GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT. 7 LETO 18 9. APRIL 1979 CENA 3 DIN • Ob (ne)uresničevanju razvojnih programov v gospodarstvu i Ali kaj mislimo na jutri? Svečan sprejem nosilcev štafetne palice je bil tudi pred Titanom, kjer je štafeta prenočila. V srednjeročni plan občine Kamnik smo, izhajajoč iz razvojnih programov temeljnih organizacij združenega dela, zapisali, da bo naše gospodarstvo v času od 1976. do 1980. leta vložilo v razširitev in modernizacijo proizvodnje okrog 143 milijard starih dinarjev po cenah iz leta 1976. Če upoštevamo gibanje cen, bodo ta sredstva, da bi dosegli enak učinek, morala biti precej večja. V prvih treh letih so bile naložbe v gospodarstvu skupaj okrog 60 milijard starih dinarjev, kar ne pomeni niti 40% načrtovane vrednosti v letu 1976. Prav zaradi tega zaostajanja v razvoju, zastarela tehnologija je namreč marsikje že resna ovira rentabilnemu gospodarjenju, se je združeno delo s sprejemom programov naložb za leto 1979 odločilo, da je letos v tem pogledu nujno potrebno napraviti odločnejši korak. Na tej podlagi so vsi zbori občinske skupščine decembra lani sprejeli tudi resolucijo za leto 1979, v kateri stoji, da bo vrednost letošnjih investicijskih programov v gospodarstvu občine Kamnik znašala & Merjenje hitrosti Hitro - prehitro Med vzroki prometnih nesreč je že dalj časa na prvem mestu prevelika hitrost. Opozorila ne zaležejo veliko, žrtve na cesti in materialna škoda pa postajajo vsakodnevni pojav. Kamniški miličniki so ob sodelovanju republiške prometne mi- lice iz Ljubljane izvedli v mesecu marcu štiri akcije merjenja hitrosti z radarjem. Zadnja akcija je bila v soboto, 31. marca, na cesti Mengeš-Brnik v naseljr Nasovče in še na nekaterih odsekih cest na Kamniškem. Za kratek čas smo se ustavili Ob 105-letnici Ob 105-letnici rojstva znanega pesnika in borca za severno mejo pokojnega Rudolfa Maistra, kamniškega rojaka, je bila 29. marca ob 12. uri ob spomeniku na Trgu talcev krajša slovesnost. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Kamnik so se oddolžili spominu na velikega revolucionarja in rodobljuba s položitvijo venca k njegovemu spomeniku. pri miličnikih v Mostah. V slabi uri je na tem odseku ceste, kjer je dovoljena hitrost 60 km/h, kar 34 voznikov vozilo precej hitreje od dovoljene hitrostne meje. Najhitrejši je prekoračil dovoljeno hitrost za 36 km. Voznik iz Zagreba je zagotavljal miličnikom, da ni vozil hitreje kot okoli 60 km/h. Ta »okoli« pa je znašal kar 36 kilometrov preveč, za kar obstaja neizpodbiten dokaz na radarski napravi. Glede na »uspeh« opozoril in stanja prometne varnosti bo potrebno še več takih akcij, saj se je pokazalo, da so samo preventivni ukrepi na področju prometne varnosti neučinkoviti. maj okroglo 62 milijard starih dinarjev, od tega približno polovico za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti, polovico pa za rekonstrukcijo oz. modernizacijo obstoječe proizvodnje. Za nami je prva četrtina leta, ko bi morali biti pravzaprav že sredi izvajanja investicij. Vendar v večini organizacije združenega dela še nimajo pripravljenih investicijskih elaboratov, ali bolje rečeno, teh programov še niso predložile banki za najetje poso-jil. Ali se bodo spet ponovila pretekla leta, ko smo kritično ocenjevali odlivanje sredstev, združenih v kamniški podružnici I..B, na druga območja, izven občine? Letos so se občinska skupščina in vsi družbenopolitični dejavniki v občini zavzeli za to, da bi morali ta tok denarja obnoviti. Z vključitvijo našega gospodarstva v Temeljno banko - Gospodarsko banko v Ljubljani obstojajo za to zelo realne možnosti. Toda, kako to uresničiti, če ni programov! Odveč bi bilo poudarjati, kam nas lahko pripelje tako ravnanje in kakšne so lahko posledice za prihodnji razvoj kamniškega gospodarstva. Verjetno z zastarelimi stroji in napravami in temu ustrezno organizacijo dela naše gospodarstvo ne bo več dolgo zmoglo koraka vzporedno z mo- derno proizvodno tehnologijo doma in v svetu. Zastavlja pa se tudi nič manj pomembno vprašanje, kako bomo letos uresničili zelo široko zastavljen program naložb v šolstvu, telesni kulturi, gradnji cest in komunalnem urejanju občine. Brez ustrezne podlage v gospodarstvu bo tudi ta razvoj ogrožen! Zato je v tem trenutku neodložljiva naloga samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela, da ocenijo položaj in vzroke za tako stanje ter sprejmejo ukrepe, da se bodo dogovorjeni programi tudi uresničili! O teh vprašanjih bodo na seji zbora združenega dela 19. aprila razpravljali tudi delegati združenega dela. Prav bi bilo, da bi bili delegati res seznanjeni s položajem v svoji organizaciji združenega dela in da bi delegat na seji zbora posredoval tudi stališče delavcev oz. delegacije do tega, lahko rečemo, življenjskega vprašanja kamniškega gospodarstva. F. Sveteli Otvoritve razstave plastik in grafik kamniškega akademskega kiparja Leona Homarja so se udeležili številni občani. Kanalizacija za vrtec, stanovanjsko trgovski blok, bodočo pošto in še za nekatere hiše v novem naselju v Komendi je končno položena. Manjka le še priključek na čistilno napravo in po najnovejših podatkih bi morala biti dana obljuba izpolnjena 1. maja letos. V teh dneh urejujejo tudi zelenice in vso okolico vrtca ter trgovine. Še vedno velja pregovor »Kdor čaka, dočaka«, zato kar brez bojazni! Mladi zgodovinarji vabijo '8 srečanju gorenjskih pevskih zborov, ki je bilo 30. marca, v kulturnem domu v Mengšu, so poslušalci Posebno prisrčno pozdravili mešani pevski zbor Gorjanci iz Kotmare vasi na Koroškem. V petek, 13. aprila, bo ob 19. uri v dvorani kina Dom v Kamniku zanimiva prireditev - KVIZ 750 let Kamnika. , Prireditev bosta vodila in povezovala Nataša Dolenc in Vili Vodopivec '? RTV, reži-ral bo Pavle Grzinčič, za glasbo pa bo poskrbel ansambel Boruta Lesjaka. Petčlanske ekipe iz osnov- nih šol Fran Albreht, Tomo Brejc, Komenda-Moste, Stranje in Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik bodo na kvizu pokazale znanje iz zgodovine Kamnika. V vmesnem programu pa tokrat ne bodo sodelovali otroci, temveč izbrani gostje, med njimi narodni heroj Mir- ko Jerman, znana operna pevka Valerija Hevbalova, moški pevski zbor Solidarnost in drugi, ki nas bodo po režiserjevi zamisli popeljali v daljno preteklost Kamnika. Prireditev bo lep prispevek k praznovanju pomembne obletnice našega mesta. Prireditelji Nov komandir Zbori občinske skupščine so na zadnji seji konec marca sprejeli sklep o imenovanju komandirja postaje milice Kamnik. Novi komandir Franc POTOČNIK je star 40 let in prihaja iz Ljubljane, kjer je sedaj opravljal dolžnosti vodje skupine v sektorju stalne službe. V organih za notranje zadeve dela že 18 let. Novo dolžnost je prevzel 5. aprila. Potrebno mu bo zagotoviti tudi stanovanje v Kamniku, kar je eden izmed pogojev za čim boljše obvladovanje varnostne situacije v občini. Dosedanji komandir Avgust Hovnik, ki je vodil postajo milice Kamnik od leta 1976, na lastno željo odhaja v Ljubljano na novo delovno dolžnost. Med drugim ga je ovirala vsakodnevna vožnja iz Ljubljane in nazaj, v Kamnik pa se ni nameraval preseliti. Novemu komandirju želimo obilo uspehov pri delu in čim manj problemov na področju varnosti. • Občinska skupščina o usmerjenem izobraževanju Kakšno izobraževanje želimo? V mesecu marcu in aprilu teče tudi v naši občini javna razprava o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. Med prvimi so se v te razprave vključili delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Povezali so razpravo o osnutku zakona s predlogom programa usmerjenega izobraževanja, ki naj bi v prihodnje potekal v šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku. Saj je treba v razpravi o zakonu izhajati iz razmer in potreb tudi v naši občini, če želimo, da bo zakon res življenjski in ne zgolj črka na papirju. Na seji družbenopolitičnega zbora so posebej poudarili, da moramo biti v naši občini še zlasti zainteresirani za to, kako naj bi bilo v bodoče urejeno izobraževanje za poklice. Zato se moramo vsi aktivno pridruževati Odmevi Podoba kulturne zavesti Osrednja prireditev v počastitev dneva žena v Kamniku je bil koncert violinistke Monike Skalarje« c. ki je bil 9. marca ob 19. uri v veliki dvorani kina DOM. Na ta pomemben kulturni dogodek so nas opozorili številni plakati, pa tudi obvestilo po radiu že 26. februarja (žal netočno: v resnici se je koncert začel ob 19. ne pa ob 20. uri). Kljub dobri obveščenosti pa je bilo v dvorani na koncertu samo dvaintrideset obiskovalcev. Na Duplici je bila zabava s plesom, prav tako v počastitev dneva žena, na kateri se je trlo ljudi, tudi drugod je bilo na zabavah s plesom vse polno ljudi. Osrednji občinski prireditvi ob prazniku žena pa je prisostvovala le peščica, ki je ob koncu (morda) štela kakih petdeset ljudi. Kaj vse bi se denimo v Kamniku (in marsikje drugje) o Moniki govorilo, če bi koncert enostavno odpovedala, čeprav bi to čisto upravičeno storila. A Monika je igrala, igrala, pa čeprav le peščici. Tistim, ki so jo prišli poslušat, je pripravila lep, bogat večer. Dekle - za dan žena. Prazni sedeži pa so bodli. Govorili so z molkom tistih, ki so jih pustili prazne. Bil je zopet eden tistih trenutkov, ko imamo priložnost videti svoj obraz, svojo pravo pobodo. Kako cenimo svoje umetnike in njihovo delo. Igraj, igraj, naša priznana violinistka, Kamničanka, mi pa se bomo trkali po prsih, ko bomo izvedeli zate in za tvoje uspehe v tujini. Saj nam verjetno privoščiš primitivnost in zaplankanost. Tudi Jožetu Kepicu v slovo Nepričakovano in mnogo prerano smo izgubili dobrega sodelavca in prijatelja Jožeta Kepica, direktorja Lončarskega podjetja v Komendi. Beseda nam je zastala in tudi solze nismo prikrivali ob spoznanju, da je med nami nastala nenadomestljiva praznina. Ves čas je bil prežet z mislijo in željo, da bi z nami delil dobro in zlo ter s skrbjo, kako izboljšati pogoje in razbremeniti delavca. Rodil se je na Mlaki 17. avgusta 1927. leta kot deseti otrok. Že kmalu po rojstvu se je začela njegova trnova pot. Ob bolezni matere in smrti očeta, ko mu je bilo komaj šest let, se je moral spoprijeti z življenjem, polnim bridkosti in odrekanj. Njegove napredne ideje in delo se je odražalo že med vojno, ko je v njej sodeloval za boljši jutri nas vseh. Za njim ne žalujemo le sodelavci temveč vsa Komenda, saj je bil pomemben in nepogrešljiv del te krajevne skupnosti in stare tradicionalne lončarske obrti. Tako, kot je vestno skrbel za podjetje, je skrbel tudi za ureditev in izboljšanje pogojev v našem kraju. Njegove roke so bile resnično delovne, njegove misli pa poštene in polne načrtov za prihodnost, ki mu jih je prekinila pot na izletu. Ko se oziramo v planine, kijih je neizmerno ljubil, začutimo grenkobo in hkrati pogum za nadaljevanje njegovega dela. Ob prijateljevi smrti je težko samo z besedami opisati, kaj smo izgubili. Besede ostanejo na papirju, človek, ki smo ga ljubili in spoštovali, pa bo vselej ostal svetal spomin v naših srcih. Slava njegovemu spominu! Sodelavci in prijatelji organizacija, Kulturna skupnost in OK SZDL Kamnik, bi se za svoj del morala bolje potruditi. Mar bi bilo tako težko povedati par besedic o programu izvajalke, poskrbeti vsaj za predstavitev posameznih točk, za povezavo med njimi. Morda se nam zdijo to malenkosti, vendar marsikomu veliko pomenijo. Proslava s koncertom, namenjena dnevu žena, (Vabimo žene in delavke, da se praznovanja udeleže v čim večjem številu) za večino kamniške »kulturne« publike očitno ni imela take teže oz. vrednosti, da bi se je udeležili. Naši gimnazijci so imeli takrat proslavo v ljubljanski operi, drugače bi bila dvorana bolj polna in mnogi bi pripeljali s seboj tudi starše. Zakaj pa bi morali vedno gimnazijci lepšati našo »kulturno karakteristiko«?! Naša kulturna publika je zanesljivo dokazala, kaj je bila osrednja prireditev ob dnevu žena v Kamniku. To je bil film Grške smokvice, erotična komedija. Velika dvorana kina je bila štiri dni nabito polna. To pa zato, da ob prazniku (navsezadnje naj bi bil 8. marec še vedno praznik, ali ne), ne pustimo vnemar misli o ženski. Množice Kamničanov so se dobro seznanile s problematiko sodobne ženske. To pa je bilo, kot kaže, za nekatere tudi najpomembnejše. Tone FTIČAR razpravam, pri tem pa mora biti teža razprav v združenem delu. Tu bo treba nameniti več skrbi kot doslej realnemu načrtovanju potreb po kadrih za daljše obdobje in živeti iz rok v usta. Vsako novo investicijo morajo spremljati analize potrebnih delavcev, ki bodo upravljali nove stroje in naprave. Sodeč po eni od razprav na zboru združenega dela, ko je bilo med drugim rečeno, da naj bi osnova za načrtovanje potrebnih kadrov izhajala samo iz dosedanjega gibanja zaposlovanja v posameznih strokah, bi lahko rekli, da v Kamniku ne potrebujemo nobene šole za poklice. Vendar temu ni tako. V naši občini konča letno osemletko prek 350 učencev, ki se večina odločajo za nadaljnje usposabljanje za poklic. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so sprejeli stališče, naj bo podlaga za odločitev, katere smeri poklicev bomo izobraževali v Kamniku, dogovor z občino Domžale in dogovor v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti. Predlog je, da bi izhajajoč iz opredelitve, da sta kamniška in domžalska občina celovito območje, na katerem je treba usklajevati smeri in oblike izobraževanja, v Domžalah izobraževali za proizvodno tehnične poklice, v Kamniku pa za eko-nomsko-poslovne, trgovske in administrativne poklice. Seveda vse za obe občini in verjetno nekatere poklice tudi za potrebe izven obeh občin. Razumljivo pa je, da se bo mladina obeh občin za nekatere poklice tudi v prihodnje izobraževala v Ljubljani. V razpravi bo po mnenju delegatov treba posvetiti posebno pozornost tudi vprašanju, kakšna naj bo gimnazija v prihodnje, kako naj se preusmeri za poklicno izobraževanje (delno že sedaj: izobražuje bodoče učitelje), in za katere smeri na univerzi naj gimnazija še ostane kot vmesna; stopnja (npr. pravo, medicina itd.). Torej, v razpravi o zakonu usmerjenem izobraževanju ne "bodimo samo pasivni opazovalci, pač pa s svojimi stvarnimi predlogi pomagajmo, da bo nov si stem izobraževanja odraz našiti potreb pa tudi možnosti. F. S • Tekmovanje Tito - revolucija - mir Mladi o zgodovini Občinska konferenca ZSMS Kamnik je v soboto, 31. marca, izvedla občinsko tekmovanje Tito - revolucija - mir. S tem so se končala tekmovanja v okviru osnovnih šol in gimnazije, za najboljše tekmovalce pa se je pričel najodgovornejši del naloge. V osemletkah se je tekmovanja udeležilo 200 tekmovalcev, na gimnaziji pa so sodelovali vsi dijaki. Tako se je na občinsko tek- movanje izmed 650 udeležence' »kvalificiralo« 40 najboljših poz navalcev zgodovine SKOJ i' mladinske organizacije. Mc< osnovnošolci so bile najboljši Mali Mojca, Drnovšek Barbara Maren Mira, Bizjak Metka i' Grkman Jana (vse z OŠ Tom' Brejc in Komenda-Moste). Naj' boljši gimnazijci pa so bili Pleš' nar Damjana, Homar Božič« Vrhovnik Andrej, Božič Mojc: in Zeilhofer Ksenija. i. Kurel Rudarji za ustanovitev TOZD Delavci v rudniku kaolina Črna že nekaj časa razpravljajo o tem, da bi svojo samoupravno organiziranost uredili tako, da bi ustanovili dve temeljni organizaciji združenega dela. V rudniku teče namreč proizvodnja v dveh obratih, proizvodnja kaolina in proizvodnja kalcita, ki sta med seboj ločeni. Zato je svet delovne enote v kalcitu dal pobudo za ustanovitev TOZD. Začele so se razprave v družbenopolitičnih organizacijah, v delavskem svetu in končno na zborih delavcev. Rezultat teh razprav je bila odločitev, da se konec marca opravi referendum o ustanovitvi TOZD. Na tem referendumu so se delavci rudnika z veliko večino, preko 75%, odločili za ustanovitev dveh temeljnih organizacij združenega dela - Kalcit in Kaolin. V obratu Kalcit so prav vsi delavci glasovali za TOZD. Malo manj pa je razumljivo, da je bilo v skupnih službah od 22 delavcev kar 6 proti. Rudarji ugotavljajo, da bo z ustanovitvijo TOZD moč hitreje razreševati nadaljnjo perspektivo rudnika kaolina v okviru SOZD Slovenija papir. Sedaj je bil položaj proizvodnje kaolina navzven premalo zaostren, ker so nizko rentabilnost proizvodnje kaolina pokrivali z dohodkom od kalcita. Seveda se vsi zavedajo, da bo potrebno tudi v prihodnje zagotavljati določeno solidarnost med tozdi pri premagovanju proizvodnih težav in še posebej pri načrtovanju skupnega razvoja. Osnovna naloga sedaj je, da se čimpreje s sodelovanjem vseh delovnih organizacij, zlasti v papirni industriji, zagotovi rantabilnost proizvodnje kaolina in s tem nadaljnji obstoj ru- dnika. F. S. • S srečanja gorenjskih pevskih zborov v Mengšu Pesem poživlja in spodbuja Predstavitev lepe slovenske pesmi poživlja delo in daje novih Na srečanju v Mengšu so zapeli nujejo 60-letnico ustanovitve. ki letos praz- spodbud amaterskim pevskim zborom. Takega mnenja so bili tudi predstavniki Zveze kulturnih organizacij Gorenjske, ki so konec marca organizirali srečanje gorenjskih pevskih zborov v kulturnem domu v Mengšu. Množici obiskovalcev se je predstavilo kar sedem zborov: moški zbor Alpina Žiri, ženski zbor Jesenice, moški komorni zbor Podnart, mešani zbor SPZ Gorjanci iz Kotmare vasi na Koroškem, moški zbor, KUD Davorin Jenko Cerklje, mešani zbor Mengeš in moški zbor Solidarnost iz Kamnika, ki je s tem nastopom počastil tudi 60-letnico svojega delovanja. Občinstvo je še posebno prisrčno pozdravilo mešani zbor iz Kotmare vasi na avstrijskem Koroškem, ki kljub težavam in težkim trenutkom, k1 jih preživlja slovenska manjšin' na tem območju, že leta vztraj1 pri kulturnem delu, s kateri!* ohranja in oživlja slovenski jezit in pesem. V imenu vseh se j' koroškemu zboru zahvalil za sff delovanje in marljivo delo znat* skladatelj in zborovodja Rado van Gobec, kulturna zveza £ Mengša pa jim je podarila pokra' jinsko sliko domžalskega ume1' nika Fugerja. Odslej bo ZKO Gorenjsk' vsako leto organizirala podobi" srečanja amaterskih pevskih zbe rov v različnih krajih Gorenjske Naslednje srečanje bo že 2"i aprila letos na Jesenicah, kjer bo med osmimi zbori predstav' tudi ženski pevski zbor Solidaf nost iz Kamnika. M. i Zimovanje najmlajših v Gozd Martuljku Ko je pomlad podala roko zimi, a se le-ta še vedno ni hotela posloviti, je bilo na nekaterih smučiščih še vedno živahno. Tako živahno, kot je bilo koncem marca v Gozd Martuljku, pa skoraj ni bilo nekjer. Tam so preživljali šest nenavadnih zimskih dni naši malčki iz kamniškega vrtca Antona Medveda v spremstvu šestih tovarišic vzgojiteljic iz Kamnika in treh učiteljev smučanja iz Domžal. Ko so v Kamniku sedli v avtobus, so jim starši ob slovesu dajali še zadnje napotke in opozorila. Že tedaj so jih večji del preslišali, saj so bile njihove misli daleč proč, v drugačnem, bolj sproščenem in svobodnem svetu. Od tu in tam se je slišalo: »Ubogaj tovarišico! Da ne boš pil mrzle vode, ko boš vroč! Pazi, da se ne prehladiš!« In še bi lahko naštevali nasvete skrbnih in zaskrbljenih staršev. Prvo noč verjetno marsikdo od staršev dolgo ni mogel zatisniti oči od prehudih skrbi, medtem pa so njihovi malčki od utrujenosti in zadovoljstva po prvem popoldanskem veselju na snegu že sladko spali. Tretji dan so vsi starši prejeli lepe razglednice iz Martuljka, s katerimi so tovarišice prekinile njihove odvečne skrbi, saj je bilo vse v najlepšem redu. Morda tudi sama nisem povsem verjela, da z našimi nadebudneži ni nobenih težav, dokler jih predzadnji dan zimovanja nisem obiskala v njihovi »čudežni deželi.« Kmalu je odpadel vsak dvom in skoraj nisem mogla verjeti svojim očem, ko sem jih opazovala in spoznala, da so ti majhni otroci v resnici veliki hotelski gostje. Ubogljivi, disciplinirani in hkrati otroško sproščeni. Popoldne sem odšla z njimi na smučišče. Prejšnji dan je deževalo, zato je bil sneg moker in kašast, kar pa mlade smučarje sploh ni motilo. Dokazali so, da se da tudi na takem snegu uživati in marsikaj naučiti. Tovarišice vzgojiteljice so bile ob strani, saj so 41 korenjakov na smučišču skrbno vodili tovariši-učitelji smučanja. Tri skupine so bile kar preobsežne in dolge vrste so se bolj počasi pomikale po snežni vzpetini do starta. Da majhne neučakance ne bi zeblo in, da se ne bi dolgočasili, so jih tovariši zabavali z najrazličnejšimi šalami, včasih pa so z njimi tudi veselo zapeli. Ko so zvečer posedli v jedilnici, jim niti utrujenost ni zmanjšala teka, saj so se krožniki na mizah praznili drug za drugim. Nato umivanje, večerna toaleta in smuk v posteljo. Tovarišice so pred spanjem v vsaki sobi prebrale še pravljico, ugasnile luči in v trenutku je nastala grobna tišina. Nihče ni potreboval dude, punčke ali kakšne druge najljubše igračke v postelji, vse to bodo morda potrebovali le še doma. Tu pa so bili povsem drugi otroci; samostojni, pogumni in odrasli. Težave in probleme so pustili doma, z njimi naj se še naprej ukvarjajo samo starši! Da, takšni so bili naši otroci brez nas. Doma jim premalo zaupamo, preveč jih podcenjujemo, ker se ne zavedamo, kaj vse zmorejo naši otroci. To so tokrat dovolj zgovorno dokazali. Sicer se pa vseh prijetnih in nenavadnih doživetij na tem zimovanju sploh ne da opisati, zato naj vam še slike in teksti pod njimi kaj povedo. In ne pozabimo, da imamo velike in pametne otroke! M. J. Klemen Sede j: »Takih zimskih počitnic si še želim. Veliko sem se naučil smučati.« Ana Marija Franc: »Rada smučam, tukaj pa še posebno, ker sem se tudi precej naučila.« Robi Hace: »Smučanje mi je bilo najbolj všeč. Tudi na tekmovanju sem se kar ,odrezal.'«. Jana Loboda: »Drugi dan je bilo deževno, zatS smo organizirali različne igrice-« Fero Pliberšek: »Tokrat že drugič vodim otroke iz vrtca. Čeprav je delo z njimi precej naporno in odgovorno, sem bil presenečen nad njihovo pridnostjo.« Jana Novak: » Včasih smo šli tudi na sprehod, ob slabem vremenu, ki nam zal, ni prizaneslo, pa smo se posluževali najrazličnejših igric.« Jože Lenček: »Škoda, da je smučišče precej oddaljeno od hotela. Smuči smo prevažali kar z osebnimi avtomobili. Sneg tudi ni bil najbolj primeren.« Marta Ertl: »Tokrat sem prvič na zimovanju z otroki in mi ni žal. S seboj imam tudi sina in po pravici povem, da imam z njim več problemov kot z ostalimi.« Vesele dogodivščine na snegu Drug za drugim v ravni vrsti zdaj gremo na tekmovanje! Vidite, da zares tekmujemo? Zastavice na palicah In zdaj je na vrsti najpomembnejše. Čestitke in nas opozarjajo, da moramo voziti skozi vratca. priznanja za uspešno smučanje. Tovarišica bere pravljico za lahko noč. Tudi večeri so bili lepši kot doma. Tekmovanje so si prišli ogledat tudi nekateri starši. Prav gotovo so imeli večjo tremo kot tekmovalci. Sprejem štafete množičen in odmeven Spodbude za nadaljnje delo mladih Kamnik, mesto z bogato zgodovinsko in revolucionarno tradicijo, je v ponedeljek, 26. marca, množično sprejel zvezno Titovo štafeto mladosti. Sprejem in prenočevanje štafete je bila prva tako velika in odgovorna naloga kamniške mladinske organizacije in odlična šola za organizacijo srečanja slovenske mladine, ki bo konec avgusta na Mali planini. Že v zgodnjih jutranjih urah so oglasi in glasba po mestnem ozvočenju seznanjali občane o ■bližajočem se dogodku. Ob 17. uri pa se je pričelo. Seveda z improvizacijo, prav po mladinsko, zaradi nesporazumov z vojaki iz Kranja in težav z ozvočenjem. V programu so sodelovali pevci Solidarnosti, folklorna skupina iz Kamniške Bistrice in reci-tatorji iz kamniških osnovnih šol. Ob 18.45 pa je pred spomenik revolucije prispela štafetna palica. Spremljalo jo je dvesto tabornikov, brigadirjev, športnikov, planincev, gasilcev z baklami in zastavami. Na sprejemu je s slavnostnim govorom sodeloval tov. Svetelj, sekretar medobčinskega sveta ZKS ljubljanske regije in predsednik SO Kamnik, Bojan Koncilja, delavec tovarne STOL, je prebral pozdravno pismo Titu, sodelovali pa so še pevci osnovnih šol. Program se je nadaljeval na Trgu prijateljstva z recitalom gimnazijcev, taborniki pa so pripravili program ob tabornem ognju. V imenu gimnazijcev je šta-fetno palico sprejela Škalič Ve-rona, športnica in aktivna mladinka. Ob 20. uri je štafeta v spremstvu brigadirjev odpotovala proti Titanu skozi roke mladih mesta Kamnika in delovnih organizacij. Ustavila se je pri Beštro-vi hiši, kjer je stanoval tovariš Tito, nato pa potovala skozi obrate tovarne Titan. Po slavnostnem sprejemu, v katerem so sodelovali pevci mešanega Študentskega pevskega zbora in re-citatorji osnovnih šol, so palico postavili na ogled v sejni sobi, kjer so jo obiskali vsi delavci druge izmene. Palico so vso noč stražili predstavniki iz kamniških delovnih organizacij, brigadirji in predstavniki družbenih organizacij in društev. Naslednje jutro so delavci prve izmene spremili štafeto iz svoje sredine, obiskala je še obrate in delavce tovarne STOL na Duplici, ob 7.30 pa so jo mladi iz Komende predali mladim iz Lahovč v kranjski občini. S tem se je končal sprejem štafete v Kamniku pa tudi prava mobilizacija kamniških mladincev, ki so vložili v prireditve veliko truda. Zato tudi niso prese- netljive zelo ugodne ocene, ki smo jih prejeli od predstavnikov republiške konference ZSMS. Poleg rednega spremstva štafete so nas obiskali namreč še trije predstavniki sekretariata in s tem prav mladim Kamničanom izkazali posebno priznanje. Kljub nekaterim »kiksom«, ki smo jih zagrešili v teh dneh, pa je akcija le dosegla svoj namen. K sodelovanju smo v pripravah in ob sprejemu štafete pritegnili 1000 mladih iz vse občine in jih tako pripravili tudi za prihodnje akcije. Na ulice Kamnika pa smo privabili tisoče občanov in s tem zares množično, slavnostno, pa tudi odmevno obeležili veliki dogodek. Ob tem pa se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je sprejem uspel, posebej pa tabornikom, radioamaterjem, planincem in vsem športnikom. J- cop- Pred spomenik revolucije, kjer je bila osrednja svečanost ob sprejemu Štafete mladosti, je prebral pozdravno pismo s čestitkami za rojstni dan tovariša Tita Bojan Koncilija, nosilec štefetne palice. • Obrambni dan na OŠ Tomo Brejc Pomembno sodelovanje mladih Dne 17. 3. 1979 smo učenci! osnovne šole Tomo Brejc imeli tekmovanje v okviru 30-letnice usposabljanja mladine v obrambi. Tekmovanja so se udeležile ekipe učencev 7. in 8. razredov. Vreme nam žal ni bilo naklonje-ng, saj je ves čas deževalo. Kljub temu smo z dobro voljo in upanjem na zmago veselo krenili proti cilju. Na prvi postaji smo pokazali znanje iz prve pomoči. Druga postaja je bila strelišče; v streljanju se je najbolj izkazala ekipa 8. c razreda. Po določenem azimutu smo nadaljevali pot skozi gozd. Poiskati smo morali na drevo vpisano številko 13, nato pa nadaljevati pot v smeri, ki nam jo je začrtala busola. Na vrhu hriba smo morali v premeru 20 metrov poiskati geslo in ga prepisati. Tako smo prišli do kontrolne postaje 3. Tu smo se okrepčali s čajem in odgovarjali na vprašanja iz topografije. Pot nas je peljala naprej po gozdu, od koder smo prišli do kmetije, kjer je bila postaja št. 4. Tovari-šica Anžlovar nam je zastavila 10 vprašanj iz NOB. Po napornem vzpenjanju v hrib smo prišli do 5. postaje. Tu nas je nasmejan pričakal tov. Kham s fotoaparatom. Ko smo uganili ime drevesa, smo vsi blatni in umazani pohiteli naprej. Po premočenem kolovozu smo zasopli pritekli na cilj. Postregli so nam s čajem, sendviči in sokovi. Tako se je naše tekmo- vanje končalo. Razglasitev rezultatov je bila v šoli. Napeto smo pričakovali vrstni red ekip. Zvedeli smo, da je prvo mesto zasedla ekipa 8. c razreda (Pogačnik, Jakša, Vavpetič, Končan, Čadež, Pajk), sledijo pa ji ekipi 8. a in 8. b razreda. Diskvalificirani sta bili ekipi 7. c in 7. d, ker so tekmovalci 7. c razreda premaknili smerokaz in tako onemogočili ekipi 7. d nadaljnje tekmovanje. Obrambni dan nam je ostal v lepem spominu, saj smo spoznali, kako pomembno je sodelovanje mladega človeka v SLO. Mojca Jakša Majda Pogačnik Pred akcijo »varstvo okolja* Očistimo mesto Letošnje jubilejno leto Kamnika moramo delovni ljudje in občani proslaviti tudi na drugi način. Pražnje oblečeno mesto, očiščeni bregovi Kamniške Bistrice, čisto mesto so dober znak, da mesto Kamnik in celotna občina proslavlja svoje velike jubileje. Prav to je vodilo Občinsko konferenco ZSMS in SZDL, da poizkušata na organiziran način pristopiti k vsesplošni očiščevalni akciji, ki bi zajela v akciji ne samo mladino, ampak vse delovne ljudi in občane. Dogovor je že stekel z inšpektorjem za varstvo okolja, s Komunalnim podjetjem in na skupnem sestanku smo se v torek, 3. 2. 1979 domenili za organizacijo celotne akcije. Očiščevanje Kamniške Bistrice, samega mesta Kamnik in v vseh krajevnih skupnostih naj bi steklo v petek, 13. aprila 1979. Na sestanku smo se dogovorili, da bi delovne organizacije preko osnovnih organizacij sindikata in mladine očistile bregove reke Bistrice od Menine, Kemične industrije, Stola, Alprema, Svita, Titana, Svilanita, Ete, šole Frana Albrehta, Meso, Utoka, Kik, Zarje in gimnazija Rudolfa Maistra do jezu v Stranjah. Na tej akciji bomo na določenih mestih požigali vse gorljive materiale. V soboto, 14. aprila bi očiščevalna akcija zajela celotno mesto Kamnik in vse krajevne skupnosti. S Komunalnim podjetjem smo se že domenili, da bi ves odpadni material, ki bi se zbral na tej akciji (v določeni ulici, naselju) pobirali in odvažali od 16.-18. aprila. Zato naj bi se posamezne delovne organizacije in krajevne skupnosti obračale direktno na Komunalno podjetje in si s tem zagotovile pravočasen odvoz zbranega odpadnega materiala. Akcija »Varstva okolja« za to ni samo akcija mladine v kamniški občini, ampak tudi akcija socialistične zveze in sindikata in zajema tako delovne organizacije kot krajevne skupnosti in s tem vse delovne ljudi in občane. Naša želja je, da se v to akcijo vključijo vsi, ki si želimo urejeno in čisto okolje in tudi vsi tisti, ki vsakodnevno onesnažujemo tako Kamniško Bistrico, parke, vrtove, ulice in zelene površine v občini Kamnik. Občinska konferenca ZSMS Gimnazijci o delu mladinske organizacije na šoli V znamenju uveljavljanja V splošni ljudski odpor se vključujejo tudi mladi Po obisku Darka Končana, člana sekretariata RK ZSMS, so se odnosi med osnovno organizacijo in občinsko konferenco ZSMS nekoliko »skalili«. Izrečenih je bilo nič koliko bolj ali manj lepih besed o dejavnosti osnovne organizacije, miselnosti gimnazijcev, o širšem pojmovanju gimnazije v naši družbi. Te besede so pogojilc obisk predsednika in sekretarja OK ZSMS pri direktorici in vodstvu osnovne organizacije ZSMS na zavodu. Marsikak nesporazum smo razčistili, kljub temu pa je ostala potreba po širšem razgovoru s kolektivom in mladimi z gimnazije. Tako je bil 29. marca na gimnaziji ta dolgo pričakovani pogovor. Mentorica osnovne organizacije in mladi so podrobno predstavili svoje delo in program dela. Izrazili so željo po tesnejšem sodelovanju in pomoči občinske konference. Stanje v osnovni organizaciji res ni kritično, vendar aktivnost številnih krožkov, ki v glavnem služijo učnemu procesu, onemogoča gimnazijcem, da bi se ukvarjali z mladinsko, malo bolj politično obarvano aktivnostjo. Seveda s tem ne mislimo zanikati pomena interesne dejavnosti mladih. Tako ni področja, na katerem se mladi na gimnaziji ne bi udejstvovali, še posebej pa na kulturnem področju, kjer so tudi množični. Ravno »množičnost« pa je glavna hiba skoraj vseh ostalih aktivnosti. Lahko bi trdili, da množičnost dejavnosti onemogoča množičnost udeležbe. V razgovoru smo se večkrat dotaknili tudi problema kompleksne osebnosti, ki naj bi jih naše šole izobraževale. Kljub uspešnosti učnega procesa namreč velikokrat mladim, ki zapuščajo gimnazijo, primanjkuje izkušenj iz družbenopolitičnega življenja. Po besedah predsednika osnovne organizacije, je vzrok za to tudi v različnih vplivih na mlade v o.novnih šolah, v različnih pristopih k vzgoji mladih, ki zato iz razlit lih sredin prihajajo Opravičilo V zvezi s člankom »Mladi na startu«, ki je bil objavljen v 6. letošnji številki Kamniškega občana, dajem tov. Prosenu naslednje pojasnilo. Po naknadnem preverjanju dejstev sem ugotovil, da nihče od organizatorjev ni zaprosil tov. Prosena za rezervacijo ali eventualno zamenjavo telovadnice OŠ Frana Albrehta s telovadnico OŠ Tomo Brejc. Zato je bila zahteva tov. Prosena o odstranitvi tekmovalcev iz telovadnice OŠ Frana Albrehta popolnoma opravičena. Kljub temu pa menim, da bi se z dogovarjanjem, ki je osnova našega družbenega sistema, tudi 17. marca nesporazum lahko takoj rešil brez vseh neprijetnosti. Ob tem pa se tudi odpira vprašanje odnosov med upravljal-cem telovadnice in delovnimi ljudmi, ki so združili sredstva za njeno gradnjo. lz,ok Kuret na gimnazijo različno usmerjeni. Dotaknili smo se tudi »avstroo-grskih« odnosov na gimnaziji. Ta pridevnik se nanaša izključno na odnose med profesorji in dijaki, ki jih sicer ne mislimo preveč posploševati. Kljub dobrim zgledom pa menimo, da se da na področju izboljšanja odnosov med dijaki in profesorji še marsikaj narediti. Kljub temu, da pogovor marsikoga ni zadovoljil, pa smo dosegli najpomembnejše. Pregledali in uskladili smo programe osnovne organizacije in občinske konference ZSMS, malo bolje smo se spoznali, v kresa-nju mnenj smo nekoliko razčistili odnose. Pomembno je tudi to, da smo se prvič o dejavnosti mladih lahko pogovarjali tudi s kolektivom in s tem do neke mere bolj uveljavili osnovno organizacijo v njeni sredini. Rezultate, to pomeni, koliko se bo osnovna organizacija okrepila, bo pokazala prihodnost. Vsekakor pa želimo, da mladi gimnazijci tudi v občinskem merilu zasedejo mesto, da dokažejo svoj pomen v širši družbeni skupnosti. I. Kuret cene v vrtcu Antona Medveda Ena zanimivejših točk dnevnega reda, o kateri bodo razpravljali delegati skupnosti otroškega varstva na seji skupščine 11. aprila, je predlog zahtevka otroškega vrtca Antona Medveda o povišanju cen njihovih storitev. Kakšen je njihov predlog in kaj k temu predlaga izvršilni odbor skupščine skupnosti otroškega varstva. Po zahtevku otroškega vrtca bi ekonomska cena za leto 1979 znašala: a) za dojenčke 2980 dinarjev; od tega 2135 din starši in 845,00 din SOV (skupnost otroškega varstva) b) za predšolske otroke 2180 din; od tega 1.335,80 din starši in 845,00 din skupnost otroškega varstva. Kalkulativna cena v letu 1978 je znašala: a) za dojenčke 2118 din: od tega 1315 din starši in 803 - din skupnost otroškega varstva b) za predšolske otroke 1625 din: od tega 822.din starši in 803. din skupnost otroškega varstva. Odstotek povečanja cene v letu 1979 bi tako znašal za dojenčke 40% in za predšolske otroke 34% od 1. 4. 1979 dalje. Tako povečanje pa ni v skladu s sprejetimi dogovori in smernicami v družbenem planu Slovenije in družbenem planu občine Kamnik, ki določa, da rast živeljenjskih stroškov v letu 1979 ne bi bila višja od 13%. Ob upoštevanju povprečnega povečnja 13% za celo leto, znaša odstotek povečanja od 1.5. 1979 dalje 19,5%. Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva zato predlaga, da se kalkulativne ekonomske cene leta 1978 povišajo za 20% tako da znašajo: a) za dojenčke 2542 din; od tega delež staršev * 1697 din delež SOV 845 din b) za predšolske otroke 1950 din; od tega delež staršev 1105 din delež SOV 845 din Povprečna kalkulativna cena znaša 2084 din. Za primerjavo navajamo poprečno stroškovno ceno na otroka v letu 1978, ki znaša po podatkih iz zaključnega računa otroškega vrtca 1.680,64 din, s povečanjem za leto 1979 v 120 otrok do 3. leta starosti (dojenčki) in 410 predšolskih otrok. Dosedanja cena režijskega dne v otroškem vrtcu je sorazmerno visoka, tudi v primerjavi z drugimi vrtci v Sloveniji, zato predlaga izvršni odbor skupnosti otroškega varstva, da ostane v sedanji višini, to je 25,00 din za dojenčke in 20,00 din za predšolske otroke. Za regresiranje cene - deleža staršev predlaga izvršilni odbor naslednjo lestvico: - do 1300 din dohodka na družin, člana plačajo starši 20% - od 1301-1550 din dohodka na družin, člana plačajo starši 30% - od 1551-1850 din dohodka na družin, člana plačajo starši 45% - od 1851-2200 din dohodka na družin, člana plačajo starši 60% - od 2201-2600 din dohodka na družin, člana plačajo starši 80% - nad 2600 din dohodka na družin, člana plačajo starši polno ceno V dohodek staršev se štejejo vsi dohodki namenjeni za preživljanje otrok t. j. osebni dohodek, preživnine, otroški dodatki in drugi dohodki. Najnižji prispevek staršev po tej lestvici (20% za predšolskega otroka bi tako znašal 221 din, najvišji 1105 din. Najnižji prispevek za dojenčka 339 din, najvišji 1697 din za 25 dni prisotnosti v vrtcu. USKLADITEV PREŽIVNIN V uradnem listu SRS št, 6, z dne 1. 3. 1979 je bil objavljen sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški. Ker Uradni list ni dostopen vsem prizadetim občanom je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva sprejela sklep, da se le ta objavi tudi v delegatski prilogi Kamniškega občana. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 15/76) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21.2. 1979 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški '1. Preživnine določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 15,7% in to od 1. 3. 1979 dalje 2. Preživnine določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišanjo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so bile določene: % do konca januarja 1978 za 15,7 do konca februarja 1978 za 14,4 do konca marca 1978 za 13,1 do konca aprila 1978 za 11,8 do konca maja 1978 za 10,5 do konca junija 1978 za 9,2 do konca julija 1978 za 7,9 do konca avgusta 1978 za 6,6 do konca septembra 1978 za 5,2 do konca oktobra 1978 za 3,9 do konca novembra 1978 za 2,6 do konca decembra 1978 za 1,3 3. Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. • Priprave na proslavo 60-letnice SKOJ Srečanje na Mali planini Ker Kamnik kljub prizadevanjem ni uspel postati startno mesto Titove štafete, smo našo aktivnost preusmerili v pridobitev organizacije podobnega velikega srečanja. Tako smo zaradi svoje aktivnosti in revolucionarnih tradicij kamniškega območja postali organizatorji osrednje slovensko proslave ob obletnici SKOJ-a. V skladu z dogovorom z republiško konferenco ZSMS in tov. Vido Mikuž, podpredsednico RK ZSMS, smo na seji odbora za proslavitev obravnavali organizacijske pristope k tej prireditvi. Prireditve se bodo udeležili predstavniki republiških zvez družbenih organizacij in društev (taborniki, planinci, pionirji, modelarji, letalci, radioamaterji...), istočasno pa bo na Mali planini tudi slovesen zaključek slovenskih mladinskih delovnih akcij. Predvideni datum prireditve je 18. ali 25. avgust, potekala pa bo po naslednjem redu: od 11. ure do 13. ure bo predstavitev dejavnosti prej omenjenih organizacij, ob 13. uri miting, od 14. ure dalje pa tovariško srečanje mladih in ostalih udeležencev. Glede na to, da je prireditev posvečena štirideseti obletnici 5. državne konference SKOJ, na kateri je bil Ivo Lola Ribar izvoljen za sekretarja, se bodo prireditve udeležili tudi predstavniki centralnega komiteja ZKS. Prav tako kot štafete, se tudi te akcije lotevamo z veliko zavzetostjo, saj bo bistveno prispevala k afirmaciji kamniške mladinske organizacije v občinskem in republiškem merilu. Prireditev pomeni tudi novo veliko priložnost za aktiviranje še večjega števila mladih v mladinski organizaciji. I. Kuret LONČARSKO PODJETJE KOMENDA p. o. KOMENDA Razpisna komisija objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Direktor 2. Računovodja 3. Več delavcev v lončarski stroki Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visoko ali višjo izobrazbo ki ustreza dejavnosti in 3-letno prakso na vodilnih delavnih mestih da ima srednjo izobrazbo, ki ustreza dejavnosti in 5-letno prakso na vodilnih mestih visoko kvalifikacijo, ki ustreza dejavnosti ter 8-letno prakso na vodilnih delovnih mestih 2. Srednja ekonomska šola in 5-letna praksa kvalifikacija in 7-letna praksa v računovodstvu Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi. Poskusno delo 2 meseca. Informacije osebno ali po telefonu 841-015. Komunalno gospodarstvo Mengeš Mengeš, Prešernova c. 2 objavlja prosta dela in naloge - za KV ključavničarje - za KV ali priučene zidarje - za delavce z nedokončano osnovno šolo z možnostjo priučitve Delo se združuje za nedoločen čas. Vsa pojasnila dobite v upravi podjetja. Sladkorni bolnik Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki je tako po vsem svetu kot v SR Sloveniji v stalnem porastu. Znano je, da sladkorna bolezen s svojimi komplikacijami na ožilju in živčnem sistemu povzroča zgodnjo invalidnost, in da je čas, v katerem nastopajo te komplikacije, odvisen od tega, v kateri fazi sladkorno boelzen odkrijemo in jo pričnemo zdraviti, kakor tudi od tega, kako se sladkorna bolezen v nadaljnjem poteku zdravi. Znano je tudi, da pri bolniku s sladkorno boleznijo lahko že lažje bolezni zahtevajo odsotnost od dela in pogosto-tudi hospitalizacijo, v primeru nepravilnega vodenja sladkorne bolezni pa lahko tudi ogrožajo bolnikovo življenje. Zato ti bolniki potrebujejo stalni in redni strokovni nadzor, pa tudi sami morajo biti dobro poučeni o svoji bolezni. Ne zadostuje, da se sladkornega bolnika pouči o njegovi bolezni samo v začetku zdravljenja, temveč je potreben stalni pouk v obliki razgovorov z zdravnikom, s predavanji in ustrezno literaturo. Tak stik z bolniki naj bi bil dosežen v društvu diabetikov. Zveza društev diabetikov SR Slovenije v Ljubljani predlaga, da se diabetiki organizirajo po regijah ali občinah. Na ta način bi se ustvaril boljši pregled in evidenca nad sladkorno bolnimi. Na področju občine Kamnik je nad 300 sladkorno bolnih občanov. lani, 6. decembra, smo se prvič sestali in se organizirali kot podružnica društva diabetikov Ljubljana. Izbrali smo tudi šestčlanski odbor, ki naj vodi delo podružnice v Kamniku. Na istem sestanku jebilo dogovorjeno, da se ponovno srečamo v letošnjem letu. Ker podružnica nima denarnih sredstev, individualnih vabil za to srečanje ne moremo razposlati. Odbor podružnice je sklenil, da povabimo člane na sestanek s tem člankom. Sestanek diabetikov s področja občine Kamnik bo v sredo, 18. aprila 1979, ob 16.30 uri v mali dvorani kina Dom na Fužinah. Na sestanku bi se pogovorili o tekoči problematiki, na vprašanja članov bo odgovarjal zdravnik specialist, vsak član pa si bo lahko nabavil po znižani ceni strokovno literaturo, in sicer knjigi »Normalno življenje tudi diabetiku« in »Sladkorna bolezen in dieta za sladkorno bolne«. Diabetiki se med seboj že dobro poznamo. Zato prosimo, da drug drugega opozarjamo na ta sestanek. Odbor poziva prav vse diabetike in ostale občane, da se tega sestanka zagotovo udeleže. Vsak naj prinese s seboj tudi člansko izkaznico. DRUŠTVO DIABETIKOV LJUBLJANA Podružnica Kmanik ETA ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje za opravljanje delovne naloge predelava povrtnin večje število delavk. Osebni dohodek je od 4500 din do 5500 din Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in brata Jožeta Kepica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam izrazili sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Lončarskemu podjetju in njegovim sodelavcem, Komunalnemu podjetju Kamnik, tovarni Stol in osnovni šoli Ko-menda-Moste. Prav tako se zahvaljujemo govornikom Francu Šternu, Janku Juhantu, Lovru Lukanu in Dušku Bombaču za tople poslovilne besede, DPO, ZB Komenda, KS Komenda ter pevskemu zboru Davorin Jenko iz Cer-kelj, godbi iz Mengša, GD Komenda in poslovnim partnerjem. Zahvala g. Niku Pavlicu za opravljeni obred in tople poslovilne besede. Vsem skupaj, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in vsem, ki ste ga imeli radi, se še enkrat zahvaljujemo. Žalujoči: žena Ivi, hčerke Ivanka, Fani in Joži z družinami ter bratje in sestre Mlaka pri Komendi, 3. aprila 1979 M čistega okolja brez priprave SMETAR - v prodaji pri METALKI Varnost na prvem mestu Škarje za žive meje Že več kot poldrugi mesec je v veljavi občinski odlok o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik, katerega povzetek smo ob- Ženske roke so bile pri vajah civilne zaščite zelo spretne. • Dobra udeležba v Srednji vasi Ni jih presenetilo V petek, 30. marca, so v nočnem času v krajevni skupnosti Srednja vas izvedli vajo vseh enot civilne zaščite. Vajo so izpeljali v okviru letošnje akcije »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«. Na njej so preizkusili kurisko službo in preverili čas, ki je potreben za zbiranje pripadnikov enot civilne zaščite. Člani odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki so prisostvovali vaji, so z rezultati lahko zadovoljni, saj so posamezne ekipe uspešno izvedle zadane naloge. Gasilci so pogasili »požar«, ki je nastal v prostorih Perutnine in rešili štiri »ranjence«, enote prve pomoči pa so jim hitro in uspešno nudile strokovno pomoč. Tudi enota za evakuacijo in nastanitev prebivalstva je hitro ukrepala zaradi nevarnosti zasut-ja hiš od zemeljskega plazu, enota za vzdrževanje reda pa je zavarovala ogroženo imetje in promet na cesti. V enotah CZ v Srednji vasi je veliko mladih in žensk. Udeležba na vaji je bila presenetljivo do- bra, po končani vaji pa so člani odbora za LO in DSZ poudarili, da se člani enot CZ v Srednji vasi vedno polnoštevilčno udeležujejo podobnih vaj. Ob koncu je udeležencem čestital Peter Plevel, načelnik občinskega štaba CZ, ki je poudaril namen urjenja v normalnih razmerah za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru naravnih nesreč, drugih izrednih situacij in v primeru vojne. maj Zakaj tako? Konec marca se je na Ljubljanski cesti pred Zdravstvenim domom zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan mladi motorist. Ponesrečenec je s hudimi bolečinami in s poškodovano desno nogo ležal na sredini cestišča. Na posredovanje prisotnih je iz Zdravstvenega doma nemudoma prišla pomoč. Ranjenca zaradi hudih bolečin ni bilo mogoče odstraniti s srede cestišča. Med tem časom se je nabrala kolona motornih vozil, ki so potrpežljivo čakali, razen uslužbenca avtobusa kamniškega VIATORJA, kateri je hotel odvleči ranjenca s cestišča, kakor da ima opravka z vrečo cementa ali krompirja. Na burno reakcijo zbranih občanov tega ni storil, ampak je odpeljal mimo z vratolomno vožnjo, deloma po pločniku, sklicujoč se na zamudo v voznem redu. Ali je človeško trpljenje, morda celo življenje, vredno le nekaj minut zamude avtobusa? Ali res VIATORJEVI avtobusi drugače nikoli ne zamujajo? s. DoMnšek javili lani oktobra v Obvestilih Kamniškega občana. 23. člen citiranega odloka vsebuje določbe v ograjah, živih mejah, drevesih in drugih ovirah, ki onemogočajo preglednost cest, križišč in ovirajo varno odvijanje prometa. Začela se je pomlad in kmalu bo vse ozelenelo, tudi žive meje in drevesa, ki zastirajo prometne znake (včasih tudi neustrezne) in onemogočajo pogled na cesto, posebno ob nekaterih priključkih stranskih cest na glavne. Odlok narekuje znižanje, odstranitev ali odmaknitev vseh omenjenih ovir povsod tam, kjer zmanjšujejo preglednost križišč ali delov ceste. Seveda je sedaj odvisno od lastnikov in uprav-Ijalcev, ali bo preglednost in z njo prometna varnost zagotovljena brez ali z ustrezno odločbo. Morda se bomo pravočasno zavedli in ne bo potrebna papirnata vojska in uporaba 31. in 32. člena kazenskih določb omenjenega odloka. Do sedaj samo opozorila niso zalegla! maj Ne smemo dopustiti, da bodo tudi letos žive meje prerasle in zakrile prometne znake. Štirinajstdnevna kronika Namesto sonca greje alkohol Tokrat štirinajstdnevna kronika prinaša dogodke šestnajstih dni druge polovice marca. V tem obdobju se je povečalo število Prekrškov zoper javni red in mir, manj pa je bilo kaznivih dejanj. Povečalo pa se je število prometnih nesreč, njihove posledice pa so bile precej hujše kot prve dni marca. JAVNI RED IN MIR V tem obdobju je bilo prijavljenih kar 21 prekrškov zoper red in mir. Prednjačilo je razgrajanje - 7 primerov, nedostojno vedenje - 7 primerov, sledijo pa pretepi - 5 primerov in drugo. Največ prekrškov je bilo v gostinskih obratih, kjer je bilo 11 primerov kršitev JRM. Tudi prostori za pridržanje na PM so bili zasedeni bolj kot doslej, saj so v "jih našli pomirjevalna sredstva kar štirje občani. Zaradi velikega števila prekrškov bomo omenili •e nekatere. 20. 3. je ob 20.25 uri razgrajal v kavarni »Veronika« Mehmedij. S- Menda je mislil, da bo očaral malograjsko Veroniko, ali pa je bilo kandidatov preveč. Koliko stane tako prizadevanje, bo že izvedel. 22. 3. so našli nekaj minut čez Polnoč v bližini gostilne Pri Bev-c" »močno utrujenega« Stanisla-Va S. iz ulice M. Blejca, ki je obležal na cesti, oviral promet in izzival nesrečo. Miličniki so ga odpeljali na varno. Tega dne je ob 12.40 uri na Steletovi ulici v stanovanju razdajal Borut B. Mati se je morala Urnakniti iz stanovanja. Zdravni-sko pomoč so mu nudili v Zdravstvenem domu, mogoče pa bo tudi kazen pomagala. 24. 3. se je že ob 16.10 uri razvnel v kavarni Veronika Bojan F. s Kajuhove. Zaradi znakov, da bo z razgrajanjem in izzi-vanjem k pretepu nadaljeval, so ga do pomirjenja postavili na hladno. Bojan je družbo v prostorih za pridržanje dobil ob 21.30 uri. V Planinki sta si skočila v lase De-fan L. s Cankarjeve in Šeko A. z Gmajnice. Prijateljsko prepričevanje s pestmi sta hotela nadaljevati še na postaji milice, pa so ju presenetili miličniki. Tega dne so se stepli tudi Pri Bevcu. Ura je bila res že 22.45, vendar je bilo do jutra še daleč. Precej daleč sta morala tudi Roman P. iz Domžal in Stane Š. iz Hrastnika, ki sta bila med najbolj vnetimi. Pošto sodnika za prekrške nosijo v dopoldanskem času. 25. 3. so miličniki hoteli pomagati Božotu B. z Maistrove, ki je »meril« cesto v Vrhpolju. Zaradi močne vinjenosti je razbijal še v službenem vozilu, pa so ga kljub vsemu pripeljali do doma. Tega dne sta pričela z »rekreacijo« Safet A. z Medvedove in Salja F. s Cankarjeve že ob 12.20 uri pred Planinko. Ob nedeljah je Kamnik res pust, pa sta s kričanjem in medsebojnim lovljenjem popestrila puščobo. Miličr niki so ju presenetili in se nista mogla stepsti, zato sta akcijo ponovila v Planinki ob 21. uri, kjer sta razbila nekaj steklenine, pa so ju zopet zasačili. Čaka ju še eno presenečenje. 26. 3. so ob 18.30 uri pridržali do iztreznitve Franca Ž. s Kranjske, ki se je nespodobno vedel na ulici, opozorila pa niso zalegla. Ob 23.10 uri tega dne je v stanovanju na Klavčičevi roban-til Marko H. Pred prihodom miličnikov se je sicer nekam skril, vendar ga bo »pozdrav« sodnika za prekrške kljub temu dosegel. 29. 3. so se ob 22.40 uri stepli na kegljišču Pri Kralju v Mostah. K sreči pri tem opravilu niso uporabljali kegljev. Tudi miličnikov niso upali počakati. Še pred tem je tega dne ob 21. uri Stjepan V. grozil Angelci V. iz Komende ter pretepel mlajša otroka tako, da je bil eden lažje telesno poškodovan. Z grožnja- mi ni prenehal niti ob prihodu miličnikov, zato so ga vzeli s seboj, pa ne zaradi dolgega časa. 31. 3. jo je skupil Slavko J. iz Ljubljane, ko je miril Andreja K. iz Godiča, ko je le-ta zmerjal ženo in taščo. VLOMI IN TATVINE V zadnjih šestnajstih dneh je bilo na Kamniškem zabeleženih devet primerov vlomov in tatvin. Ukradena sta bila dva kolesa pony, eno iz kolesarnice na avtobusni postaji na Titovem trgu, drugo pa izpred osnovne šole Frana Albrehta. Tudi kolo z motorjem je dobilo »noge« v kolesarnici na Jakopičevi. Plastične cevi so kradli na gradbišču v Svilanitu in v nedograjeni hiši v Komendi, last Frančiške K. iz Ljubljane. Mileni D. s Perovega so neznanci odnesli iz kuhinje 3000 din. 16. 3. so vlomili v avto Marije U. iz Buča. Avto je stal pred avtoličarsko delavnico na Klancu. Neznanci so odnesli avtora-dio in akumulator. Zaloga z energijo in glasbo. 18. 3. je bil javljen vlom v osnovno šolo na Duplici ob 14.35. uri. Primer raziskujejo. 24. 3. je bilo vlomljeno v klet Božota F. s Klavčičeve; Zmanjkalo je 3 kg pralnega praška, nekaj kilogramov krompirja in pijača. Kaže, da bo zima še dolga in ozimnice že primanjkuje. PROMETNE NESREČE V tem obdobju se je na cestah v občini pripetilo enajst prometnih nesreč, v katerih so bile huje telesno poškodovane štiri osebe, od njih dva otroka, ena oseba je bila lažje telesno poškodovana, v petih primerih pa je nastala le materialna škoda. V tem obdobju se je pripetila tudi PROMETNA NESREČA S SMRTNIM IZIDOM, v letošnjem letu je to že četrta smrtna žrtev ceste v Kamniku. 17. 3. je ob 18.55 uri voznik osebnega avtomobila Marjan B. z Jelovškove, na Ljubljanski cesti zadel Bogico Mihelič iz-Župančičeve, ko je izza avtobusa, s katerim se je pripeljala iz Ljubljane, prečkala cesto. Poškodbe so bile tako hude, da jim je na kraju nesreče podlegla. 24. 3. je ob 10.55 uri na Kidričevi ulici Minka K. iz Tiroseka nenadoma pritekla ob stran avtomobila, ki ga je vozil Franc Š. iz Krasne. Deklica je zadobila težje telesne poškodbe - zlom noge in pretres možganov. 25. 3. je bila ob 19.50 uri težje poškodovana 5-letna P. iz Nožic, ki je bila v avtu Janeza O. iz Špitaliča, kateri je trčil v avto, ki ga je po cesti potiskal Alojz P. iz Nožic. 27. 3. sta bila ob 18.20 uri na Ljubljanski cesti udeležena v prometni nesreči voznik osebnega avtomobila Maks C. iz Ljubljanske in kolesar Vojko K. iz Streliške. Kolesar, je v nesreči zadobil težje telesne poškodbe. 28. 3. je ob 15.45 uri voznica osebnega avtomobila Marija S. izsilila na Ljubljanski cesti prednost vozniku motornega kolesa Cirilu B. iz Šmarce, ki je vozil pravilno iz smeri Duplica. Motorist je bil težje telesno poškodovan. DRUGI DOGODKI 19. 3. so se vnela drva ob železnem štedilniku v stanovanju Terezije T. na Kidričevi. V odsotnosti Terezije so požar preprečili sostanovalci. 24. 3. so v nočnem času neznani zlikovci izruvali cestne smernike in jih zmetali po cesti za Kemično industrijo. Verjetno so isti, ki obračajo prometne znake. Kdo in kdaj jim bo navil ušesa? Občani Kovinarske in Ljubljanske ceste se vedno bolj pritožujejo nad početjem Božota J. s Kovinarske. Čeprav je menda dirkač, bi si za divjanje in ustvarjanje hrupa lahko izbral primernejši kraj, kot pa so ceste skozi gosto naselje. Kaj šele bo, ko se pojavijo še drugi s»dirkači«, saj se njihova sezona bliža z naglimi koraki. Magda Petelin z Ljubljanske je prinesla na PM denarnico z 810,30 din. V denarnici ni bilo dokumentov, zato je znana le poštena najditeljica. maj Ob cesti siahovica-Kamniška Bistrica so morali nadomestiti polomljen električni drog, ki ga je prelomil Viatorjev avtobus. 2634 • Veleslalom ob 75-letnici Stola KIK ekipni zmagovalec V organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri Industriji pohištva »Stol« Kamnik in s pomočjo področnega zbora učiteljev in vaditeljev ter sodnikov smučanja kamniško-domžalske regije je bil na Veliki planini veleslalom ob 75. letnici podjetja »STOL«. Nastopilo je preko sto tekmovalcev iz desetih podjetij in ustanov kamniške, mbzirske in domžalske občine. Tekmovanje je motilo slabo vreme, saj je v prvem delu močno snežilo, drugi del pa je potekal v boljših pogojih. Kljub temu so bili doseženi nekateri zelo dobri rezultati. Med moškimi ekipno je prvo mesto osvojil »TITAN«, med ženskami pa prireditelj »STOL«. Skupni zmagovalec je »Kemijska« industrija Kamnik. Naj še dodamo, da je tekmovanje potekalo hitro in brez zastojev, zato vse priznanje organizatorjem. REZULTATI - ŽENSKE DO 25 LET: 1. Lanišek Olga, ALPREM, 34,2; 2. Osolin Nina, SVILANIT, 34,5; 2.Stupar Stanka, STOL, 35,1; 4. Podmeninšek Erika, GLIN, 35,8; 5. Urbane Vida, KIK, 36,1 ŽENSKE NAD 26 LET: 1. Šnabel Majda, SOB, 36,2; 2. Okoren Anica, STOL, 36,7; 3. Griljc Breda, SOB, 36,8; 4. Kre-gar Jana, EMONA, 37,4; 5. Prime Jana, KIK, 37,4 MOŠKI OD 26 DO 35 LET: 1. Griljc Ivo, GRADITELJ, 36,5; 2. Sitar Franc, KIK, 36,9; 3. Sedušak Brane, ALPREM, 37,8; 4. Volkar Janez, TITAN, 37,8; 5. Cevka Silvo, ZARJA, 38,4 MOŠKI OD 36 DO 46 LET: I. Šnabl Marjan, PTT, 39,1; 2. Osolnik Viktor, TITAN, 41,2; 3. Boncelj Jože, SOB, 42,0; 4. Za-bret Milan, INDUPLATI, 42,1; 5. Podbevšek Lado, TITAN, 42,7 MOŠKI NAD 46 LET: 1. Raj- nar J«nez, INDUPLATI, 31,9; 2. Trebušak Janko, TITAN, 32,1; 3. Seljak Bogdan, SVILANIT, 32,3; 4. Pajk Franjo, GLIN, 32,6; 5. Repolusk Edo, TITAN, 34,0 MOŠKI EKIPNO: 1. TITAN (VOLKAR, TREBUŠAK, OSOLNIK), 1:51,1; 2. ALPREM (MAJDIČ, AJDOVEC, SEDUŠAK), 1:55,6; 3. TITAN II. (PODBEVŠEK, REPOLUSK, KAJNIH), 1:57,8; 4. GLIN (PODMENINŠEK, PAJK, ŠESTIR), 1:57,9; 5. KIK (ŠKARJA, BOVHA, SITAR), 1:58,7; 6. INDUPLATI (RAJ-NAR, ZABRET, CERAR), 2:00,0; 7. STOL (ČATER HU-MAR, HRIBAR), 2:01,0; 8. SVILANIT (LESKOVEC, GRILC, JEMEC), 2:01,0; 9. STOL II. (LAVRAČ, ZEME, BAUMAN), 2:11,1; 10. STOL III. (VRHOVNIK, KUKANJA, ZUPIN). 2:32.9 ŽENSKE EKIPNO: 1. STOL I. (OKORN, ŠTUPAR, SLAP-NIK), 1:50,9; 2. SO KAMNIK (ŠNABL, GRILJC, BOGATAJ), 1:53,9; 3. STOL II. (MARINKO, PETEK, KOČAR), 2:36,4 SKUPNA UVRSTITEV -EKIPNO: 1. KIK (ŠKARJA, BOVHA, URBANC, PRIMC), 3:12,7; 2. STOL I. (ČATER, HUMAR, HRIBAR, ŠTUPAR, OKORN), 3:12,8; 3. GLIN (PODMENINŠEK, PAJK, ŠESTIR, PODMENINŠEK, RI-FEL), 3:16,2; 4. STOL II. (LAVRAČ, ZEME, BAUMAN, SLAPNIK, KOČAR), 3:51,5; 5. STOL III. (VRHOVNIK, KUKANJA, ZUPIN, MARINKO, MAJDIČ), 4:56,4 Perčič Andrej NAJDALJŠI POLET Na treningu za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici je Peter Pibernik iz Suhadol v petek, 9. marca 1979 letel na stari velikanki 118 in 122 m daleč, kar je najdaljši polet v 50-letni zgodovini kamniškega smučarskega športa. Ta mladi skakalec je mladinski državni prvak v klasični kombinaciji za leto 1978 in je bil dolgo časa član SK Kamnik. Ob tem uspehu mu iskreno čestitamo. Miro Kropivšek • Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu Pokal Titanu Ženska ekipa SO Kamnik V prvih pomladnih dneh ali natančneje, 25. 3. 1979, je Občinska sindikalna konferenca Kamnik - komisija za šport in rekreacijo - organizirala sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Veliki planini. Pravico nastopa so imeli vsi člani konference OOS v kamniški občini. Skupno je bilo prijavljenih nad 200 tekmovalcev iz 22 OZD, nastopilo pa jih je 148, dd tega 29 tekmovalk in 119 tekmovalcev. Letošnji razpored kategorij je bil usklajen z republiškim, in tako so bili tekmovalci razporejeni v naslednje starostne skupine: PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINS PLANINSKA SEKCIJA KIK Leto 1977 je bilo rojstno leto planinske sekcije, ki deluje pri sindikalni konferenci KI Kamnik. To je bilo hkrati tudi leto pomembnega jubileja te tovarne: 125 letnica delovanja. 1. septembra je bil ustanovni občni zbor, na katerem so sprejeli Pravilnik planinske sekcije ter izvolili organ upravljanja, izvršilni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. V tem letu je sekcija štela že 173 članov. Že prvo leto delovanja so pokazali veliko aktivnost, saj so bili kar na treh izletih: 17. 8. Mangart, 23. 9. Pohod II. grupe odredov, 18. 12. pohod na Kostavsko planino. Sekcija je izdelala tudi -lično serijo značk, ki jo ljubitelji značk najbrž že poznajo. Aktivno so sodelovali tudi s PD in skupaj smo organizirali nekaj izletov. Kar štirje njihovi člani so uspešno opravili izpite za gorske stražarje. V letu 78 so imeli zelo pestre in zanimive izlete, ki so jih kljub množičnosti in slabemu vremenu uspešno izpeljali: Stol, Golica, Ledina, Raduha, Triglav, Izlet v neznano. Tudi letos imajo kar obsežen ptogram in upamo, da bo plan v celoti izpolnjen, saj je zanimanje v tej delovni organizaciji zelo veliko in uživa podporo celotnega delovnega kolektiva. Zakaj vse to pisanje? Ne samo, da bi pohvalila elan, ki so ga pokazali planinci KIK, ampak tudi zato, da bi s tem dali zgled tudi drugim delovnim organizacijam, ki jih v Kamniku ni malo. Če je OŠ Stranje najaktivnejša med šolami, potem je KIK najaktivnejši med delovnimi or- ganizacijami. Ta oblika aktivnosti je dostopna vsem delavcem in namenjena krepitvi njihove zdravstvene in delovne sposobnosti. Ne trdim, da delo poteka brez napak, toda z.vztrajnostjo in marljivostjo, ki so ju že pokazali, bodo premagali tudi te. Zares pohvalno in posnemanja vredno delo. IZLET NA POREZEN (1632 m) Vsem, ki ste čakali, da se bodo pojavili plakati, ki bi vas vabili na ta izlet, se najprej opravičujem. Izlet je res bil, vendar so bile prijave tako številne, da nismo upali izdelati plakatov. Avtobus je bil zaseden že teden pred izletom. Izlet smo pripravili v sodelovanju s Planinskim društvom Janez Trdina iz Mengša, udeleženci iz Kamnika pa so bili še zlasti številni iz osnovne šole Stranje in iz naše planinske šole. Tudi Meng-šanov ni manjkalo, tako da se je marsikdo moral v avtobusu zadovoljiti & stojiščem. Pohod, ki ga organizira PD Cerkno s sodelovanjem krajevne Izlet članov planinske sekcije KIK na Raduho. organizacije Zveze borcev NOV, je letos že četrtič organiziran. Namen pohoda je počastitev boja, ki je bil 24. marca 1945 na tem hribu. Vodili sta ga slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Srečka Kosovela in enote Gorjanskega vojnega področja z močnejšim nemškim okupatorjem. V borbi je padlo ali bilo ujetih in ustreljenih 134 borcev NOV. Vsak udeleženec pohoda prejme na cilju tudi značko. Za enkratni pohod dobi izkaznico, za dvakratni bronasto značko, za štirikratni srebrno značko, za šestkratni zlato. Torej se vidimo na Poreznu prihodnje leto! ,rena Marker VZPONI V MARCU IN PREGLED ZIMSKE SEZONE 78/79 Zimska sezona obsega čas koledarske zime. Od 21. 12 do 21. 3. je sorazmerno kratek čas, in če je vreme tako neugodno, kot je bilo letošnjo sezono, potem res ne morem pričakovati boljšega uspeha. Alpinizem je dejavnost, ' ki je odvisna od naravnih pogojev, saj ga ne moremo preseliti v športne dvorane. Zato številke, ki kažejo na letošnjo dejavnost, niso preskromne. V letošnji zimski sezoni je bilo opravljenih skupno 22 pristopov in 106 vzponov. ,V mesecu marcu je bilo 32 vzponov in 4 pristopi - to je hkrati tudi najaktivnejši mesec v letošnjem letu. Omeniti velja zlasti obisk kanjona Paklenice, ki je pravi eldorado za plezalce, in tam vladajo že pravi letni pogoji, medtem ko se bodo pri nas zimske razmere zavlekle še pozno v pomlad. ŽENSKE: A do 25 let; B do 35 let; C nad 36 let MOŠKI: A do 25 let, B 26 do 35 let; C 36-45 let; D nad 46 let Tako kot preteklo leto, je tudi letos tekmovanje motilo vetrovno in megleno vreme. Kaže, da se je tradicija lepega vremena na tem tekmovanju vsaj za nekaj časa prekinila. Tekmovanje je pač tekmovanje. Vsi ne morejo biti prvi in najboljši, kar pa tudi ni najpomembneje. Vedno pravimo, da je važna udeležba, da je smoter takšnih srečanj v povečanju telesne aktivnosti na svežem zraku, kar nedvomno karisti delovnemu človeku. In še nekaj rezultatov. Na prvi progi, ki je bila daljša in tehnično zahtevrTejša, so tekmovali moški v A in B kategoriji. MOŠKI DO 25 LET: 1. Ivo PLEVEL, ZARJA, 48,49; 2. Miro LANIŠEK, ALPREM, 48,65; 3. Silvo CEVKA, ZARJA, 48,72 Ekipno: 1. ZARJA (Plevel, Cevka, Osolnik), 147,24 MOŠKI 26-35 LET: 1. Ivo GRILJC, GRADITELJ, 44,62; 2. Franc SITAR, KIK, 46,61; 3. Alfonz BOLTA, ALPREM, 47,32 Ekipno': 1. KIK (Sitar, Koma-tar, Torkar), 2:26,68 Na drugi progi, ki pa je bila nekoliko krajša in položnejša, so tekmovale ženske v A, B in C kategoriji ter moški v C in D kategoriji. ŽENSKE DO 25 LET: 1. Nada PINTAR, VIATOR-Hoteli, 42,19; 2. Olga LANIŠEK, AL-, PREM, 45,70; 3. Mirni SLAPNIK, STOL, 46,87 ŽENSKE 26-35 LET: 1. Anica OKOREN, STOL, 47,72; 2. Mija GRILJC, KOČNA, 48,25; 3. Francka REPOLUSK, TITAN, 49,45 ŽENSKE NAD 36 LET: 1. Majda ŠNABL, SO KAMNIK, 54,73; 2. Mira BOGATAJ, SO KAMNIK, 1:03,51; 3. Alenka DOPLIHAR, SVILANIT, 1:03,68 MOŠKI 36-45 LET: I. Marjan SCHNABL, PTT, 38,22; 2. Nandc ŠKARJA. KIK, 42,09; 3. Janez ANDREJAŠIČ, OŠ Stranje, 42,46 MOŠKI NAD 45 LET: 1. Bogdan SELJAK, SVILANIT, 43,78; 2. Franc AJDOVEC, ALPREM, 46,43; 3. Edo REPO- LUSK, TITAN, 46,93 Ekipno: 1. SVILANIT (Seljak, Novak, Griljc), 2:28,06 Skupni vrstni red ekip je naslednji: TITAN, STOL, KIK, SVILANIT, ALPREM. Prehodni pokal Viatorja -TOZD Hoteli in žičnice je za leto 1979 osvojila konferenca OOS TITAN. Marjan Schnabl Varstvo za dva fantka - štiri leta in osem mesecev iščem od 1. maja dalje. Plačam dobro. Fric Jože, Kamnik, Fužine 2a POTREBUJEM VARSTVO za 17-mesečno punčko in 5-mesečnega fantka v dopoldanskem času. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, Kamnik, Japljeva 6 Slikarstvo pleskarstvo Plahutnik se priporoča in sprejema naročila. Kamnik, Novi trg 20 Krajevna skupnost Križ pri Komendi obvešča občane, da so uradne ure Krajevne skupnosti v gasilskem domu na Križu vsak torek od 18-20. ure ali telefonično (061) 841 085 PREKLIC Martin Tome iz Češnjice št. 6 s tem preklicujem neute-meljne obtožbe in žalitve, ki sem jih dne 17. 7. 1978 izrekel o tov. Poljanšku Francu iz Češnjice št. 10 in se mu opravičujem. Martin Tome KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavni in odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja enkrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.