Izhaja vsako sredo. — Naročnina: za celo let« 30 Din. za pol leta 15 Din. za inozemstvo za celo leto 50 Din - Inserati po tarifa. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži s« t Ljubljani. — Uredništva in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št 14.194. Propačiiu Sravsfec banovina za leie 1931-32, Pomen proračuna. Pretekli teden je bil objavljen proračun Dravske banovine za prihodnje proračunsko ■vleto. Branje proračuna je zaradi suhoparnih številk res precej dolgočasna stvar, toda kdor zna proračun brati in kdor se zaveda pomena vsakega proračuna, temu je proračun najbolj jasna slika splošnega stanja v državi (deželi, občini). Na Angleškem, kjer je parlamentarizem doma, se suče vsa »politika« samo okoli državnega (javnega) proračuna. Kar namreč imenujemo »javno« življenje, ni nič drugega kakor gospodarstvo z javnim denarjem, t. j. z denarjem, ki ga ne da ljudem neka v megli viseča »država«, ampak s tistim denarjem, ki ga ljudje sami znosijo skupaj, upravljajo pa tisti denar ljudje, ki vladajo, pod javnim nadzorstvom. In ravno v tem tiči globoki državnovzgojni pomen proračuna: Ljudje se morajo zavedati, da »država« ni neka »višja« tvorba, ki plava nekje pod oblaki nad njimi, ampak morajo vedeti, da so oni sami »država«, potem morajo vedeti, da morajo oni sami iz svojih žepov prispevati za vse izdatke, ki so potrebni za potrebe skupnosti, in tretjič morajo vedeti, da imajo oni tudi pravico nadzorovati, kako se ta denar uporablja; ali ima to pravico parlament ali pa javnost sploh (potom časopisja), to je končno postranska stvar. Iz proračuna se končno jasno vidi, kakšna »politika« se dela v državi (deželi, občini). Številke jasno govore, ali polaga javna uprava večjo važnost na trgovino in industrijo ali pa na poljedelstvo; iz proračuna se vidi, ali je državi (deželi itd.) ležeče kaj na ljudski pro-sveti ali pa nič. Treba je te številke primerjati med seboj in slika je jasna. Zato pa polagajo povsod največjo važnost na razdelitev javnega denarja in pa na nadzorovanje, ali se denar res za tiste namene porabi, za katere je bil namenjen, ali pa ne. Naj navedemo za primer le izdatke iz proračuna Dravske banovine za kmetijstvo: II. KMETIJSKI ODDELEK. Kmetijska izobrazba. Osebni izdatki..........Din 165.288 Stvarni izdatki. Splošna kmetijska in gospodinjska izobrazba: poučna kmetijska potovanja, konference in ankete.........Din 50.000 predavanja, tečaji, zimske šole, kmetijska propaganda.......„ 150.000 kmetijske razstave.......„ 100.000 podpore za kmetijske gospodinjske šole „ 90.000 potujoči kmetijski tečaji.....„ 90.000 Kmetijsko nadaljevalno šolstvo: za izobrazbo učiteljstva......„ 125.000 pouk na kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah....... 600.000 podpore za študij na kmetijskih fakultetah in šolah ter za specialno izobrazbo kmetijskih strokovnjakov . „ 70.000 izpopolnjevanje strokovnih učiteljic . „ 70.000 Poljedelstvo in hmeljarstvo. Prispevki za nabavo umetnih gnojil Semenogojstvo.......... Zatiranje živalskih škodljivcev .... Zatiranje rastlinskih bolezni..... Prispevki za nabavo kmetijskih strojev Ureditev vzornih kmetij...... Pospeševanje travništva...... Hmeljarstvo *.......... Živinoreja. Licencovanje in premovanje plemenske živine, tekme, katastracija nelicenco- vanih plemenskih bikov..... Nabava, vzreja in vzdrževanje plemenske živine........... Ustanovitev perutninarskih selekcijskih postaj............ Ustanavljanje živinorejskih družb, premovanje rodovinske živine in premije ter uvedba kontrolnega krmljenja, mlečne kontrole in živinorejska izobrazba ........... Prispevki za ureditev gnojišč in gnoj- ničnih jam . . ........ Prispevki za nabavo sesalk in gnajnič- nih vozov ........... Podpora za vzorne hleve...... Prispevki za povzdigo mlekarstva , . Prispevki za povzdigo čebelarstva . . Prispevki za povzdigo ribarstva . . . Vinarstvo. Nabava škropilk in drugega vinogradniškega orodja.......... Tečaji za vinogradništvo in kletarstvo Prirejanje vinskih razstav..... Nagrade za zatiranje samorodnih trt, prispevki za dobavo trt, nagrade za vzorno ureditev vinogradov, kleti itd. . . Trsni sortiment......... Podpore za vrbogojstvo in pletarstvo . Bonifikacija obresti aa vinorodna posojila ............. . Din 175.000 180.000 50.000 50.000 180.000 180.000 250.000 50.000 Din 650.000 „ 600.000 „ 75.000 '„ 200.000 „ 1,000,000 „ 100.000 „ 100.000 50.000 50.000 „ 25.000 Din 30.000 30.000 30.000 110.000 50.000 50.000 80.000 Sadjarstvo in vrtnarstvo. Prispevki za drevesnice......Din 100.000 Premije in podpore za vzorne šolske vrtove in vzorne sadovnjake .... „ 60.000 Sadjarski tečaji, razstave in sejmi . . „ 60.000 Prispevki za sadjarske potrehščine in zgradbe ...........„ 100.000 Podpore in nagrade za pokončevanje sadnih škodljivcev.......„ 90.000 Vzdrževanje centralne drevesnice in razširitev drevesnic v Rakičanu , . ... „ 120.000 Pospeševanje kmetijskega vrtnarstva . „ 40.000 Izvedba sadjarske statistike . . . . , „ 30.000 Zadružništvo in kmetijske organizacije. Prispevki zadrugam: mlekarskim zadrugam...... živinorejskim im pašnižkim zadrugam vinarskim, kletarskim in sadjarskim zadregam.......... Zadružnim šolam......... Za zadružne revizije, propagando, za-sdružnii itiisk iti ®anikoi|jo aadrug . . . Prispevki kmetijskim strokovnim organizacijam ter pnspevek za skupni strokovni list......... Stroški kmetijske statistike..... Organizacija zavarovanja živine . . . Dotacija za kritje nedostatka dohodkov banovinskih \ir;arskia. sadjarskih in kmetijskih šol. drevesnic, žrebčarn in banovinskih posestev...... Din 350.000 „ 100.000 „ 200:000 „ 150.000 „ 300.000 50.000 50.000 75.000 „ 6,215.633 Veterinarstvo. Banovinski prispevek za nedržavne živi- nozdravnike..........Din 175.000 Zatiranje živalskih kužnih bolezni, cepljenje: potni stroški živinozdravnikom, poučna potovanja........„ 60.000 nabava cepiva in zdravil in prispevek za brezplačno zdravljenje živine in revnih oseb ......,,. „ 220.000 izredne podpore revnim osebam ob nesreči pri živini......... 40.000 Za poučna predavanja in tečaje v veterinarstvu .....,..„,. „ 20.000 Dotacija podkovski šoli v Ljubljani . , „ 92.480 Tem direktnim izdatkom je treba dodati še mnoge postavke iz tehničnega oddelka, iz oddelka za zdravstvo in iz oddelka za tujski pro* met itd., ki prihajajo indirektno tudi kmetom v korist, pa bomo videli, da je proračun za kme* tijstvo sploh pri nas zelo ugoden in da res, pospešuje Dravska banovina pod sedanjo, upravo baš tisti stalež, ki je najtrdnejši steber Dravske banovine. Zategadelj opozarjamo vse, ki se za javno življenje zanimajo, naj si proračunske številke dobro ogledajo; ob enem pa prosimo vse, ki se za te številke zanimajo, da se naj zavedajo, da so oni sami tisti, ki bodo ta denar skupaj spravili. Če se bodo ljudje tega zavedali, potem utegne res enkrat priti čas, ko bodo morali razni politični pustolovci nehati ljudem govoriti, češ: poglejte nas, »mi« smo vam napravili cesto, »mi« smo vam preskrbeli plemensko živino itd. Ne »mi« — ampak ljudje sami so si vse potrebe oskrbeli in plačali s svojim lastnim davčnim denarjem} To potrjuje — proračun! Celokupni dohodki in izdatki so takole proračunani: A, Izdatki. Banska uprava, centralni urad , . . Din 12,421-909 Kmetijski oddelek........» 15,692.421 Prosvetni oddelek.......» 6,792.315 Tehnični oddelek........» 35,443.533 Oddelek za socijakio politiko in na>- rodno zdravje......» 27,271.649 Oddelek za trgovino, obrt in indu- »tojo ............3,208.872 Agrarne ojkeraoije........> 772.000 Banovinaki dolgovi ,..,... 8,000.000 Razni izdatki...........6,750.000 Skupaj . . . Din 118,382.699 Dohodki. Državna dotacija........Din 11,933,747 Presežek dohodkov banovinskih podjetij io ustanov..............■» 48.000 Davki takse in doklade. Taksa na plesne prireditve, podaljšanje policijske ure in doklada na državno takso in na vstopnice Din 950.000 4% taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic.........» 400.000 Taksa za lovske karte............» 700.000 Taksa za sečnja gozdov ..... » 500.000 Taksa za zakup, lovišč in ribolovov x 600.000 Taksa za živinske potne liste ... » 1,260.000 Taksa za šoferske legitimacije ... » 260.000 1% prenosna taksa od prenosa nepremičnin .........Din 4,000.000 Banovinska davščina na šmarnioo . » 400.000 Davščina na motorna vozila .... » 1,000.000 Davek na hiše, oproščene državnega davka po čl. 32, točka 15 zakona o neposrednih davkih .... » 1,600.000 Trošarina na premog............» 2,000.000 Trošarina na električno energijo . . » 1,500.000 Trošarina na bencin............» 3,000.000 Trošarina na pnevmatiko .... » 1,000.555 Trošarina na brezalkoholne umetne Pijače ....................» 1,000.000 Trošarina na alkoholne pijače ... » 37,000.000 35%-na banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom . » 28,000.000 Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest . » 4,000.000 Odkup osebnega deda na banovinskih cestah..........Din Razni dohodki. Obresti naložene glavnice.....Din Dohodki od kazni v prid banovinski blagajni ........ » Prispevki interesentov agrarnih operacij ........... » Prispevki interesentov za urejanje hudournikov ... -..... » Nepobrane terjatve iz prejšnjih let . » Dohodki najemnin....... » Nakazilo trošarine, pobrane v letu 1929/1930 ......... » Razni neimenovani dohodki .... » 6,000.000 200.00'! 150.00') 60.000 180.000 1,000.000 260.000 7,000.000 350.000 2Iagazi/e občin* Temelj vsake javne uprave je občina. Občina je v javni upravi to, kar je v živem telesu celica — to je osnovni organizem, iz katerega je sestavljeno celo telo. Če so te osnovne prvine — celice — dobre in zdrave in če imajo dovolj svobode, da se razvijajo po svoji naravi, tam je tudi država zdrava in močna. Naloge, ki jih mora izpolnjevati občina v modernem življenju, so zelo mnogovrstne. Občinska uprava mora skrbeti za dobra občinska pota, mora skrbeti za šolanje otrok občanov, mora skrbeti za uboge in za bolne občane. Občina ima torej zelo obširen gospodarski, kulturni in socialni delokrog. Temu delokrogu se pridružuje še skrb za javno varnost in skrb za varnost imetja občanov in pa skrb, da se razne naredbe nižjih državnih upravnih organov točno izpolnjujejo. Dela je torej v občini več kot dovolj. Jasno pa je, da vsega tega ogromnega dela ne more vršiti v polni meri vsaka občina, ampak samo talka občina, kjer je dovolj ljudi, in to primeroma premožnih ljudi, ki ta bremena lahko tudi nosijo. Pri nas pa imamo še silno mnogo občin, ki so za povoljno reševanje modernih občinskih nalog veliko premajhne in katerih občani so prerevni. Zato pa se je pokazala nujna potreba, da se to neugodno stanje popravi na ta način, da se več manjših občin združi v eno večjo, ki bo lažje reševala dane ji naloge kakor pa majhne občine, ki tako rekoč ne morejo ne živeti ne umreti. Današnje občinske meje so določali v dobi, ko še ni bilo železnice in še manj avtomobilov, ampak so morali ljudje hoditi še peš iz kraja v kraj in to po zelo slabih potih. In takrat, ko so določali današnje občinske meje, tudi še niso občine poznale takih nalog in takih bremen, kakor jih nalaga občinam današnja moderna zakonodaja. Takrat še ni bilo nobenih (ali pa prav malo) ljudskih šol, ni bilo bolnišnic na deželi in tudi ne sirotišnic in domov za onemogle občane — in vse to je bilo merodajno, da so napravili mnogo majhnih občin, da so ljudem prihranili čim več časa, ki bi ga bili sicer potrebovali za hojo v daljne vasi ali kraje, kjer je »vladal« gospod župan. Življenje pa gre svojo pot in se vedno razvija in zato pa to, kar je bilo dobro pred 100 ali še več leti, danes ne velja in no drži več. Dandanes imamo kolikor toliko dobra in varna pota in zato ne moremo več govoriti o potrati časa, če gremo še enkrat tako daleč do župana kakor naši predniki, kajti mi »hodimo« oziroma se vozimo po dobrih potih dosti hitreje kakor so hodili nekdaj. Današnje moderne naloge pa, ki so naložene občinam, kar kričijo po združitvi malih občin v večje. Poglejmo si le skrb za onemogle občane. Kaj naj stori zanje siromašna občina s par sto siromašnimi občani? Toliko kot nič! Ali naj taki siromaki zidajo lastno občinsko - ubežnico. ko si popravljajo komaj še svoje strehe? Ali naj jim dajejo toliko podpore v denarju, da bodo lahko mirno, čeprav skromno, živeli? Nič od vsega tega ne vidimo — vsaj pravi pregovor, da kjer ni, tudi vojska ne vzame! Pa tudi, če bi res mogla vsaka mala občina zgraditi svojo lastno ubožnico, kakšen bi bil uspeh? Prav gotovo silno klavern! Mi bi imeli pač veliko število skromnih hišic, nikjer pa ne bi imeli tega, kar zahteva moderna skrb za ubožce. Tako gospodarstvo bi bilo torej zelo negospodarsko v primeri z dobrotami in ugodnostmi, ki bi jih dajala velika in dobro urejena moderna ubežnica — takšno pa lahko zgradi le več občin skupaj, oziroma ena ^ma velika občina, ki bi lahko tako poslopje tudi sezidala in vzdrževala, ne da bi posameznika težilo preveliko breme. To je en sam primer, ki dokazuje potrebo velikih občin in kar smo rekli glede ubežnic, velja tudi za šole in za ostale občinske ustanove. Rekli pa bodo nekateri, da bi take velike občine bile za marsikoga le zelo nerodne, ker bi morali hoditi ljudje iz bolj oddaljenih krajev vendarle za »vsako figo« predalpč. Res je to, če bi ljudje res morali hoditi »za vsako figo« na županstvo. Ta stvar pa se da urediti tako. da se določi za take kraje ta ali oni občinski odbornik, ki opravlja manj važne, a za kmete vendarle potrebne posle v imenu župana oziroma občine. Ali je kakšna posebna težava v tem, če podpiše n. pr. kak živinski potni list namesto župana kakšen odbornik, ki dobi za to potrebno pooblastilo in pravice? Reforma naših občin je torej skrajne potrebna, ker jo zahteva moderna doba in mi bomo zaradi tega temu vprašanju posvečali vso našo pozornost in o njem napisali še marsikaj. Najbolje kupite nogavice, damske in moške rokavice, damsko in moško perilo Bengerjevo„ puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC pre-jice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le pri JOSIP PETELINU .jubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Za kratek čas Francoski pisatelj Eugen Scribe je prejel nekega dne pismo od nekega častil akomnega miljonarja, kjer ga ta prosi, maj mu Scribe dovoli, da bi še on smel kaj napisati, kar bi Scribe vpletel v kakšne svoje novo dele, češ »to ne bo naša škoda«. Scribe (reci Scrib) pa je milijonarju odgovoril:- »Ali ste že kedaj videli, da bi osel in konj skupaj orala?« Milijonar pa je odgovoril;: »Zakaj pa primerjate mene s konje m?«; % 6DQtU Od konference do konference. Svetovna agrarna konferenca v Rimu je končana. Konferenca je trajala cel teden, udeležilo pa se je je 27 evropskih in 21 iz-venevropskih držav; tudi sovjetska Rusija je bila na konferenci zastopana. Kakor poročajo uradno s strani konference same, je rezultat rimske agrarne konference ta, da so sklenili zastopniki vseh držav predlagati svojim vladam, naj se sestane že 18. maja t. 1. nova agrarna konferenca v Londonu, ki naj sklepa o razdelitvi bodoče letošnje žetve in pa o uporabi preostankov lanske letine. Dalje je sklenila konferenca v Rimu, predlagati vsem vladam, naj skrbe za to, da se bo konzum (letošnje) moke in žita čim bolj dvignil. Na predlog pa, naj se omeji površina obdelane zemlje, kar bi imelo za posledico znižanje žitne produkcije, konferenca ni pristala z utemeljitvijo, da je taka omejitev stvar privatnih lastnikov zemlje samih. Organizirati je treba dalje vso trgovino z žitom. To trgovino pa naj bi poskusili organizirati kmetje sami (po svojih zadrugah). Države pa naj hi organizirale dejanje dolgoročnih kreditov za kmete. To so najvažnejši sklepi agrarne konference v Rimu. Iz teh sklepov se vidi, da konferenca le ni potekla brez vsakega uspeha, kajti že nadaljevanje konference v Londonu je nekak uspeh, čeprav skromen in majhen. To kaže, da le niso hoteli v srcih obupanih kmetov uničiti vsakega upanja na boljše čase, ampak da bodo vendarle tako dolgo iskali kakšno rešitev tega težavnega vprašanja, da jo bode našli. V čem obstoji prav za prav agrarna kriza, to smo tudi že mi večkrat ugotovili: na eni strani agrarna produkcija žita. na drugi pa napetost med cenami kmečkih in industrijskih produktov. Današnjo »zalogo« žita na svetu cenijo vsako leto povprečno na 630 milijonov (amerikanskih) mernikov, še pred petimi leti pa so jo cenili le 140 milijonov — torej je jasno, da mora ta silna nadprodukcija priti do izraza tudi v cenah. Samo Kanada je svojo produkcijo dvignila od 1. 1911. najprej za 150%, Avstralija pa je pridelala 1. 1930. 250 mernikov, 1. 1925. pa še samo 115. Rusija je svoj žitni pridelek početvorila, in ker se v Rusiji uporaba poljedelskih strojev vedno bolj širi, se bo produkcija žita v Rusiji lahko še podesetorila. Na drugi strani pa vidimo, da kupna moč onih, ki morajo žito kupovati, stalno pada. ker so zaslužki vedno manjši, brezposelnost pa vedno večja. Mednarodni kmetijski kongres. XV. mednarodni poljedelski kongres v Pragi se bo, kakor je bilo že svoječasno objavljeno, vršil v dneh od 5. do 8. junija 1931 pod protektoratom prezidenta T. G. Masaryka. Za ta kongres se pojavlja veliko zanimanje, kar se da sklepati iz števila vposlanih referatov odličnih strokovnjakov raznih držav. Obisk Prage bo zlasti vsled železniških popustov omogočen. Doslej so sledeče države dovolile 35—50% popusta: Belgija, Danska, Francija, Bulgarija, Holandska, Estonska, Italija, Jugoslavija, Litavska, Madžarska, Nemčija, Norveška, Portugalska, Španija, Av-strij, Turčija, Alžir in Češkoslovaška. Med drugimi so osebno udeležbo obljubili mnogi odlični poljedelski strokovnjaki, zastopniki vlad sosednih držav, delegati mednarodnega agrarnega instituta in mednarodnega urada dela v Genevi. Po končanem kongresu se bodo gosti udeležili ekskurzij, ki so razdeljene sledeče: Lepa dežela Jugoslavija ... s svojimi veličastnimi samostani ... s svojimi krasnimi portali... in bisernimi zobmi svojih prebivalcev! Vedno znova učinkujejo krasote te posebne dežele s svojimi vabljivimi čari, in vedno znova občudujejo vsi blesteče bele zobe njenih prebivalcev. Stotisoče Jugoslovanov neguje zobe s Sargovim Kalodon-tom. Sveža in bujna pena te zobne kreme daje zobem biserni sijaj, a ustam zdravje in čistoto. SARGOV K ALG 00 ohranjuje zdravje in lepoto zob 'njiriff ir^iiiifciii-i V n' i it n»i i 1 Mf^aj**"'* 1. Na 6 enodnevnih eksurzij v različne kraje v bližini Prage, tako, da se vsakokrat zvečer vrnejo v Prago. 2. Na 4 šestdnevne ekskurzije, ki se odpeljejo iz Prage v najpomembnejše kraje države. Ogledali si bodo poljedelske obrate, industrije in zadruge. 3. Na 1 štirinajstdnevno celodržavno ekskurzijo, ki si bo ogledala vse dežele republike in njene naprave. Udeležba na kongresu bo organizirana potom posebnih propagandnih komitetov, izmed kojih eden je bil ustanovljen tudi v Jugoslaviji. Sv. Bolfenk pri Središču. V prejšnjem tednu je bil zaključen za naše kraje velepo-memben higijenski tečaj, katerega je :z velikim uspehom vodila zaščitna sestra g. Mara Božičeva. Voditeljica si je namah pridobila simpatije vsega našega ženstva. Na tečaju smo pogrešali nekatere, katerim bi tečaj bil jako koristen. Na velikonočni pondeljek po večer-nicah priredi tukajšnje bralno društvo »Lipa« nabožno Tolstojevo igro »Kjer ljubezen, tam ■ Bog« in tudi nekaj šaljivih prizorov. Pokažimo vendar že enkrat, da smo resnično vsi zamenjali naše razne prejšnje strankarske vloge in strnimo se v eno vrsto na naši kmetski podlagi in se v čim večjem številu udeležimo te predstave; delujmo za naprej le z združenimi močmi in v največji slogi pod jugoslovansko idejo. In kmalu bomo videli, da ne bo zlepa sile, ki bi se upala katerikoli naši upravičeni zahtevi zoperstavljati. — Gotovo pa bi ne bilo nič napačnega, če bi se tudi pri nas pričelo s kako akcijo za postavitev vsaj skromnega spomenika našim v svetovni vojni padlim žrtvam, katerih je za tako malo vasico (župnijo) res skoraj neverietno veliko število. V splošnem je znano, da je precejšnje število žrtev od neinteligence iz tega kraja padlo v prostovoljni legiji, a od naše takratne inteligence je vstal samo g. Joško Kolarič, današnji rez. kapetan in pos. v Jastrebcih, kateri je bil neumorni sejalec narodne zavesti tega kraja poleg blagopokojnega tukajšnjega nad-učitelja Planea, ki je vzbudil tudi v meni toliko narodno zavest, da sem v avstrijskih okopih prigovarjal tovarišem, da se prav sedaj rešuje ves slovanski živel j izpod germanizma in da je vsakemu le količkaj zavednemu Slovanu največja dolžnost, da strelja v zrak, vsak pa naj porabi priložnost, da gre Čez fronto v dobrovoljske vrste. Tudi po preobratu smo bili Boljfenčani prvi jugoslovanski prostovoljci na naših severnih mejah, zato se s takim skromnim spomenikom niti oddaleč ne bomo oddolžili našim junaškim žrtvam. Slava jim. I. V. Vitanje. Dne 2. aprila ponoči je požar uničil tukajšnjo žago veleposestva »Fužine«. Škoda je milijonska. Nesreča pomeni posebno za delavstvo težak udarec, ker ne bodo imeli zaslužka. Na žago so hodili delat iz Nove cerkve, Vitanja, Frankolovega in celo iz Dobrne in sicer povečini kmečki sinovi. Kje bo sedaj zaslužek? Zato pa vsi željno pričakujemo, da bi se pričelo že enkrat z zgradbo ceste Fran-kolovo—Dobrna, kjer bi brezposelni dobili delo. — Delavec z žage. Št. Peter pri Novem mestu. Ni dolgo, kar sem Vam poročal o požaru Gorenčeve domačije, pa Vam moram danes zopet javiti žalostno novico, da je neki brezvestnež nesrečnemu pogorelcu spustil iz soda okoli 18 hI vina, ki je iztekel po tleh. — Žena Pepca Teropšič iz Černic je v 13 mesecih porodila dvakrat dvojčke. Prvič dva krepka dečka, drugič pa dve punčki. Vsi štirje otroci so zdravi. Zverinski zločin nad celo družino. Na Veliko soboto se je dogodil v bližini Maribora zločin, kakršnih po svoji grozoti le malo poznamo. Med občino Kamnico in Selnico ob Dravi nad Mariborom leži mala raztresena občina Jelovca. Na samotnem kraju leži kmetija Alojzija Dobaja. Bolj majhna kmetija je to in meri okoli 9 oralov površine. Pridna in skrbna Doba jeva družina pa je znala iz te majhne kmetije toliko prigospodariti, da so dobro živeli in si tudi nekaj prihranili. Pri hiši so bivali poleg gospodarja še njegova 70-letna sestra Kunigunda, 30-letna hči Alojzija, 25-letna hči Terezija, sin Ivan in 6-letni re-jenček Rajko Gosar. Družina se je med seboj dobro razumela in srečno živela. Na Veliko soboto zvečer so v miru po-večerjali, odmolili in šli v zadovoljstvu počivat. Vsi razen Ivana, so spali v hiši, sin pa je imel posteljo v hlevu, že okrog polnoči se je Ivan prebudil in hotel iti streljat z mož-narji. Napravil se je in odhitel v hišo. Ko je prišel do vežnih vrat, je opazil neko temno senco, ki je hušknila izza ogla. Nekoliko vznemirjen je stopil najprej v očetovo spalnico. Na postelji je ležal Dobajev oče s preklano glavo že mrtev in hladen. Ivan je od groze zakričal in skočil v sobo, kjer. so spali njegova teta, sestri in rej^nček, in zakrič^4u»04e so ubiti!« Toda tu je našel še strašnejšo sliko. Na tleh je ležala sestra Terezija z razbito glavo in odsekanimi prsti na roki, ostale ženske in rejenček pa so ležali v posteljah s pre-klanimi glavami — mrtvi. Pet žrtev je ležalo v mlakah krvi, pet nedolžnih žrtev podivjane zverine. Sin Ivan je v grozi in strahu zbežal k sosedu in ga prosil pomoči, nato pa v Selnico k orožnikom Ti so še ponoči prihiteli k Do-bajevim, pregledat položaj, napravili prvi zapisnik in nato brzojavno obvestili orožniško poveljstvo in policijsko predstojništvo v Mariboru. Strašnega zločina je bil takoj osumljen 26-letni Rudolf Mohorko, katerega oblasti že dolgo zasledujejo radi nekaterih drugih zločinov. Upati je, da to pot ne bo ušel roki pravice. Morilec Dobajeve družine prijet. V Slivnici pri Hočah so orožniki aretirali Rudolfa Mohorka, ki je zločin priznal. V nedeljo okrog 20. je patrulja mariborske žandarmerije pod vodstvom kapetana Ali je Djemidžiča izsledila morilca Dobajeve rodbine. Morilec je brezposelni postopač Rudolf Mohorko. Aretirali so ga rta cesti v bližini Slivnice pri Hočah. Mohorko je dejanje takoj priznal. Odvedli so ga v Maribor;-kjer ga se-dai zaslišujejo, - . $ % : . - « , ; JlODiCC || || I ig H—— Nov minister vojne in mornarice. Z ukazom Nj. Vel. kralja je sprejmeta ostavka, ki jo je dal minister za vojsko to mornarico ar-mijski general števan Hadžid, ki j'e stavljen na razpoloženje. Za ministra za vojsko in dosedanji predstojnik policije v Mariboru g. kralja armij. general Dragomir J. Stojanovič. Visoko odlik»vanje. Z redom Jugoslovanske krone II. razreda je bil odlikovan ban Dravske banovine g. dr. Draga Marušič, z istim redom HI. razreda pa pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer. Nov komisar agrarne operacije. Dosedanji agrarni komisar g. Oton Detela je 31. marca predal posle agrarskih operacij novemu komisarju g. dr. Miroslavu Lukanu. Novi upravnik ljubljanske policije. Za uoravnika policije v Ljubljani je imenovan dosedanji predstojnik policije v Mariboru g. Vekoslav Kerševan. Dosedanji upravnik policije v Ljubljani dr. Alojz Guštm je postavljen za banskega inšpektorja. Sestanek agrarnih interesentov se vrši v nedeljo 12. aprila v Sanki vasi pri Kočevju in sicer ob 2. popoldne v gostilni Uran. Na sestanku bo predaval geom. Milan Mravlje. Pariški poslanik g. dr. Spalajkovič jprazne roke«, bilo to ročni ali duševni delavci?! Res pride na vsakega kmečkega Človeka skoraj 1 in četrt ha poljedelskega sveta m nad ha; gozda, a praktično (resnično) se kažejo dejanske razmere v taki luči, da je dom pretesen. Iz kmečkih sinov se porajajo delavci, ki si zaman skušajo ustvariti eksistenco v domovini, ki je že — nasičena. Da ne govorimo o našem inteligenčnem naraščaju, ki tudi nasiča dom in tvori precej težak problem zase! In naši nesrečni brezdomci1 iz Primorja, ki So vsemu svetu napoti?! Polno je razlogov, ki usmerjajo pogled in pozornost v one kraje naše domovine, ki morejo vendarle nuditi možnost do kruha. Zato posvečam te vrste prav Južni Srbiji ali Makedoniji, pred katero ha® je tafco — gtrah.-Gtfvorim v prvi vrsti tanečlrito sjij?t}, torej a fcaječjrega go^i«^, in »e i Velikonočna podpora invalidom. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je podeljena komisarju Osrednjega jodbora vojnih invalidov vsota 500.000 Din, da jo razdeli kot podporo invalidom za velikonočne praznike. Od te vsote dobi Beograd 70 tisoč, Zagreb 40 tisoč, Karlovac 20 tisoč, Ljubljana 28 tisoč in Split 20 tisoč. Tihotapci zlata so bili te dni aretirani v Novem Sadu. Tamošnja policija je aretirala dva sumljiva tujca, ki se nista hotela legitimirati. Odvedli so jih na stražnico, medtem pa odredili preiskavo na njunem stanovanju. Preiskava je dognala, da so aretirali dva nevarna tihotapca zlata v našo državo, katerega sta prodajala raznim zlatarjem. Večinoma gre za ukradene zlate predmete v Ru-muniji, Bolgariji, Grčiji itd. XI. ljubljanski velesejem se vrši letos od 30. maja do 8. junija. Kmetijsko filmsko predavanje v školji Loki se bo vršilo v Sokolskem domu v nedeljo, dne 12. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne. Priredi ga kmetijski referent iz Kranja v okviru škofjeloške kmetijske podružnice. Film obsega sedem dejanj in je izvanredno poučen in zanimiv, zlasti ker je bil sni man v naši državi. Vsi interesenti, zlasti okoliški kmetovalci se vabijo k številni udeležbi. — Vstopnina prosta. Zaplemba opija. Angleške carinske oblasti so te dni zaplenile v Kairu na nekem par-niku, ki je prispel iz Turčije, ogromne količine opija, katerega so nameravali vtihotapiti v Egipt. Oblasti so zaplenile 10 ton opija, kar predstavlja največjo količino v zadnjih letih zaplenjenega mamila. Čistost navaja k posnemanju. To je videti najbolj v šoli, kjer otroci zavidajo drugim lepo obleko! Dečja oblačila naj se perejo z Zlatorog milom, na ta način so otroci lahko vedno snažno oblečeni! 4 Hrrd mraz v Grčiji. Pretekli teden je zavladal v Grčiji izredno oster mraz, kar ie za milo podnebje v Grčiji nenavadno, posebno za ta čas. Več ljudi je v Grčiji zmrznilo. Starokatoliška cerkev med Slovenci. Ljubljanski »Slovenec« se v zadnjih številkah precej Obširno peča s starokatoliško ctrkvijo v obče, posebno pa še starokatoliško cerkvijo v naši državi in prav pridno zasleuuje razvoj s<3Tokatoliške cdVvene občine, ki so je nedavno ustanovila tudi v Ljubljani. 0 staro-katoliški cerkvi se »Slovenec« izraža dokaj nepovoljno. Išče in navaja vzroke njenega postanka ter pride po navedbi števila pripadnikov starokatoliške cerkve po posameznih državah do zaključka, da je ta cerkev le maloštevilna sekta in odlomljena veja od drevesa sv. Cerkve, ki ji življenje pojema vedno bolj in bolj. Izvoz našega krompirja v Avstrijo. Po sklepu avstrijske vlade je dovoljeno neovirano uvažanje našega krompirja v Avstrijo. Pošiljke pa morajo biti opremljene z zdravniškim certifikatom in izpričevalom o izvoru krompirja. — Naše poslaništvo v Pragi je obvestilo naše kmetijsko ministrstvo, da vlada češkoslovaške republike dovoljuje neoviran uvoz našega krompirja v Češkoslovaško republiko leta 1931. Pri uvozu našega krompirja na češkoslovaško morajo naše oblasti priložiti certifikat o zdravju krompirja. Te certifikate izdajajo kmetijske kontrolne in vzorčne postaje v Topčideru, v Zagrebu, Ljubljani, Splitu m Mariboru. žalostno Veliko noč so praznovali letos rudarji Trboveljske premogokopne družbe. Mesto velikonočnega priboljška so prejeli žalostno vest, da bodo morali praznovati od 2. do 7. aprila brez zaslužka. K splošni bedi in siromaštvu, ki vlada med rudarji že Več let, jim je TPD dodala letošnjo Veliko noč skoro obupen udarec. V Ameriki bo kmalu konec gospodarske krize, tako prerokuje ameriški predsednik Hoover v okrožnici, ki jo je te dni naslovil na posJodajalce. V* njej poziva, naj nikar ne znižujejo plač in mezd uradnikom in delavcem, ker bo gospodarske krize v dveh mesecih konec. Znižanje plač pa bi krizo še povečalo. V tem ima Hoover prav. dotaknem onih činiteljev, ki na njih to gospodarstvo sloni, to so: tla: (zemlja), podnebje (klima), vodne in zdravstvene razmere, kmetijske kulture (rastline), možnosti vnovčenja pridelkov itd. Pred vseta par besed za primerjavo Slovenije s to deželo: Srbija se loči v Staro itn Južno Srbijo ali Makedonijo in je nad petkrat večja (95.000 km2) od Slovenije, ki meri 16.000 km2 (km2 = 100 ha ali 173 oralov). Stara Sr-ibija meri 50.000, Makedonija pa 45.000 ikm2. Od 4.200.000 ljudi (4 milijoni dvestotisoč) ce le Srbije odpade na Makedonijo nad 1 in pol mili jona. Dočim je pri nas na km2 skoraj 68 ljudi, jih je tamkaj okrog 33. Na poljedelski svet odpade pa šele okrog 25 ljudi (pri nas okrog 44), ker ena petina prebivalcev živi v mestih. Pokrajina je gorata in dosezajo nekatere njene gore višino nad 2500 m. Doline (kotline) 'so ponekod, zlasti na zahodni strani zastražene od strmih hribov, drugod pa so vezane z manj ali bolj položnim gričevjem. Tako je malone povsod olb Vardarju, glavni reki Makedonije, ki zavije pri Skopi iu, glavnem mestu Makedonije, v južno-vzhodno smer in se izliva pri Solunu v Bgejsko morje. Enako položno gričevje oklepa Kumanovsko-prešev-sko kotlino, ki prične nad Kumanovem in se vleče do Skoplja. To sta zelo prostrani (mogoče kakih 1500 km2), rodvitni in mestoma zelo rodovitni kotlini kakor Tetovo, Tikveš (ob Cmi reki), Djevdjelijaka in Strumiška kotlina ob Spodnjem Vardaru, Bitoljsko polje (1600 km2) in Metohija (proti Albaniji). Ta dežela Je najbolj južno v naši državi in sega tort zagoada med držav« meimiee: Bolgarija Hribine so v veliki meri iz zemljotvornih rudnin (apnenec, skriljevci, živci itd.), ki so »tvorile kulturno zemljo. Na splošno prevladuje po holmih peskovito gričevje (n. pr. na Ovčem polju), v ravninah prihaja do izraza ilovica (glina) in ponekod apno. Proti spod njemu Vardarju je umerjeno valovito gričevje peščeno-, apheno- ali glinasto-lapornato. Naj boljša zemlja je v Spodnji Vardarski kotlini (Tikveš, DjeVdjelija, Strumica). Zemlja je še precej deviška, kar ni nika-ko čudo. Ondotni prebivalci, zlasti Turki, ki jih je največ na levem bregu Vardara (vseh okrog 150.000), so kulturno zelo zaostali m je njihova pridobitna zmožnost pičla. Kmetje niti ne poznajo n. pr. orala v našem smislu, temveč orjejo ž drevesom, to je z leseno krivuljo, kakršno so rabili rraši predniki pre 1 več sto leti. Za njihove skromne *">otrebe je seveda to dovolj, zlasti še, ker tam »zemlja sama rodi«. Sicer pa je znana resnica, da sta Turek in delo dva protivna si pojma. Ta živelj se upira naspredku in je docela udan zatoneli kulturi. Oslafa se z lenobo in mirom, kakor 'Sploh orientalska (jutrovska) kri. Zato ne 'bo zmožen delj časa kljubovati neizprosnim zahtevam novega časa, ki hoče tekme zmožnih, to je telesno in duševno jakih delavcev Sicer pa je to ljudstvo, dasi živi popolno versko svobodo — ki mu je nad vse, ker je versko zagrizeno, nekam nestrpno in prav gotova mu manjkajo gospodarji — agi in begi (nekaki naši graščaki), ki so se po vojni izselili v azijsko Turčijo. Drugi vzrok tiči v protiv-nosti napredku in še prej v veri. Že samo njih vera težava možnost sožitja z nami. Zato pa Turki skušajo in se bodo prej aM -slej tadi izselili. tKoaec pEttrodDji&J ^MJLBaj Vihar je razrušil vojaško letališče. Na japonskem otoku Kiusiu je vihar skoro popolnoma porušil vojaško letališče. 4 vojaki so bili ubiti, 60 pa je bilo hudo ranjenih. 21 letal je bilo popolnoma razbitih, 36 hiš in lop na letališču pa podrtih, škodo cenijo na 5 milijonov dolarjev. Italijanski letalski manevri. Italijanski letalski minister Balbo pripravlja za mesec avgust t. 1. velike letalske manevre, pri katerih bo sodelovalo 600 vojnih letal. Z manevri bo združena tudi preiskus organizacije proti letalski vojni. Manevre bo osebno vodil minister Balbo. Strašna potresna katastrofa je zadela pretekli teden srednjeameriško državico Ni-caragua. Glavno mesto Marague je silen potres popolnoma porušil, nakar je izbruhnil še požar, ki je strahovito delo dokončal. Na stotine trupel je pokopanih pod ruševinami. Koliko je smrtnih žrtev, niso še mogli ugotoviti. Okoli 30.000 ljudi je brez strehe pobegnilo v okolico, kjer tabore na prostem. Reševalna dela so zelo otežkočena zaradi požara in pomanjkanja pitne vode. Vsled tega je tudi velika nevarnost, da izbruhnejo tudi kužne bolezni med preostalim prebivalstvom. Mesto je tako razdejano, da ga ne bodo več pozidali nanovo. Prestolica bo prenesena v drugo mesto. Nesreča na morju. Na odprtem morju je zadela angleška ladja za letala »Glorious« v francoski parnik »Florido«. Poškodba na francoski ladji je bila tako močna, da se je v nekaj urah potopila. Ubitih je bilo 20 potnikov in mornarjev, drugih 500 potnikov se je rešilo na angleško ladjo. Divjaštvo posurovelega sina. V slovaški vasi Višna Stedna je živel kmetski delavec ' Popovič v hudem sporu s svojimi starši, ker mu niso hoteli izročiti posestva. Sina je podpihovala proti staršem posebno še njegova žena. Te dni je prišlo med sinom in starši do ponovnega prepira, med katerim je dobil oče smrtni sunek z nožem naravnost v srce, mater je pa vrgel tako močno ob tla, da ji je počila lobanja in mrtva obležala. Sin je pobegnil v hribe, sinaho so pa orožniki aretirali. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknlh živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova«-grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josefo-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-Josefova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Velike povodnji so nastopile pretekli teden v Južni Franciji. Vsled neurja je prestopila reka Orgue bregove in poplavila okolico. Železniški nasipi so bili na več krajih razdrti in jesenska setev na polju uničena. » Velikonočni« otoki. Velika noč ni znamenit dan samo v verskem življenju, ampak ima svoj pomen tudi v zgodovini zemljepisja. Na Veliko noč so namreč odkrili razne do tedaj še neznane dežele, ki so kot spomin na ta dan dobile po njem tudi svoja •imena. Taka dežela je n. pr. polotok Florida v Severni Ameriki. Danes je Florida del Zedi-njenih držav. Ime »Florida« pa ne pomeni »cvetoče« dežele (od Minske besede flos = cvetlica), ampak pomeni »Velikonočna dežela«. To deželo so namreč odkrili Španci, po špansko pa pravijo Veliki noči »pascua del Florida«. Na Velikonoč 1. 1512. ali ;1. 1013. (natanko se to ne da več dognati) je namreč nekdanji pomorščak Krištofa Kolumba Ponce de Leon po imenu prvič stopil na floridska tla. Prej pa se je ta dežela (polotok) imenovala Bimini in o lepoti tega polotoka so že takrat krožile med ljudmi čudežne pripovesti, kar je tudi v Špancih vzbudilo željo, da bi našli to zagonetno krasno deželo. Najbolj pa je miikala ljudi pripoved, da teče na tem polotoku studenec, ki ljudi pomladuje. To pripovedovanje sicer ni bilo resnično do besede, ampak samo v drugem pomenu. 'Ponce de Leon, ki je Florido odkril, je sicer pisal svojemu kralju, da je res tak strudenee našel, in da se je šla njegova žena tudi res v ta studenec kopat in je dostavil, da se mu njegova žena sedaj zdi mnogo mlajša — toda pravi »studenec lepote in mladosti« so odkrili1 šele nekaj stoletij pozneje, ko so Amerikanci pregnali Špance iz severne Amerike in iz Floride naredili, največje letovišče na svetu. Danes je polotok Florida res »Studenec zdravja«, kajti na Florido se prihaja krepit in zdravit vsako leto na milijone ljudi, ker je tam vedno tako podnebje kakor pri nas meseca junija. Samo solnce, vedno zelene palme in vse v cvetju — to je Florida. So tam sicer kraji, kjer se lahko nastani le milijonar, še več krajev pa je takih, kjer ljudje ne žive nič dražje kakor doma. Zelo daleč od Evrope, v »Tihem Oceanu pa leži »Velikončnk otok. Tudi ta otok je podoben kar paradižu. Domačini imenujejo ta otok R a partiji. Otok je razmeroma majhen, saj meri le 118 kvadratnih kilometrov, na njem pa prebiva le še kakih 250 ljudi. Nekdaj pa je moralo živeti na tem otoku na desettisoče prebivalcev. Danes pa na tem otoku ni nobenega veselega življenja več, ampak samo pastirji čuvajo tu velike črede živine na račun neke velike družbe. Nekaj starčkov sicer še živi na tem otoku, ki vedo marsikaj povedati o nekdanji lepoti in ki znajo tudi še brati stara, v kamen vsekana skrivnostna znamenja, vendar pa tudi to domačinov ne more rešiti, da ne bi po malem izumrli. Najlepši »velikonočni« otok pa je brez dvoma otok »0'taheiti« v Južnem morju, ki. so' ga Angleži tudi prvič zagledali o neki Veliki noči. Ta otok so imenovali tudi »otok ljubezni«, tako je tam lepo. Danes imenujejo ta otok »Tahiti« in otok slovi še danes kot najlepši in kot najbolj zdrav otok v tropičnih krajih. V novejšem času pa so zanesli Evropejci tudi tja svoje boje in razprtije in kakor je otok sam na sebi lep, tako ©o danes ljudje tamkaj srečni ali pa nesrečni kakor pri nas v Evropi. Premeten »čarovnik« »Čarovništvo« tudi pri nas ni neznana stvar in tudi pri nas se najde še dosti ljudi, ki verjamejo, da zna kakšen človek — navadno sitara ženska, ki živi ikje na samoti — drugemu človeku »narediti« ali »za-coprati«. Za pametne ljudi so take »čarovnije« seveda bedarije, toda na svetu je že tako, »da je število bedakov neskončno«, kakor beremo v svetem pismu. Na čarovnije pa verjamejo tudi drugod, in to v krajih, kjer človek tega ne 'bi sploh pričakoval. V Parizu n. pr. živi nad 10.000 žensk samo od prerokovanja iz kart! Da pa tudi drugačnih sleparjev, zlasti »prerokov«, ne manjka, dokazuje sledeča zgodba: K nekemu »preroku«, ki si je pri dejal indijsko ime »Osma Bedur« (da bi mu ljudje rajši verjeli) je prišel nekega dne bogati trgovec Comolin iz Lyona. Ta je hotel od »preroka« zvedeti, na kakšen način bi lahko najhitreje pomnožil svoje imetje. »Prerok« si je položil na glavo srebrn obroč, potem pa je začel gledati zamaknjeno v ogledalo, ki je ležalo pred njim. Ko je bil nekaj časa »zamaknjen«, je pa rekel trgovcu: »Vidim majhen kraj. To je mesto Asnier. Tam stoji poleg cerkve hiša, pred hišo pa čaka na nas gospod Fichter. Temu izročite 50.000 frankov in ta vam bo povedal, kako boste zaslužili na borzi 2 milijona«. Trgovec je res vbogal in se peljal v mesto Asnier. V«e je bilo tako, kakor je povedal prej in trgovec je res izročil gospodu Fich-terju 50.000 frankov. Težko pričakovanega nasveta in še težje pričakovanih 2 miljonov pa le ni bilo. Zato je trgovec končno tožil. Ali je s tožbo kaj opravil ali nič, tega ne vemo, vemo pa, da je na sodišču zvedel, da je »prerok« čisto navadno telefoniral svojemu pomagaču, naj počaka na bedastega trgovca, če bo res prišel, m naj mu pobere 50.000 frankov... SEJMI: 13. aprila: št. Jernej, Loka pri 2usmu, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Mohor, Rogatec, Vojnik. 14. aprila: Ljutomer. 15 aprila: škocjan, Skaručna, Borovnica,Osil-nica, Sv. Peter pod Sv. gorami, Vransko. 16. aprila: Hriževci. ' ' 17. aprila: Grahovo, Kapele. Romunski ministrski predsednik Mironescu, ka -teri je 5. t. m. podal ostavko celokupne romun -ske vlade. Ostavka, na katere možnost v tem času ni nihče mislil, je bila sprejeta. --. •• mmmmmu-K^^.'. . . * . Najtežavnejša konjska dirka na svetu. — »Grand-National-Steeple-Chase«, ki so jo jezdili letos v Liverpoolu, se je izkazala kot najtežja konjska dirka proti oviram na svetu. Od 43 konj jih je doseglo svoj cilj le 12, vsi ostali so popadali. Jugoslovanski finančni minister dr. Stanko Šverljuga. Rudolf Bechyne, čehoslo- vaški minister za prehrano in namestnik ministrskega predsednika je praznoval 6. ila 50-letnico. Nesreča obalnega stražniškega čolna. — Huda nevihta je vrgla v Bostonu v Ameriki na breg stražniški čoln »C. G. 171«. Obalna ladja »C. G. 190« je takoj prihitela na pomoč, toda vihar je tudi to ladjo vrgel na breg. Obe ladji so spravili le z veliko težavo zopet v morje. Požar indijskega svetišča v Rangun-u. — Znamenito indijsko svetišče v Rangun-u, ki je bilo zgrajeno 1. 585. pred Kristusom, je nedavno skoro popolnoma pogorelo. Zgorele so tudi skoro vse dragocene umetnine v svetišču. Naročajte in širite KMETSKI LIST! Star dunajski velikoteden-ski običaj. — Na Dunaju so nekdaj vsako leto slavili spomin na osvoboditev mesta od turškega obleganja leta 1683. na poseben način: Na veliki teden je jezdil v Karo-Mustafo preoblečen človek v spremstvu dveh haremskih žen na oslu na dunajski hribče'- Kalva-rijo. Zadnjih 100 let tega običaja niso več ponavljali, letos pa so ga zopet obnovili. Avstralski ministrski predsednik Lang. — Težka gospodarska kriza je Avstralijo zadela tako, da je ena izmed avstralskih zveznih držav (Novi južni Wales) ustavila s 1. aprilom izplačevanje obresti državnih zadolžnic. Ta sklep je izzval na Angleškem občo pozornost Na sliki vidimo na desni strani avstralskega ministrskega predsednika. G. Larsena, najsposobnejši mlekarski strokovnjak na Danskem, ki marljivo podučava že desetletja mlade mlekarje ne samo domače temveč tudi iz drugih držav. Kako in kaj govori pes? Dober in ubogljiv pes, ki ima svojega go-skodarja rad, se nauči v daljšem ali krajšem času precej človeške govorice, seveda na svoj način. Dober pes si namreč vedno prizadeva uganiti pomen vseh onih gibov z ustnicami in kretenj z rokami, ki jih opazuje na človeku, zlasti na svojem gospodarju, in prav pogosto vidimo psa, kako nagiba svojo glavo sedaj na eno in zopet na drugo stran, da mu ne uide nobena gospodarjeva beseda. 'Pes pa se ne omejejuje ie na to, kar »razume« s svojimi možgani, ampak (tudi izvršimo opazuje. Pes je med živalmi najboljši opazovalec. Pes spozna že na gospodarjevih očeh, kaj gospodar misli, in ravno tako pozna pomen vsakega gospodarjevega migljaja, kakor da bi res Vedel, da človek ne govori samo z glasom, ampak takorekoč s celim telesom. In če bi mi 'ljudje pse bolj opazovali, bi danes gotovo tudi dosti bolje poznali in razumeli pasji 'jezik, 'kakor ga pa razumemo. Mi se žalibog zadovoljujemo navadno s tem, da psa »dresiramo«, ne zmenimo se pa nič zato, da bi razumeli, da zna pes prav veselo, pa tudi prav trdo in hudo sovražno lajati. »Pasjega jezika« tudi učenjaki še do danes niso »odkrili«. Tako daleč še nismo. Iz opazovanja pasjega življenja pa se da le na marsikaj sklepati. Zelo verjetno je, da imajo za gotove stvari vse vrste psov torej skupen »jezik«. Enaka čustva namreč se izražajo na enak način. Veliki psi in mali psi »govore« sicer nekoliko različno, toda to so le »narečja« enega in istega »jezika«. iNa vesel način laja pes, če ga izpustiš na prosto ali pa če ga odvežeš z verige. Tudi takrat Taja veselo, če se igra z drugimi psi. Ali pa če po dolgi odsotnosti zopet zagleda gospodarja; takrat laja toliko bolj, kolikor dtelj gospodarja ni videl. Najboljši spomin pa ima pes med svojim poldrugim in šestim letom. So pa tudi stari psi, ki imajo še vedno dober spomin. S svojo živahnostjo prekaša pes Vse druge živali. Pes je namreč čuVStvena žival. Kakor vidimo nekatere govornike, ki med svojimi govori hodijo gor in dol, zlasti takrat, če se razburjajo, tako tudi pes teka semter-tja, kadar laja od veselja. Pes tudi skače na tisti predmet, ki vzbuja v njem veselje, in ga hoče objeti in oblizati. Veselje se dostikrat spremeni v neke vrste 'jok od veselja, kakor pri človeku; pes kar ne more priti k sebi, kakor pravimo. V vsem živalstvu menda ne vidimo tako iskrenih izrazov veselja kakor pri psu. Z renčanjem pes grozi in svari. Pes tudi naglo raztogoti. Zato si je človek menda psa tudi pridružil. Če pes »hudo« laja ('kadar je jezen ali če mu nekaj ni prav), laja bolj globoko, na bas. Jezno lajanje navadno v kratkem poneha, potem pa se zopet začne. Veliki psi izgledajo kar strašno, če jezno lajajo, mala ščeneta pa so smešna, ker samo malo lajajo, kakor da so silno korajžni, potem pa stisnejo rop med noge in zbeže. Podoben pojav opazujemo tudi pri divjakih: tudi ti najprej silno tulijo, če se jim bliža sovražnik. če se pa sovražnik ne prestraši, začno bežati oni. Pes laja tudi v sanjah. To je pa1 Ie napol lajanje. Z renčanjem pes grozi in svari. Pes začne renčati, predno začne »jezno« lajati. Renči pa pes včasih tudi med igranjem, da pokaže, da je vseeno še nevaren in junak, čeprav se igra. Ovili pa pes, kadar je v stiski. V cvile-nie da pes vso svojo »dušo«. Če pes cvili, pomeni to: Lačen sem — žejen sem« — spusti M. so $» tu4i pjrawvOT9ai 4» radi vidijo strahove. Tak »stvor« je za psa polna luna. Pa tudi na razne figure, ki jih dela megla, pes laja ali pa zategnjeno tuli. Takšno tu-lenje pomeni strah, ali pa si hoče pes s tu-lenjem delati korajžo. Tudi ljudje žvižgajo, če gredo skozi samoten gozd. Vppasou/c vrii she šele. Hvalevredne so pobude, da bi se dvignilo in tudi na manjših kmetijah ojačilo pridelovanje kvalitetne zelenjave, zlasti v okolici mest in letovišč; toda nikakor ne zadostuje, ako bi hoteli pospeševati naše vrtnarstvo to vsoto bo dobavila Nemčija Rusiji industrijskega blaga, zlasti strojev. % : Stroje potrebuje Rusija, da si čim prej z izdelovanjem svojih surovin doma pridobi dovolj denarja za plačevanje svojih obveznosti v inozemstvu. Rusija se vsled prizadevanja sovjetske vlade silno naglo industrijalizira in postaja od evropske industrije vedno bolj neodvisna. Trpelo pa bo seveda še mnogo let, predno bo mogla ruska domača industrija zadostiti vsem domačim potrebam. Kakšne načrte pa ima sovjetska vlada z ' industrijalizacijo Rusije, se vidi iz podatkov, ki jih je objavil neki londonski list: »Meseca oktobra bosta začela delati v vzhodni Rusiji dva največja plavža na svetu. V teh dveh plavžih bodo natopili na leto po 2 in pol milijona ton jekla, produkcija pa se t bo dala zvišati na 4 milijone ton. Dva druga plavža, ki bosta tudi še letos začela delati, bosta natopila na leto vsak nad 1 milijon ton vlitega jekla. Meseca marca bo začela delati velika kemična fabrika v Bereznikovem, kjer bodo napravili na leto po 300.000 ton umetnih gnojil. Meseca julija bo začela v Harkovu delati fabrika za traktorje in bo izdelala po 50.000 traktorjev na leto. Velika fabrika nekje v Sibiriji pa bo izdelovala na leto po 15.000 kosilnic in mlatilnic in po 35.000 se-jalnih in po 30.000 strojev za žetev. V Nižjem Novgorodu pa bodo meseca avgusta odprli fa-briko za avtomobile. Tam bodo izdelali na dtftfpt (po 140.000 tovoroiii ?v*ll", Ljubljana. Kolodvorska ul. 7, ali pa pri: Tvornici za dušik d. d., Ruše pri Mariboru zemljo n daje navodila za umno nporabo ume nih gnojil. ki razi k 'e lud Fobiani <£ Jurjovec Ljubljano, Stritarjeva ulica 5 Velika zaloga SUKJN ENEGA BL4GA ca moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vzorce/ Pristopajte h Kmetijski Matici! Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hvcinilni in posojilni dom Račun poit hraniln ce M. 14.257 registr. zadruga z neomejeno zavezo Brzojavi: »KMETSKI DON' U U B LJ AN I, Bavčarjeva (Sodna) ulica 1 Te.elon ilev. 28f. VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5V,0/« brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7% kres odbitka « a v • a ua rente Stanje vleg nad 30.000.000 </„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12' . Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg J Urednik: Milan Mravlj«. — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tisk* Merkur (predstavnik tiskarne: 0. Michilek), LjnMjana.