega ni, dotraja seveda predčasno. 8) Pri doslej navedenih dejstvih je treba poudariti tudi to, da obrati temu polagajo premalo pozornosti. Ob priliki službenih obhodov strokovnega osebja bi lahko marsikaj kontrolirali in energično ukrepali. Večina gozdarskega osebja sicer o mo toro znanstvu nima veliko strokovnega znanja, vendar bi si ga z malo zanimanja lahko v grobih obrisih kmalu pridobilo. Danes mehanizacija v goz darstvu vse bolj napreduje, zaradi česar bo k strokovni izobrazbi gozdarja spadalo tudi nekaj znanja o vsakdanji gozdni mehanizaciji. Nič kaj razveseljivi niso primeri, da se po enem mesecu potem, ko so bili poslani na obrate lijaki s cedilom in ključi za demontažo zobčenika in sklopke, dobijo še motorke, ki niso opremljene s tem orodjem. Evidenca o izdaji goriva in ostalega materiala je v večini primerov prepovršna. Skladiščniki bi temu morali posvečati več pozornosti in se tako ne bi dogajalo, da se ob polovici leta stroški po motcrkah, za gorivo ter ostali izdani material med obratovnim knjigovodstvom in evidenčnimi listi motork razlikujejo tudi za 200.000 din. ....... Skoraj nikjer ni opaziti dovolj dolge cevi za točenje bencina iz soda, To je.sicer malenkost, ki pa v primeru, če je prekratka za 0,5 ali 0,75 m povzroči, izgubo časa dnevno lahko tudi po pol ure namesto 5-10 minut. Za skladišča bencina je zato neobhpdno potrebna nabava pločevinaste črpalke, ki verjetno ne stane veliko preko 2.000 din. Delo s tem bo hitro in ne bo škodljivo zdravju, kajti primesi v bencinu pridejo delavcu v usta ob točenju s cevjo. II.’ KAMIONI - - - -- - Kontrola vzdrževanja kamionov in 'traktorjev je bila po posameznih gozdnih obratih izvršena dne 7- 8. 1965. Ob priliki te nenajavljene kontrole je bilo ugotovljeno naslednje: 1) Vsi kamioni Gozdnega obrata Novo' me ato (4) so bili omenjenega dne v mehanični delavnici Graben, kjer so jih šoferji čistili, podmazovali in urejali ostala manjša popravila. 2) Kamion gradbenega obrata tega dne. ni bil na vožnji, niti ga šofer v času pregleda še ni začel čistita in podmazovati. Šofer je povedal, da namerava še tisti dan odpeljati kamion na Graben. Sice.r je rekel, da ga ne vzdržuje ravno ob sobotah, ker .je dostikrat takrat na vožnji, da pa to opravi med tednom. Zaninovo je tok . da šofer niti ni vedel (češ da mu ni nihče povedal), da je prosta sobo.ta med drugim prvenstveno namenjena prav vzdrževanju prevoznega parka, da bi lahko nato druge dni v tednu vozila nemoteno.obratovala. 3) Na Gozdnem'obratu Straža tega dne vozil niso podmazo- . vali. Po pripovedovanju manipulantov je bilo možno ugo toviti, da je bil prejšnjegh dne podmazan traktor št. NM 17-24, pred dvema dnevoma pa kamion TAM. Na dan -r* II rn CO CO g o< o< hi CO fc! O II pKj h0 bd S O H O Q II r] . •tri b-t H g S bd a < N II hd - • • H Ib o o H >• o U II > o< co bd M s co< cd m; 3 II H 1-9 S « bd s a g H II • • <4 t-i C-I § bd II o > H <4 M co O . II s- N< O K3 w II II i > w O > II H «4 1-3 n n N( td C0< n -H H H P 4 cf n -J H H IV) H —d Od O CD H 00 (D p n 00 <1 n • • n n w b: n H o 4 n H 1 1 1 H H ru U ru o" 4 n 4 m i| o p n Oj Ud. ec Hbj C-J. n Od H H (U H Od Ul oo Ul HO O p n P < n H 4 < || O • p n “l> 4 n ru H P44 O H II || CO 1 H H H •H u -u -F* Cft) O P o H- (DD otj p ii |L P-d P O P || -p* 4 < 4 n H H H 1 H —J Ul Ud OO Ud p n O H-4 ti n HP P || 1 1 C+ II n 4 4 S < n Od 1 1 rv> 1 1 H H ru O P P « n 1 " d «.dkazo-valcev. Lahko bi našteli še vrste argumentov, ki govore v prid uvedbe novega delovnega mesta revirnega gozdarja. Gledano skozi prizme teh argumentov, je popolnoma jasno in logično, zakaj je tak predlog nastal. In če bi vprašali našega delavca v gozdu, ki s sekiro in žago ustvarja dohodek podjetja, bi brez dvotna odgovoril, da je najbolj zadovoljen, če ima čim manj pclir-jev. Morda je taka trditev malo preveč karikirana, vendar pa le skriva v sebi zrno resnice. Primer vrerče krvi med revirnimi vodji in logarji prav gotovo ni osamljen. Podobno je pri računovodskem in knjigovodskem kadru na upravi podjetja in na obratih. Naj bo že tako ali drugače, povsod bi lahko, odkrili notranje rezerve. Po uvedbi gospodarske reforme, ki je nastala kot logična posledica gospodarskega razvoja in smernic, ki jih je lani v decembru nakazal VIII. kongres ZKJ, je beseda notranje rezerve postala že tako vsakdanja, da nekateri iz nje celo zbijajo šale, Humor je res dobra stvar, vendar pa ga ne gre povsod jemati 3amo kot humor. Ali smo že kdaj resno' pomislili, če imamo pri nas notranje rezerve? Govorili in pisali smo o tem že precej. Spomnimo se samo analiz pogojev za prehod na 42-urni delovni tednik. Tedaj smo jasno in glasno napisali, da jih je precej, ki bi jih lahko aktivirali in tako brez škode prešli na skrajšani delovni čas. S tem ukrepom smo bili vsi zadovoljni, V juliju je sledila gospodarska reforma in potrebno je bilo stopiti korak naprej. In ta korak naj bi predstavljal novi poslovnik podjetja. Osnutek je sedaj pred nami. Prinaša precej novosti tako v pogledu sistematizacije delovnih mest, kakor tudi v pogledu podrobnejše določitve nalog, odgovornosti in pristojnosti na vseh delovnih mestih. Od nas samih je odvisno če ga bomo popravljenega in dopolnjenega osvojili tako, da bo\vse naše^poslovanje čim bolj uspešno. Zato- naj bodo vse razprave v kolektivih, organih samoupravljanja in še posebno ,v osnovnih organizacijah Zveze komunistov usmerjene k našemu skupnemu cilju - sprejeti najboljši poslovnik. J. P. xXx ANALIZA NEZGOD (5) Tokrat nekaj c nezgodah pri delu z ročnimi motornimi žagami! Delo z ročnimi motornimi žagami, je zaradi presto tekoče verige, velikega števila obratov, potrebe po rednem in pravilnem vzdrževanju ter temeljitem poznavanju varne tehnike dela, zelo zahtevno. Upravljavec motorne žage m ra temeljito poznati nevarnosti, ki mu prete pri delu z motorno žago. Mod delom mora biti ves čas zbran, ker lahko že majhna nepazljivost povzroči nezgodo s hudimi posledicami, Pri nas se je doslej pripetilo pri delu z motornimi žagami 10 nezgod s poškodbami, zaradi katerih je bila potrebna zdravniška pomoč in krajši ali daljši bolniški dopust. Iri teh nezgodah so bili poškodovani le upravijalci žag. Seveda pa je število nezgod, ki so se na srečo končale brez posledic, ali pa so povzročile le manjše poškodbe, za katere je bila potrebna le prva pomoč, oz. je bil poškodovan le material (obleka, obutev ali žaga), neprimerno večje. Razumijivo je, da tudi nezgode z majhnimi posledicami in tudi tiste brez posledic opozarjajo na veliko število možnosti nezgod s hujšimi posledicami. Zato moramo pri ugotavljanju vzrokov nezgod enako resno obravnavati vse omenjene kategorije nezgod ne glede na njih ve posledice. Navedel bom nekaj primerov nezgod', ki sc se pripetile našim sodelavcem in prikazal vzroke. 1. AVGUŠTIN Anten, kvalificiran sekač gozdnega obrata lodturn je dne 11/3-1963 2 mo to m-' žage podiral bukovino v odd. 37 revirja Daleč hrib. Ob 13.30. uri se mu je pri po d žago vanju bukve- veriga žage zataknila in obmirovaia. Ec jr je hotel izvleči iz reza je nenadoma z veliko hitrostjo sama izskočila iz reza, ga udarila po prsnem košu in poškodovala. Ugotovljeno je bilo, da je do nezgode prišlo zato, ker je žaga delovala s polnim plinom tudi tedaj, ko jo je delavec vlekel iz reza. Veriga, ki se je pri tem sprostila, je pričela delovati s polnim llincm hrez bremenitve in le majhna "vira v rezu je zadostovala, da je žago vrglo iz reza v nepripravljenega in presenečenega delavca. V navodilih o ravnanju z motornimi žagami je nedvoumno navedeno, da moramo žagi takoj odvzeti plin, kakor hitro veriga ni bremenjena. V tem primeru bi moral Avguštin plin odvzeti dc praznega teka motorja (brez vključene verige), sprostiti verigo s pomočjo zagozde in šele nato žago izvleči, ali pa nadaljevati s podžagovanjem. 2. DIM Stane in MARN Anton, nekvalificirana skladiščna delavca Gozdnega obrata Trebnje sta se dne 13/7-1964 na enak način poškodovala pri prežagovanju smrekovega celuloznega lesa na železniški postaji Velika Loka. Drvi se je poškodoval cb 9*30 uri, drugi pa ob 12.30 uri. * Nezgodi sta se pripetili tako, da jira je pri prežagovanju z go rnje strani vrglo žago nazaj, zaradi česar sta jo izpustila, vendar ju je veriga poškodovala - enemu dlan in palec na reki, drugemu pa le palec na roki. lo izjavi tcv. Marna je bila ■»stroga na žagi -■■dstran-jena. 1ndobna nezgoda se je leta 1963 pripetila tudi pri razrezu celuloznega lesa na skladišču v Straži. V tem primeru je delavcu vrglo,žago v prsa in le srečnemu naključju se je m: ral zahvaliti, da ni lilo težkih posledic (razrez obleke in praske). Ker so podobne nezgode razmeroma pogoste, pripete pa se lahko iz več razlogov, bom navedel nokaj nožnih vzrokov: - Če držimo žage, ko jo nastavimo na mesto premagovanja le - narahlo v rr'kah in je tudi nismo postavili naj prej z ostrogo na deblo, nam lahke veriga potegne žago naprej, pri čemer vrh žagine sablje zadene ob neko oviro (drug les, kamen in pd.) in žago nam vrže nazaj. Na koncu sablje se namreč rezilci verige zaradi ostrega loka precej izboči j' , vsled česar se na tem mestu vedno poveča rezna globina rezilcev. Zaradi povečane globine reza je dper materiala,ob katerega zadene vrh žage, večji in, če moč žage tega odpora ne more premagati (s prerezom ovire),vrže žago nazaj. - Do dviganja žage pride tudi takrat, kadar prežagu-jemo les le z vrhom sablje, Tri ten se izbočeni rezilci na koncu sablje preveč poglobijo v les (preveč zagrabijo) in žaga ne zmore obremenitve, To se dogaja zlasti pri prežagovanju lesa., ki leži skoraj povsem na tleh in, ko malo pred koncem prežagovanja pre žagujemo le z vrhom žage, skoraj tako kot pri vbodnem rezu. Iz istega razloga nam tudi pri vbodnem rezu pogosto vrže žago v levo ali desno takoj, kc smp; jo nastavili na deblo. - Žago nam lahko dvigne iz reza tudi takrat, če se nam je med obratovanjem veriga ustavil® in smo jo skušali s silo izvleči iz reza, ne da bi predhodno odvzeli plin. Vsled tega lahko pride do. podobne nezgode kot v primeru tov. Avguština. - Tendenca dviganja žage nastopa'tudi tedaj, kadar niso vsi rezilci verige enako visoki. Žaga že poskakuje, če je le en rezilec previsok. Da bi v bodoče tovrstne nezgode preprečili, moramo paziti na sledeče: - * - Po izbiri stabilnega stojišča moramo ob vsakem pričetku prežagovanja držati žago trdno v rokah in jo najprej nastaviti z .'strogo na deblo, če je to le mogoče. / - Z nepopolno opremljeno žago, Še zlasti pa z žago brez ostroge ne smemo žagati. - Paziti moramo, da bodo vsi rezilci verige enaki visoki. Irevisoke rezilce je treba odbrusiti. - Izogibati se je treba nepotrebnim rezom s samo konico žage. Če je deblo skoraj povsem na tleh, je bolje, da ga pred prežagovanjem dvignemo, ker se s tem izognemo tudi morebitni poškodbi verige, če bi le-ta zadela ob tla. V takem primeru nam lahko tudi žago vrže nazaj. Taka debla lahko varno prežagamo take, da jih do konca prerežemo z druge strani potem, ko deblo obrnemo. \ ' - Pri žaganju s konico moramo biti še posebno previdni in moramo držati žogo kar se da trdno V rokah. - Če se veriga med žaganjem iz kakršnegakoli razloga ustavi, moramo takoj odvzeti plin in šele nato pod-vzeti potrebne ukrepe (zagozda, izvlek žage). 3.ŠKRABEC Albina, kvalificiranega skladiščnega delavca pri Gozdnem obratu Trebnje je dne 5/8-1964 motorna žaga porezala po' levi nogi tedaj, ko jo je vžgal in je veriga dobila obrate. lodobna nezgoda se je pripetila dne 3/9-1965 BRKIČ Mi jotu, gozdnemu delavcu pri Gozdnem obratu Črnomelj. Iri popravilu žage na delovišču jo je vžgal, nate pa ga je tekoča veriga obrezala po kolenu leve noge. > Ti dve nezgodi opozarjata, da ni vseeno, kako držimo motorno žago, ko le-ta deluje in da moramo sabljo motorne žage držati vedno dovolj daleč od telesa. Paziti moramo tudi, da nimamo na sebi ohlapne obleke ali drugih stvari, ki *bi opletale okoli telesa in ki jih veriga žage lahko zagrabi. - 23 - 4. HOZJAN Ignacu, gozdnemu delavcu pri Gozdnem bratu Črnomelj je dne 22/4-1964 pri prežagovanju vej podrtega drevesa veja udarila po sablji motorne žage, ki se je pri tem odbila, mu prerezala čevelj in ranila gornji del štopala. Nekaj podobnega 3e je pripetilo dne 6/2-1964 NOVAK Mihi, kvalificiranemu gozdnemu delavcu Gozdnega o-brata Straža. Temu je pri prežagovanju ukrivljene veje vrglo žago vstran take, da mu je stroga ranila levi kazalec. Te vrste nezgod, ki se pripete pri razrezu drobnih sertimentov, zlasti vejovine, so precej pogoste, vendar so bile doslej večin ma skoraj.brez posledic. Vsekakor pa nas opominjajo, da je motorna žaga. v pogonu občutljiva tudi za navidez neznatne sunke vej in vejic, ki lahko spremene smer žage. S tem sestavkom sem hotel opozoriti na nekatere vrste nezgod pri delu z motornimi Žagami, ki se doga ja jo,razmeroma pogosto, čoprav posledice niso vedno hude; v Na splošno lahko ugotovimo, da uvedba 1 ing. Damjan Mlakar xXx FRANCU SKUBICU OB UPOKOJITVI V soboto dne 4. decembra smo se trebanjski gozdarji zbrali z namenom, da se poslovimo od našega dolgoletnega sodelavca in odličnega tovariša Franca SKUBICA. "Nismo se razšli za vedno", je dejal upravitelj cb nagovoru. "Naša pota ostanejo ista in Ti France, boš še vedno ostal naš sodelavec", Rodil se je na Primorskem, na Dolenjsko pa je prišel pred drugo svetovno vojno. Tedaj se je ukvarjal .s poklicem sedlarja. Leta 1942 se je aktivno vključil v NOB. Po osvoboditvi se je začel aktivno udejstvovati v političnem življenju trebanjske občino. Nekaj časa je bil celo njen predsednik. Leta 1947 je postal občinski referent za gozdarstvo, pozneje pa je s tečaji in šolanjem dobil naziv gozdarskega nadzornika. Z reorganizacijami v gozdarstvu je menjal tudi zaposlitve, vendar pa je vedno delal za napredek dolenjskega gozdarstva. Vestno je skrbel za svoje revirje in vzgajal mlajše kadre.Poleg dela v gozdarstvu se je še naprej udejstvoval v političnih organizacijah in tudi na tem področju vzgojil celo vrsto mladih aktivistov. Na kratko smo se te spomnili France, vendar upamo, da je dovolj, če ti povemo, da si lil in boš ostal med nami gozdarji v vzornem spominu. . ing Damijan Mlakar xXx ' DROBNI VZROKI A VELIKE FOSLEDICE IRI BRUŠENJU VERIG _________________ZA MOTORNE ŽAGE ____________________ / • Dveh ali treh verig, ki pripadajo k žagi, naj bi ne brusili na prostem v gozdu temveč v delavski koči na posebnem vpenjalu. Fri brušenju opilki padajo v žlebič meča in če jih ne odstranimo lahk? po.vzroče težke okvare meča. Do vsakem brušenju je torej potrebno z bencinom oprati meč in verigo. Za dobro brušenje verig ni škoda časa, Pegasto omenjamo rekordno kratek čas -potreben za brušenje,'seveda, če je brusač res spreten ir. dela vajen. Toda to nas ne sme zavesti, da bi preveč hiteli. Tudi tu velja rek, da naglica ni dobra. Odločilnega pomena je dobro in čim trajnejše rezilc. Ge porabimo nekaj minut več za brušenje, bo čas bogato poplačan z dobrim rezom in s tem, da bomo lahko rezali dal \ časa. Drug pogoj za dobro brušenja jo, di je mo torka postavljena v pravi vrši ni :.n da mirno or ji Dostavljena naj bo v višini komolca in čvrsto pritrjena« Če ni tako,bo brušenje bistveno c-težko ceno in zaradi tega bo veriga zabrušena in neenakomerno naostrena. Tovarne, ki izdelujejo motorke, gozdarski raziskovalni instituti in gozdni delavci imajo različne porrnžne priprave za učvrstitev motornih žag. Lna teh priprav, ki si jo lahko naredi vsak delavec sam ali ob pomoči kovača se sestoji iz teh delov: 1 kos plošč, železa d.-lž. 28 cm, širine 5 cm, del.3 mn 1 " " " dolž. 17 cm, " " " 2 vijaka s krilno matico dolž. 6 cm in deb. 5 mn 2 kosa gumija izrezanega iz avtomobilskega plašča dolž. 7 cm in širine 2 cm 4 zakovice dolž. 1,5 cm Na obeh kosih železa izvrtamo na razdalji 15 cm po dve luknji širine 6 mm in pc dve ustrezno široki luknji za pritrditev gumijastih delov. Daljši kos železa naj na gornjem koncu presega krajšega za 2 do 3 cm, da bomo lahko pripravo zabili v deblo ali panj. Spodnji konec daljšega kosa naj bo priostren. Druga težava so neenako/dolgi zobje, ki nastanejo, če žaga zaide v kamen ali pa je'dalj časa v obratovanju. Taki zobje nastanejo tudi v primeru, če pri brušenju nismo dovolj pazljivi ali pa, če so priprave za brušenje zaradi napačne rabe postale netočne, 5 prostim očesom je dolžino zob težko kontrolirati, s kljunastim merilom pa preveč zamudno. V praksi se je zato razvil enostaven pripomoček. Na tanko deščico zarežemo dolžino enega 'od krajših zob. Pri tem se ni treba ozirati na enega ali dva najkrajša zoba. Ker je tako deščico lahko dobiti, je enostavno merilo možno povsod in hitro narediti. V praksi se je p.kazalo, da je merjenje na ta način ne samo hitro, ampak tudi natančno. Iri meritvi se deščica pritakne k z>;bu nekoliko poševno. Za vsako brušenje je seveda treba merilce irilagoditi po ustrezni dolžini najkrajših zoh, kar pa ni težko ali z novo zarezo ali pa kar z novo deščico. Ja. P. xXx GOZDOVI BELE KRAJINE 10 DRUGI SVETOVNI VOJNI Nadaljevanje in konec Iz dosedanjega opisovanja je razvidno., da je tudi gozdarstvo v zadnjih letih hitro napredovalo v okviru večje zmogljivosti in ekonomično-sti. V Beli krajini so še velike površine nerodovitnih zemljišč, tako imenovanih steljnikov, na katerih raste vres je, praprot, posamezne breze in drugo grmičevje, vmes pa tudi posamezna drevesa rdečega bera. lo najnovejših meritvah Instituta za gozdarstvo in lesno industrijo SRS je teh površin .krog 10.000 ha. Od tega je polovica primernih za gozdarstvo. Zato ni čudne, da* tudi občinski organi intenzivno razmišljajo kako te ogromne površine čim prej zasaditi in pokriti z novimi gozdovi. Na tem področju čaka gozdarje Bele krajine še ogromno dela. Sodobno gozdarstvo upošteva pomembnost in trajnost gozdne proizvodnje, ki je dajej klasični gozdovi našemu gospodarstvu. Iri tem je p trebno vskladiti pravilno ravnotežje med Gozdnim gospodarstvom in stale-žem divjadi. Veliko škodo dela zlasti jelenjad na mladih poganjkih. Lov naj bo turistična in športna panoga. Toda potrebno bi se bilo posvetiti tudi gospodarskemu lovu. Novi zakon o gozdovih, ki je izšel pred kratkim in ki je vskladil vsa dosedanja določila z ustavo, daje vso možnost za ^gospodar jen je z gozdovi ne glede na sektor lastništva. S tem je tudi za izkoriščanje gozdov podano boljše zagotovilb, da se bo izvajalo po najboljših strokovnih načelih, čeprav si bo lastnik gozda obdržal pravico sodelovanja z lastno delovno silo in sredstvi, kajti cdkazilo, krojenje, izmera in odkup lesa so v rokah gospodarske organizacije. S tem je zagotovljena vsa kontrola nad gospodarjenjem z gozdovi. ' benem bode odprav ljene vse malverzacije z gozdnimi s rtirnenti in raznimi ustvarjenimi dohodki, ki niso bili v skladu z vloženim delom. Tako bo lastnik gozda :dvisen cd zakonite rente, ki mu pripada kot del cene lesa na panju, ki se bc povečal, če bo sodeloval v izkoriščanju, za kar bo dobil nadomestilo za dejansko vloženo delo. Iz tega sledi, da je p-trebn: pcsvetiti vs' pozornost organizaciji gozdarske jroizvvdnje, zlasti s krepitvijo sodelovanja z lastniki go zdev na vseh področjih dela. Intenzivna in velika sodobna gozdna proizvodnja teži k organizaciji velikih g:zdnih gospodarstev v okviru gozdnogospodarskih .omečij. Z uvedbe mehanizacije in z boljšo organizacij: dela bo možne hitrejšim tempom razvijati ekonomičn s't v tej panogi gospodarstva. Naš cilj je, da bomo iz razdrobljenih gozdnih parcel organizirali velike komplekse, ki bodo na podlagi kolektivnega delavskega sam upravljanja in na podlagi znanosti ter produktivne, s ti dela omogočili organi zi rano gozdno proizvodnjo. Zaradi tega bomo morali imeti denarna sredstva, ki nam bodo omogočila nakup mehanizacije za izkoriščanje gozdov, osnovanje novih intenzivnih nasadov, gradnje cest in ureditev gozdne-gospodarskih elaboratov. Sodelovanje lastnika gozda z gospodarsko ‘'r gani zaci jo mora biti v bodoče še tesno jše..Moramo so zavedati, da so naši kmetje že v N‘ B sk vali zveze z delavskim razredom. Ta zveza po staja čedalje bolj cn^ ten faktor našega celotnega gospodarstva., v katerem postaja proizvajalec kot upravijalec in kot neposredni n silec novih družbeno-ekenemskih odn s: v. Zveza komunistov kot idejn politični fakt' r v gospodarski rganizaciji mora podpirati vse napredne ideje in dajati podporo preko sindikata in samoupravnih ■ r-ganov za vsklajevanje mnenj posameznega v mnenje večine . Zavedati se moramo, da je v novi ustavi dovolj prostora za vse napredne subjektivne sile, ki kakorkoli vplivajo na naš družbeno - ekon' nski razvoj, iosebno je to potrebno sedaj, ko izvajamo gospodarsko refrmo. Zato naj nam bo jasno, da sedmi člen n ve ustave pravi: "Samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobiti materialne in drugačne koristi z izkoriščanjem tujega dela." To se pravi, da je delo pri graditvi socializma temelj vsega razvoja in napredka. Svob dno delo, ki je osvobo- jeno vsake nadoblasti ali monopolizacije in izkoriščanja, lahko zabriše stare sledove v razlikah med umskim in fizičnim delom. V naši družbi to delo postaja enakovredno, ker vsak proizvajalec ne glede na svoje delo, ki ga opravlja, tudi odgovarja in odloča o njem v svoji delovni organizaciji. To so največje pridobitve naših delovnih ljudi, pri katerih se mora še naprej razvijati njih va moralnost in zavestna disciplina, ki je potrebna na delovnem mestu. xXx Vrlinič Rade VTISI S STROKOVNE EKSKURZIJE DIT-a 10 ZAMEJSTVU Bilo je ob 4 zjutraj 16. septembra letos, ko se nas je ena skupina udeležencev tridnevne ekskurzije po Avstriji in Italiji, zbrala na križišču pri Straškem mostu. Izlet sta organizirala novomeški in črnomaljski DIT gozdarstva in lesne industrije. lobudniki pa so bili najbolj prizadevni posamezniki tega društva, ki so se lotili tega nehvaležnega posla, V treh dneh naj bi si udeleženci ogledali nekaj gozdarsko zanimivih objektov in ne nazadnje tudi turističnih zanimivosti in lepot obeh držav. Kar verjeti nisem mogel, da se nas je zbralo kar osemnajst iz tega predela. To je bil tudi razlog, da nas je avtobus prišel iskat kar sem v Stražo. Travo zbirališče je bilo namreč v Novem mestu. Tam se nam je tudi priključil avtobus z udeleženci iz Bele krajine, v katerega se je nekaj tovarišev presedlo še v Novem mestu. Kljub zgodnji uri in dejstvu, da marsikdo ni iz bojazni, da ne bi zaspal zatisnil očesa v pretekli noči, je bilo razpoloženje na visoki ravni. Obetali so se namreč zanimivi doživljaji in ko’t je izgledalo tudi lepo vreme. V Ljubljani je. v naš avtobus vstopil še zgovorni vodič turistične agencije Krmpas. Vodstvo drugega avtobusa pa je bilo zaupano zastopniku Gorjancev tov. Andželu. Pri tem kratkem postanku so se v naš avtobus vrnili tudi trije naši tovariši, ki so po pomoti vstopili v "Črnomaljca". Ne bi omenil tega nepomembnega dogodka, če ne bi prinesli s seboj tudi prijetnega vonja po pristni domači slivovki, katerega so se navzeli v času kratke vožnje do Ljubljane. To nam je dalo slutiti, da so se naši kolegi z one strani Gorjancev bolje pripravili na tegobe dolge vožnje. Dobro so se založili s preizkušenim domačim zdravilom. Po lepi asfaltni cesti smo kar naenkrat- prispeli dc obmejnega prehoda na Ljubelju. P.sebno velik užitek je bila vožnja cđ Naklega mimo Tržiča, po novozgrajeni avtomobilski cesti. Ta nova. cesta, ki je velikega turističnega pomena, nam je res lahko v ponos. Kljub strmim in velikim serpentinam sem imel občutek, da smo kar padli na Ljubelj. Procedura na naši carini je bila proti pričakovanju zelo kratka. Verjetno so cariniki predvidevalida zaradi slabe menjave dinarja v tujo valuto, kct posledico ravno uveljavljenega novega tečaja, nihče ne nosi večje vsote dinarjev, kot je dovoljeno. Če je bil kdo od naših slučajne bela vrana naj oprosti moji naivni sodbi. Vem pa, da se je za kazen moral tri dni presneto truditi, da je dinarje zamenjal.in kupil kaj pametnega ter količkaj v skladu z našimi cenami. Tako je le nekaj najbolj sumljivih, med njimi Čibej in Priceva, moralo pokazati svoje prazne denarnice. Našli niso seveda ničesar, bodisi da res niso imeli ali pa da so imeli bolj varno skrito. Smuknili smo v predor v katerem poteka tudi meja in čez hip smo že bili pri avstrijskih carinikih. Ti so bili še bolj 'zaupljivi kot naši in niso niti pogledali v avtobus. Kljub temu, da ni bilo izrazitih tihotapcev, sem za čuda opazil, da je v avtobusu kar zaživelo, ko je bila prva preizkušnja za nami. Konec je bilo mučne tišine in ljudje so se sprostili. Večini se je zopet povrnil izgubljeni apetit. Pričelo se je odpiranje torb in zavitkov, zašumeli so zamaščeni papirji. Nekateri sc tudi že kar načeli zavojčke prvotno za izvoz namenjenih cigaret. (, Po neverjetno slabi, vijugasti makadamski cesti smo se začeli spuščati v dolino. Izgleda pa, da so se končno tudi na avstrijski strani lotili rekonstrukcije te ceste. Na več mestih smo namreč videli gradbene stroje in.razkopano cesto. Prvi postanek na Koroškem smo imeli pri nekem slovenskem gostilničarju ob Dravi. Imel je pravzaprav restavracijo z velikim modernim kegljiščem in zabaviščem v spodnjem prostoru. Ta gostinski objekt je bil res prekrasno in vzorno urejen, tako, da smo kar s strahom vstopili. Mnogi so se okorajžili šele, ko so slišali slovensko govorico in, da je moč kupiti niti ne preveč drago pivo tudi za naše stotake. Tu smo tudi izvedeli, da je ob priliki hudega neurja, ki je nekaj dni poprej divjalo, zaradi naraslih voda odneslo tudi most čez Dravo. Zato smo morali v Celovec po krajšem obvozu. Tako smo proti petnemu planu videli mimogrede, iz avtobusa seveda, še nekaj vasi več, kjer prebivajo Slovenci. Tako se spomnim, da smo šli skozi Bilčovs in Kotmaro vas. Da tod bivajo naši ljudje, tega iz avtobusa ni bilo opaziti, kajti vsi napisi so bili v nemščini. Pokrajina je bila zelo razgibana. Spodaj pod nami se je vila še vedno narasla in grozeča* Drava, v ozadju pa se je dvigal venec v sončnih žarkih kopajočih se Karavank. Z zamudo smo prispeli v Celovec, kjer smo napravili še prisiljeno križarjenje po ulicah. Zaradi velikega prometa nista namreč šoferja nikjer m.gla najti praznega parkirnega prostora. Končno smo ga staknili pri državnem gledališču. Za ogled mesta smo imeli na razpolago le 30 minut. Komaj toliko, da smo lahko naredili nekaj posnetkov s fotoaparatom pred slovitim zmajem Niklom in bežno pogledali v kakšno izložbo. Vendar dovolj dolgo, da sta se edini predstavnici ženskega spola iz našega avtobusa Danica in Milena izgubili. Ni ju bilo od nikoder. Končno smo odrinili kar brez obeh proti gosposvetskemu polju. Za čuvaja smo pustili le tov. Andžela, kajti pri povratku smo imeli namen peljati se zopet tod mimo. Naš cilj je bil ogled vojvodskega prestola in cerkve Gospe svete. Iravzaprav leži ta, za nas Slovence, največji zgodovinski spomenik v neposredni bližini Celovca, ob avtocesti, ki pelje na Dunaj. Nemo in spoštljivo smo poslušali vodiča, ki nam je razlagal več ali manj že znano zgodovino tega samotnega kameni tega prestola. Verjetno je bil to tudi najbolj fotografiran objekt na vsej naši ekskurziji, kljub železni kletki in močni senci pod košatimi drevesi. Zanima me le kako so ti posnetki uspeli. Seveda smo si ogledali tudi gosposvetsko cerkev, ki daleč vidna stoji na bližnjem hribčku. Cerkev ima veliko zgodovinsko vrednost, saj je na primer v njeno zunanje zidovje vzidanih nekaj precej starih izkopanin - rimskih kamnov z vklesanimi reliefi. Na povratku skozi Celovec smo pri gledališču pobrali še Andžela in obe izgubljenki, ki sta se med tem tudi vzeli od nekod. Sprejeli smo ju s veseljem in smehom spet v našo sredo..losebno taksatorski del članov naše ekskurzije se je tddahnil. Tot nas je vodila naprej ob Vrbskem jezeru, pa skozi Beljak ter dalje po Ziljski dolini. Od Celovca do Avstrijsko - italijanske meje se nismo■nikjer'ustavili. Zaradi velikega avtomobilskega p home ta so nas Avstrijci takoj spustili naprej. Znašli smo se v nevtralni coni in tu smo hoteli počakati črn maljski avtobus, ki je vezil za našim. Tega pa ni'bilo od nikoder.\Zasumili smo., da nekaj ni v redu. V programu jc pisalo, da si bomb med Beljakom in Trbižem cgledali pri Arnusteinu še žago Fertinelli. Ker smo imeli vodiča, ki je moral paziti na pravilni potek programa, se nismo razburjali, ker te žage do meje ni bilo. Sele tu, v nevtralni coni pa smo naenkrat izvedeli, da smo ta lesnoindustrijski 'obrat na žalost že zgrešili. To pa se ni pripetilo drugemu avtobusu. Seveda nazaj ni bilo več mogoče. K sreči so bili med tistimi, ki so si Žago oglodali v večini skoraj .vsi No.volesovci. Bilo pa je po njihovem kasnejšem pripovedovanju tudi kaj videti. Kljub zelo veliki kapaciteti ta žaga žvedskega tipa zaposluje le 6 delavcev. . > Med čakanjem so naše številčno stanje prekontrolirali še italijanski obmejni organi. Eden je hodil od sedeža do sedeža in povedati je bile treba priimek, katerega je potem poiskal ih obkrožil v skupinskem potnem listu. Iri tem pa je na glas povedal še od vsakega njegovo ime po italijansko. Zelo zanimivo je bilo slišati to prevajanje naših kranjskih imen. Na "mino" je naletel šele pri meni. Končno so se dvignile rampe in vključili smo se v reko motornih vozil, ki je hitela proti jugu. Nadaljevanje prihodnjič ing. Klančičar Slavko xXx H U • M O R Lovska zgodba brez naslova: Ni še dolgo tega, ko sem pobaral našega izkušenega gozdarja in lovca po sveži novici iz lovskega oprtnika. "Sveže ti ravno ne morem povedati, ker zadnje čase bolj malo jagam. Čutim jih namreč že precej na grbi, za lov pa je potrebno mlado srce in hitre noge. Lahko pa ti povem resnično lovsko zgodbo, ki sem jo sam doživel. Take vem, da ne bom nikoli več." "Ne Ipodite tako črnogledi, saj ste vendar še prava grča", sem mu dejal. Nato je začel pripovedovati: "Lilo je zgodaj jeseni pred nekaj leti - tega leta mi je prav lepo obrodila koruza - a ti ni zlodej prignal svinje past prav v mojo koruzo in to prav tukaj zraven hiše, kjer stanujem." Malo si je zamislil in nadaljeval: "Včasi se mi pred spanjem prileže kak požirek. Tako sem napravil tistega večera pošten požirek ali bolje rešeno šluk. Komaj požrem tisto kačjd slino, že zaslišim, da se na 54 njivi koruza lomi. Hitro sem vzel svoj stari pihalnik in baterijo ter previdno šel ob koruzi iroti mestu lomljenja. Na mah sem se ustavil, lomljenje je bilo še hujše. Napolnil sem oba dupla, posvetil in - pok. Iroti gozdu je udrlo krdelc ščetinarjev. la sem jih zopet pregnal, sem si dejal, a medtem sem že zaslišal, da v koruzi nekaj težko sdpe. luško sem položil na tla, iz žepa potegnil nož ter se z baterijo v roki počasi bližal črni gmoti v koruzi. Kakšni čekani, sem sam.pri sebi mislil. Kapitalni merjasec! Takoj zatem sem položil prižgano baterijo za merjasca tako, da mu je osvetljevala nabreklino pod repom, sam pa sem čisto po veterinarsko ven vzel obe kepi ter poklical mojega zvestega štirinožnega spremljevalca, da bi mu dal tisto, kar ob takem primeru psu pripada. Še se je pes oblizoval, ko se je prašič dvignil in tebi nič, meni nič pobegnil v gozd. Zaman sva ga naslednjega jutra z Dobijem iskala po gozdovih Brezove rebri. Tako sem resnične ustrelil merjasca, a prašič je pobegnil". Zgodbo sem zapisal po spominu tako, kot mi jo je prizadeti lovec povedal. Če pa koga zanimajo "detajli", naj se obrne na pripovedovalca, saj še dandanes nosi kladivo, včasi pa tudi puško po Brezovi rebri. b. p. xXx