NAJSTARe zai ŽAGA — Očividci velikega požara v Soteski trdijo, da so bili osn ' ,Vo,csov« žago danes teden ob 1. uri, visoki kot sosednje smreke. r(>či/etn spoprijeli novomeški poklicni in prostovoljni gasilci iz Soteske in : naprav'* 23jVe^ deset milijonov novih dinarjev škode. Zgorela je stavba, stroji itaše ni,’ od*;«>valnik z ventilatorji, orodje, okoli 10 kubičnih metrov lesa itd —-— nan' Na sliki: ostanki Novolesove žage. (Foto: Janez Pezelj) • °bčin?Sj°st'^ v brežiški sekrpta iuFranc ^etinc< ^taMKP£KZKs kot se Jih W Sl minnto ZVrStil0 ob ot "“J0 že vret ? tec^na’ne pom-i ip° i6,1' Se Posebno ^Poldnp i ,7 v soboto S so 3 yehkem Obrežu, Točke za brazde in vožnje Zadnjo nedeljo so bili Dolenjska, Posavje in Bela krajina v znamenju tekmovanj traktoristov v oranju in vožnji ' TOiikom „r j ljudskim (C, "'etrov asfalt °dPrli 2500 ft0t‘ Dobovi naSdjU ^ H0 Načeli c ‘ ovesr|osti, ki so ti Otežil tuH; ^evodom, se je ^tva CK Z?^tar IK-Pred- ko ie kra- anc Šetinc. usnl ianom čestital ko L’ ^ f še Posebej j dejal, da opaža v v ljudehVe8a’?redvsem Pa ki k: človeškimi KZa Prave <;r,J i ko imeno- ^ kasno- ? tične. 3vesnost u ieoJ® bila podobna l š(v\ U’ k-)er so 00 m asfalta na in do glavne prvič proslavili ^ Artiče. Ob tej Podelili prva tri artiški osnovni hkrati°80VŠku in Mihi SStjV* Ž.ŠEBEK p *vuuv asfalta ^ č [o°*i?°!)ovi- Slc^esnostl^ki ^ POMNIK ZANAMCEM — Spomenik Toneta Svetine v Tržiču, v nedeljo ga je odkril, domačin Lojze "L., Celi s sprevodom se S° ^en*č> svojstveno ponazarja velik krvni davek teh krajev za našo svobodo. (Foto: Železnik) Složni v času borbe in dela Krajevna skupnost TrJšče dostojno proslavila letošnje jubileje — Govoril Jože Borštnar — Spomenik Toneta Svetine — Malkovec povezuje z dolino 2,3 km dolg asfaltni trak Krajani krajevne skupnosti Tržišče na meji sevniške občine imajo mnogo prijateljev; to je dokazalo veliko nedeljsko slavje, ko se je ob odkritju Svetinovega spomenika „Vstaji, borbi in zmagi“ zbralo v tej vasici nad 2.000 ljudi. V nedeljo, 7. avgusta, smo imeli na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju tri področna traktorska tekmovanja: na Draškovcu pri Šentjerneju, na posestvu metliške kmetijske zadruge in v Bukovšku. Nastopili so starejši tekmovalci, mladi zadružniki in zadružnice, v Draškovcu pa še mladi zadružniki do 16. leta. Pomerili so se v dveh disciplinah, in sicer v spretnostni vožnji in oranju. Vsekakor je bilo najbolj zanimivo na največji prireditvi na Draškovcu, kjer je nastopilo več kot štirideset traktoristov. Po izenačenih in lepih vožnjah oziroma oranju je pri starejših tekmovalcih (od 22. leta naprej) zmagal Janez Janc (Gor. Vrhpolje, KZ Novo mesto), drugi je bil Janez Miklič (Gor. Kamence, KZ Novo mesto) in tretji Janez Poklač (Novo mesto, KŠC Grm). Pri mladih zadružnikih sta bila najboljša Trebanjca Avgust Savi K* »5S 55 “ »bMo & begati JlČU1 •"« na * i tS&šSgčsz 1 »Jat iJ&ar Poj Vodno eneP°nOVno “P0" z {j ^delanih s/?-0 reke Save< t mogo- tk s^na Dolenji Ienjskem do od d *tal, katprii pretočnih navzdo, bi TJ ^mo idrska t 0 bila le * W)- Vse«/* ,bo zmogla .»I t&i teP°mbe s0 rt!*. utemelje- 2 « kipls'Ttivseh^-? ljajo 20 °b- 1>tevo®^tkavLfu0bSiallSestav-Pa, d, Prednosti ,an.° z za' Ne n 'e nekatp c*-i°> ne V,nJle na S^hi^ocen- jsaj-sa*’—■ «*► J>ko v e'eeat0v ki ,akcij> osve-L Pnost' elektr0 m°rali J^ŽELEZNIK Kot krasijo Mirensko dolino značilni kamniti mostovi, jo bodo poslej tudi svojski Svetinovi spomeniki. Podobno kot Steber upora v Trebnjem je namreč tudi tržiški narejen iz pušk, mitraljezov, pištol in drugega orožja. Na kraju, kjer so potekale številne borbe partizanov, je odkril spomenik domačin Lojze Lenič. Predsednik gradbenega odbora za modernizacijo ceste Tržišče Malkovec Ivan Pungerčar je nato izročil namenu asfaltirano cestišče. V tej akciji so združili levji delež denarja in truda ravno vaščani pred 35 let požganega Malkovca, lani so opravili Prvoborec in rojak tržiške krajevne skupnosti narodni heroj Jože Borštnar je na slavju v Mal-kovcu pohvalil prizadevanja krajanov za vsestranski napredek. najtežja zemeljska dela inženirci JLA, letos pa je priskočila na pomoč tudi družba z denarjem združenega dela sevniške občine, namenjenim za krajevne skupnosti. Ravno ta prispevek je, kot je dejal na slovesnosti na Malkovcu predsednik sevniške občinske skupščine Janko Rebernik, najvišji v republiki. Slavnostni govornik na osrednji proslavi na Malkovcu je bil domačin, narodni heroj Jože Borštnar. Podobno kot v brošuri, ki jo je za spodbudo nadaljnjim raziskovanjem boja teh ljudi uredil ravnatelj posavskega muzeja iz Brežic prof. Marjan Gregorič, je tovariš Borštnar spregovoril o velikanskem deležu in krvnem davku za svobodo. Zanjo je dal življenje sleherni deseti krajan te krajevne skupnosti. Povojni razvoj ni še zadovoljivo potegnil teh krajev iz nerazvitosti, čeprav ima že sleherna vas vodovod. Modernizirana cesta na stežaj odpira vrata kmečkemu turizmu in znane malkovške gorice. Heroj Borštnar je v govoru zameril sevniškemu Kmetijskemu kombinatu premajhno spodbudo za pogumnejši razvoj kmetijstva v teh krajih. V kulturnem delu sporeda so sodelovali: trebanjska godba, loški oktet, mladi iz Tržišča in Malkovca ter učenci tržiške osnovne šole. Sevniški raketarji so uspešno izstrelili vrsto raket, teritorialna enota pa je prikazala napad na Malkovec. Tovariško srečanje ob zvokih Henčkovega ansambla je trajalo pozno v noč. A. ŽELEZNIK GRADNJA PARTIZANSKE MAGISTRALE Dela pri gradnji partizanske magistrale dobro potekajo. Odsek od Podturna do Občic že delajo, za odsek od Občic do Crmošnjic pa bodo te dni dobili gradbeno dovoljenje. Ko bo znan najboljši ponudnik, se bo začelo tudi delo od Ručetne vasi do Vrčic. Računajo, da bodo graditelji kmalu končali gradnjo novega mostu čez Črmošnjico. Konec avgusta ali v začetku septembra bodo potekala dela na vseh za letos planiranih odsekih. Vrednost letošnjih del bo znašala 72 milijonov dinarjev. 52 milijonov je zagotovljenih, manjkajoča sredstva pa bo odbor za gradnjo partizanske magistrale zagotovil jeseni. Po načrtih bi morala biti ta cesta zgrajena do avgusta prihodnjega leta. USPELA TEKMOVANJA — Tradicionalna traktorska tekmovanja na Dolenjskem v Posavju in Beli krajini so dokazala, da se mladi traktoristi dobro pripravljajo na republiško traktorsko tekmovanje, ki bo od 26. do 28. avgusta na posestvu Agrokombinata v Krškem. Na sliki je Slavka Struna, zmagovalka s tekmovanja na Draškovcu, ki bi se dobro uvrstila tudi med posamezniki. (Foto: J. Pezelj) Srečanje in delovni uspeh Ob enajstem srečanju borcev Gorjanskega bataljona bo odprta posodobljena cesta od Mokrega polja do Šmarja 12. maja letos je minilo 35 let, odkar je bil na Pragu na Gorjancih ustanovljen Gorjanski bataljon, ki so ga sestavljale kostanjeviška, šentjernejska in gabrska četa. V letih 1942 in 1943 so borci Gorjanskega bataljona obvladovali teren na desnem bregu Krke, od Brežic do Uršnih sel, pogosto pa so sc bojevali tudi v Zumberku onkraj Gorjancev. Ob vsestranski pomoči prebivalcev podgorskih vasi je bataljon uspešno opravljal svojo nalogo in njegovi borci so izdatno dopolnjevali druge partizanske enote na Slovenskem. Za ohranitev tradicij NOB, prenašanje le-teh na mlade rodove in ne nazadnje za gospodarsko pomoč tamkajšnjim odročnim krajem si prizadevajo borci Gorjanskega bataljona še dandanes. Leta 1967 so organizirali svoj odbor, ki je do zdaj izdal že štiri brošure. Zdaj pripravlja odbor zbornik o borbeni poti in pomenu Gorjanskega bataljona, ob takratnem srečanju pri Prcžeku pa bo izšlo glasilo Gorjanski bataljon. V zadnjih desetih letih je odbor organiziral že 10 srečanj borcev in aktivistov, vsakokrat v drugem kraju gorjanskega Podgorja, vsako od srečanj pa je kraju in okolici prineslo dokajšnjo gospodarsko korist, od ureditev cest, vodovoda, podobe vasi do nakupa šolske opreme in pod. Tudi letošnje srečanje, ki bo 21. avgusta pri gradu Prežek, ne bo brez delovnega uspeha, saj bo tedaj odprta prenovljena in posodobljena 9,5 km dolga cesta od Mokrega polja do Šmarja. TONE VALENTlClČ Žnidaršič (Dobrnič) in Marjan Uhan (Trebnje), tretji pa je bil Zburjan Franc Perše. Pri zadružnicah je navdušila Slavka Struna (Potov vrh, KŠC Grm), Danica Perpar iz Trebnjega je bila druga, Novomeščanka Marjeta Glavič (KŠC Grm) pa tretja. Izkazali so se tudi najmlajši, predvsem Franc Pust in Slavko Kastelic (oba Trebnje) in predstavnik novomeške zadruge Anton Krnc. Slabšo udeležbo so imeli v Beli krajini: iz obeh občin je nastopilo dvanajst tekmovalcev. Pri starejših je bil vrstni red naslednji: Franc Adam (KZ Črnomelj), Anton Pezdirc, Peter Pezdirc (oba Metlika), pri mladih zadružnikih pa Jože Regina, Anton Silak (oba KZ Črnomelj) in Anton Kralj (KZ Metlika). Zanimivo je bilo tudi na kmečkem prazniku v Bukovšku. Med posavskimi traktoristi t so bili najboljši Alojz Colarič, Anton Kodrič (oba AK Krško), Jože Žmavc, Anton Butkovič in Ivan Durhalek (vsi Agrokombinat Brežice). Med 24 nastopajočimi sta se izkazali trak-toristki Jožica Butkovič in Slavka Preskar. Praznik so zaključili s tekmovanjem koscev, Iger so bili najboljši Marjan Pešec, Stanko Hri-beršek in Stanko Deržič. PRAZNIK V DRAŠICIH Krajani krajevne skupnosti Dra-šiči so v nedeljo, 7. avgusta, praznovali svoj praznik, ko se spominjajo odhoda več fantov in mož v partizane v začetku avgusta 1942. Letošnje praznovanje je bilo združeno s proslavljanjem Titovih in partijskih jubilejev. O pomenu te krajevne skupnosti med NOB je govoril predsednik občinskega odbora Zveze borcev Vinko Kepic. Borčevska krajevna organizacija je ob tej priložnosti razvila svoj prapor. Kulturni program so pripravili mladinci in črnomaljska godba na pihala. SEVNIČANI NAJBOLJŠI V SLOVENIJI Sevniški radioamateiji ne zamudijo prilike, da se po etru ne bi vključili v kakšno tekmovanje. Na tekmovanju v počastitev jubileja tovariša iz Nove Gorice so zasedli prvo mesto v Sloveniji, dolgoletni prizadevni predsednik sevniških radioama-teijev Janko Kuselj pa je prepričan, da so dosegli tretje mesto v državi na zadnjem tekmovanju za pokal Zveze radioamaterjev Jugoslavije. PO ASFALTU NA PROSLAVO — Člani pripravljalnega odbora Gorjanskega bataljona so se 4. avgusta v Orehovici še zadnjič sestali v zvezi z otvoritvijo asfaltiranega cestnega odseka Mokro polje-Šmaije in pripravami na jubilejno proslavo, ki bo 21. avgusta na gradu Prežek ob 35-letnici ustanovitve Gorjanskega bataljona. (Foto: Pavlin) Pomisleki in upi ob pičli beri Od 18. do 22. avgusta bodo v hmeljiščih padle prve trte - Obeti štirih rejcev hmelja na Dolenjskem ne preveč razveseljivi — Prodajna cena mnogo prenizka ■ -■ " - - - ■ Od 18. do 22. avgusta bodo na hmeljiščih širom po Dolenjski tisoči železnih prstov odtrgali prve kobule. Sodeč po napovedih, bo letošnja hmeljska letina precej pičla. Ne samo zaradi manjših hektarskih donosov od pričakovanih, volja hmeljarjev prhni tudi zato, ker prodajna cena še zdaleč ne vrača v zeleno zlato vloženega dinarja. Štirje pridelovalci hmelja -na Dolenjskem je s to kulturo zasajenih nad 148 ha —' KZ Novo mesto, KZ Agraria iz Brežic, Kmetijski kombinat Zasavje in novomeška Kmetijska šola so v oceni letošnje letine enotni. Bera bo pod pričakovanji in v okviru lanskoletnih rezultatov. Prvo polovico vege- (Nadaljevanje na 3. strani) Do sredine tedna je prevladovalo spremenljivo vreme s krajevnimi plohami in nevihtami, proti koncu tedna pa se bo vreme znova izboljšalo. Nekoliko topleje bo! MESTO. Leto XXVIII četrtek, 11. avgusta 1977 '975 je bil list odlikovan z redom i^!£EZANAR0D S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Ciprski Grki so se zadnjič poslovili od svojega predsednika, nadškofa Makariosa, ki ga je minuli teden zadela srčna kap. Pogreba so se udeležili najvišji predstavniki ciprskih Grkov na čelu z vršilcem dolžnosti predsednika republike Spirosom Kiprijanujem, dostojanstveniki ciprske cerkve in drugimi Pogrebne slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki številnih držav, vodja naše delegacije pa je bil Stevan Doronjski, ki je na mrliški oder položil venec predsednika SFRJ Josipa Broza Tita podpredsednik predsedstva SFRJ in posebni odposlanec predsednika republike Josipa Broza Tita v prisotnosti zambijskega predsednika Kennetha Kaunde odprl velikansko hidroelektrarno „Kafue gorce", ki jo je skupaj z okoli 4000 zambijskimi delavci in strokovnjaki gradilo tudi okoli 900 Jugoslovanov. Elektrarna bo dajala okoli 6,5 milijard kilovatnih ur električne energije letno in je približno toliko velika kot jugoslovanski del Džerdapa. Slovo od Makariosa PISMO KOROŠKIH SLOVENCEV Pogreba se je udeležilo več deset tisoč ljudi, ki so v neizmerni žalosti jokali. Mnogi med njimi so imeli v rokah napise, na katerih je bilo mogoče prebrati „Makarios zi“ - Makarios živi. Pogreb je bil uradno razdeljen na dva dela. Pogrebna slovesnost je bila v cerkvi v predmestju Paluriotis, nato pa so krsto prepeljali na planino Trodos blizu samostana Kiko, kjer so pokojnega predsednika pokopali na njegovo željo. Nadškof Makarios je bil simbol Cipra, vodja neuvrščene otoške države in borec za svobodo ter neodvisnost dežele, ki je zadnja leta morala skozi hude preizkušnje. Nadškof Makarios je bil predsednik Cipra šestnajst let. Na otoku je 40-dnevno žalovanje, med katerimi mirujejo tudi vse politične akcije. JUGOSLOVANSKI PRISPEVEK Sto dvajset kilometrov od Lusake je Vidoje Žarkovič, Medtem pa so predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem poslali pismo generalnemu sekretarju Združenih narodov dr. Kurtu Waldheimu, v katerem ga opozarjajo na posebnosti tako imenovanega zakona o narodnostnih skupnostih v Avstriji. Koroški Slovenci v tem pismu, ki so ga poslali ob zasedanju komisije pododbora Združenih narodov za manjšine, ki bo od 15. avgusta do 1. septembra letos v Ženevi, poudarjajo, da pomeni ta zakon „očitno kršitev avstrijske državne pogodbe", in to zlasti zato, ker pravico manjšine povezuje z njeno številčno močjo. Ob tem navajajo, da nimajo pripadniki koroških Slovencev iz štirih krajev nobene možnosti, da bi dobili pravice, izvirajoče iz 7. člena avstrijske državne pogodbe. Predstavniki koroških Slovencev trdijo, da zanemarjanje enakosti pravic manjšin ter različno uresničevanje teh pravic pomeni nedvomno protiustavnost in kršitev mednarodno zagotovljene pravice manjšin. JANEZ ČUČEK Birni. * m vi.,; UMIRITEV V SRI LANKI - Položaj v Sri Lanki, kjer je Sirimavo Bandaranaike morala po porazu na volitvah prepustiti mesto premiera J. R. Jayewardenu, se je umiril. Vlada je. umaknila vojsko in varnostne sile z ulic, čeprav to nekaterim ni bilo všeč, saj so s tem dobile skupine skrajnežev možnost, da nekaznovano divjajo. Na sliki: nekdanja predsednica vlade Bandaranaike in sedanji premier Jayewardene (poleg nje). (Foto: Associated press). In vendar se vrti - a prepočasi Pri uresničevanju zakona o združenem delu je nujna trajna in povezana politična aktivnost, za kar so dolžne skrbeti predvsem družbenopolitične organizacije Ko smo po sprejemu zakona o združenem delu v vseh okoljih sprejemali akcijske programe in imenovali posebne komisije za to nalogo, nam je bilo predvsem jasno, da moramo vsepovsod najprej spoznati stanje, razčistiti mnenja in odstraniti ovire, ki morda nastajajo, in se zlasti dosledno zavzemati, da bodo predvsem delavci nosilci uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov. V vrsti občin so načrtovali redne obiske delovnih in drugih organizacij, na katerih naj bi strokovnjaki pomagali razčistiti odprta vprašanja in hkrati dobili pregled nad doseženim. Iz teh pregledov je mogoče ugotoviti, da je sicer v vsaki organizaciji združenega dela čutiti aktivnost glede uresničevanja zakona o združenem delu, da so redki kolektivi, ki še nimajo izdelanih programov aktivnosti, da pa se marsikje očitno vse dela prepočasi. puščajo izdelavo osnutkov najpomembnejših samoupravnih aktov svojim strokovnim službam ali celo posameznim stro- BRZOJAVKE Poglavitna slabost je na splošno, da izvoljeni akcijski odbori ali komisije vse preveč pre- NEW YORK - Posebni komite pri Združenih narodih za dekolonizacijo je sprejel dve resoluciji, ki zahtevata še popolnejši boj kot rasistične južnorodezijsice vlade lana Smitha. S prvo resolucijo poziva komite vse vlade, da v svojih deželah zapro turistična informativna in letalska predstavništva južne Rodezije, z drugo pa, da prepovedo tiskanje oglasov Smithovega režima za novačenje plačancev. NOTRANJEPOLITIČNI Sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Todo Kurtovič je v razgovoru za „Večemji list“, prenesel ga je domala ves domači tisk, poudaril, da svoboda vere ne pomeni pravice za vmešavanje v politično in družbeno življenje. Ko je govoril o duhovnikih, je dejal: „Lahko je in moral bi biti dejaven. Želeti bi bilo, da bi bili vsi, ki jim je verska dejavnot poklic, ki to žele, aktivni v družbenopolitičnem življenju tako kot vsi drugi državljani. Njihovo mesto je tako kot vsakega drugega občana v Socialistični zvezi, na zboru volivcev, v Rdečem križu, številnih humanitarnih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah, organih, krajevnih in interesnih skupnostih, povsod, kjer obstaja interes in želja po udejstvovanju. Duhovnik je tudi glede tega občan kot vsak drug.“ EMBALAŽA IN KARTON Mednarodno združenje za financiranje (oddelek svetovne banke) je sklenilo, da vloži nekaj več kot 15 milijonov dolaijev v skupni jugoslovansko-nemški načrt, ki predvideva izgradnjo tovarne kartona in embalaže v Gazinu. Predvidevajo, da bo tovarna proizvedla letno 45.000 ton kartona. LADJE ZA SOVJETSKO ZVEZO Do leta 1980 bo jugoslovansko ladjedelništvo izvozilo v Sovjetsko zvezo 38 ladij, med njimi velike tankerje, tovorne ladje in luksuzno potniško ladjevje. Velik uspeh naših pomorskih strokovnjakov ... Verska svoboda KILOMETRI CEST Todo Kurtovič je tudi dejal, da Zveza komunistov nikoli ni ločevala verske od drugih svoboščin. Članstvo v ZK je vsekakor nezdružljivo z izpovedovanjem vere. Toda v ZK smo sprejemaliTz vseh sredin. Upoštevali smo stvaren položaj, saj smo partija delovnih ljudi, ker smo se bojevali za osvoboditev človeka, pa smo se tudi glede tega vedno varovali vsega, kar bi peljalo v sektaštvo, V resna prizadevanja jugoslovanskih republik in pokrajin za izgradnjo novih kilometrov sodobnih cest s pomočjo mednarodnih kreditov, samoprispevkov in tudi drugače se je vključila tudi Makedonija. V ter republiki računajo, da bodo že čez tri leta bogatejši za okoli tisoč kilometrov cest, dogmatizem, zlasti pa. smo se varovali vsega, l. Ce od tega 330 kilometrov magistralnih ter regionalnih. V Makedoniji so se odločili, da zberejo sredstva za gradnjo cest — potrebovali bodo več kot 3 milijarde dinaijev — s pomočjo javnega posojila. kar bi dišalo po administrativnih ukrepih, bi se držali teorije, da lahko sprejemamo v ZK samo iz ateističnih krogov, bi nas to verjetno v naših razmerah pripeljalo do določene elastične teorije, saj se ateisti ne rojevajo, oni takšni postajajo. TURIZEM KAZE DOBRO ZENSKE NA POLOŽAJIH Statistiki so izračunali, da dela v Jugoslaviji v družbenem sektorju kar 34 odstotkov žensk, kar pa še ne pomeni, da so tudi ustrezno zastopane na vodilnih in vodstvenih položajih. Ta podatek kaže imeti pred očmi posebej sedaj, ko se nahajamo pred novimi volitvami Na tradicionalno znani dubrovniški turistični rivieri je Julo samo te dni več kot 48.000 domačih in tujih gostov. Strokovnjaki za turizem pravijo, da so bile s tem 95-odstotno zasedene turistične kapacitete dubrovniškega območja. Dober zaslužek ... Poročila so znana tudi iz reškega območja, kjer išče zaslužen počitek 300.000 turistov, pri čemer je domačih gostov v primerjavi z lani za 12 odstotkov več, tujih pa za 6 odstotkov manj. Domač gost — dober gost ... MILAN MEDEN BONN - Na območju, kjer so stacionirane vojaške sile za srednjo Evropo, bodo od 12. do 16. septemhra manevri kopenskih in letalskih sil pakta NATO’. Cilj teh manevrov je, da preverijo borbeno in taktično sposobnost kopenskih in letalskih enot, „kombinirano in v samostojnih operacijah”, je v Bonnu sporočilo zahodnonemško obrambno ministrstvo. KARAČI - Policija v provinci Šangar Uphen je aretirala več kot 100 oseb, med katerimi je bilo veliko pristašev bivšega premiera Zulfikarja Ali Buta. V uradnem sporočilu je rečeno, da vojaška vlada generala Zia Ulhaka zatira politične nerede in prepoveduje izražanje stališč, ki ogrožajo enotnost in varnost dežele. Osebe, ki so jih aretirali po teh predpisih, lahko obsodijo na zaporno kazen do 7 let. kovnjakom, ne da bi se pred začetkom dela jasno domenili o politični usmeritvi. Tako delavci, razumljivo, nimajo vpogleda v delo do tistega trenutka. V toku nastajanja ne morejo dajati nikakršnih predlogov. Ve pa se tudi, daje take ,.končne” predloge kaj težko popravljati, saj bi mnogi primeri zahtevali, da se vse gradivo znova v celoti predela in izpopolni. Odgovornost za tako početje nosijo predvsem družbenopolitične organizacije, zlasti sindikati, ki bi morali predvsem z družbenopolitično akcijo zagotoviti, da bodo samoupravni akti resnično odraz zakona o združenem delu. Hkrati s tem pa je slišati številna mnenja, da predstavniki nekaterih organizacij združenega dela v teh pogovorih olep-šujejo stanje, kar nedvomno zahteva posebno idejnopolitično presojo, da še zdaleč niso urejeni dohodkovni odnosi, da nagrajevanje po delu še naprej krepko šepa, da so akcijski programi še vedno preveč načelni in nekonkretni, da prepogosto pozabljamo na poglavitne elemente upoštevanja minulega dela in informiranja itn. Kritičnih ugotovitev je še veliko in ob njih se moramo zamisliti. Resnica o naših nalogah pa je ena sama: o nalogah smo verjetno že dovolj razpravljali in prav bi bilo, da bi naše misli posvetili predvsem njihovemu uresničevanju. Samoupravljanja ni mogoče razvijati z besedami. tedenski mozaik ALI BI VERJEM . obveščevalna služba pm sodelovanje P” svj^f m la tudi čarovnike? No, P,., lahko, kajti prav te d* objavili, da F osrednja obveščava cija CIA, pred leti»' plačilni seznam uvr t človeka, ki F čarovnika. Kaj na delal v CIA, še ni ■ se samo to, da F • pri poskusih, s ka hoteli v CIA P skrivnosti ”na hoteli so namreč gan postopek in način, na zgodbe iz ra srečila. ■ ■ vedno Zosvoiigo^o^Z KAVA, KI SE J L ■ DRAŽILA tudi P" "^ske dražja po vsem M’eri medtem ko jo n ..« Jugoslovani smo J* jjjr*. med njimi) zar? fj m0\, f ne P0Ptiemo, J bolj so nekateri drugi U ni: Francozi so na v ostro z< kar osiru ‘•"w~Tjai.r$ črne tekočine. Neka ' g va je pokazala, poraba kave zma> za 23 odstotkov VOLJ NORI, da me šajo in to t sem tudi jaz ^ jim bom govonim je izjavil Billy Ca& ameriškega P Jimmyja, ko F PJj novinarjem svoje P ^ su zaslužke. Dejstvo en f ja da je Billy Ogj .J priljubljena osebam^ ričani zaradi nek. rti ah m. fg, ..diplomatske - ■», dobiva precej P° predava tu m . honorar seveda. ^ j j£$ za fPZS predsednica 0 držav Amerike vse mogoče ■■■ n 0 IN LE Mjfnko?, I MUČNO JE newyorškem P’ d m (kjer so velik izpad toka) ^ znova ostah bre zato, ker so eleM po pomoti pre^ y$ izmed kablov ■ zgodi. 1 J* , iii BEJRUT - Izraelski premier Manahcm Begin prvič javno priznava, da Izrael daje vojaško podporo falangistom na libanonskem jugu. V razgovoru s člani neke ameriške Iz zadrg ega PAVLIHE JANEZ KOROŠEC ■—— ^ minnuiiiiiiiniiiiiMUHiiiiMniiiMiiiniMMMMiBi delegacije je izraelski premier dejal, da je dolžnost Izraela, da daje pomoč kristjanom na jugu Libanona, in dodal, da jim bo on še nadalje pomagal. BONN - Po petih dneh od aretacije zaradi suma, da je sodelovala pri terorističnem uboju znanega bankirja in svetovalca bonske vlade Jucrgcna Ponta, so iz zapora izpustili 23-lctno študentko F.lconoro Mario Ponsgen. Študentko so zaprli, ko sta Pontova vdova in glavni čuvaj njegove vile v Oberursclu pri Frankfurtu izjavila, da sta jo prepoznala, ker sta jo neposredno pred zločinom videla v hiši skupaj s Suzano Albrecht in neznanim moškim, ko so skušali ugrabiti Ponta, ki so ga nato ubili. - Etri 1XM v teh hlačah? J*1'jj - Njihovega lastnika. Ko som mn pokazat«n* tako globoko t žop, da ga soda) na noben ram izvleči ven... DŽAKARTA - Epidemija kolere, griže in paratifusa je v zadnjih dveh mesecih povzročila smrt približno 200 ljudi na južni Sumatri. Kot piše indonezijski časnik „Šinan Harapan”, je v predmestju Džakarte, Pasar Minguju, epidemija kolere ustavljena, vendar je bolezen terjala 38 žrtev. DARMSTADT - Blizu Grieshci-ma je tovorni vlak, ki je prevažal grušč, pri premikanju ,,izgubil 21 vagonov. Po 15 kilometrih je vagone ..ustavila” hišica ob progi, v njej sta prebivali neka 72-letna in 76-lctna ženska, ki soju živi in zdravi rešili iz razvalin. S S - Francelj, ■ tem kmečkim turismom bomo morali malo prenehati, nal Joie Je Se čisto smeian. sr - Ne postavljaj cenika na vidno mesto, pri nas se morajo gostje ugodno počutiti! (Medžimuije) VrsSUK°VANJE - Sekretar ZŠAM fredsedniku 7č Je pre(* kratkim predal vezno ji ^0ČevJe Jožetu Ponikvarju voznit - °Van-*e 23 usPešno vzgojo mštvo on °pm 23 Preventivo, ki jo kočev-(Foto: F Bru) ^ P°^ročJu Prometne var- DRUGA BRIGADA NA POT - V soboto, 7. avgusta, je odšlo v Plačkovico (v Makedonijo) 50 brigadirjev iz MDB „Katja Rupena“ iz Novega mesta. Brigadirji bodo pomagali pri gradnji ceste in se vrnili čez mesec dni. Na slild: v petek so bili na ogledu v tovarni zdravil Krka, ki je njihova pokroviteljica. (Foto: Janez Pavlin) POSLEJ BREZ PRAHU — Otroci pred velikim strojem so kot znanilci lepših časov, ki jih bo Rakitnica z novim asfaltom prav gotovo deležna. Poslej bo namreč po novi cesti v ta lepi ribniški konec nedvomno zašlo več turistov. Več o cesti v eni prihodnjih številk. (Foto: J. P.) POKRPANE LUKNJE — Do nedavnega je bila vožnja skozi Dolenjo vas pri Ribnici močno neprijetna in nevarna, zakaj minula zima in gost promet sta cesto dodobra zdelali. Zato se je krajevna skupnost odločila za temeljito popravilo in nevaren cikcak med luknjami ni več potreben. (Foto: J. Pezelj) •2ŠLO JE NAŠE POLJE" 'fe^Eki’aacijam Pomisleki in upi ob pičli beri j Sejeni> da malo takih | Morloliovonio c 1 cfroni^ „1 x _ i_: ? _ _ • in , . ^ ® združenega ^jevS0 SV0^a KmeUjska Pridružila " Novega mo „MK: nakladi Trm ®' Te je . . nrV,r-rWb-N*i obveščan ^npomogel i C1 m delavk ^družni- : enkr«na H adrUge' Izhajal ■ Starič pa Je inž. ■ kt°tja v zari Ja tehničnega ■ i Sicet skrorn8* ^ številka ! pfiKP? obsegu, I Predvsem 3! tudi za ! V“ust zaniJr ^ kmetijsko, : Iehnična plaTi^ • prisPcvk°v- 5 ’ ,“bajanja Usta je • MuPan aCzp ^•enjski list. Se/, ■jmišča iS?im4 nr fJa so morali £ !]]ebilo 4^Pli Knah- Na- Sltri^CltPUjskovin37 ' siri lih pa 2 tanh prašičev l< ^ s0 stal- SkuPno le 1Q0 D f~"SŠRs' «%5£S,- °gram žive teže. (Nadaljevanje s I. strani) tativne dobe hmelja, od sredine marca pa do sredine junija, so bile vremenske razmere neugodne (velika temperaturna nihanja, nočne ohladitve v aprilu in sušni prvi poletni dnevi) in so močno vplivale na rast rodnih vitic in „smrekavost“ hmelja. V Kmetijskem kombinatu Zasavje so računali letos na 103 tone čistega pridelka, precej več kot lani kljub skrčenim površinam. Po zadnjih ocenah pa bo pridelek manjši kar za 23 ton. Prav tako bodo imeli manj hmelja v Srebrničah (cele 3 tone), na Kmetijskem posestvu Trnje, kjer so lani dosegli enega najboljših jugoslovanskih donosov, računajo na okoli 1560, v Šentjerneju pa v nasadu, ki je star komaj dobra tri leta, 1200 kg hmelja na hektar. Povsod zatrjujejo, da bodo donosi posameznih sort, predvsem novejših — aurore in še nekaterih — veliko večji. Pridne roke že nekaj let zamenjujejo obiralni stroji. Ročno bodo obirali hmelj samo v enoletnem nasadu v Trnju in v Šentjanžu, kjer je sušno vreme v prvih dneh junija pridelek še posebno prizadelo. Tridesetlitr-ski škaf bo veljal okoli 7 dinarjev, delovna sila pa je že dogovoijena. Stroji močno kmetijski nasveti ^ zapovedi” za mleko Met* uPo??' SL1"!'’1:L«n» P>i Sifc” P' s‘k™ razumljivo trditev v naših vaseh kmetovalci največkrat krivi zasta- Te - »v negi in čiščenju krav, mo Hastilja, nikakršna nega živalske kože in P°mivanje mlečnih posod ter molža krav v umazanimi rokami. ihiL ’ slak^nostTl? ,mle.ko Je zdravje krav molznic. Zaneslji-yv0 Uživac V_ile. *me*a lastnih malih mlekarn, ni mleka, ne da bi bilo poprej pasterizirano Vf i odoan; . sicer laKo, ud zivai isi Seg.^ije. ^anJe muh kadar stoji, ne more pa ga po- I ;'^er\ja Jim more brez snažne krme in stelje ter I VS) f tudi Dra lina z °tiralko ali mehko krtačo. Zelo po-I '■'% °d° in ra mo^a- l>rve kaplje mleka izmolzemo v ^ V'Por je nrJk Zavržemo- Krave je treba vedno izmolsti hii1^ mejiva ;pe,.0 pomembno pri uporabi molznih stro-l.(6n^°h. ratna molža, ki daje več mleka in več ^aden „ m°lži mora mleko skozi cedilo in čimprej J^TjjP^tor. (Po ..Gospodarstvu") I * * \ 4 skrajšujejo čas obiranja, saj tisoči železnih prstov dan in noč pridno trgajo kobule. Suhe in tople noči in prve jutranje ure, ko je hmelj še čvrst, je še posebno ugoden čas za strojno obiranje. Od vremenskih pogojev, sorte, letine in tudi od znamke stroja je močno odvisen odpadek, ki je na nekaterih hmeljiščih precej velik — tudi do 33 odstotkov. V Šentjerneju jim ga je uspelo že močno zmanjšati in izgube samo še 11 do 17 odstotkov pridelka. Nedvomno bo tudi prehod na strojno obiranje razlog za posodobitev hmeljišč z novimi sortami. K temu pa bo prisilila tudi dolenjske hmeljarje nova metoda, s katero se določa količina tiste snovi v hmelju, ki daje pivu kot pijači posebne značilnosti. Ni še dolgo tega, ko so porabili na hektoliter piva okoli 20 dkg hmelja. Danes so strokovnjaki dekagrame opustili in govore samo še o alfa smoli, ki je pri varjenju piva najpomembnejša. Vsebnost alfe se določa laboratorijsko in je močno odvisna od kakovosti in zlasti pogojev za rast hmelja, ki pa so vsako leto drugačni. Če opazujemo pridelek alfe v letih od 1973 do 1976 in proizvodnjo piva, ni težko ugotoviti, da je hmelja trenutno celo preveč. Zaradi zelo sprejemljivih letin so se hmeljarji po svetu že odločili za novo obliko shranjevanja. Dokler so ga shranjevali v kobulah, je bila velika veijet-nost, da se v dveh letih pokvari, zato so pričeli izdelovati ekstrakte, velike količine pa ga pulverizirajo, zmeljejo v prah. Poleg teh sprememb, ki jih ne gre zanemarjati, tare rejce hmelja tudi precej nizka odkupna cena hmelja. Ne samo da je vprašljiva ekonomičnost proizvodnje, močno so omenjene njihove možnosti vlaganja v prenovitev nasadov in zame- njavo sort. Prav zato, pa tudi zaradi potreb je KZ Novo mesto že začasno prenehala gojiti hmelj v Jurki vasi. 1. VIZJAK Končna cena mraza Zdaj že lahko ugotovimo, kakšno škodo je povzročila spomladanska pozeba. V vinogradih je škoda na posameznih sortah različna. Najbolj je pozebla žametna črnina, (v nekaterih nasadih tudi 90 odstotkov) in modra frankinja (60 - 70 odst.). Manj so prizadeti kraljevina, portu-galka in laški rizling. Večja škoda je v višjih legah. V nasadih hrušk so popolnoma pozeble sorte: zimska pastorjevka, viljamovka, konferans, alberta in kongresovka. Nekaj pridelka pa bo dala sorta kleržo. Na jablanah takoj po cvetenju ni bilo opaziti velike škode. Pri prvem redčenju pa je odpadlo mnogo oprašenih plodov in ni mogoče pričakovati dobre letine. Sedaj je mogoče oceniti škodo, ki je največja v vinogradništvu. Izguba pridelka v novomeški občini znaša v primeijavi s povprečno letino 81 milijonov dinarjev. I 27. gorenjski sejem bo odprt še do 15. avgusta 27. mednarodni gorenjski sejem v Kranju je znova potrdil, da so podobne prireditve pri nas še kako potrebne, a žal večina od njih izgublja svoj prvotni namen in pomen. To za Gorenjski sejem seveda ne velja, saj je dovolj zgovoren dokaz, da ni tako, že število obiskovalcev, ki je letos kljub času počitnic in dopustov in kljub pasjim dnevom rekordno. Posebno privlačno za goste sejma je to, da lahko vse razstavljene predmete tudi kupijo po ugodnih cenah in s popustom do 20 odstotkov. Številni obiskovalci, med katerimi je presenetljivo veliko Dolenjcev, si lahko na sejmu ogledajo pestro izbiro prehrambenih izdelkov, konfekcije, pohištva, gospodinjskih aparatov in strojev, izredno dobro so založeni proizvajalci kmetijske opreme in mehanizacije. Na sejmu v Savskem logu razstavlja 130 razstavljavcev izdelke 250-ih proizvajalcev, med njimi je tudi precej tujih — največ iz Avstrije, Italije, ZR Nemčije in celo iz Indije (Oceanic Corporation - Bombay). Dobro so zastopani tudi razstavljavci iz ostalih republik, predvsem iz Hrvaške in Srbije. Za naše bralce bo verjetno najbolj zanimiv razstavni prostor Agrotehnike in Kmetijskega živilskega kombinata Kranj, ki prikazujeta razne kmetijske stroje, od težkih traktorjev do malih kmetijskih strojev in priključkov, stroje za spravilo krme in opreme za hleve. Pri KŽK pa so za obiskovalce pripravili zanimivo demonstracijo delovanja traktorjev „Tomo Vinkovič" in priključkov za te traktorje. Kmetovalci lahko obenem dobijo na razstavišču tudi koristne strokovne nasvete. Sejem bo odprt do ponedeljka, 15. avgusta. M. K. Tik pred katastrofo: veselo je bilo ob tednu cvička Zavarovalnica bo plačala škodo vsem, ki so zavarovali nasade do 31. marca. To pa je slaba tolažba, ker kmetje vinogradov sploh niso zavarovali. Tako bodo nastalo škodo sami težko prenesli, saj bodo morali vinograde obdelovati, kljub temu da pridelka v nekaterih nasadih skoraj ne bo. Nujno bo najbolj prizadetim pomagati vsaj z delnim odpisom družbenih dajatev. Kmetje, ki jim je dohodek iz vinogradništva in sadjarstva glavni vir, se bodo morali odločiti za zavarovanje pridelka, ker si bodo le na ta način zagotovili normalen dohodek in socialno varnost. (Iz prve številke glasila KZ „Krka“ Novo mesto „Naše polje“) TUDI TRAKTORJI IZ ŠTOR — Na letošnjem 27. mednarodnem gorenjskem sejmu razstavljata kmetijsko opremo Agrotehnika in KŽK iz Kranja. (Foto: Marko Klic) EiimiMHiiiiffiiiiiiiiiiiHiiimiiimiiiiiuiiiuiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiš ŠTIPENDIJA 1 TOVARNA KLOBUKOV „ŠEŠIR", | ŠKOFJA LOKA, | da štipendijo | TEKSTILNEMU TEHNIKU - KONFEKCIONAR- | | JU (spol ni določen) za obrat v Stari vasi. H Prednost imajo dijaki iz višjih letnikov. § Na podlagi tega razglasa se lahko prijavijo za delo tudi I š kandidati, ki so tekstilno šolo že končali in še nimajo = = zaposlitve. j| Informacije daje tovarna — tajništvo tudi po telefonu št. š I 60-451. i Rok za prijave je 15 dni po objavi. iiiiiiiHNMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiMiuii ROKI PREHITEVAJO GRADITELJE - Zamudo pri gradnji jedrske elektrarne v Krškem cenijo na pet do šest mesecev. Največje težave imajo s čakanjem na dovoljenja. Na tehničnem področju so to gradbena in obratovalna dovoljenja, na komercialnem področju pa uvozna in izvozna. Nad domačo industrijo so razočarani, ker je preslabo organizirana, zato bodo težko zagotovili njen 50-odstotni delež pri tej investiciji. Na slikah: reaktorska zgradba in posnetek z nedavnega obiska Sergeja Kraigheija in Lidije Šentjurčeve na gradbišču, ki ga gostoma razkazuje direktor inž. Janez Dular. (Foto: Jožica Teppey) dni preminuli F» v kmečki Mjj. 1892. Kot štinnaj. cktobrske revolucij .Jugoslovani v ’ uref; , rega je dal P°bu^°.e uie\i^ I France Klopčič, ki J „ polovici PRAZNIK G D V AVTA VAS IN KSSTRAŽA V nedeljo, 14. avgusta, bo gasilsko društvo Vavta vas proslavilo 70-letnico obstoja. Proslava bo združena s praznovanjem krajevnega praznika KS Straža ter s proslavljanjem Titovih in partijskih jubilejev. V nedeljo dopoldne, od 8. ure naprej, se bodo vrstila gasilska in športna tekmovanja, popoldanski del proslave pa se bo začel ob 14. uri s povorko izpred doma Svobode v Straži do osnovne šole v Vavti vasi. V kulturnem programu bosta sodelovala Novolesova godba na pihala ter pevski zbor „Gorjan-ci“. Na slovesnosti bodo zaslužnim gasilcem podelili priznanja in značke, krajevna skupnost pa bo podelila priznanja delovnim in vsestransko aktivnim krajanom. DELOVNA AKCIJA - Prostovoljne delovne akcije se je udeležilo toliko krajanov, kot štejejo Gabrijele številk. (Foto: J. Platiše) N« POT JAVNE RAZPRAVE Novomeški orbaoizem danes io jutri Piše: Ivan Hrovatič Individualna gradnja je še vedno pomemben delež v obsegu stanovanjske graditve, hkrati pa je pomembna oblika razreševanja stanovanjskih vprašanj določenih kategorij prebivalstva, ki jih z organizirano družbeno stanovanjsko graditvijo še nismo sposobni sproti razreševati. Se vedno se namreč znaten delež in-vestitoijev odloča za individualno gradnjo zato, ker vidi v tem najhitrejšo rešitev lastnega stanovanjskega vprašanja. Te okolnosti obvezujejo, da pri načrtovanju kompleksov za individualno gradnjo zagotovimo poleg kompleksov s popolno komunalno opremo tudi zazidalne komplekse, kjer bo dana možnost postopnega dograjevanja komunalne opreme. Seveda moramo v takem primeru z vso odgovornostjo sprejeti težave, ki bodo spremljale izgradnjo in začetno uporabo objektov, in hkrati sprejeti širšo družbeno obvezo za postopna vlaganja v komunalno opremo takih naselij. Razmestitev industrije na več kompleksih in na različnih mestnih predelih značilno vpliva na stanje, stopnjo urejenosti in zgrajenosti mestnega prostora, zlasti pa na ritem in POLEMJSK! LIST funkcionalnost mestnega življenja. Dejstvo, da obstaja več industrijskih con, je realnost, o kateri ne kaže več razglabljati Vsebinska vprašanja se porajajo ob tem, kako iz sedanjih in povzročenih neskladij in nasprotij v prostoru oblikovati še sprejemljive programske, prostorske in funkcionalne rešitve za nadaljnji razvoj s kar najmanjšimi medsebojnimi negativnimi vplivi Naj navedem nekaj značilnosti in ugotovitev: - kljub začrtanim prostorskim omejitvam in usmeritvam še vedno prevladujejo pri tekočih zahtevah interesi posameznih delovnih organi-zacij in je le malo pripravljenosti razreševati kaj več in drugače, kot to zahtevajo (ali omogočajo) lastni interesi ob določenem prostorskem posegu; - le malo je prizadevanj za usmeritev z lokacijami in industrijsko cono v Cegelnici, nasprotno, pojavljajo se zahteve in razmišljanja, ki so povsem v nasprotju z načrtanim prostorskim razvojem z urbanističnim načrtom mesta; - malo je gospodarskih organizacij, ki imajo opredeljen dolgoročni prostorski razvoj, pretehtan zlasti'z MDB KATJA RUPENA NA PLAČKOVICI V soboto, 6. avgusta, se je na novomeški avtobusni postaji zbralo 49 brigadirjev in brigadirk, člani znane mladinske delovne brigade Katja Rupena. Odšli so na brigadirsko akcijo v Makedonijo, in sicer na Plačkovico, kjer se bodo pridružili ostalim brigadam tretje izmene, pri delu na cesti. Tokrat je brigada izredno izkušena, saj je v njej kar 14 udarnikov, večina mladih pa j se je z brigadirskim življenjem že j srečala. ŠE ZADNJA AKCIJA — Kočevski brigadiiji tik pred odhodom na letošnjo zadnjo delovno akcijo. Vrnili se bodo 4. septembra. (Foto: Primc) Kočevci na zvezni delovni akciji Skupaj z mladinci iz pobratenega Prokuplja grade avto cesto Beograd—Niš Osemnajst mladincev in mladink iz kočevske občine je odpotovalo 5. avgusta na zvezno mladinsko delovno akcijo - gradnja avto ceste Beograd—Niš. Kočevski mladinci so se v mestu Prokuplje, s katerim je Kočevje pobrateno, združili s tamkajšnjimi brigadirji v »pobrateno brigado“. To je edina taka delovna brigada med dvanajstimi, ki bodo na tej akciji od 7. avgusta do 4. septembra. Ob odhodu brigadiijev je občinsko vodstvo ZSM Kočevje organiziralo poslovilni razgovor z brigadirji, na katerem sta govorila predsednik ZSM Stane Gabrič in predsednik občinske konference SZDL Nace Kar-ničnik. Brigadirje sta seznanila z nalogami in jih spomnila, da njihovo Po bolnika z avtom V Krmelju pri Gabrijelah je bila v soboto delovna akcija, ki so se je udeležili vsi krajani. S prostovoljnim delom bodo razširili kolovozno pot in jo spremenili v dobro makadamsko cesto. Dela bodo veljala okoli 140.000 din, od tega bo krajevna skupnost Krmelj dala dobro petino, ostalo pa bodo prispevali prebivalci Gabrijel s prostovoljnim delom in v denarju. Za šestdeset hišnih številk, kolikor štejejo Gabrijele, vasica sredi vinorodnih gričev, je bilo treba ves gradbeni material zvoziti z vozmi in živino, saj je bila njena edina vez s svetom slaba kolovozna pot. Kaj bi razmišljali o avtomobilih, ko pa si se še peš težko prebil do vasil Poslej bo lahko v vasi zaropotal tudi traktor. Predsednik gradbenega odbora Franc Drobnič je dejal, da je bila udeležba na sobotni delovni akciji zelo dobra, saj je za krampke in lopate držalo toliko ljudi, kolikor imajo Gabrijele hišnih številk. Akcije so se udeležili tudi lastniki parcel iz Mokronoga, Šentjanža in Tržišča. Med prostovoljci je bilo največ mladih. Do sedaj - akcija še teče - je bilo zbranih tudi že 16.000 dinarjev, nemalo za šestdeset hiš. ..Krajanom pomeni cesta, četudi kolovoz, mnogo. Tudi v našo vas bo lahko prišel rešilni avto po bolnika. Živino pa bodo zamenjali kovinski konji," pravi Franc Drobnič. JANEZ PLATIŠE poslanstvo ni le delovno, pač pa bodo utrjevali bratstvo in enotnost med KS Kočevje in Prokuplje ter med vsemi jugoslovanskimi narodi. Oblikovanje skupne mladinske delovne brigade sodi v okvir poglabljanja sodelovanja KS Prokuplje in Kočevje, ki so ga vodilni predstavniki obeh mest podpisali pred približno dvema letoma. Kočevske brigadirje je na poti do Prokuplja vodil dvakratni udarnik Miro Kobal, ki je bil tudi kandidat za predsednika bri-gadne konference, medtem ko bo komandant brigade Prokupeljčan. Med kočevskimi brigadirji sta še dva udarnika, ki sta si ta naziv pridobila na letošnji občinski delovni akciji v vidika ustreznosti tehnologije v odnosu do varstva okolja, v odnosu do sosednjih dejavnosti, predvidene izrabe prostora ipd.; - nevzdržno je nadaljevati dosedanjo prevladujočo prakso odločanja o lokacijah za posamezne objekte znotraj industrijskih rezervatov posameznih delovnih organizacij na osnovi parcialnih rešitev brez izdelanih in sprejetih zazidalnih načrtov, ki opredeljujejo celovite rešitve, prostorske posege in ureditve; taka praksa namreč vodi k poglabljanju prostorskih konfliktov, ki se odražajo ob neustreznih arhitekturnih in funkcionalnih kontaktnih različnih dejavnosti, običajno v škodo bivalnega okolja; - pospešen gospodarski razvoj in obsežna graditev objektov sta bila omogočena tudi z navezovanjem na obstoječe mestne komunalne naprave, saj bi ustrezna popolna komunalna izgradnja zahtevala znatna investicijska sredstva; taka praksa je privedla do skrajne preobremenjenosti komunalnega omrežja, zato se ob nadaljnjih zahtevah odnosi zaostrujejo hkrati z vse ostrejšimi zahtevami po varovanju naravnega okolja. Najbrž ni dvoma o tem, da moramo nadaljnje posege v prostor z izgradnjo gospodarskih objektov načrtovati z vso odgovornostjo. Odgovornost za to se začenja z načrtovanjem, z investitorskimi odločitvami. Ta odgovornost je toliko večja, kolikor večji so možni negativni vplivi načrtovane dejavnosti na okolje in na delovnega človeka. STANJE OSKRBNIH OBJEKTOV V izrazito prostorsko razvlečenem mestnem poselitvenem prosto- ru zasledimo velike razlike v stanju komunalne oskrbe in v stanju in prostorski razporeditvi oskrbnih objektov, kot so trgovina, šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, družbeni prostori, javni promet ipd. Tako stanje poraja dokaj različne interese v posameznih mestnih predelih, ki občane irajo bolj kot nekateri širši skupni mestni problemi. Mnogo več skrbi bi morale takemu stanju posvetiti delovne organizacije, ki opravljajo dejavnosti oskrbnega značaja. Ustrezne rešitve je potrebno iskati v povezavi predelov z javnim mestnim prometom. Posebno pozornost in obravnavo pa zahteva življenjski prostor pešca na relacijah od stanovanjskih naselij k centru, k oskrbnim objektom, v smeri delovnega mesta, kakor tudi na izrazito centralnih mestnih površinah. Tako zahtevo narekuje interes peščeve varnosti v prometu, kakor tudi vse izrazitejša potreba po humanizaciji bivalnega okolja. Znebiti se moramo suženjstva avtomobila in zagotoviti življenjski prostor človeku, zlasti v že zaokroženo zgrajenih stanovanjskih naseljih. Prav v teh naseljih še vedno zavzemajo dominantne prostore zasilne garaže kot zunanji znaki naše zaverovanosti v materialno vrednoto stroja in pločevine. RAZVOJ LOKALNIH SREDISC Navedel sem že, da je bilo z urbanističnim programom občine določeno, da se bo poleg Novega mesta močneje razvijalo še 11 lokalnih središč v občini V teh središčih bi se praviloma morala naseljevati delovna sila iz širšega gravitacijskega zaledja, hkrati pa bi bilo potrebno v teh naseljih razvijati oskrbne dejavnosti tudi za širše zaledje. Prav tako smo Vimolju: Alenka Pezdirc in Bojan Kerec. Največ jih je iz delovnih organizacij Itas in Zidar. J. P. NA TREH AKCIJAH Kočevski mladinci so letos sodelovali kar na treh delovnih akcijah in sicer na lokalni (gradnja vodovoda v KS Vimolj), republiški (Brkini), te dni pa še na zvezni (gradnja avto ceste Beograd-Niš). Kočevski brigadi za Brkine, ki se je pred kratkim vrnila domov, je pomagala Tek-stilana. Brigadi je dala precejšnjo materialno pomoč, za kar se ji brigadiiji in občinsko vodstvo ZSM zahvaljujejo. BORCI GREDO RADI NA IZLET V soboto bo 50 borcev iz metliške občine odšlo na izlet na avstrijsko Koroško, za naslednjo nedeljo, 21. avgusta, pa občinski odbor ZZB NOV Metlika pripravlja enodnevni izlet na Petrovo goro. Obiskali bodo tudi druge znane partizanske kraje na tem območju. Cena izleta je 115 dinarjev, avtobus bo odpeljal iz Gradca ob 6. uri, iz Metlike pa ob 6.15. Nazaj grede se bodo ustavili še v Topuskih Toplicah. To bo letos že četrti izlet borcev in vedno je bila udeležba zelo dobra. OCENA URESNIČEVANJA ZAKONA OZD V sredo, 3. avgusta, je bila v Metliki skupna seja OK ZKS in občinskega sveta Zveze sindikatov. Glavno pozornost so posvetili oceni uresničevanja zakona o združenem delu v metliški občini Ocenili so še dosedanji potek kadrovskih priprav v ZK za kongrese in volitve novih organov v ZK. Naslednji dan je bil posvet sekretarjev osnovnih organizacij, govor pa je bil o istih zadevah. Od sodruga poslavljam v imenu geKif1-1 sicer nekoliko mlaj& vendar je tudi njo ga je povzročila oktobrska cija. Te rodil marca odšel z doma in manufakturni *fpomKo°čieikvIju^.%-t' I tegnilo narodnoobram J^ii, ga je takrat -J t „Sokol“. Ob začetku F* s^|d y vojne so ga mobilizira [jij p rusko fronto, že ob prestopijc| fc leta pa je Pr°st°V°'Jkfflalu stfj * drugo stran. Tam je ^ 0 K da je toliko hvaljena 0 V( do svojih narodov P J ^ mačeha, kot Avstnja- ^f j, Revolucija ga Je ujeta*, b ništva Podobno ko* a £ Ob koncu 1917 je u ^ p< nekem pddrzavn . upI)tf 0 kmalu zatem pa Je PHkrati je j vojaških delavnic, j ^ sprejet v partijsko 0 8^»^ ^ je bila 1918 °snovna J^^J sekcija ruske Kr $ k« začel delovati tudi n usnehom ie delal, do mjJm kom je v drugi Sovjetske zveze. Franjo Novak se e ^ vino v času, u hegemonistični in Pr j „oSlaif £ skušal v Sloveniji ■" v ™ st vsemi siiami zatreti gibanje pod vodstvom stranke. S tem priklical v življenje jugoslovanskih Orjuno, ki seje zaradi znanega 1. junija 1924 vedno skušala je ogrožala dom“ in med katere Tudi potrdil Franjevo odločnost. Se svoje Po leta slovenščini, sem jaz prevzel ocenim, kako zel ssssj&^,}i Kot sin kmečkih star^ .0 # že ugotovili, da bi morali razvoj teh naselij urejati z urbanističnim in zazidalnimi načrti, zlasti še ker so ta naselja prostorsko še dokaj neurejena. Ugotovimo lahko, da smo v času po sprejetju urbanističnega programa občine, to je odleta 1972 dalje, za ta naselja izdelali le malo urbani-1 stične dokumentacije in ustvarili le malo pogojev za to, da bi ta središča lahko prevzela načrtovano vlogo v urbanizaciji v občini Ker so ta naselja pretežno komunalno še (zlasti sanitarno) neurejena, je bilo ob vsaki večji nameravani gradnji zaostreno vprašanje komunalne izgradnje tudi za širše potrebe kraja, kar je povzročalo znatne težave. Ker v teh naseljih ni bilo zagotovljenih razpoložljivih lokacij za individualno gradnjo in po dosegljivih cenah, se je znaten obseg stanovanjske gradnje odvijal v naseljih, kjer so pač ljudje do tedaj živeli in na neki način pridobili zemljišče. Razvojni problemi se v različnih tovrstnih naseljih kažejo različno, odvisno od stanja in sposobnosti nosilcev gospodarskega razvoja kraja in od aktivnosti in zavzetosti krajevnih skupnosti. Prav v sodelovanju s temi nosilci je potrebno pripraviti urbanistične in ureditvene načrte krajev in podrobne zazidalne načrte za realizacijo stanovanjske graditve. Ta načrtovalska vloga krajevnih skupnosti je šc precej nedorečena, zato bo potrebno v prihodnjem obdobju ob pripravi urbanističnih in zazidalnih dokumentov razviti tudi ustrezne oblike sodelovanja v procesu planiranja med načrtovalci in resničnimi uporabniki prostora. KAKO V PRIHODNJE Tako je torej stanje in dogajanje v prostoru in odseva hkrati ekonom- zivijenje - . zaliv' ,: j skromen. Ker je ^ pog0** C preproste ljudi, je -e ^ obisku v Beli kraj ni » . vzdrževal tesne ' danjimi soborci. K tak n J poznali več kot 50 let m ^ ostal v spominu. I* iiinii1"" IIIIIIIIIIIIIIIIH"........... jpff/ ske, socialne in be in možnosti časa- ^ y. mo in delamo. To.^ ^ .......... kar zgradimo ui P toJ p°J h ru trajno odraža- je, Pj , mo vsi za delo m bi morali uskladi znikov in P°s^£e nje ir- in ravnanje r (0uk še in ravnanj«ten] si vemo 0 kajne? kultura in izobra- ževanje Zapuščen pomnik v Žužemberku ^končan P0D2em' NfemeH vodovoda v KS CeaiaPraVVtejVas' Prcd “ s tem je Velikefa do^3 ®ga ProSrama. ^rst?“i^epitna ^De i„ , z veseljem r#; ir?»u voiaiH - aelu s° jim On S?0 VsoJ3™’2^ Črnomelj, „ ZSMS podzem “kazali mladinci tu ž!l še en J,e:hvcn teren in tako cilj. MIRJAM BEZEK Prejšnji mesec je v organizaciji društva »Slovenski dom“ iz Zagreba skupina borcev XIII. proletarske hrvatske brigade obiskala nekatere kraje na Dolenjskem, kjer se je pred štiriindvajsetimi leti skupaj s slovenskimi brigadami bojevala zoper Italijane in belogardiste. Obiskali smo tudi Žužemberk, kjer smo si ogledali spomenik padlim borcem. Preskromen pomnik, ki spominja na stotine padlih partizanov, smo našli precej zapuščen. Dohodna steza in okolica spomenika je bila zaraščena s travo, okoli njega pa so bili skopani neki jarki. Čeprav smo v bujnem poletju, nismo videli nobenega cvetja. » Dobro nam je znano, da je za vzdrževanje spomenika potrebna določena vsota denaija, ki je ni dolžan prispevati sam Žužemberk, oziroma manj razvita Suha krajina. Zaradi tega menimo, da je dolžnost in obveznost širše družbene skupnosti, da prispeva več denarne pomoči za ureditev in oskrbovanje tega tako pomembnega spominskega obeležja, posebno še ker so na njem izpisana imena padlih partizanov iz vse Jugoslavije ter celo Italije, Rusije, Avstrije. Kljub temu pa zdaj apeliramo na člane Zveze borcev in mladino Žužemberka, naj z malo truda in volje vsaj zasilno uredijo spominsko obeležje, da bo stalno v ponos njihovega kraja. KAREL JAKŠE NAMESTO POMOČI BATINE Prejšnji teden sem se v petek proti večeru napotil k Jožetu Brajdiču, da ga zaprosim za sinovo pomoč pri zidavi. Ko sem bil pri Romih v Do-bruški vasi, sta se mimo pripeljala miličnika Stefan Horvat in Zdravko Črv. Začela ste me zbadati, ali se mislim pri Romih oženiti. Nisem se zmenil za zbadljivko. Nato sta me pričela preiskovati in me spraševati, kaj imam pri sebi. Našla nista ničesar in na moje besede je eden od njiju dejal naj držim „gobec“, nakar sta se me lotila fizično in mi strgala srajco in jopico, Štefan pa mi je še zagrozil — da ko se dobiva na samem, se mi ne bo dobro godilo. Da je bilo vse to res, lahko dokažem s pričami. Sprašujem se in želim pojasnilo, ali je prav, da se tako ravna s človekom, ki ni pri Romih iskal nič drugega kot pomoč pri delu. KAREL MERCNIK, Dobruška vas 30 ^ tej botriji nekaj smrdi” pripombe UO gasilskega društva Žužemberk k članku s tem naslovom jtif! ^ t)oIenjs|L^?.vo članka „Pri tej botriji nekaj smrdi i ** X®3 Usta ** 21. 7. 1977 m 19. strani , v 28. števil- zako —“ 1 • iyi 1 03 iy' strani prosimo, da v n°m o javnem obveščanju objavite odgovor naslednje ^isednik % ^bine; "j Janef^r*683 društva Žu-& ^'•niškega m ™ odstoPil s y*fkke ^ezeP wdSednika 0bči™ke ^ >%avL*°V0 mest0 ^ po u? gasikkepa ri m"ad?ornega od-% »n toinosti m^va Žužemberk, Imenih Predstavnikov družbe-li!?POosti ŽužemT2?^ “ krajevne J ^»silskega občnega bčni zbor ie s i e namenu (kot 12. »jo dejanske- * mbetk se ®as,lskega društva 16015 ločitvi avtoci- Se steme v skladu s sklepi redne letne gasilske konference in v skladu z gasilskimi običaji zahvalil vsem prostovoljnim darovalcem denarne pomoči in pristopnikom k botrovanju, ki so prispevali nad 110,00 dinarjev. Tako je bilo navedeno tudi župnišče Žužemberk in ne g. župnik, kot je navedeno v članku. Darovalci so bili navedeni po vrstnem redu prispevanja, kot so napisani v društveni evidenčni knjigi, in ni bilo govora o višini prispevkov z listka. i Predsednik gasilskega društva Janez Gliha je na tribuni prevzel ključe od avtocisteme in sprejel čestitke društvu za dosežene uspehe in pridobitev od predsednika sveta KS tov. Jakovljeviča. Iz.tega se jasno vidi, da si ni vzel sam pravice do prihoda na tribuno. Za čestitke pa se tako in tako zahvali predsednik, če je prisoten, vsaj tak je običaj. Za pokroviteljstvo nad avtocister-no je gasilsko društvo zaprosilo pravočasno tovarno avtomobilov IMV Novo mesto, za botrovanje pa je istočasno zaprosilo tovarno keramičnih kondezatorjev ISKRA Žužemberk, Kmetijsko zadrugo Žu- žemberk in krajevno skupnost Žužemberk. V. zaprosilih niso bile navedene zahteve o višini denarnih prispevkov za stroške avtocisterne, kot je navedeno v članku, pač pa smo le omenili, da dolgujemo garantu krajevni skupnosti Žužemberk 60.000,00 dinarjev. Vsi so našemu zaprosilu ugodili, razen kmetijske zadruge Žužemberk, kar nas je gasilce posebej prizadelo, saj bo cisterna v naj več ji meri služila kmetijski zadrugi oziroma zadružnikom in kooperantom. Kdor je prispeval ali ni prispeval, naj se pove, hujskal pa nisem nikogar glede odobravanja. Gasilsko društvo Žužemberk v zaupani mu humani nalogi naproša skupščino občine in občinski sindikalni svet Novo mesto, ki sta tudi botrovanje sprejela na samem praznovanju KRAJEVNEGA PRAZNIKA, in organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in občane za nadaljnjo moralno, družbenopolitično in materialno oziroma finančno pomoč, ker dolg za avtodsterno garantu krajevni skupnosti Žužemberk še ni poravnan. Upravni odbor GD Žužemberk, predsednik JANEZ GLIHA Sledi 9 podpisov članov upravnega odbora 0 Otočcu in razprodaji Krke Qtočec: kaj pa kmet, lastnik obrežnih zemljišč in njegove pravice? m lisb“.^lank.ov’ W so izšli v preteklih številkah ’ Vv kat S®** občani ^slovom „Otočec razprodaja reko Krko“, je V jav„ s° se 0H i'*evne s*cuPnost> Otočec do živahnih razprav, J *aiUVnost pozna - k nova vprašanja. Zato menimo, da je prav, “ obča„a kni Pr°blematiko z bregov reke Krke, ki ne ki so i e^a hotela Grad Otočec, pač pa širši krog S.lw "“*»>”"■ 1 .........." Li. ’ _ . ______in travnatih površin ob reki. ^eli dolgo b^ ®tvoJ‘‘tev polemike o tem vprašanju, ki je za 'isti občan i?- ^olj nam je všeč dejstvo, da so razpravo pa ki^se smatrajo v uveljavljanju svojih pravic k. sPravHat; • r n*so tol*ko prikrajšani kot tisti, ki morajo za So* ** j0 čjen- . °^njo škrta po k plenih v.”evz«°jenimi SiA' 2V * «elenih '•‘-vzgojenimi C ^Sikje Km nih bre80v. K CVS čiSCtj" morujo za Je lahko tudi odgovor na vprašanje, kdo v hotelu dovoljuje oddajati obrežje Krke. Menimo, da mu to dovoljuje prav ustava v prvem odstavku 104. člena, ki pravi: „Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanjc, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. „Ustava je torej jasna in natančna tudi za drugo stran. Pove, kdo ima pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev (v tem primeru TOZD Hotel Grad Otočec), ne spušča pa se v podrobnosti, ki pa so za zagotavljanje pogojev za ohranitev narave še kako bistvene: ne določa načina za pridobitev finančnih sredstev. Hotel Grad Otočec si je izbral način pobiranja vstopnine in oddajanje prostora. Za oba načina nikjer ne piše, da nista dovoljena, nasprotno, ustava z besedico dolžnost postavlja to kot obveznost. V krajevni skupnosti Otočec menimo, da ima hotel še srečo, da si stroške lahko vsaj delno pokriva. Sprašujemo le, kaj naj stori kmet, ko mu vrli meščan sredi travnika 20 m stran od vode postavi šotor in k šotoru priveže pasjo zverino, da si kmet niti na svoj travnik ne upa priti? Ali naj se za nekaj košev sena prične tožiti? Ali naj se s klobukom postavi k vodi in prosi za prostovoljne prispevke za storjeno škodo in za pobiranje smeti? Ali pa naj molče pristane na tolmačenje ustave, po katerem bi imel samo dolžnosti, ' pravic pa ne? Kje naj se v ustavi najdejo prizadeti kmetovalci? Kakšne so njihove pravice? Kolikšen je obalni pas takrat, kadar voda prestopi bregove in je na obetajočih ribiških stojiščih prava gneča in temu ustrezna tudi škoda? Občani KS Otočec sprašujejo, kdo naj v teh primerih zaščiti njihove pravice? Predlagamo, naj sc v razpravo o teh vprašanjih vključi Dolenjska turistična zveza, Območna vodna skupnost Dolenjske, Ribiška družina Novo mesto in Komisija za varstvo okolja pri SOb Novo mesto. Še najmanj pričakujemo odgovor od avtorja članka v 30. št. DL, ker smo prepričani, da je prebral tudi prvi odstavek 104. člena ustave SRS, pa je naredil napako, ki jo očita drugim: sklicuje se samo na zadnji odstavek, ki mu ustreza, prvi odstavek pa mu ni po volji in ga ignorira. Tako ima človek res občutek, da je ustava nekakšno neobvezno čtivo, na katero se sklicuje, kadar mu je prav, in je ne bere, ko mu ni po volji. KRAJEVNA SKUPNOST OTOČEC, PREDSEDNIK FRANC KIRN Moč znanja po občinah Dolenjske občine so po številu študentov in diplomantov v drugi polovici lestvice - Opazen korak naprej dejstva pa govore v prid izobrazbeno nerazvitim občinam. Število študentov, kolikor je ta podatek dovolj prepričljiv, narašča. Za primer navedimo Metliko, ki je v šolskem letu 1975/76 prišla na 50. mesto s prejšnjega 54. Ustrezno je opaziti, da število študentov v večjih središčih, posebno pa v obeh republiških visokošolskih središčih, v Ljubljani in v Mariboru, počasneje narašča. Še vedno pa velja, da izračunano slovensko povprečje 146 študentov na 10.000 prebivalcev ni prava slika resničnega stanja, saj je večina občin daleč pod njim. Gospodarski in družbeni razvoj občin je tesno povezan z izobrazbeno strukturo prebivalstva, zato je struktura študentov po občinah zanimiv pokazatelj družbenogospodarskih razmer občin, hkrati pa nam kaže, v kakšni meri se uresničuje demokratizacija visokega šolstva, s katero naj bi omogočili enakopravne pogoje šolanja mladim iz vse Slovenije. O tem podkrepljeno govori prvi del analize „Studenti in diplomanti po občinah SR Slovenije", ki jo je objavil ljubljanski Center za razvoj univerze. Analiza obravnava regionalno strukturo študentov v naši republiki. Iz nje je razvidno, daje število študentov na 10.000 prebivalcev od 61 v šolskem letu 1961/72 naraslo kar na 146 v šolskem letu 1975/76. Podatek je razveseljiv, če ga gledamo samega zase. Pregled po občinah pa kaže drugačno sliko: Občine, ki veljajo po posebnih merilih za nerazvite, so praviloma na dnu lestvice. Med dolenjskimi občinami sta Trebnje in Črnomelj nerazviti občini, po številu študentov pa precej narazen na lestvici. Črnomelj je s 105 študenti (rednimi in študenti ob delu) na 10.000 prebivalcev na 36. mestu, medtem ko je Trebnje s 73 študenti na 10.000 prebivalcev na 53. mestu. Če pogledamo še Novo mesto, ki je z 94 študenti na 42. mestu in Metliko s 75 študenti na 50. mestu, potem dobimo približno podobo o Dolenjski, ki s svojimi bodočimi višješolskimi in visokošolskimi kadri tiči pod polovico 60 slovenskih občin. Analiza ugotavlja, da regionalna struktura študentov še vedno ni takšna, kot bi bilo želeti in pričakovati. Nekatera Nov „oskrbnik” Mogočnemu sevniškemu gradu se že pozna Udnejša roka novih „oskrbnikov“: to ni nihče drug kot občinska kulturna skupnost! Po dolgih letih ..nikogaršnje vlade", ko so brezvestni stanovalci dostikrat z lepih obojev kar s sekiro cepili trske, je zadnja leta skrbelo za grad turistično društvo. Jože Smodej je s skupino upokojencev postoril marsikaj. Vseno pa je manjkala osnovna zamisel, kako vdihniti premnogim sobanam pravo življenje. Kljub ponudbam nobena tovarna ni prevzela gradu za kakšen počitniški dom; za temeljito obnovo bi bilo že takrat treba nekaj starih milijard. Tega denarja seveda tudi sedaj še lep čas ne bo. Vseeno pa se da z dobro voljo marsikaj narediti. Tako je minuli mesec sevniška krajevna skupnost ob pomoči delovnih organizacij in občinske cestne službe uredila cesto na grad. A. Ž. RIBNICA: VEČ TISOČ OBISKOVALCEV Po razstavi naivca Jožeta Zajca (razstavil je .25 platen) so si lahko Ribničani od 1. julija do 1. avgusta ogledali 30 platen znanih jugoslovanskih umetnikov. Prikazovala so življenje in delo pripadnikov JLA in splošnega ljudskega odpora. Zanimivo razstavo si je ogledalo več tisoč obiskovalcev, zato so jo imeli v Ribnici namesto dvajset dni en mesec. ZA ČVRSTE TEMELJE — V okolici častitljivih stavb Dolenjskega muzeja hrumijo gradbeni stroji in težki tovornjaki na gradbišču novega oddelka za NOB. V teku so zemeljska dela za temelje; zamisel o gradnji ima sicer čvrste temelje v naših ljudeh, a pravi so tudi potrebni. (Foto: M. Markelj) Ni vse samo denar Za poživitev kulturnega življenja na podeželju so potrebni prostori — Primer Gabrje kot moč skupne volje Ugotovitev, da je kulturna rast v podeželskih krajevnih skupnostih počasnejša in nikakor ne dosega rasti kulture v mestih oziroma večjih središčih, je verjetno stara toliko, kolikor je staro zanimanje za kulturo v naši družbi. Vedno znova se ob tem srečujemo z neizprosnim dejstvom, da je eden od vzrokov zastajanju pomanjkanje ustreznih prostorov. Mnoge stavbe, namenjene različnim dejavnostim ter s tem tudi dejavnosti kulturnih društev in sekcij, so po mnogih krajih, kjer so jih imeli, dočakale žalosten konec. Kulturni domovi v mnogih dolenjskih krajih in celo mestih so na robu propada, neprimerni ali že opuščeni. Kadar se zastavi beseda o tej kulturni problematiki, je na jeziku takoj denar; ker ni denaija, ni novih domov, denarja je premalo ipd. Kljub trdi resničnosti in veliki meri resnice v jadikovanju pa moramo zapisati, da tudi volja in zagnanost 'i TRENUTEK KULTURE — Slike, razstavljene v avli upravne stavbe tovarne Krke, pritegnejo zanimanje delavcev, da si vzamejo trenutek „kultumega oddiha“. (Foto: M. Markelj) lahko veliko pripomoreta. To dokazujejo krajani Gabrja. Nad vasjo pridno raste nov kulturni dom, ki so ga zgradili s sredstvi gasilskih društev, upokojencev, novomeške kulturne skupnosti, ob pomoči občinske skupščine ter s skupno voljo. Delež vaščanov v prostovoljnem delu (4000 delovnih ur) in v drugih prispevkih znaša polovico vseh vloženih sredstev. Kulturni dom bo pravo središče političnega, družabnega in kulturnega življenja Gabrja in okoliških krajev. V dvorani bodo vrteli filme, imeli izobraževalna predavanja, prirejali proslave in na odru poskušali oživiti domačo gledališko dejavnost. Predsednik gradbenega odbora Alojz Jaklič, brez katerega bi delo prene-katerikrat zastalo, z njim pa vsi, ki si prizadevajo pri gradnji doma, menijo, da bo dom močno poživil kulturno življenje ter da bo pomagal krajanom narediti velik korak naprej k izenačenju podeželja z mestom v zadovoljevanju kulturnih potreb. Dom naj bi dogradili in izročili namenu čez dve leti. MiM Za ves avgust 2e peta razstava v avli Krke — Curkova in Kovačeva dela Potem ko sta akademska slikarja Franc Curk in Samo Kovač, oba iz Ljubljane, razstavljala v počastitev dneva samoupravljavcev v poslovnih prostorih novomeške tovarne Krka v Ljubljani od 27. junija do 1. avgusta, so njuno razstavo preselili v avlo upravnega poslopja tovarne Krka v Novem mestu. Tu bosta avtorja razstavljala grafike in akrile ves mesec avgust. Franc Curk, ki dela kot asistent na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, je imel že več samostojnih razstav, med njimi eno tudi v Novem mestu. Za svoje stvaritve je prejel nekaj nagrad in diplom, leta 1972 pa je prejel študentovsko Prešernovo nagrado. Samo Kovač se z več deli prvikrat predstavlja novomeškemu občinstvu, oziroma v Krki zaposlenim. Kovač je svobodni umetnik, med priznanji pa velja omeniti diplomo, ki jo je prejel na mednarodni razstavi Ex tempore v Piranu. Kolektiv Krke ima tako že peto razstavo po vrsti v avli poslovne stavbe. Razstave so kolikor toliko odmevne, o čemer po svoje pričajo tudi zapisi v vpisni knjigi. 7A JELOVICO NUDIMO VAM: — okna in balkonska vrata - JELOBOR 76 i notranja vrata — vhodna in garažna vrata — senčila (polkna, rolete, zije) — montažne objekte KREDIT DO 30.000 DIN PRODAJNA MESTA: Posavje—Brežice, Mercatorjeve poslovalnice v Šentjerneju, Treb njem in Metliki (064) 61-361 JELOVICA, KAM V SOBOTO ZVEČER? NA PLES K „PRINOVCU” V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH! Postreženi boste z - odojkom, - jagnjetom in - specialitetami na žaru. Za prijetno vzdušje skrbi ansambel, ki vas bo zabaval od 19. ao 24. ure. 'On let VOZNIKI! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! TECTYL CENTER =iiiiiiiHiiiHiiiwiiuiuiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimmiii!iiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiwiiiiii| =iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiMmiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii! I Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske i zadeve občinske skupščine Novo mesto | | RAZPISUJE naslednje vodilno delovno mesto: Cenjene odjemalce obveščamo, da smo ponovno | pričeli s proizvodnjo kvalitetnega premoga. V mese- | cu avgustu bomo zagotovili premog za maloprodajo, | pozneje pa se bomo pogodbeno vezali z rednimi | večjimi odjemalci in bo v maloprodaji primanjko- | vato premoga. Vse zainteresirane prosimo, da upoštevajo naše | obvestilo in si pravočasno zagotovijo kurjavo. RAVNATELJA GIMNAZIJE NOVO MESTO Se priporočamo ! RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA ■ šllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllillllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIII: | POGOJI: = Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 56. členu zakona o j | srednjem šolstvu in biti družbenopolitično razgledani, j § moralno-politično neoporečni ter imeti organizacijske i sposobnosti za navedeno delovno mesto. | Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o I strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah je treba poslati v § 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve in imenovanja | ter kadrovske zadeve občinske skupščine Novo mesto. siiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiimiimi TURISTIČNE Hm informacije letovanja mlada za F0RT0RBŽ HBUIBRAD POREČ ROVINJ PULA NEDULIN TR00IR SOLARIS KOlfiB1*! BARKA voda dorrovmie k® ROTOR RODVA NA SRI BRNI! I K K 11.111 POČITNICE 77 Hotel Korinjak na otoku Ižu je nameščen v neposredni bližini otoške prestolnice Iž Veli. Sobe imajov glavnem razgled na morje — na panoramo zadarskega otočja. Na hotelski plaži je še posebej urejen del, ki je namenjen otrokom, prav tako je letos poskrbljeno za otroško plavalno šolo. Dopustnike, ki se bodo odločili za letovanje na, otoku Ižu, bo odpeljalo letalo z ljubljanskega letališča vsako nedeljo ob tri četrt na dvanajst. Z Zadarskega letališča pa bodo odleteli proti domu deset minut čez eno popoldne, prav tako ob nedeljah. Cene za en ted®’lcn din, osebo 1.600 do dvotedensko bivanje pa 3.250 din. Otroci od dve tih let bodo letovali P i0)In|l., tm let bodo letovali P" .'rorn)( 2.050 din za 1 teden, oz C, 2.200 do 2.950 din za 21 mCJ M. TUris$! Prijave in i n f °r rnacjl {^.'hijane'^ agencija Aerodr0I^a 3^7, in Brnik, tel. (064) 22 , ica, N ska turistična P°sl0!fV $ mesto. Glavni trg •. 22-555 KMETIJSKI SEJEM V RIEDU f VABIMO VAŠ NA KMETIJSKI SEJEM V RIEDU (Gornja Avstrija) v času od 27. 8. do 4. 9. 1977 Izredna cena za dvodnevni obisk sejma 600 din tridnevni obisk sejma 830 din >,» kmetijske OGLEDALI Sl BOSTE RAZSTAVE živine, nizacije in orodja, semen in kmečkega turizma. iti ib 'bra Prijave sprejemajo vse poslovalnice VI ATO RJA m Novem mestu, telefon (068) 22—555. mtp VA Turistična agenC'j? Trdinova 3> Telefon: (061) 3' 6 J int 007 in (061) 31 •ž1 4o »ribi J, n TURISTIČNE Hm Informa? n|imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin! iLii,llllillll,ll,,lil,llllill,llllililllllllilll,lllllllillllllllllllllllll,llllllllil,llllillll,llllllll,lllimiilllllll,,llllllliJI !!!' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiii'1111111'111111111111111111 i NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM: g . § 1 I - VHODNA VRATA - GARA2NA VRATA - SOBNA VRATA -OBLOGE - ISO - SPAN - OPA2NE PLOŠČE - POHIŠTVO 'S i OBIŠČITE POSLOVALNICE- = S lesna industrija ljubljanska c.32 64260 bled telefon:064-77384 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui niliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuTi og|evai' — LIP Bled na 2agrebškem velesejmu s Borisa Kidriča 2 telefon. 523-066 1 —LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77-944 | —LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22-941 | telefon: (069) 22-942 j miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiil,l>l C s OBIŠČITE XXVII. MEDNARODNI SEJEM V KRANJU od 5. do 15. avgusta ai k vega Krka farmacevtika llvgusta 1977 POTA IN SIHf MOTORISTOV POSLEDNJI ZAVOJ V torek, 2. avgusta, se je nad Jugorjem z dirkalnim motornim kolesom znamke „Yamaha“ smrtno ponesrečil 28-letni Novomeščan Marjan Ucman. Na Gorjancih se je pripravljal za nastop na letošnjem državnem prvenstvu. Vozil je od Vahte do Jugoija in nazaj. Med osmo vožnjo proti Jugoiju je v nepreglednem ovinku izgubil ravnotežje in padel in z glavo udaril v kamniti vsek. Udarec mu je zbil z glave varnostno čelado, Marjana je vrglo čez skale na stransko pot, kjer je obležal mrtev. Tragedija se je zgodila pred očmi njegovih prijateljev, ki so lahko samo nemočno opazovali Ucmanovo pot v poslednji ovinek. Dežurni poročajo DOMAČI „CAPE KENNEDY“ V PREČNI - Na sliki: Raketni „box“ sevniških raketarjev. Preden se je raketa odlepila s tal, jo je bilo potrebno pripraviti, vstaviti raketne motorje ter vgraditi padala za povratek. (Foto: Janez Pavlin) Makete raket navdušile Na 4. republiškem prvenstvu raketnih modelarjev so imeli največ uspeha ljubljanski tekmovalci Na letališču v Prečni je bilo 2. in 3. avgusta 4. republiško prvenstvo raketnih modelarjev. Pokroviteljica prireditve je bila OK SZDL Novo mesto, organizatorji pa ZOTK in DLC Novo mesto ter ARK „Vega“ iz Sevnice. Tekmovanje se je pričelo v torek dopoldan, ko so se pred letališko TURNIR V POČASTITEV DNEVA JLA Čeravno Ribnica še ne bo čez noč dobila športne dvorane, pa se že sedaj vidi, da bo nov športni objekt za mesto velika pridobitev. Nared naj bi bila pred dnevom republike, toda že sedaj se obeta, da bo v njej nekaj večjih turnirjev. Pred kratkim se je namreč Ivan Snoj v Ljubljani pogovarjal s predstavniki komande armade, da bi pripravili v Ribnici 21. decembra rokometni turnir v počastitev dneva JLA. Nastopile naj bi ekipe Jugoslavije, reprezentanca ljubljanske armijske oblasti (v njej so sami reprezentanti), sestavljena ekipa dveh zveznih prvoligašev (Slovana in Celja) in domači drugolišaš Inles. Turnir naj bi postal tradicionalen. M. G. LOG 77: 1. BOŠTANJ 31. julija je mladinski aktiv Log organiziral tradicionalni nogometni turnir. Kljub temu da nogomet v sevniški občini ni popularen, se je zbralo precej gledalcev, tekme pa so bile zanimive in tudi kakovostne. Zmagala je brez težav ekipa Bošta-nja, ki je že v pripravah na turnir premagala najboljšo sevniško ekipo. Najpomembnejši rezultati: Boštanj - Jelovec 4:2, Sevnica — Log 0:1 in Boštanj - Log 7:1. A p zgradbo zbrale ekipe iz astronavt-sko-raketnih klubov: „J. A. Gagarin" iz Dolenjega Logatca, „V. M. Komarov“ iž Ljubljane, „Bratstvo-enotnost“ iz VP Ljubljana-Polje, ARD Kranj iz Kranja, Modelarski klub Kočevje in „Vega“ iz Sevnice. Ob otvoritvi so raketarji izstrelili salve v počastitev Titovih in partijskih jubilejev ter v spomin na tov. Dušana Petroviča- leta, predsednika ZK SZDL J, Cvetko Klančnik—Belin in Miroslava Jambriška, enega prvih raketnih modelarjev Jugoslavije. Tekmovanje raket s padali od 0,00 - 5,00 NS: Mladinci: 1. Režek (ARK „Komarov“), 3. Motore (ARK „Vega“) Ekipno: ARK „Komarov“ ARK „Vega“, MK Kočevje. Člani: Snoj (ARK „Koma-rov“), '3. Zidarič (ARK „Vega“). Ekipno: ARK „Komarov“, ARK „Vega“. . Tekmovanje z raketoplani do 40.00 NS potisne moči: Člani: 1. Zidarič (ARK „Vega“). Ekipno: ARK „Komarov“, ARK „Vega . Naslednji dan so tekmovali z raketami Strimer 5,00 NS. Pri pionirjih je zmagal: Šubelj (ARK ..Komarov*). Ekipno: ARK „Koma-rov“, MK Kočevje, ARK „Vega“. Člani: 1. Starin (ARK „Komarov“), Ekipno: ARK „Komarov“, ARK „Vega“. Najbolj zanimiv je bil nastop maket pravih raket z do 80.00 NS potisne moči. Zmagali so člani ARK „Komarov“. Ekipno: ARK „Komarov“, ARK „Vega . ____________________JANEZ PAVLIN DVAKRAT UDARNIK 5D Bršljin in Udarnik sta pripravila prijateljsko tekmo med prvo ekipo Bršljina, ki nastopa v občinski ligi (A skupina), in Udarnikom (B skupina). Na Udarnikovem igrišču na Muhaberu so bili boljši domačini (9:6). V predtekmi so domači pionirji odpravili goste 5:2. Sodnik Zupančič je svojo nalogo dobro opravil. MARJAN UCMAN Bili smo še kratkohlačniki in bil je nekoliko drugačen od nas. Medtem ko smo se vrešče podili za usnjem, se je rad tiho pogledoval z motorji. Podoba je bila, da so jekleni konjički njegova ljubezen na prvi pogled, toda zvest ji je ostal tudi v fantovskih letih. Prerasli smo kratke hlače, šole, nesrečne ljubezni, se nakako porazgubili. Kdaj pa kdaj smo slišali o tem in onem. O Marjaniu so prišle skoraj vedno enake vesti: on in motor. Malo kasneje so prišle nove: dirkač, dober dirkač. In kadar smo se kdaj pa kdaj na hitro ob kavici srečali, je bil še vedno stari Marjan. Hitrost mu je bila vtisnjena na obraz poleg njegove prve značilnosti, otroško prijaznih oči, še pečat samozavesti. In potem je prišel tisti topli avgustovski večer. Ni ga več. Življenje so mu vzeli Gorjanci, dirka po gorjanski cesti. Nekako nerazumljivo se nam je zdelo. Saj Marjan, eden boljših tekmovalcev v državi, na gorjanski cesti ni mogel pogrešiti. Družba, zbrana pri Vodnjaku, je utihnila. Solze so pomagale premagati bolečino, ki jo je povzročil osemindvajsetletni dirkač Marjan Ucman. TURNIR ZA STARI GRAD Minulo nedeljo so nogometaši Starega gradu pripravili na svojem igrišču turnir v malem nogometu, s katerim so se poslovili od treh igralcev, ki so odšli k vojakom. Nastopile so ekipe Udarnika, Šmar-jete, Bele cerkve in domačinov. Rezultati: Smarjeta - Udarnik 3:3 (po streljanju kazenskih strelov 7:5), Bela cerkev - Stari grad 0:2, finale: Smarjeta — Stari grad 7:3; za 3. mesto: Udarnik - Bela cerkev 4:0. BAI: Cujnik četrti, Rifelj sedmi — Prizori na naših cestah celo vsega navajenim pokonci. Včasih gre za las, drugič pa je se> da bo cestni vrvež kmalu podoben igrici > nesreča ali sreča. No, tokrat je bila sreča. (Foto: imela gimnazija ^išče ThTI oprave na *lzene9® dela odločalo, ali sodijo športni dan v učiteljevo redno ali izredno obveznost £’£cuPs»»*>Ey', tdil a 0s,love °lovice obra- ^y5^4aXpaaP£ pki>la 52?40 odltlovnem čas“s 4Mnifc- Predlagala, j? *«£*** zadržkov 'et»m!! pQložliivi1H r ^ za' , h ta dvig rtenat,po "jego- 1S i h Juje’saj je Jf1“XPrin'^0'^0aorila> da v Pen' iih PrLne p0 pogojn, Za nadurno S Peerih, I ^ & J JdniT,, - kon in samo- 2h ?ajeao sa-> bu ažaja in „ , Je Prosto->| pav« ? Onanij?,a khko oprav-ko, tudi tega je svet *en ^di za odlo- čanje o nagrajevanju dopolnilnega dela. Med drugim lahko vrednost „podaljšane“ ure zmanjša za 10 odstotkov. Glede priprav na športni dan pa gimnazija, ki jo je zastopal v. d- ravnatelja Franc Hočevar, meni, da sodijo v redno delovno obveznost Senat sodišča združenega dela, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, je odločil, da je pravica na gimnazijski strani. Odločba še ni pravnomočna. BEG IZ GOREČEGA AVTOMOBILA 2. avgusta je Miloš Petrovič iz BiH peljal z avtomobilom znamke Wartburg iz Zagreba proti Ljubljani; Pri Medvedjeku je za volanom zadremal, zapeljal čez desni rob ceste, trčil v skalni vsek, se prevrnil na streho in drsel po njej še dobrih 70 metrov. Med drsenjem se je avto vnel Voznik in sopotnika so pravočasno zlezli iz gorečega avtomobila, ki je nato pogorel do koles. Potniki so jo odnesli z bunkami, škode pa je za več kot 50.000 din. fe^^k^ELJENKO V* vasi l eM Je Franc toS. iftjega Drn«Z1wS toktor-2a?S Vah £ •Mirni peči. IN <$stV lev° naP?r>Grilnskovi ?<1eJestaJaasdw°Vozno P°t. n*obi°8aseje » na un-reče kaplje S S°. S?e> tožene Sir* sre?Jlge se Mn? je Priše> ^Jillkavarn-eC^atak^ >i anaro* kaVarn°, 'KbasteSolpritekel NS vSinjIgarni- NJSttotn v nekaJ S^Sn°8'nJ' Sk° Jože Divjak (27 let) iz Zgornjega Leskovca pri Krškem je v petek okoli 21. ure v svojem stanovanju prodajal lovsko puško, ki je bila nekdaj last njegovega očeta. Ker je hotel pokazati, da je puška še dobra, je ustrelil skozi okno. V tistem drobcu sekunde je šla mimo okna njegova 33-letna sestra Marija Divjak. Strel jo je zadel v levo ličnico. Divjakovi ni bilo pomoči. ROME POGOLTNILA NOČ V nedeljo okoli 22. ure se je 38-letni Edvard Jakše vračal iz Šmihela proti domu v Boričeve-mu. Ko je šel mimo gostilne Hrastar, sta ga zgrabila dva Roma, Romka pa mu je iz hlačnega žepa ročno vzela denarnico, v kateri so bili dokumenti in 800 dinarjev. Rome je pogoltnila noč. ki je na obisku iz Kanade. Med zaviranjem jo je Kastelic s traktorjem zbil na tla. Čampovo so odpeljali v novomeško bolnišnico. TOVORNJAK V ŠKARJE - Zagrebčan Stjepan Kuftinec je v petek dopoldne v Jersovcu s tovornjakom {jrehitel kolesarko. Ko je bil še na evi strani ceste, mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Franc Urbančič iz Trebnjega. Urbančič se je umikal na desni rob ceste, zapeljal na bankino, trčil v skalni vsek, od koder ga je odbilo, tako da se je oplazil s tovornjakom. Urbančiča so odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 20.000 din. V GOZD IN NA BOK deljo je Antona Grabnarja iz Cužnje vasi, ki je peljal s tovornjakom od Radulje proti Poljanam, v ostrem ovinku v Radni vasi zaneslo čez rob ceste v gozd. Tovornjak je obležal na boku. Škode je bilo za 25.000 dinarjev. NI DOBRO POGLEDALA - V sredo, 3. avgusta zjutraj, je Cmo-maljčan Vekoslav Planinec na Kolodvorski cesti v Črnomlju kljub zaviranju podrl 71-lctno Ano Mavrin, ki je nenadoma stopila pred avto. Planinec je tudi zavijal, vendar nesreče oi mogel preprečiti, avto je zadel Mavrinovo z zadnjim delom. Hudo ranjeno ženico so odpeljali v novomeško bolnišnico. NA SEJMIŠČU OB PREVOZ -Pred dnevi je nekdo s sejmišča v Metliki odpeljal Ivanu Skali s Sod-njega vrha kolo z motorjem modre barve. Vredno je 3.500 din. MED VOŽNJO RAZGRAJAL -Te dni so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Hilma Zaimovi-ča, ki šteje 29 let V .Metliki je primemo vesel stopil na vlak za Novo mesto. S .kričanjem in razgrajanjem ni vznemirjal samo sopotnikov, lotil se je .tudi strojevodje. Neprijetnega sopotnika so v Kandiji predali miličnikom. Zaimoviča čaka tudi sodnik za prekrške. PREVELIKA ZAUPLJIVOST -1. avgusta je nepridiprav ukradel Stanetu Štamcarju iz Štatenberki motorno kolo znamke „Tomos“, dno blizu 2.000 din. Štamcar je kolo pustil na železniški postaji v Novem mestu. PREVROČE GLAVE - V soboto so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 214etnega Antona Jeriča iz Šmihela pri Novem mestu. Jerič se je pretepal na Glavnem trgu. Razgrajal je tudi na postaji milice, vročo glavo si je veijetno pohladil šele v Jerebovi 1. Prijava sodniku za prekrške. Uspešen nastop novomeških državnih reprezentantov na mladinskih balkanskih igrah v atletiki — Dolenjska metropola bi nujno potrebovala stadion z umetno snovjo Ponesreči ubil sestro Poleg Kapša, ki je spomladi nastopil na balkanskem krosu v Tripolisu, sta bila sedaj na mladinskih balkanskih atletskih igrah v Bukarešti letošnja mladinska državna prvaka Darko Cujnik (deseteroboj) in Jože Rifelj (kladivo). Rifelj je z metom 42,76 m zasedel sedmo mesto, Cujnik pa je s četrtim mestom letos najuspešnejši novomeški športnik. BAI so bile Cujnikov prvi nastop v državnem moštvu in šele drugi nastop v najnapornejši disciplini — deseteroboju. Zbral je 6347 točk, omeniti pa je potrebno, da so bBi vsi teki meijeni elektronsko in so bili časi zato za 24 stotink sekunde slabši. Ce bi čase merili ročno, bi bil rezultat boljši (6430 točk). Cujnikov uspeh je toliko večji, ker je znano, da so predvsem Bolgari in Romuni športno zelo razviti in da ravno atletiki, ki je v svetu merilo športne razvitosti, posvečajo največ pozornosti. Cujnik se je med izbranimi reprezentanti balkanskih držav uvrstil takoj za tistimi, ki so pobrali medalje in ki bodo prihodnje leto osvojili naslov balkanskega prvaka, seveda ob dobrih vadbenih možnostih in trdem delu. Ko govorimo o uspehih novomeške atletike, moramo povedati tudi, v kakšnih delovnih razmerah so bili doseženi. Atleti so med novomeškimi športniki zadnji, ki še nimajo primernega objekta. Medtem ko so sc rokometaši, košarkarji, telovadci in drugi preselili v športno dvorano, trenirajo atleti na stezi, ki je za silo uporabna le 5 mesecev. Od novemhra do aprila (ko je trening najobsežnejši) pa po njej tekajo po snegu in vodi, čemur bi se z zgraditvijo umetne mase izognili. Umetne snovi, s katerimi prekrivajo atletske steze, ne zmrzujejo in ohranijo prožnost v vseh vremenskih razmerah, njihovo vzdrževanje pa nič ne stane. Vsakih 5 do 7 let je potrebno na njej obnoviti barvne oznake. Odveč je tudi bojazen, da bi objekt sameval. To dokazujeta množičnost in kvaliteta novomeške atletike, pravzaprav dolenjske atletike, saj na stadionu vadijo tudi fantje in dekleta iz Trebnjega, Šentjerneja in drugih krajev. Tako postaja novomeški stadion središče atletske dejavnosti na Dolenjskem. Razveseljivo je predvsem to, da starši vse bolj spodbujajo otroke za šport, kjer so kriteriji uspeha objektivni in kjer sreča pomaga le hrabrim, vztrajnim in sposobnim J. PENCA KAKOVOSTNA TEKMA — Članice novomeške Krke, ki bodo 3. septembra prvič zaigrale v II. zvezni ligi, so se sredi prejšnjega tedna pomerile z zagrebško Lokomotivo, ki igra v 1. zvezni ligi-Tkma je bila sestavljena iz tretjin. Po prvi je bil rezultat izenačen (8:8), po drugi 14:18, po tretji, v kateri so za Novo mesto igrale predvsem rezervne igralke, pa 18:30. V predtekmi sta nastopili dve mladinski vrsti; zmagale so kandidatke, ki naj bi igrale kot reprezentanca Dolenjske v slovenski ligi. Na sliki so mladinka med igro. tisti; ^ SONČNI VRHOVI — Iz zajetnega kupa fotografij, katere £ * je za rubriko USTI HIP poslal Zdravko Kramar, član kluba 4 \ Ljudske tehnike z Mirne, smo izbrali zmagovalno fotografijo £ J tega tedna. Naslovili smo jo „Sončni vrhovi44. Gre za zna- J > čilen primerek posnetka „contre-jour44, kakor pravijo mojstri J J fotografiranju proti svetlobi, z vsemi prednostmi in pomanj- J S kljivostmi take fotografije. Dramatičnost svetlobe in sence 4 ^ gre na rovaš bogastva odtenkov v sencah. Fotografija je že J S skoraj na meji čisto grafične obdelave. ^ ■###/##/#####//########/#/##/##/######//#■ (Polentrid liri PTO/2DMPj Vse je šlo po gobice Po izdatnem deževju, ki je sledilo veliki vročini, so pričele rasti gobe. Ljudje jih pridno nabirajo, zlasti jurčke, saj prinaša nabiranje kar lep zaslužek. Ljudje so odložili ostalo delo in se posvetili nabiranju gob, za katere bodo najpridnejši dobili lepe denarje. Suhe gobe odkupujejo kmetijske zadruge in drugi odkupovalci, vendar so cene različne. V Beli krajini bodo menda dobili za gobe največ prebivalci Tribuč. Ta vasje bila prejšnji teden dobesedno spremenjena v sušilnico gob. Trdijo, da so nekatere družine dobile za gobe lepe desettisočake. SAMO ŠTIRI javna perišča ima Novo mesto na Krki, zato pa so ta toliko bolj nemarna. Perišče na Loki pod telovadiščem, o katerem smo že večkrat poročali, v kakšnem stanju je, ni nič izboljšano in je prej ah slej pričakovati kake nesreče. Manjkajo mu trije sodi, zato je napol pod vodo, lesena kurja steza pa se komaj še drži na dveh, že odkrhnjenih kamnih. LOVSKA DRUŽINA Mokronog je smatrala gozdove okoli Lakenc za najboljši del lovišča, ker so tu dobri pogoji za vsakovrstno divjad. Toda, ko so tod lovili, so bili razočarani. Jasno je bilo, da gospodarijo v lovišču nezakoniti lovci prav o mesarsko in ob vsakem letnem času. PLANINSKI DOM na Mirni obiskuje čedalje več gostov in izletnikov. Letos jih je nekaj prebilo v domu tudi letni oddih. Za nadaljnje izboljšanje pogojev za obiskovalce in goste so letos dobili pol milijona din. S temi sredstvi bodo predvsem zgradili še vodnjak in napeljali tekočo vodo v sobe in stranišča. NASPROTI NOVOMEŠKEMU kopališču na Loki je v Krki prijeten otoček. Že več let se občutno kruši, voda ga spodjeda in po vsaki povodnji ga je manj. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. avgusta 1957) SVETU OKOLI DOBRODOŠLICA - V francoski vasi Ares imajo veijetno prvo pristajališče na svetu, namenjeno pristankom NLP. Vaščani so pod napadi domišljije, ki jo je bogato plodil elektrotehnik Robert Cotten, poravnali kos zemljišča in ga ogradili z lučmi. Cotten je namreč prepričan, da je tako malo pristankov NLP na našem planetu samo zato, ker jih nihče ne pričaka z dobrodošlico. Njegove luči naj bi od daleč mežikale vsemircem v pozdrav. PORNOGRAFIJA - Ljubitelj antične umetnosti Lorenzo Amato, ki ima svoj domek v mirni ulici mesta Glenn Falls v ameriški zvezni državi New York, si je omislil kopijo Davida, ene najlepših stvaritev kiparske umetnosti. Ko so mu kopijo postavili pred hišo, je začel dobivati od sosedov protestna pisma in telefonske pozive, naj nesnago, opolzko stvar umakne izpred oči sosedov in njihovih otrok. Amato je nekaj čivkal o Michelangelu, a so mu dejali, naj tega pornografskega agenta prepusti drugim ulicam. DOMOLJUBEN KLEPET Ronald Biggs, čigar ime slovi med kriminalci, saj je sodeloval pri napadu na bančni vagon, za kar je dobil 30 let zapora, iz katerega pa je pobegnil, je nedolgo tega začutil silovito željo po prijetnem angleškem klepetu. Stopil je na palubo neke angleške bojne ladje in se prisrčno pogovarjal z mornarji. Šele ko je zapustil ladjo in stopil nazaj na brazilska tla, kjer ima azil, so se Angleži domislili, da bi ga lahko prijeli. TATOVI - Tajska organizacija za divje Živah je zaskrbljena; tatovi iz Burme jim pridno kradejo slone, pa jih nikakor ne morejo zasačiti pri delu. Slonje tako majhna, tako tiha žival... ZASTRUPLJENO - V avstralskem mestu Melbournu so imeli pravi direndaj zaradi stavke voznikov cistern. Bencinske črpalke v mestu so ostale brez bencinskih zalog, kar je povzročilo tudi porast zastrup-ljencev: v bolnišnice so vsak dan pripeljali več kot 50 ljudi, ki so se zastrupili z bencinom, ■ko so s cevko vlekli dragoceno tekočino iz avtomobilov svojih sosedov. Novomeški ooioibus naj bo vzdržavan (Omnibus), kateri prevaža v Novem mestu za majhen denar ljudi na kolodvor in drugam, je hvalevredno podjetje, vendar bi prosili lastnika, da ga zdržava v dobrem stanu, da ne bo človek v njem v deževnem vremenu ravno tako premočen, kakor da bi bil pod milim nebom, in ne tako prepihan, da dobi trganje po vseh udih. Pričakujemo, da bo ta opomba zadostovala. (Nobeno) umetno gnojilo se ni v zadnjem času tako priljubilo gospodarjem kakor Tomasova žlindra. Kjerkoli sojo poskusili, da bi z njo zboljšali in pomnožili travniški pridelek, povsod se je izvrstno sponesla. Pa ne samo na travnikih, ampak tudi na deteljiščih in pri drugih sadežih. Zaradi ugodnih vspehov, katere je pokazala Tomasova žlindra povsod, kjer so začeli z njo gnojiti, vpeljala jo je kmetijska družba kranjska tudi v naše kraje in hvaležni ji moramo biti za to. (Celjski) nižji gimnaziji je vlada razpustila. To poročilo je moralo osupniti in vžaliti vse avstrijske Slovane. In to tem bolj, ker je naučni minister še pred nedavnim časom obetal slovenskim poslancem, da se bo celjsko vprašanje ugodno rešilo. In sedaj na jedenkrat ta odredba! To je krivica za slovensko ljudstvo! In dolžnost vseh Slovencev, vzlasti slovenskih poslancev je, da store vse potrebne korake, da popravijo to krivico. (Požar) V nedeljo gorelo je v vasi Veliki Ban v šentjernejski fari. Pogorelo je troje hiš in žalibog tudi dvoje malih otrok, ki so bili brez matere doma. (Prirejeno) je za sejme pripravno in prostorno novo sejmišče tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in odhodom. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1897) Američani so poskusni zajci Meseca marca letos sta v ZDA izšli dve zajetni modri knjigi posebnega poročila, v katerem vojska ZDA ponuja s številkami ter drugim dokaznim gradivom odgovor na pisanje nekaterih ameriških novinarjev, ki so pred časom »izvohali44, da so strokovnjaki za biološko in bakteriološko orožje izvršili več škodljivih poskusov kar nad državljani. Modri knjigi sta seveda obtožbe zanikali, navedli pa sta veliko novih, presenetljivih stvari, med katerimi je gotovo najresnejša ta, da kljub javni odpovedi uporabe teh vojnih sredstev v skladiščih širom po ZDA in svetu leže smrtonosne količine strupov, zaloge bakterij in drugih bioloških škodljivcev, s katerimi naj bi v možni ti priklicali nad sovraž-1 pr vražnflcovo ljudstvo bi na- vojni nika pravo apokalipso. So- padle kuga, tifus, zlatenica in druge bolezni, žita, sadno drevje, domače živali in druge gospodarske in ekološke činitelje pa bi prav tako zajelo uničenje. Čeprav se tej grozoti odpoveduje, zaloge govore drugače. Poročilu ni uspelo povsem zanikati resne obtožbe o izvrševanju poskusov nad prebivalstvom. V letih 1949 — 1969 so v podzemeljskih železnicah razprševali aerosol in druge snovi, da bi ugotovili, kako bi se bakterije raznesle v mestih. Te snovi so »obogatili44 z neko bakterijo, za katero so menili, da je neškodljiva, a so kasneje ugotovili, da je povzročiteljica sicer redke, a hude bolezni. Ugotovili so 27 poskusov na javnih prostorih. Novinarji so še pred poročilom postregli s podatki, ki jih poročilo ni zanikalo: v času poskusov v Fort McClellanu se je število obolelih za pljučnim vnetjem podvojilo, po poskusih v Key Westu se je število bolnikov podeseterilo, umrljivost pa se je povečala za sedemkrat. Snet spodjeda življenje cipresi ob ruševinah starega Rima. Tiha, zelena tragedija V ozadju hudih političnih in gospodarskih kriz, ki pretresajo našo sosedo Italijo, se v tem »naravnem muzeju Evrope44 dogaja svojevrstna katastrofa: slovite ciprese, skoraj neločljiv del antične pokrajine v naših predstavah, drevesa, ki so videla in preživela rimske cesarje, zeleni plameni zemlje, ki spremljajo like fresk v Pompejih, neustavljivo propadajo. Ena za drugo se sušijo tisočletna drevesa. Ciprese umirajo v tisočih. Od leta 1951, ko so zapazili prve obolele primerke, se je usoda tega drevesa v Italiji temeljito spremenila. Vse do napada neke vrste sneti so italijanske ciprese rasle tako rekoč povsem brez nevarnosti. Od vseh vrst drevja so bile najbolj odporne in nobena rastlinska bolezen se jih ni lotila; prav zaradi tega so postale simbol večnega, smrt premagujočega življenja. Po usodnem letu pa se je snet bliskovito širila. Italijanska vlada je odobrila leta 1964 znatna sredstva za rešitev »zelene arhitekture44, kot imenujejo nasade cipres, vendar so denar porabili predvsem za sekanje obolelih cipres. V Toscani so posekah 12 000 cipres, da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni, vendar zaman, bolezen se je širila naprej; letos je dosegla vrhunec. Ker še ne poznajo nobenega zanesljivega sredstva proti uničujoči snetljivosti, grozi Italiji, da bo v nekaj letih imela ciprese samo še na slikah starih mojstrov. H Sreča na vrvici Maj je mesec mladosti in ljubezni Stari se spominjamo mladih dni, si pripovedujemo vesela doživetja in z otožnim kopmenjem po tistih lepih davnih časih skrivaj zavidamo mladim, ki vse to zdaj doživljajo. Kdor je pameten, ve, da življenje ni zgolj iz mladosti ali spominov nanjo, marveč je tisto, kar se godi danes in ta hip. Preveč spominov povzroča žalost in dolgočasje, od tod pa ni daleč do večnega godrnjanja nad sedanjostjo, kar tolikokrat poslušamo. Prav pogosti so očitki mladim: „Ko smo bili mi vaših let, smo delali, garali Bili smo spodobni in sramežljivi “ Nekateri si pa le položi roko na srce pa po pravici pove, da so mladi vedno enaki, živi in razposajeni Zanje vedno velja rek: Mladost je norost, ki skače čez vodo tam, kjer j e most. V Ljubljani so zato kot nalašč pripravili otrokom in odraslim otroški film ,,Sreča na vrvici". Ljudje v gničah hodijo gledat te žive slike ali kino. V$i se pohvalijo, da kažejo slike pravo življenje, ki ga v resnici malokdaj opazimo. V filmu je otroke in psa, ki so ga vzljubili, povezovala vrvica, ob kateri so doživljali srečo in razočaranja. Iz izkušenj vemo, da na mladih sloni svet. Če bodo imeli srečno mladost, bodo tudi kasneje srečni, ko bodo oni nadaljevali naše delo in bomo mi starejši odhajali na zaslužen počitek. Vsem so se smilili otroci in žival Kako drugače je v Dobrepoljah, kjer namesto pozdrava mladoletni sin z materjo pretepa očeta. Namesto da bi se branil, v pijači utaplja svojo nesrečo, sosedom pa govori, da se je ponesrečil pri delu. Sosedje vedo resnico, vendar mu nihče ne pomaga. Le eden od njih je izjema, ker pride pomagat pretepat nesrežneža, ako jih je premalo dobil. „Na dan z imenom!" boste dejali Čemu, ko ga vsi poznate, le pomagati revežu nočete. MARTIN KRPAN Kdor išče, na; Na spisku set milijonoVjL—• Po padu leta 1870 Js J ljen Center za .Ja;- v vojni. Od tedaj P (J 1 žal že veliko vojn, ZJ., petinpetdeset 1S^ tietja do uu, ld že dolga de g. pod okriljem R/» MA'* |0'"" trdno P , pumo ^ ev Prejšnje križanke R P «'“* A S T R A 0 kora N t> ' A % £ R A A & r •m "v»7 P A «. JTj 6 k Pl A 1 C Ki ^1 R. A r fr D O N A R TA L \ KJ l O V 1 N f K “j P r o o J a a' A T L A O ^°°^S;S?aZUješsvojo LA BRUYERE Tisk Je topništvo misli. RIVAROL 8°voijenje, slab značaj. PASCAL DL ZVIJAČA MENJA K DEL tTROBILA 100 TRENJE KAPITAL. DRUŽBA SAVIN V" DL RIBA INSTRUM0 TALNA UVO DNA IGRA TRAVA DRUGE KOŠNJE RARNA 3VD2IVKA [TERMIN I SPIS GLASEN SMEH DL JA VOTLA MERA GR.CRKA ORAC KRAJINA KRAK ČASNh KARIČA iERIJI m TLAKA RANO- CELNIK PREVOD BIBLIJE DL KRAPINA POT" VZKLIK NGLHui EZISER m re: (TRETJI ČLOVEK) BI S RADIJ B TEKMOVALEC NA ALKI TELOVADKA DOKLOVA NAPAD PAPIGA vragi glodajo revščino človek im v " P°tigane Požrešnega in škodljivega spremljevalca, katerega se ne more znebiti — odžirajo velik kos kruha človeštvu in so pripravile že nekaj epidemij — Super podgane časih naihuvu tisočletja spremlja človeka; ne zapusti ga tudi v krat ko je eP*demij, lakote, požarov, vojska, celo več, takemu prost m x ta bitja namnože in vladajo člove- kov poskuša?0™.- • star* Egipčani so se teh vztrajnih sopotnicam v zgod,!1 -r^ti. nastavljali so prve znane strupe proti glodal-skladiščih DoctU’ .a s toliko uspeha, kot danes, ko v ogromnih oaprave, s najmodernejše elektronske in ultrazvočne vim „huHi^ -erim' bi zavarovali zaloge hrane pred neuničlji- Pod6an Ps*čkom“ - podganam. . &an ie ....... le prevelika razdalja od najbližjega kopnega; na otoku so preživele atomsko eksplozijo! „Tudi če upoštevamo dejstvo, da so bile v času eksplozije v svojih podzemeljskih rovih,“ pravi dr. Jackson, direktor centra za raziskave okolja, „je njihov obstanek, kakor koli si ga razlagamo, skrivnosten." Strokovnjaki so doslej še vsako bitko s podganami izgubili. Na vsak strup so se prej ali slej privadile, tako da danes lahko zapišemo, da deratizacija, naj o še tako odlično pripravljena, le ohranja znosno število podgan v mestih ter preprečuje njihovo čezmerno raz-ploditev. Nekatere lastnosti podgan so naravnost neverjetne. Podgana se lahko pregrize skozi opečni zid, svinčene cevi, pri tem pa njena dva para glodalnili zob preneseta strašanski pritisk 130000 kg/cm 2. Brez vsake kaplje vode lahko preživi veliko dni, plava lahko dva kilometra daleč, po vodi pa brazda brez škode neprekinjeno tri dni. Če pade s petega nadstropja na eživi. Je edina žival, ki jo lahko spravite z odplako iz hiše v kanalizacijo in se bo po isti poti vrnila. Njena vrhunska odlika pa je rodnost: en podganji par zakoti v idealnih pogojih 15.000 potomcev. Dr. Jackson: „Kadar govorimo o podganah, imamo opravka z najštevilnejšim in uspešnim sesalcem lijejo po^°Uko kot ljudi, za-W V^cl te nenavadne JfJ.'dvakrat tnii£a J1Ž? °W&Uno S,* jo človek n -j ^oge hrane, S%nh bole7n ^neJ° zaradi na-sploh2?1' vkaterih prenašal- i syeUspeh k«.* & «^dmnJritf0i:..P°d8anarn biv Kff! Jlvosti te ži-.^oanam d 0 na otoku Enge-atom<:tC1uku Američani 5** ClS? ^ombe. so uni-ZlskovaiCi ’ ,^ ,e cez več let so otok ga tau ‘ne radio, so našli velike fe* .^di Vr2IV'lih snovi, prav Vaniaka)o, ko Jj' eseneoenje jih SU^ POd^nr^m P“ti in rasS Priti z v . a otok niso Sa*1 ni» m^0m kot semena ’je to^iM Pripplavati P° J 10 tudi za te glodalce na svetu, z izjemo človeka samega. Podgana lahko žre vse, živi skoraj vsepovsod." V Zahodni Virginiji so, naj navedemo kot primer prilagodljivosti, odkrili, da so se podgane naselile v gojišču postrvi. Z ribami so tekmovale za hrano, in to prav uspešno; hitro so se potapljale ter postrvem iz gobca iztrgale posamezne zalogaje. V Califomiji so našli gnezda podgan na drevesih. ..Govorimo tudi o super podganah, kadar teče beseda o živalih, ki so razvile genetsko odpornost na antikoagulantne strupe. Te podgane lahko požro strokratno dozo strupa, sicer potrebnega za pogin navadne podgane," pojasnjuje strokovnjak Jackson. K super podganam sodijo tudi glodalci z otoka Engebi, prav lahko pa bodo odpornejše generacije podgan zaživele povsod, kjer bo to potrebno. Podgana je najbolj uničujoče štirinožno bitje na svetu. Vsako leto požro podgane v Aziji najmanj 48 milijonov ton riža, kar bi zadostovalo za prehrano četrt milijarde ljudi Posebne ustanove OZN poskušajo podganji problem, ki je v tropskih deželah Azije, Afrike in Oceanije resnično zelo pereč, reševati, kolikor je mogoče. Strokovnjaki uče ljudi graditi nove vrste skladišč, večje zaloge hrane zavarujejo z mrežo pod visoko električno napetostjo, v laboratorijih odkrivajo nove strupe, ki naj bi uničili tudi super podgane. Izumili so posebno napravo, s katero na daljavo sterilizirajo podgane z obsevanjem, izumili so tudi čisto mehansko napravo, ki privabi žival, jo zagrabi z jeklenimi zobmi in z elektriko umori, nakar jo zapakira v plastično vrečko in odvrže na zbirališče. Vsa ta kemijska in mehanska čudesa pa ne bodo slavila zmage nad podganami Strokovnjaki so prepričani, da bo človek v boju z glodalci zmagal šele takrat, ko bo odpravil revščino, zaostalost, ko bo nerazvitim pomagal pri gospodarski rasti ter ko bo močno spremenil svoj odnos do okolja. „Ko se borimo proti podganam," pravi strokovnjak Joe Brooks, „se borimo proti sebi in našemu lastnemu zanemarjanju okolja." Ponekod v Indiji so podgane čaščeni prebivalci svetišč. Na sliki: čaščenje podgan v svetišču boginje Bhagwati Karniji. tla, padec brez poškodb pre sms i/rlf > i Krstila av> hSc*«- iNvuap°-K »ta sVa Veliko je bilo njuno presenečenje, ko sta namesto pume ali jaguarja opazila, da sta obkoljena od skupine Indijancev, ki so dvignili svoje glave iznad trave. To prvo presenečenje je pa še močno preseglo drugo. Spoznala sta namreč, da Indijanci, ki so ju obkolili, niso navadni amazonski divjaki. Bili so oblečeni v pisana oblačila in glave so imeli pokrite. Dečkoma se je zazdelo, da sanjata. Štirje Indijanci, ki so ju obkolili, so stopili bliže in dečka sta ugotovila, da so prav taki, kakršne sta poznala iz knjig, ki so opisovale prebivalce Tavantinsuja za časa Inkov. In brž jima je šinilo v glavo: »Če so taki, bo taka tudi njihova govorica.« Skoraj oba hkrati sta jih pozdravila v kečuanščini. Indijanci so se močno začudeni spogledali. Očitno je bilo, da ju razumejo. VASA ZGODBA SREČA Tam nekje je vasica, v kotanj-leži, odmaknjena od sveta, sredi polj in gozdov. Sonce jo zjutraj osveti bolj pozno, tudi spusti se prej tja za roško pogoije; nad temno modrimi hribi ostaja za njim le še neskončno lepa zlata zaija, ki počasi preide v rdečo, sivo pa vas miro potone v noč. Majhna hišica je v tej vasici. Ob cesti stoji, rumene barve je in s sivo streho ter brajdp na enem koncu pa z vrtičkom z leseno ograjo. Vse leto v tem vrtičku cvetejo rože vseh vrst tja v pozno jesen. Majhna hišica, pa tako bogata, polna ljubezni in miru. Tu je zame vsa sreča tega sveta, moje pribežališče v hudih trenutkih, tu je moj dom. Dom, kako sladka beseda! In kako neizrečeno boli, če si kasneje sam ne znaš ustvariti tega koščka raja. Trudiš se in ženeš za tem nedosegljivim, včasih se ti nenadoma za trenutek zazdi: „Zdaj pa imam to bogastvo!” Tudi moj dom je mojim otrokom to, kar je meni ta hišica na podeželju. Za mizo sedi hčerka in piše domačo nalogo: Kaj je sreča? Na vprašanje, kaj je to, ji ne znam odgovoriti, pa se zamislim. Poglej, si pravim. Ali še veš, kako si ti živela kot otrok? Bilo je revno življenje, tako malo dobrot, mislim, materialnih dobrot je bilo, več pomanjkanja in hrepenenja po koščku kruha kot česa drugega. Mogoče pa so bile potem tiste redke dobrote z^to tako velike, ker sem jih bila deležna tako silno redko? Mogoče je bila ljubezen moje matere zame zato večja kot moja sedaj, ker so bile njene oči običajno zaskrbljene? Kadar pa so me pogledale po materinsko, so bile tople in globoke, polne zaupanja, njen smehljaj res redek, pa zato toliko bolj prazničen, njena dlan raskava in nemima, pa tako topla in umirjajoča, kadar je pobožala otroško glavico. Ampak nedelje so bile nedelje, miza bolj praznična, popoldnevi izpolnjeni s sprehodi po njivah in travnikih. Oče in mati sta gledala, kako uspeva letina, kako bogati so travniki, mi otroci pa smo stikali po grmovjih in poslušali ptičje petje. Potem je prišel večer. Posedeli smo pred hišo in z mrakom legli k počitku. Naš pogled pa ni bil zaskrbljen kot sedaj. Bili smo zadovoljni s tistim, kar smo imeli, in bili smo veseli vsake malenkosti, zato so bili prazniki res prazniki. Pa zdaj? Kino, televizija, elektrika na vsakem koraku! Vse zmehanizirano! Pa materina služba, ki jo zaposluje v celoti, potem pa še delo doma, urejanje stanovanja, gospodinjstvo, skrb nad učenjem otrok. In zvečer, ko ležem, se nemalokrat vprašam: kakšna mati pa sploh sem? Vedno živčna in nemirna, utrujena in občutljiva. Kolikokrat pa najdem tak miren trenutek, da se usedem med svoje tri otroke in kramljam z njimi, jih pobožam in zapojem z njimi? Pa me zapeče vest. Res, mojim otrokom ne manjka prav ničesar, ne kopljemo se v obilju, še daleč ne, a imamo vsega dovolj. In vendar nismo zadovoljni! In otrok me zdaj vprašuje, kaj je sreča, pa ne razume, ko mu skušam razložiti. Pravim: „Sreča je v srečnem otroštvu!41 Pa me začudeno pogleda. Razlagam, kako smo živeli mi kot otroci, pa ne veijame, da smo lahko bili srečni, ko smo bili pa tako revni in večkrat lačni kot siti. „To pa menda že ni sreča,“ reče, „saj niste imeli ničesar, vedeli malo!“ Tisto prvobitno domače, prijetno zavetje izgublja svoj smisel. Iz dneva v dan smo bolj bogati z dobrinami, pa se tako strahotno siromašimo glede čustev in kvarimo vse tiste notranje kvalitete, ki so nekoč sestavljale srečnega ČLOVEKA. J. S. Kruta usoda „seks simbola” 15 let po samomoru Marilyn Monroe, »utelešenja ameriškega modnega erotičnega ideala " „Naš lepi angel je odletel!" je 5. avgusta pred petnajstimi leti zapisal ameriški časopis in tako vsaj ob tragični smrti poklonil Marilyn Monroe, »ameriškemu sex simbolu šestdesetih let", kanček usmiljenja in nežnosti. Kaj malo tenkočutnosti so namreč Američani nasploh izkazovali »plavolasemu ciklonu", ki je močno pretresel moške čute širom po svetu. Ravno zato pa se Marilyn m Monroe v svojem kratkem življenju (vzela si ga je v 36. letu starosti) nikoli ni mogla dokopati, kljub trdovratnemu in naivnemu prizadevanju, do oznake „oseba“ in je vedno ostala le »prekrasni predmet spolnega poželenja". Njena pot, tako življenjska kot poklicna, je bila vse prej kot blesteča. Norma Jean Baker - to je pravo ime kasnejše slavne filmske igralke - je odrasla dejansko kot sirota v revščini ter se z veliko težavo prek poziranja v fotografskih studiih prerinila do filmskega platna. Zaigrala je naivno zapeljivko in osvojila srca moških, ki pa ji nikakor niso pustili do svojih možganov. Dodelili so ji vloge »sladkega angela spolnosti" in ji namerili bivališče v »raju ljubezni" na tisoče kilometrov stran od planeta Zemlja. Prostodušno je razdajala svoj čudoviti videz in se tako naivno zaupala drugim. Opore ni imela v ničemer, ne v vzgoji, ki je ni prejela, ne v izobrazbi, za katero pa se je v svojih zadnjih letih potegovala, za kar so jo »občudovalci njenih telesnih čarov" do skrajnosti zasmehovali. Očitno ženska, ki ,je zbujala občutek, da bi bila ljubeezen z njo sladka kot porcija sladoleda", ni bila vredna kakšnega globjega upoštevanja. Do Marilyn so se nekorektno vedli skoraj vsi moški, ki jih je srečala na svoji poti in jih s svojo zunanjostjo očarala, in teh ni bilo malo. Večina ji ni prizanesla niti po smrti in je na njen račun, oziroma dobesedno na njeni koži, pridobila denarja in časti. Marilyn sami pa je njeno delo, katero je opravljala največkrat z muko in brez nikakršne iskrivosti, prineslo najslabšo plat brezmejne slave, kateri nikakor ni bila kos. (bp) obvezna oddaja pa nam je še zagrenila veselje do kmetovanja. V taboriščih smo bili silno navezani drug na drugega, zato se vsako leto veselimo srečanja ukradenih otrok. Letos smo dobili upanje na članstvo v Zvezi borcev, na brezplačno zdravljenje in na dvojno štetje delovne dobe, kar bi nam veliko pomenilo." Podobno usodo je doživela tudi Vera Batič iz Brestanice. Zaposlena je kot konfekcionarka v Lisci na Senovem. Tudi ona ima drui;no n s; enako kot Rozalija želi, da se kaj takega ^ bh nikoli ponovilo. Zrasla je v rudarski druž i ^ Pesjem pri Velenju. Trije otroci so bili pri h i. a je kmalu ostala sama. Nacisti so 1942 v Celju ustrelili najprej 19-letnega brata Vinka, potem pa še 22-letnega Cirila. Oba sta bila skojevca in sta od vsega začetka sodelovala v NOB. »Avgusta isto leto so me starši odpeljali v Celje. Čez nekaj dni so ob štirih zjutraj pobrali vse moške, stare nad 18 let, med njimi tudi očeta, in jih odpeljali v Auschvvitz. Dan pozneje so isto ponovili z ženskami in mi vzeli še mamo. Ze izguba bratov me je hudo prizadela, tedaj pa je bila mera gorja zvrhano polna. Šolsko poslopje, kjer smo čakali na transport, je pretresal en sam jok. Gestapovci so grozili, da bodo začeli streljati, matere pa so kričale: ,Kar dajte, bolje, da skupaj umremo, kot da giemo narazen!' Njihovih besed otroci tedaj nismo razumeli. Matere so se upirale, zato so jih s puškinimi kopiti ločevali od otrok. IMas so odpeljali posebej. Bila sem v več taboriščih. Povsod so nas poskušali čim hitreje ponemčiti, čeprav nismo obiskovali redne šole. Jesti so nam dali malo, delati pa smo kljub vsemu morali pri kmetih. V^seligenportnu sem s pošto iz Velenja zvedela za govorice, da sta oče in mati mrtva. Nisem verjela, čeprav je bilo res. Pogoltnilo ju je zloglasno taborišče smrti. Žalostna sem dočakala konec vojne in vrnitev. Teta me je vzela k sebi v Brestanico. Tu sem naredila osnovno šolo in šla za kruhom v Laško in v Celje. Po poroki sem se vrnila sem. Čeprav imam družino, se nič kolikokrat razjokam, ko se drugod snidejo doma bratje m sestre, jaz pa nimam nikogar. Kako naj človek potem pozabi na vse, za kar so ga oropali? " Mislim, da nam i bo v veliko zadoščenje uresni-' čeoje besed Franca Šetinca na letošnjem srečanju ukradenih otrok v Mariboru. Članstvo v ZB NOV nas bo dvignilo iz anonimnosti in nam dalo več samozavesti." ’<■ JOŽICA TEPPEY UKRADENO OTROŠTVO PRILOGA Rozalija Cesar Ijali so jo v bolnišnico. Brat in sestre bi jo bili tako radi obiskali, pa nam niso dovolili. Uboga Pavla, nikogar,,od domačih ni imela pri sebi, ko je umirala! Po vrnitvi domov smo se znašli, kot smo vedeli in znali. Jaz sem prevzela gospodinjstvo na kmetiji. Gospodarjenje nam ni šip od rok. MalQ smo pridelalj, čeprav je bilo posestvo veliko; DOBER DAN, DOLENJCI FRANC „ PIRKOVIČ Prav preden je bila na Balkanu zanetena iskra spopada že sprte Evrope, se je tam, kjer se gričevnata dolenjska pokrajina umiri in postane še bolj zasanjana, pa zato nič manj lepa v svoji otožnosti, rodilo življenje človeka, po duši pravega Dolenjca, sicer večnega popotnika v službi sočloveka, Franca Pirkoviča. Sentjernejčan je, od tam ga je vodila življenjska skušnja najprej v Novo mesto, staro predvojno provinco krošnjarjev ob biserno zeleni Krki, v kraj, kjer je mnogo let kasneje preživel, tako pravi sam, svojih najplodnejših deset let, za Dolenjca kar malo nenavadno temperamentnega življenja. Življenjska usoda mu je pomagala pobegniti od dogovorjenega „šlosarskega" poklica. Biti gimnazijec je bila v tistih časih nemajhna stvar, še posebno za mladeniča, ki je prišel v mesto iz vasi, čeravno je bil Šentjernej že tiste čase boljša vas. Pa Franc se z znanjem, pridobljenim v spoštovanju vredni hiši v sila čudnem podeželskem mestecu ni zadovoljil: koprnenje po tehniki ga je speljalo v Ljubljano, živahno in ugledno gosposko mesto. „Leta so me prehitela. Ne da bi končal študij, sem moral k vojakom v Maribor. Potem sem se vrnil v Ljubljano in zaposlil na železnici, študij pa je ostal nedokončan. Vrag ga vedi, ali sem ravnal prav ali ne! Danes je ostalo ravno še toliko časa, da si postavim vprašanje. Pa tudi denarja takrat ni bilo na pretek." Sogovornikova beseda je gladka, hitro sledi mislim, nanizanim na grobi, pa vseeno lepi življenjski poti. Kapitulacija. Že mnogo prej, preden mu je šef železnice obzirno sporočil, da zanj kruha pri podjetju ni več — drugi dan je njegovo mesto zasedel italijanski uradnik — je Franc Pirkovič. — njegov brat je bil komunist že pred vojno — vedel, v katero smer vodi prava pot. Ne preveč razočaran je zapustil Ljubljano in se vrnil v rodni kraj. Ne za dolgo. „Takoj sem se vključil v akcijo zbiranja takrat modernega orožja stare jugoslovanske vojske, sem in tja sem dobil v roke tudi puško iz prve svetovne vojne. Pomagal sem bratu. Šent-jernejčani so se na veliko odločali za osvobodilni boj in tako nam ni bilo težko organizirati rajonski narodnoosvobodilni odbor, ki je obsegal celotni desni breg Krke od Novega mesta pa do nemške meje, kasneje tudi krajevne narodnoosvobodilne odbore. Delo teh odborov je rodilo z mobilizacijo stoterih mož popoln uspeh. V začetku maja 1942 je bilo v gorjanskih gozdovih okoli 300 oboroženih in dobro opremljenih partizanov. Pravi bataljon." Komandir čete po njeni ustanovitvi pri Rdečem kamnu, komandant Gorjanskega bataljona, politični delavec, pomočnik komisarja Vzhod-nodolenjskega odreda, od februarja pa do avgusta 1943 komisar Gubčeve brigade. Potem ga je vodila pot v glavni štab, ki se je tedaj zadrževal na Rogu. Postal je inštruktor. Poslej ni bila njegova samo Dolenjska, marveč vsa Slovenija. Pozneje je postal načelnik kadrovskega oddelka pri Glavnem štabu. Na poti v vojaško šolo v Moskvo je doživel osvoboditev močno porušenega Beograda, na poti domov pa strahoten pogled izza oblakov na Harkov, Odeso, Kijev. Razvaline, kamor upreš oko. Vsa pokrajina je bila prepredena z opustelimi strelskimi jarki. Prav tiste dni, v najbolj očarljivem mesecu pomladi, je bila končana nesmiselna vojna. „Takoj po vrnitvi v Beograd sem bil poslan na Dunaj z nalogo, da repartiram internirance in vojne ujetnike. Morali bi videti te prizore! Pijani od komaj priborjene svobode so povratniki v želji, da bi čimprej videli dom, četudi do tal porušen, svojce, o katerih že dolgo ni bilo nobenega glasu, z golimi rokami postavljali vagone na tire. Želja, da bi zadihali svobodno v lastni državi, je bila neznanska. Ko sem opravljal to težko, nadvse ganljivo delo, me je vodila pot tudi na pariško mirovno konferenco. Spominjam se, da dolgo časa nismo našli skupnega jezika z vodstvom ameriške in angleške okupacijske cone. Zvedel sem, da je bilo v Schlad-mingu zaprtih okoli sto jugoslovanskih otrok. Šef britanske repatriacije je dolgo tajil, nazadnje pa dejal, da jih nikoli ne bodo vrnili, da bodo v Jugoslaviji postali komunisti. Vztrajno posredo- vanje in pomoč gospodične Braunly, k' I prej ugotovila identiteto otrok v Jugosav < rešilo tudi teh sto otrok. Delovali smo strašnim pritiskom antipropagande in 9r0 Spomin Franca Pirkoviča je nadvse živ. Po tem, ko se je 1947 vrnil v Beogra ,J Avstrija njegova druga domovina še enkra • „Štiri leta sem bil potlej v Beogradu^ . ^ organov za notranje zadeve, 1951 ali ,| sem se preselil v Slovenijo in prav poslan v novomeški okraj. Teh deset le | službovanja v mestu ob Krki je najvazneiI mojega življenja. V najljubše kraje sem s ^ ^ ko so bile rane še nezaceljene. Od i j. bilo nad polovico popolnoma porušeni , ^ ni dohodek na glavo prebivalca nas je ^ prav na rep, med najbolj nerazvite pre ,n venije. Z mobilizacijo domačih '|'rovbl." a ^ je ob izdatni pomoči republike je e^‘Pa' vedela, kaj hoče, in ki je hotela dati, P°sta lUieia ■ -Q0. novomeškemu in dolenjskemu temelje novomesKemu m uul.cl,,"".u hoSnoV' darstvu. Podjetja smo razvijali iz rnalhnl, 0rgj. Iz majhnega počela naj bi nastal m°gpc i nizem. Organsko. „lskra" v Sentjerr j začela s tremi ljudmi, Krka je imela ^ terki, prvo leto 50 starih milijonoV^jpen{jjr3- drugo 250, tretje leto pa je vložila yj^ce|0tiii nje bodočih kadrov že toliko “peč novomeški okraj. „Novoles" smo načrt ..v.«..,««,, ' smo na^ uu kot leto dni, preden smo zasadili smo pošiljali v druga podjetja te strokes Jugoslaviji, in ko je bila tovarna postav) ^ proizvodnja stekla brez zastojev in te^ ^ nes. Pa tudi ko se je razformiral start okraj, smo se razšli brez neporavnani ^ Prv. Krš Uro Ijal. in kot prijatelji. Ob koncu desetletne dVa dobe je bil novomeški okraj s približno dinarji na prebivalca v zlati sredini s' 0 lestvice," pripoveduje nekdanji Pr okrajnega ljudskega odbora. t po- 1963 leta je Franca Pirkoviča vodila P Bi| novno v Ljubljano. Zopet odgovorna na ^ j8 je poslanec v republiški skupščini. Po ^ jj preselil v Celovec kot generalni konzu-^. ostal štiri leta. Nazadnje je službova ^ vornih mestih pri Slovenski izseljens pj Se mar človek, ki se je vse življenje fj ^ pravičnejše in človeško življenje, lepši I ^dolenjskega življenja, sploh še čuti dolzneg ^ veku? „Še vedno se čutim dolžnega- .^} > tov. Pirkovič. Nemirni duh ni nasevrač* pokoju. Čeprav živi v Ljubljani, se najr j. na Šentjernejsko polje, kjer stoji dane ^ Ijena Pirkovičeva domačija, ki jo je oCje|uje razdejal okupator. Ravno sedaj aktfvno ^ pri pripravah na slavje Gorjanskega ba ^0$ k J VOJAŠKI PRVE BOMBE NA LJUBLJANO Zamisel, kako bi oblegano mesto spravili na kolena iz zraka, je prvi sprožil Leonardo da Vinci. To naj bi storili iz nekakšnega helikopterja, ki ga je ta vsestranski možak tudi skiciral. Leta 1812 je neki Nemec predlagal ruskemu dvoru, naj bi Napoleona in njegov štab uničili tako, da bi nanj iz balona izpustili rastrelivo. Prvo resnično bombardiranje so izvedli Italijani v vojni s Turki, ko so 1911 v Tripolitaniji iz letal obmetavali turške enote z dvokilogramski-' mi bombami. Leto dni kasneje so ruski prostovoljci, ki so se udeležili balkanske vojne, metali na turške položaje v Bolgariji že 10-kilogramske bombe. Prava „mati" letalskega bombardiranja pa je bila prva svetovna vojna. Bombe je uporabljala tako ena kot druga stran. Ko so leta 1915 stopili v vojno Italijani, so se pod udarci njihovega letalstva znašli tudi naši kraji. 25. maja 1915 so iz zraka bombardirali avstro-ogrske položaje pri Tržiču. Letala tipa „Caproni" so lahko nosila do 400 kg bomb. Leto dni kasneje so Italijani to letalo izpopolnili in 13. ter 18. februarja bombardirali Ljubljano, kasneje pa Trst in Reko. Še bolj vneto je bilo italijansko letalstvo v predzadnjem letu vojne, ko so samo med tako imenovano 11. ofenzivo odvrgli na Banjško planoto natančno 11.667 bomb, ki so tehtale okoli 200 ton. Leta 1918 so Italijani s skupino osmih letal tipa „Caproni" prileteli celo do 1000 km oddaljenega Dunaja. Nanj niso trosili bomb, samo letaki so padali izpod neba. Tudi letak je lahko bomba, vsaj v psihološki vojni. TOLČE KOT MAKSIM PO DIVIZIJI „x" prevedel — in od tedaj velja za ka ^ ^ zares učinkovito orožje izrek ,.da Pri sodobnih pehotnih orožjih skoraj vedno omenjamo priročnost, majhno težo, dolžino, hitrost streljanja itd. Te lastnosti so za današnji način vojskovanja nujne, pa naj gre za pištolo ali mitraljez. Zlasti mitraljezi so sev zadnjih 50 letih močno spremenili, celo v toliki meri, da govorimo o novi zvrsti — puškomitraljezu. Pradedje mitraljezov so imeli težke in okorne mehanizme, ki jih ni bilo moč oblikovati v zmerne dimenzije. V stiski so vse skupaj postavili na kolesa. Strelec je bil zavarovan celo s ščitom. Prostor je tudi za zabojčke s strelivom, orodje ter posodo za vodo, ki je hladila cev. Prvo zares uspešno avtomatično orožje na svetu je izumil neki Maxim. Naš narod je tisti maksim po diviziji". nrevlad°v:l Na prelomu stoletja so v pehoti P z rafji še enostrelne puške, zato je bil ma .j pr; nim ognjem (okoli 60 strelov v uesvet°v‘ čudež. V množičnih krvavih juriši P grt ne vojne so maksimi izkopali na s ^je bov. Brez odlašanja so novo °J° ya zač®1 ■ angleška, nemška in ruska armada. ^oJ11 kar dovolj. Običajna je bila izved ^ piskom, ki je tehtala okoli 40 kg, rn° sih pa so tehtali tudi do 80 kilogra . s|i Novejši modeli mitraljezov (Max 0 |a lo še nekaj sto izumiteljev) so ' nin1' vendar nič manj učinkoviti. Pre ^jinik okornih podstavkov in tudi v° a iZ^1'" potreben. Sodobna tehnologija po kol, fialc T mi ter- kon vse) ireb C dela drav 'naj ^eti vsak •osti i< radij Jfi - ov( 'Cl I* UUUUWI IU lw' I j M ve cevi. Ko se ena hladi, druga stre J ‘-tra|jeZa Še lažja je kombinacija puške i imenujemo jo puškomitraljez; te ^ ^ gramov. Praktično ga ima ali 9a vojni impl vsak nešak. Sodobn vojni imel vsak pešak. irrip”-. namreč vsakemu pešaku pristoja *|<0mitra no juriško puško, ki je polsestra P za. SE v*. V F .--'V' DOLENJSKI LIST & v frvo jUQ0(;| ln ^agoceni tovor — deli opreme za o *e je 14 ria!1sko jedrsko elektrarno v Krškem rško- Ponn"1 Plazil.po cest' Reka—Karlovac— Hr0, Komnn-.'1 'n ? hitr°stjo dveh kilometrov na jo ie no,10*113. ^ila dolga 102 metra, sestav- ?Va Pa rinilal tovornjakov (trije so vlekli, M ter nai^r. i6 ^e*c*eni prikolici (vsaka ima 80 na,°žite 35o t° \ vezn' m°st, na katerega lahko •^u s° sevpH°n’ zn‘ most je dolg 52 metrov. I”1 ^lavnira S? ,sPremljevalna vozila, med nji-5*' na knif ad|šče delov, 15-tonsko dviga-[erv°zila Drni t Za ^ *iudi (toliko šteje ekipa) ki, v kato tan.tske skupine. Slednja ima tudi cest in rl>em *8 za debele tri metre načrtov a d°dati S°-t0V na trasi tovora- K temu Je *•določen^ Stevi!na vozila prometne milice. dolo6PJ j°.Čni uri' ko je promet najmanj-iftvnik ekinp ot Ceste 2aPre- Začne se 12-urni rl*l!lrii zabliskaio •? m°.*‘ Motorji zarohne, refleksivnih nan‘ aradi natančnih in močnih hi-^komemn n av .se velikanska moč motorjev c- '/sakn8r!?Sia na koles obeh nasilnih e|r°v na urn k *e pr' hitrosti dveh kilo-e tri Prevoj r8rnen*eno s štirimi tonami. Na ^nek, (ja ene kilometre zapove vodja ekipe le nabrala » A. **a m'mo kolona vozil, ki {adijSki kol' ^ffrotni smeri. Ukaz pride po _ , se tovor SreVa nei. premakne niti za milimeter, eaktorsko posodo (181 ton), dva i Postaji h;hi, smen- UKaz 1 «v«,?nW'; ne ™i.a,.?°mSa'. dl JUGOSLOVANSKI TOVOR STOLEUA parna generatorja (vsak tehta 320 ton) ter stator —generator s 317 tonami. Skupaj so to štirje tovori. Vsak od teh „koščkov" JE Krško je bajno drag, najmanjša napaka bi lahko izzvala katastrofo. Če bi šel eden od delov opreme pod cesto, to ne bi bila samo velikanska škoda, ampak tudi izguba časa. Tudi firma „Westinghouse", ki izdeluje to opremo, bi namreč potrebovala za izdelavo novega dela opreme 2,5 leta. Ekipa je že zaradi velike odgovornosti kot en mož. Najprej je bilo sploh vprašanje, kako tovore za JE Kriko spraviti iz ZDA v jugoslavijo. Odločiti se je bilo treba med dvema možnostima. Ali naj gre ameriška ladja skozi Črno morje do izliva Donave, kjer bi tovor prenesli na rečne vlačilce, ki bi po Donavi in Savi prisopihali do Siska? Od Siska do Krškega bi šel tovor po cesti. Sprejeli so drugo rešitev. Ladja do Reke, tovor pa prek Karlovca do Krškega. Ta pot je dolga natančno 230 kilometrov. Seveda o tem ni odločal en mož, v štabu, ki je določil, katera pot je primernejša, je bilo 15 vrhunskih strokovnjakov. Končno je ostal nerešen še največji problem: kako bodo ta velikanski tovor izdržale naše ceste, ki ne slovijo kot najboljše? Ko so se odločili za traso Reka—Karlovec— Krško, so morali najprej narediti znanstveni prometni elaborat, šele nato pa določiti, kakšno vo- zilo bo cesta zmogla. Ta dela so trajala skoraj dve leti, potem pa je bilo treba na kraju samem ugotoviti, kateri meter ceste bo vzdržal in kateri ne. Od skladišča „3. maj" na Reki do srčike gradbišča je v Krškem. To odgovorno delo so uspešno opravili zagrebški in ljubljanski strokovnjaki. Pregledali so vse mostove, tunele ter profile. Samo raziskovalna dela so veljala 10 milijonov. Nato je bilo treba asfaltirati 50 kilometrov obvoznih cest. Zaradi zastojev v prometu. Kdo ve, koliko časa bi še čakali na asfalt prebivalci nekaterih odročnih krajev, če ne bi bilo tovora za JE Krško? Na magistrali, po kateri je krenil tovor, pa je bilo treba ojačiti okoli 60 najrazličnejših cestnih objektov. V tunelu pri Donji Dobri — tunel je močno ukrivljen, „vlak" pa potrebuje za rahel zavoj tudi do 15 metrov prostora — so se morali boriti tudi z višino. V tem tunelu je moralo vse iti računalniško natančno. Ne samo širina, tudi višina tunela je bila problem. Za manevriranje je tovoru, ki je dolg 102 metra, ostalo nad „glavo" samo 25 centimetrov prostora! Okrepitev cest je veljala 85 milijonov dinarjev. Medtem ko so strokovnjaki na papirju umovali, kako bo tovor srečno prispel z Reke v Krško in kaj vse je treba storiti za to, so analitiki zagrebške gradbene fakultete izračunali, kdaj je tista ura, ko se ustavi „civilni" promet, kje so najbolj ugodne obvoznice. Red vožnje je bil izdelan za vsak dan posebej! V istem času so na temelju računov sestavljali „vlak", ki bo stotere tone pripeljal v Krško. Nosilec teh del je mariborska „Hidromontaža", ki ima na tem področju že precej izkušenj. Prikolici so naročili pri firmi „Scheurle", za vlečna vozila so poskrbeli »Kaelble", „Faun" in „Magirus Deutz", za 160 koles „Voith—Pirrelli" in „Michelin", vezni most so za 5 milijonov dinarjev prodali Francozi iz firme „Nicolas", radijske postaje pa je dobavila kranjska „lskra". Hidromontažino storitev ocenjujejo na 20 milijonov dinarjev. Nihče ji ne zavida tega denarja. Med zanimivostmi naj omenimo še, da je bilo treba samo za cestne pristojbine odšteti 15 milijonov dinarjev. Dinarji, o katerih je tu govor, so seveda novi. Tudi tuji strokovnjaki trdijo, da je prevoz opreme za JE Krško doslej najtežji prometni podvig te vrste v Evropi, predvsem zaradi konfiguracije terena in cest, po katerih se je hočeš nočeš moral peljati. Pri Gornjem Jelenju se je tovor povzpel celo na 865 metrov nadmorske višine. Jugoslovanski prometni podvig stoletja, kot nekateri radi imenujejo to zadevščino, je stal (brez opreme) 135 milijonov dinarjev. Na visoki ravni je denarno in tehnično. Jedrska elektrarna Krško bo, kar je še en podvig. Ko jo bomo slovesno odpirali, morebiti ne bi smeli pozabiti tudi na tistih 37 mož, ki so del v njej vsebovanega dela pripeljali z Reke v Krško. ms, raftat in*en° živii^3 'n 2ernUa Micke Jeničeve. Ci et< S5fn,e' n'en boj. Že sedeminšest-'i •• ^ dobrim; °d rojstva žilava Micka orje vil!11’ 'Q°brim; 7 loJsiva znava MicKa orje rieklr*’’ sadoun-r? am'' neutrudno streže zem-KSina“Su1l" kadar |i znoj zalije oSi Sisot • esto hro^ Prehuda, se zravna in se N(q ln se je ran se.^°i- Včasih, ko jih je štela No v0krila z h? °?ira,a na vabeče mesto, ga je a[D (j0ij »anj.°- Danes sta obe dlani pre-Svif Vl^° .n^eni- Veliko jih je, na !Ne h3.0^ svoi P.0?1'5'' zvečer, ko se utrujena % kruh ! Zl.v'ne- čuvaja Valčija. Precej ? Sest rat kn V *-j*Jbljani, Mariboru, Ko->S.,re 'n tete M-0.se Poslavljali od domačije, ^ i- C|J Žalostni uCLke' veseli, a v svojem kmet hkrati, so vedeli, da zemlje, k bro preživljala, njihova Mick. Povsem navadna pripoved c 'ki. kakršnih je v gorjanski! o- O kmetici, ki bi lahko ži oj skopi svet, pa je za vedno ki krarJI:„Sp.orn'nov nanjo, pripeta na ZA DOBRO DLAN MESTA J>Sr>aa£^a^ala°Dr° prež'vljala, njihova Micka %i 3 Žan:, . kt *aloct*: Li veseli, a v svojem kmeSfc V'iko Časa ri . at'» so vedeli, da zemlje, k^ r\ 43 dobro <-»■«*:..i:-i- _:;i______ li JI V0inaGS:VOi skop' svet, pa je za vedno, 'r* u . * ki .. n spominov nanio. nrineta na Sai^^ki^jJ0, P°vsem navadna pripoved o SiJat> Se velil ' kakršnih je v gorjanskih W>Ustr>. 0 kmetici, ki bi lahko že ■'o« ter o^r16 v's°ko nad Jurno in Koro-Nii- 'ci. ki •* 'm' zaselki pod Gorjanci. Je igrali' *Ucli nioi° navsezadnje iz vasi najbrž ne ie »6Va Podf?' Va^ani- Zakaj Micka Jeniče-Miih^ka hrl"13,66' je nekakšna živa kronika iNtc,lrTl in VpiiL- ere bi bil gorjanski predel ' °snIn,lehovski!!!1uVr-hom' sedlom in Lipnjim .°vni m hribom nekam prazen. (hu,J'Seh o-Jru1?'13. Micka med najboljšimi ttui i^.°cene v njenem spričevalu ni VVb l'ce. d ra2en enojke, predhodnice da-;\i»^°5tovai nate|j> ki ga je daleč naokoli j.^il ^niCe^0, )e 'l^el zelo dobro mnenje o da m'.?Unci in je njenemu očetu pri-I19lavi d i V mestne šole. Toda Jenič 16 Zt1al n° °Čil mesto na kmetiji in bistri omagati po svoje. Kadar koli je mogla, se je družila s knjigo. Zaradi tega je kasneje opravila brez težav gospodinjski tečaj, še veliko bolj pa je bila, kot vsa Jeničeva družina, pripravljena na najtežji izpit v svojem življenju, na vojno. „Na tista najstrašnejša leta," je povedala Micka, „me vežejo mnogi spomini. Se danes me včasih, ko za zaprtimi polknicami hrumi veter in tolčejo mrzle kaplje dežja, strese. Pet nas je bilo in vsi smo pomagali po svojih močeh. Nikoli pa ne bom pozabila 13. novembra 1944." Njen obraz, zguban od vsega hudega, je v tistem trenutku postal starejši. Zakaj še enkrat se je spomnila na grozno bratovo smrt. Skoraj pred očmi so ji namreč belogardisti, med njimi tudi domačini, zverinsko ubili osemnajstletnega brata Francija. „Bilo je proti večeru, ko sva z bratom zapustila domačijo. Moral se je vrniti v enoto. Prišla sva na Luben in krenila v Martinkovo zidanico. Z nama je bil še Rjave. Franci je zakuril, jaz pa sem hotela pripraviti vino, ki bi ga skuhali in se z njim pogreli. Vse je bilo skoraj nared, ko je Franca nekaj zmotilo. Dobro je pogledal proti obronku in me vprašal: ,Kdo so tisti vojaki? * Brž je sam pristavil: .Belogardisti!' Z Rjavcem sta se hitro dogovorila za pobeg. Moj brat se je odločil za hrib. Rjave za dolino. Franci ni imel sreče: padel je v zasedo. Ko smo ga kasneje prepeljali domov, smo ugotovili, da so ga zaklali. Imel je dve veliki rani z nožem, v prsih pa smo našteli kar sedem ran od rafala. Mene so izdajalci dobili v zidanici. Pijani od krvi so me pretepali, mučili, tako da nisem verjela, da bom preživela. Ko so se namučili, so me spustili. Takoj sem se napotila domov. Ponavadi sem z Lubna prišla na domačijo v slabi uri, po pretepu pa sem potrebovala za pot več kot tri ure." Pa se je spomnila Micka tudi lepih dogodivščin, na čase, ko je delala v Društvu kmečkih fantov in deklet. Nič kolikokrat so pripravili tekmovanje žanjic, na katerem je Jeničeva dokazala, da ni samo odprte glave. Ob spominih na tiste čase se Krajleva razkošno nasmehne in njen nasmeh kakor da diši po žanjicah, vetru, soncu, razposajenih fantih in ponosnih pristavskih kozolcih. Tudi v vojni je bilo precej smešnih prizorov. Ob eni izmed hajk na Podgrad, ko je bil v njihovi hiši obveščevalni center, so morali vse hitro poskriti. Dokumentacijo so vrgli v „šajtrgo", prav tako pisalni stroj in zastavo, nato pa so na vozilo vrgli še mamo in vse skupaj zakidali v gnoj ter prekrili z vejami. Nato so se hitro razbežali. Potem, ko je bilo vsega konec, so na račun „šajtrge", gnoja, zastave in matere napravili v večernih urah ob prijetnem pristavskem čaju nič koliko smešnic. Ko so umrli Mickini starši, so jo njeni sorodniki vabili v dolino. Vendar o tem ni hotela nič slišati. Najbolj pa se veseli sobote ali nedelje, takrat ko pridejo iz mesta. JANEZ PEZEU Globoko sklonjen nad kolo, sredi pisane kolone — zdi se, kot da se sploh ne premika, saj je razdalja med kolesarji tako majhna in večna — pritiskaš na pedala. Motriš, v začetku si navadno le malokdo privošči pobeg. S pogledom spremljaš klubskega tovariša brez misij na karkoli. Prezgodaj je še. Del skupine si. Želiš si samo, da te ne zapre, onemogoči. Kilometri tečejo. Izpod zaščitne kape, ki zadržuje šop kuštravih las, zlepljenih na temenih in čelu, pritečejo prve kaplje znoja. Roke sežejo po „bidonu". Okus po sadni mešanici, slani juhi ali kavi tako dobro dene. Pritiskaš na pedala. Prvi vzponi. Vsa teža telesa in njegova moč se preneseta zdaj na desni zdaj na levi pedal. Kovina se zvija pod človeško silo. Ni več časa za sedenje. Še globlje se nagneš naprej, kot da bi hotel vso težo prenesti samo na prvo kolo. Zagledaš se v zadnje kolo pojočega bicikla pred seboj. Zdi se, kot da si privezan na sotrpina. Oči izstopijo, na telesu zaigra sleherna mišica, vsak obrat pedala spremlja izmučen izraz na obrazu. Znoj curi v potokih. Zaslišijo se prvi zasopli kriki. Pobeg! Torej neusmiljen boj! Ubežnik je onemogočen. Zopet voziš v strnjeni koloni. Vse je kot na začetku, samo da je grupa zdesetkana. Pod teboj beži bela črta, kjer je črtkana, se zdi, da ti razdira glavo. „ZA ZGAGO NA CESTI" Nov vzpon in zopet ravnina. Te dirke ne bo nikoli konec. Vrtiš, samo vrtiš. Telo postane nekam mlahavo, noge težje od svinca, pedali strašansko trdi. Pogled še vedno upiraš v kolo pred seboj. Razdalja se povečuje. Zopet vzravnaš telo, skloniš se daleč naprej, vso silo prenašaš zdaj levo, zdaj desno. Gume ječe, kolo stresa neznanska sila. Dah zastaja. Odstop! Je to mar konec? Svet nenadoma preneha obstajati. Si samo ti in oni pred teboj. Daleč pred teboj. Nenadoma se moč povrne. Podeseteri se. Ubežnik je zopet tako blizu, da lahko slišiš brenčanje zobatih kolesc. Zagledaš prve gruče ljudi ob cesti. Vidiš samo pisan, vedno bolj strnjen zmazek, utripajočo plavo luč, zamahe rok. Cilj ne more biti daleč. Ko zapelješ pod belim širokim trakom, bi še vrtel. Če se te oklene množica, si prvak, sicer pa morda drugi, tretji, petnajsti, dvajseti, zadnji. Težko je pričarati resnično težo tega garanja, ki za mnoge ni vredna niti imena šport. Vročina, dež, snežni metež, nekajkrat zarasla koža na kolenih in komolcih, tisoče kilometrov v nogah, odpovedovanje, beračenje in nerazlikovanje zasebnega od klubskega dinarja, „zabiti" popoldnevi in vikendi daleč od doma na dirkah, in še to samo, če dosegaš vedno boljše rezultate. In potem se najde nekdo — ne eden, nič koliko jih je — ki ocenijo napore in težavnost tega športa s skopo in krivično oceno, ki ubije vsako voljo: „Samo za zgago so na cesti." KOLO JE PRI NAS DOMA V Novem mestu je bil takoj po prvi svetovni vojni ustanovljen kolesarski klub. Prva dirka, od Novega mesta do Karlovca in nazaj, je privabila na ulice neštete gledalce. Tudi Adolfa Mavroviča, ki je bil takrat še v zelenih letih. „V Riflovi trgovini sem si kupil prvo kolo na obroke za 2000 dinarjev, kar je daleč presegalo moje materialne možnosti. Kolesarski klub Novo mesto je združeval dosti ljubiteljev izletov, pa tudi tekmovanj. Jože Mežnaršič, Jože Lavrič, Rudi Mravič, Milan Breščak, Vehar in še mnogi so bili že tiste čase dobri kolesarji. Vseh se je po več kot petdesetih letih težko spomniti. Navad nemu kolesu smo ročno zvili krmilo, ga opremili s pravimi košaricami na pedalih in mu zamenjali sedež. Vse za lasten denar. Seveda so se takratna kolesa sila razlikovala od današnjih tekmovalnih," se spominja človek, ki ima dragega „favori-ta" še danes in ga zajaše skoraj vsak dan. „Naša prva dirka je bila do Šentjerneja in nazaj. Potem se jih je zvrstilo do leta 1930, ko je klub prenehal delovati, še veliko: iz Novega mesta na Gorjance in nazaj1, v Trebnje, s startom pri Osolniku, pa v Ljubljano. Vsako nedeljo smo se dobili v svitu sončnega jutra in krenili na izlete v Kostanjevico, GLADIATORJI BREZ ARENE Metliko ali Žužemberk. Ti izleti in vsakodnevna vožnja s kolesi na šiht so bili tudi treningi. Osemindvajsetega ali devetindvajsetega leta sem se udeležil spominske Greglove dirke na krožni progi Karlovac - Novo mesto — Brežice — Zagreb — Karlovac, dolgi natanko 201 kilometer. Takrat mi prvič ni bilo treba nositi okoli vratu rezervne zračnice. Vozil sem s pravim dirkalnim kolesom, ki mi ga je posodil neki Zagrebčan. Vem, da smo, potem ko je pred Zagrebom makadam zamenjal asfalt, močno ,,potegnili". Kakih dvajset nas je poizkusilo ne samo hitrost, temveč tudi trdnost asfalta. Spomini so vidni še danes. Prav tako smo se Novomeščani udeležili dirke ob otvoritvi ljubljanskega velesejma." Mnogi spomini so že zbledeli, bronasta medalja je nekje na dnu ča, Žarka Petriča in mnogih drug srečo, da sem se učil pri Ogrizku, skrbel mnoga kolesa, tudi pravega „vallyja". ... ,0 izkaz"'5 V Prečni smo si fantje napravi t |<0|esasf Seveda smo prirejali tudi tekmovanj ■ ^ ^ poganjali ob zaključku konjski <^orjance'■ neju, enkrat tudi v Krškem, pa na 0 Ljubljano. Leta 1937 sem sode o na$|e4 Šiške prek podutiškega klanca m n 'j leto na dirki, posvečeni Pet?“f,„e do skega športa v Sloveniji od Ljub J Vozil sem tudi na stezi ljubljansKey . ^ Zgodaj zjutraj sem sedel na ko> o, ^ p pred startom sem bil v Ljubj ' vprct prevozil progo in se zvečer zope j0 sme^u Za današnje razmere in pojme kar | se spominja Leopold Pečarič. LETO DNI DO ZMAGE ^ Vse do leta 1972 so redka za^r!Leva.^ kolesa le malokrat ugledala belin Rran|co pa so se odločili: Jože Majes, rCja še K Janez Kump, Adolf Mavrovic ,n Z^° ' so vzeli dobesedno besede Zvo a jtrj* znanega jugoslovanskega ko eS^ magal• •*§ njaka, ki je dejal: „Vam bom z P' q\M pogoje za treniranje imate, Doi vam tri kolesa!" In Zanosi nP|pžilatu'j Ustanovnega sestanka sta se u zveze j| predsednik slovenske kolesars; je Brajnik in Marjan Cajhen. jjj dr^ komaj toliko, da so lahko us staie deset. Za športno javnost Novega muha enodnevnica. na kl°Pe,, Prve sestanke so imeli ka jn n«,, vedrim nebom. Ustavljali so gar3^1«, fante in uspelo jim je navdušiti V«., Zrimška, Antončiča, Mijajlovica, guk|jeta Udovča, Štiha, Purebra, N°v ' tisoča nekatere. Dobili so prvih pe kolesak vedno so kupovali in Prede'°veSiaške9aJ Obljubili so jim prostore starega ^ ki so jih preuredili s Pr°stPV|jja istega >®t., darjenim materialom. Ze JJfJ medna^./ jr«?, Krke, diplome je odnesel vojni piš. Še do pred kratkim je imel Mavrovič štiri kolesa. „Da, bilo je noro in lepo," je z nasmehom v očeh obudil spomine pek, ki je imel v žepu na hrbtu za okrepčilo vedno žemljo. Mnogo kasneje, leta 1937, je bil ustanovljen kolesarski klub ..Dolenjec", katerega duhovni vodja je bil Jože Matko iz Gotne vasi. Kolo je bilo takrat edino prevozno sredstvo za na delo iz oddaljenih krajev. ..Dobro tekmovalno kolo je takrat veljalo tudi 5000 dinarjev, bolj navadno pa od 600 do 3000. Uradniška plača takrat ni presegala tisočaka. Spominjam se mnogih kolesarjev: Slavka Lampeta, Jožeta Mežnaršiča, Sentjer-nejčana Roliha. Toneta Hrastarja, Mihe Zupanči- Udljenmi mioici meO<'a' bila zaupana organizacija ci J aznila po Hrvatski in Sloveniji, ki J va|Cev blagajno. Pred prihodom e • na p . prvič nastopili tudi Novo ne sam° .. i Gotne vasi do Glavnega trg , zahotf' ba, mnogi mladi, komur se ^ Pedala. - , AirUa turistov v Potem, ko je junijskad vadbe/ [jm mestu pokazala obete kr |j in P f meščani že naslednj-mese tgr za J mnoge kolesarje v Škofji j^vnef1]3 / vzpon. Na prvem nastopu n ^ razre^ ;s 1973 so postali državni prva Zrjrn§eK^ turistov, leta 1974 se je r p0s« ^ republiško selekcijo, cez jn b'1 p prvak v vožnji na kronometer^ en gorskem prvenstvu. Na ednje lat, J domačem kraju so bili ehov. La et/ drugi. Sledilo je še ml?09°,,;jaj|ovič °a Franci Zrimšek in Bozo prvenstvu v daljni Belgij•» pa so olimpijski kandidati z p0 Za temi uspehi stoji trd vsa| delom, največkrat tistim, ekdo se Je ln?.e' °b redni službi premalo časa. skr?nčn'nU S kni'go' se podaja na lov za vin odl< drugi postavlja zidanico in Vane i5i9rad' ?0V0|T>eški upokojeni poslo-Dlu.Sp®šno nnUrn'- *e P°le9 službenih obvezno-i.e že Hi. aV- ^ šestnajst različnih funkcij ? njifclr,.. . ®^9jSt let 7\/PCt 7a\/iHliiv/n Ipnpmi ,L?naist let zvest zavidljivo lepemu Do?- ^iv,ienip 'rari|U starih fotografij, ki prikazu-vj1' ^ko|j 3f!2 navade ^udi v dolenjski metro-p natisnjen ^ 'ma ln najbrž bodo sčasoma nJl i'** lahk-Jf *? spremr|im besedilom, zagotovo ^ časov i'*1 utrinki iz minulih novo- Posebej mikajo, ogledajo v novo- gh T !fy) ^ 5 < ’aevil« !unimi °čali, ki ima v rokah vedno mjP- si! bne9a Pol.-^ 0v.l<0. vsak dan ubira isto pot do do*6 J v p0n Pal'^ča v Ločni. Vsak dan opravlja letP°Mdanskem času, vsak dan že pet oa* prste bi menda lahko preštel meškem muzeju. Zakaj vneti zbiralec Murn, bogata zakladnica podatkov in zgodb tja od 1920. leta dalje, vsako „najdbo" nekajkrat prefotografira. Za muzej, študijsko knjižnico, zase in morebiti za tiste, ki jih na sliki prepozna (največkrat pri tem nima težav) ali pa za njihove potomce. „Najbrž me je za to delo, sicer nehote, navdušil oče," zapoje v pristni „novomeščini" sin žužemberškega lectarja in svečarja. „Po njegovi smrti sem namreč skrbno shranil vse modele, dasiravno nisem vedel, kaj bom z njimi. Nato sem se spomnil na muzej in od tistih dob, ko so z veseljem sprejeli moje darilo, sem večkrat pritisnil na njihovo kljuko. Tako je naneslo, da sem se posvetil fotografijam. Slučajno so mi v roke nekajkrat prišli za nekatere ničvredni orumeneli kartoni. Ko sem kasneje v večernih urah odkril, koliko nenavadnih zgodb prinašajo, sem se ob misli, da jih nekateri mečejo proč, zgrozil. Takrat sem vedel, da me čaka še veliko dela .. In 1965 je Murn odšel v zasluženi pokoj. Do tistega časa je delal v trgovini in kot je bil prijazen z ljudmi, je bil pozoren do starih fotografij. Poklic je terjal, da je spoznal vse Novomeščane in ti njega. Tako je hitro oblikoval metodo dela. Nagovoril je nekdanje stranke, jih povprašal po starih slikah in škatla, v katerih je zbiral dokumente nekega časa, je kmalu postala pretesna. Dela se je lotil korenito in v dobrem desetletju je iztrgal pozabi in osvetlil marsikateri zgodovinsko pomemben dogodek. „Bržkone se spomnite mojega prispevka v Prilogi', ki je govoril o štrajku krojaških pomočnikov. Šel sem po sledi stare fotografije in uspel. Za 80 vrst teksta pa sem izgubil nekaj več kot pol leta. Sedaj sem vesel, da je moje delo obrodilo tako obilen sad. No, pred kratkim sem odkril, da je imela Kandija za časa Franca Jožefa svojo pošto. Najbrž bi to zanimalo predvsem prebivalce desnega brega Krke, ki si bojda že lep čas prizadevajo, da bi dobili pošto. S pomočjo fotografij sem se dodobra spoznal z zgodovino in predvsem mladim priporočam, naj se poglabljajo v zgodovino svojih dedkov in babic, kajti svoje mesto bodo potem ljubili in cenili veliko bolj, kot ga sedaj." Pri Murnovih so ure minute, zlasti ob starih fotografijah, kjer utegne Novomeščan prvič videti na sliki svojega pradedka, svojo babico v kopalnem kostimu ali pa spoznati svojega silno strogega očeta tudi z druge plati: v nogometnih čevljih v „gasilski" pozi. Tako lahko na hitro spozna tudi nekaj drobcev novomeške zgodovine, kajti ko se Vane Murn zamisli, je kot da bi skakal po kamnih spomina. Popelje te na sestanke kan-dijske mladine, ki je veljala za hudo rdečo, in današnji le malo komu znani časi oživijo. Pred očmi se živo zarišejo novomeški originali, za katere je poskrbel imenitni fotograf Gvido Dolenc. Ogovori te Korel, Langarjev Andrejc je v svoji povaljani in stokrat prešiti odeji kot nekakšen mestni Krjavelj, malo bolj imeniten je Jože Bursač, Žutek pa gleda zvito in samo čaka, kdaj bo kakšno razdrl. Nato zagledaš tri ponosne župane: Penca je pravo nasprotje debelušnemu Zurcu, ki so ga klicali Štembur, zanimiv pa je tudi Bojane s svojim malce nenavadnim klobukom. Že precej orumenela slika iz 1913 kaže pogumne kopalke na novomeškem kopališču: do vratu zapete v kopalnih kostimih so brhka dekleta Lojzka Ferlič, Mica Štefančič, Karla Pavčič, Mica Smola in Mimi Ferlič. In slike krožijo, z njimi podatki in zgodbe. In ko človek pomisli, da Murn nima več slik, počasi oddrsa do omare, nekaj zamrmra v brado in že drži šop fotografij. „Ko bi le imel malo več časa," potarna zbiralec, „da bi utegnil narediti vse, kar sem si zastavil. Koliko zanimivih zgodb mi je že ušlo, toliko starih ljudi umrlo, ki so bili edine priče o kakšnem dogodku. Zadnje čase sem se posvetil razdobju od 1919 do druge svetovne vojne. Prikazal bom dejavnost delavsko-kmečkega gibanja, v Kandiji. Povezal sem se s Šilihom in še nekaterimi tovariši in upam, da mi bo marsikdo priskočil na pomoč. Živih prič je namreč še malo, tematika pa ni obdelana. Mnogi pa vedo, da je bila ravno Kandija v tistem času eno od zbirališč napredne mladine. Nič kolikokrat so predstavniki oblasti dejali, da delamo za mladino, da ne bomo mi sami imeli od tega nič. Deloma so imeli prav. Res uživa sadove našega dela mlada generacija, ne moremo pa reči, da smo .bojevniki' prikrajšani." JANEZ PEZELJ 9a ui nieiiud idi iis.v jji cjici ,e,r v Posnten? času ni bi,° na’pokopališču.. ,arstv° 1 1,1 ne m,,^rav' °krog vselej vzorno urejenega tlju, nj a' uPokojeni poštar, ki ima hišo ' , n°bena skrivnostna oseba, marveč fr - 4 J «• r <• - , * / Z' 4 ..i mož z globoko bolečino, zarezano v vso njegovo bit usodnega 3. oktobra 1943. Tistega toplega jesenskega dne, ko je bilo nebo jasno in so se le tu in tam vlekli čez obzorje težki oblaki, so se nad osvobojeno Novo mesto s štirih strani tiho privlekle nemške štuke in začele spuščati svoj smrtnonosni tovor. Upokojenec Kokovica se vsega natanko spominja: „Naša petletna Metka je morala dan prej v bolnišnico zaradi obolele noge. Bolnišnica je bila lr'|e,t1 Ofaspn V VSem d0Se' toUstVenem inU' krono|oškem, >■ Zbran- '2povednem raz-rei? °bsežno Pesmi Predstav- S se Cai POrOČMo' v kate-a 9radn- SVoJevrstna du-jeSni^e beJi in Potrjevanje S! V SVetU' "ki ^ Per najpomemb- Dramatsko delo švedskega pisatelja in dramatika Avgusta Strindberga pomeni preobrat, ki ga je dramatika doživela po skoraj dveh tisočletjih enotnega razvojnega toka. Strindberg je poslednji klasični, a tudi že prvi moderni dramatik. S svojimi deli je v to zvrst ustvarjanja na stežaj odprl vrata novim gledališkim oblikam, novim estetskim odkritjem, novim umetniškim stilom. Njegova dramaturgija je prepustila prvobitno gledališko ustvarjalnost novim občutkom in dojemanju sveta kot celote. 168. knjiga zbirke Kondor, ki jo že vrsto let izdaja Mladinska knjiga, prinaša tri Strindbergove drame: ..Gospodična Julija", „Sanjska igra" in „Sonata strahov". Prevajalca dram sta Janko Moder in Borut Trekman, ki je napisal tudi študijo o švedskem dramatiku ter opombe k posameznim delom. Kondorjev izbor poudarja prav tiste prvine v Strindbergovi dramatiki, s katerimi se je ta avtor za vedno vpisal v zgodovino evropske dramatike. Francoski moralisti Človek se v vsakem času srečuje s temeljnimi vprašanji o smislu svojega obstoja, v vsakem času pa tudi najde različne odgovore. Dandanašnji se v vsem naslanjamo na znanost ter na znanstvene metode, s katerimi skušamo razrešiti uganko, ki se ji pravi človek. Nekdaj takega pristopa niso poznali, niti ni bil možen, zato so bili odgovori na vprašanja o resnici človeka prej plod genialnosti in umetniškega navdiha kot posledica dolgotrajnih in natančnih analiz. Duhovitost, jasnost in kratkost — po tem so zasloveli francoski moralisti iz 17. in 18. stoletja. Prevajalka Djurdja Flere je ob pomoči Boga Stoparja prevedla in izbrala nekaj misli najbolj znanih francoskih moralistov: Pascala, La Rochefoucaulda, La Bruyera, Vauvenarguesa, Montesquieuja, Chamforta in Rivarola. Izbor je izšel pri Mladinski knjigi v 166. zvezku Kondorja. Umrl ie dvakrat Hans Helmut Kirst je napisal že lepo število romanov, katerih usoda ni bila, dbi postali zaprašeno knjižničarsko gradivo, ampak so jih bralci v številnih državah lepo sprejeli. Slovenci tega nemškega pisatelja dobro poznamo, saj imamo prevedenih že več njegovih del. Tem se ODLOČILNO naključje nammjMnovm Knjiga „Ogenjca — tragedija partizanskih ranjencev", ki je izšla pred kratkim pri Partizanski knjigi, je dostojen spomenik slovenski partizanski saniteti ter dragocen dokument o moralni veličini našega naroda. Avtor knjige dr. Aleksander Gala — Peter je v nji opisal kratko dobo delovanja konspirativne bolnišnice v gozdovih Ogenjce nad Loškim potokom. Med roško ofenzivo 1942 so jo okupatorjevi vojaki našli in uničili, zaradi domačega izdajalca pa so našli tudi skrivališče ranjenih partizanov v kraški jami. Težki ranjenci so se prostovoljno odločili za smrt, kajti „manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi", kot je zapisal naš veliki pesnik in kar je pisec knjige postavil za moto svojemu delu. Odločitev ranjencev je izvršila bolničarka Mimica, ki si je na koncu še sama vzela življenje. Tragedijo, kateri ni para v svetu, so preživeli trije ranjenci. Ti so sodelovali s piscem in njegovimi sodelavci pri dokončni razjasnitvi strašnega dogodka pred 35 leti. Vsekakor gre za knjigo, brez katere ne sme biti šolske ne kakšne druge knjižnice. Da nepomembno naključje lahko popolnoma spremeni človekovo življenje in vtisne neizbrisen pečat vsemu njegovemu nadaljnjemu delu, dokazuje primer Jožeta Matkoviča, mladega fanta, doma iz Dragatuša v Beli krajini. Jože je končal drugi letnik gimnazije v Črnomlju in gotovo bi se njegovo življenje drugače zasukalo, če ne bi nekega dne na tržnici kupil grozdja; prodajalec mu ga je zavil v časopis in prav tu je Jože zagledal razpis za vpis v ljubljansko šolo za oblikovanje. Kljub temu da je že dve leti hodil v gimnazijo, ni pomišljal in se je prijavil za sprejemni izpit iz risanja, oblikovanja in slovenščine. „Za to šolo bi se gotovo odločil že po končani osemletki, če bi le vedel zanjo. Kasneje sem zvedel, da sta bili pred mano na tej šoli le dve belokranjski dekleti," je začel svojo pripoved mladi slikar. V Matkovičevi družini se z umetniškim ustvarjanjem pridružuje obsežen roman v dveh knjigah „Umor iz tovarištva", ki ga je izdala Mladinska knjiga. Roman je avtor zasnoval na vznemirljivem dogodku, ko so leta 1961 v nekem nemškem mestu našli moško truplo. Nadaljnja poizvedovanja so odkrila, da je bil umorjeni enkrat že proglašen za mrtvega. Kirst snov napeto razvija in gradi pripoved, v kateri ne manjka tudi kritičnih misli o nemški družbi. IZŠTEVANJA Slovenska pesnica Svetlana Makarovič si je na našem Parnasu že pridobila dovolj ugleda in svoje ime ovenčala z dovolj literarne slave, da je Cankarjeva založba, oziroma urednik Veno Taufer lahko pripravil izbor pesmi iz njenih dosedanjih pesniških zbirk. K izbranim pesmim iz zbirk Somrak, Kresna noč. Volčje jagode, Srče-vec, Vojskin čas in Pelin žena je dodal nekaj pesmi, ki še niso bile objavljene. Tako je nastala pesniška zbirka „lzštevanja". Knjiga prihaja med bralce v nenavadni grafični opremi. Oblikovalec Matjaž Vipotnik je zasnoval nekakšno ..negativno" knjigo — listi so črni, črke pa ukvarjajo pravzaprav vsi. „Moj stari oče, nemiren duh, ki je bil menda kar štirikrat v Ameriki, je bil poleg drugega zelo spreten rezbar. Še danes se rad spominjam zimskih večerov, ko nam je otrokom stari oče na peči iz lesa rezljal lične igrače. Tudi moj oče dobro riše, stric se uspešno ukvarja z intarzijami, mama pa že od nekdaj veliko slika, predvsem z ogljem in oljem," je pripovedoval Jože. Tako je fant že od najmlajših let imel v domači hiši veliko spodbud, zato ni čudno, da je, medtem ko so njegovi vrstniki na travniku brcali žogo, sedel v kakšnem kotu in poskušal ujeti na papir podobo predmetov, narave in ljudi. Čeprav ga je risanje najbolj privlačevalo, pa njegovo zanimanje ni veljalo le likovnemu izražanju; kot drugi družinski člani je igral v tamburaškem orkestru in sodeloval pri dramski sekciji v Dragatgšu; oboje je vodil njegov stric, partizanski pesnik Evgen Cestnik. bele. Tako oprema kot besedila sama so torej igra na temo čarodejstva, skrivnostnega, mračnega. Za hoteno preprostim in ljudskim jezikom Svetlane Makarovič se skriva sporočilo sodobnega človeka. LETOVIŠČARJI svetovne vojne. V majhnem obmorskem mestu na angleški obali se kot vsako leto zbere skupina letoviščarjev — otrok, a mnogi med njimi niso več takšni kot leto dni prej. Namesto otroških iger jih začno pritegovati knjige, razmišljanja o dogajanju v svetu, v njihovih srcih se začenjajo prebujati prva ljubezenska čustva ... Knjiga, o kateri lahko zapišemo, da bo mnogim mladim bralcem nudila vpogled v bogato notranje dogajanje, ki ga sami doživljajo. V zbirki Odisej je izšel roman angleškega mladinskega pisatelja Johna Rovveja Tovvnsenda ..Letoviščarji", ki ga je v slovenščino prevedla in s kratko spremno besedo poslala med bralce Maja Konvalinka. Avtor se je v pripovedi lotil prelomnega obdobja v dozorevanju mladoletnikov, časa, ko še včerajšnji otrok zapusti brezskrbne igre in začne vstopati v manj preprosti in skrbi bolj polni svet odraslih. Da bi to dogajanje tudi v zunanjem okviru podkrepil, je pripoved postavil v čas pred začetkom zadnje ZLATO IN SREBRO 24. puljski festival jugoslovanskega igranega filma se je prejšnji teden končal s podelitvijo nagrad, „aren" in diplom. Z dvema ..arenama" je žirija nagradila tudi slovenski film ..Vdovstvo Karoline Žašler". Zlato za najboljšo žensko vlogo je dobila Milena Zupančičeva (to je njena že tretja zlata „are-na"), Matjaž Klopčič pa je prejel srebrno „areno" za režijo istega filma. V šoli v Ljubljani se je Jože odločil za grafično smer, kjer ga je dobil „v roke" znani umetnik prof. Bogdan Borčič. Tudi po končani šoli je pot spet privedla učenca k prvemu učitelju: Matkovič se je zaposlil kot grafični laborant na Akademiji za likovno umetnost, kjer veliko dela prav pri prof. Borčiču. „Po službi se v glavnem ukvarjam z grafiko, ki sem ji sedaj že popolnoma zapisan; pri tem mi prof. Borčič veliko pomaga z nasveti." Že nekaj časa dela v glavnem akvatinte in jedkanice. ..Predvsem me zanima perspektiva, zelo me privlačijo železniški motivi: mostovi, tiri, signalni drogovi; vse je črno, barve sploh ne pogrešam," razlaga umetnik. Prvič je Jože razstavljal še kot dijak na razstavi mladinske grafike v Mestni galeriji v Ljubljani in za svoja dela dobil republiško nagrado. Na razstavi jugoslovanskih likovnih šol v galeriji Pirelli v Milanu je prikazal dela s protivojno tematiko. Sodeloval je tudi na razstavi mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine v Metliki. Prvo samostojno razstavo pa je imel letos spomladi v Črnomlju. Posebno pri mladih ljudeh je vzbudila veliko zanimanja. Jože sedaj izredno študira likovno smer na pedagoški akademiji in se namerava po končanem študiju za stalno vrniti domov v Belo krajino, kjer tudi sedaj preživi vsak konec tedna. „Na šoli bi rad učil likovni pouk. Menim, da je pri nas precej ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s slikanjem in bi lahko ustanovili v Črnomlju likovno sekcijo. Človeku, ki je voljan delati, tu ne more biti dolgčas. Z velikim veseljem bi se spet vključil v folklorno skupino v Dragatušu. Seveda pa je motivov, ki naravnost kličejo grafika, v Beli krajini več kot dovolj," dela načrte Jože. A. BARTELJ ZAKLAD/ 00 Neža Corel živi čisto sama na visoki rebri v leseni hišici z zaraslimi jasami, divjimi živalmi, kačami, psički in kokošjo. Jeleni prihajajo do hišnega praga, do okna, od koder je čudovit razgled na dojino Kolpe. Požro ji vse, kar je mogoče doseči. Še jagode, tisto njeno skromno bogastvo, ki jih s tako veliko ljubeznijo goji in čuva za vnuke, ki pridejo od časa do časa. In ti vnuki in sinovi so tudi edino upanje, ki ji je še ostalo. Toda hišice, do koder se pride po slabi stezi, ki se je ogne še medved, noče zapustiti. Saj je samo to njen pravi dom. Tu, na tem strmem kolpskem pobočju, ki ga je kupila pred mnogimi leti njena mama, se počuti kakor na srečni ladji. Taka drobna, krhka in navihana, spretna in neuničljiva. Saj je dopolnila že osemdeseto leto in se še zmerom vsa/, teden dvakrat napoti v dolino, na Spodnjo žago do Tince Rauhove, po moko, po jajca, po prijateljsko besedo in potem s polnim nahrbtnikom krene v tisti divji hrib. Neža Corel je bila celo življenje, to se pravi vsa svoja mlada leta in še potem, dekla. Služi'a je v Sisku in Zagrebu, Grglju, Kočevju, v Žlebih in še marsikje. Bila je dekla in imela je opravka z dobrimi in slabimi ljudmi. Čas njene mladosti je bil žalostna zgodba tolikih slovenskih deklet. Bajtarskih, revnih in ponižanih. Toda Neža je ohranila vse življenje nenavadno skromnost in ljubeznivost. Še zdaj v pozni starosti je ni stvari, ki bi jo spravila s tira. Le kadar se spomni svojega Mihca, najstarejšega, ki ja padel star osemanjst let nekje pri Turjaku, se zamisli in v očeh se ji naberejo solze. „Ne vem, kje je zakopan. Če bi vedela, bi z rokami izkopala njegove kosti in jih prinesla domov." Tako čuti stara Neža Corel in ta bolečina je večna materina bolečina Nikoli nihče je ne more izbrisati. Niti tista nenavadno sončna jutra na bregu Kolpe in tisti veter, ki tako pritajeno šumi. Tudi njen drugi sin Tone je bil partizan. Sinovi so materin ponos. Od lesene hišice do prvega soseda je uro hoje, in ko se je Neža nekega dneva vzpenjala po tisti vijugavi stezi, je nenadoma pred seboj zagledala veliko kačo. „Nobena kača mi ne uide," pove, kakor bi pripovedovala nekaj vsakdanjega. ..Enkrat sem prišla domov in v hiši je bilo osem kač. Nič me ni bilo NEUNIČLJIVA NEZA Strahi Vseh osem sem spravila na hladno." Tokrat pa je stopila nekoliko čez rob previsa in s polnim nahrbtnikom padla po pobočju. Kotalila se je kakšnih dvajset metrov v dolino. Ko ne bi bilo visoke trave, za katero se je lovila, bi bilo po njej. Tako pripoveduje in se smehlja. „Samo očala sem polomila. Ampak tisto je najmanjša nesreča." Neža je v vojnih časih s svojim možem in tremi sinovi živela na tej visoki skali in mimo so prihajali vsemogoči vojaki: ustaši, Italijani in Nemci. Se posebno velikokrat pa so prišli partizani. Pri njej se je ustavljal tudi aktivist in organizator vstaje na Kostelskem Jože Klarič s svojo ženo Milko. „To sta bila zelo priljubljena človeka," se spominja Neža Corel." Čeprav je bila za Klariča razpisana visoka nagrada, ga ni nihče nikoli izdal. Med nami ni bilo izdajalcev. Vedeli smo, kdo je naša vojska, in po svojih močeh smo jo podpirali." Kadar zapade veliko snega, je Neža odrezana od sveta. Vse je belo in sneg naletava. Toda nič je ni strah. Sinovi ji pripravijo drva, dobri ljudje iz doline pa naredijo gaz. Nežo Corel spoštujejo vsi, zato ker ima plemenito srce in ker je bila celo življenje pripravljena pomagati soljudem. Oh, pa medved ta kočevska in obkolpska mrcina pride čisto na njen vrt. Enkrat ga takole gleda na nekaj metrov, kako se muči, da bi prišel do sliv. Nekaj časa jih obira, potem pa zleze na hruško čisto v vršiček, da se drevo že sumljivo maje. Brunda in obira hruške. Prihlača na zemljo, se še enkrat pomlaska s slivami, se uleže in zaspi. To so drobne zgodbe iz vsakdanjega življenja Neže Corel iz obkolpskih strmin. Naročen ima Dolenjski list in pravi, da še s posebnim veseljem prebere vse kar je v ..Prilogi". Vse številke ima lepo urejene in vse, kar je v nieni hišici, kaže nenavadno vzoren red. Ure na steni tiktakajo. Spodaj pa je Kolpa vsa narasla kakor hudournik. Sonce sije, Neža pa zaliva rože, krmi svojo kokoš in psičke in se veseli sobote, ko bodo prišli vnučki na obisk. Tako je bilo pri Neži Corel, 80-letni materi, stari materi in prababici, ženici, ki je preživela hude stvari in ima še zmerom neizmerno rada to življenje. KNJIGA JE ZIBELKA . . ^ tuu*-41j.-wtv- ; siSSSS cr-SS? .. . ________________________________________________ ££3KSs£S2 ssssai * n ••»»•"J* <»«**«•• srsm k*«-*« *—*"/TV""-* I, MMMUJTU« lhUl»b>uu __ ••Kkvilhi'** -- ‘j— ▼ »p*—'«** »ssKstrsl issčeses r.**“ V "*t • ***»'««• —f **' ' ] Eden največjih zakladov novomeške Študijske knjižnice je pet inkunabul. Beseda inkuna-. bula je nekoč pomenila plenice, povoj ali zibelko, v prenesenem pomenu pa rojstvo, rojstni kraj, detinstvo ali izvor. Od konca 17. stoletja naprej pa poimenuje ta beseda v vseh kulturnih jezikih tiskarske izdelke 15. stoletja. Torej tiskarske izdelke, ki so nastali v času od okoli 1445 do 1501. Veda o inkunabulah hoče dognati obseg in tehtnost literarnega dela, ki se je v drugi polovici 15. stoletja okoristilo z iznajdbo Johanna Gutenberga. Takrat so razmnoževali knjige s pomočjo premakljivih kovinskih črk. Na novo rojena „črna umetnost", tako pravimo tiskarstvu še danes, se je tako izpopolnila, ljudje so bili knjig tako željni, da so izdali v dobrih 50 letih okoli 40.000 različnih tiskov, ki so izšli v 10 milijonih primerkov. Rodila se je knjiga v pravem pomenu besede. Zamudno prepisovanje je odpadlo. Mnogih tiskov, ki so takrat izšli, kasneje zaradi tematike ali pa drugih ozirov niso več ponatiskovali in so tako ostali nekakšni oka-menili kulturni spomeniki; še več pa je bilo takih, ki so s ponovnim natiskovanjem ostali ali pa postali nosilec živega izročila, s katerim so se bogatili kasnejši rodovi, včasih tudi do današnjih dni. Če je prababica knjige mezopotamska s klinopisjem popisana glinena ploščica, potem je njena skrbna mati inkunabula. Med obema je nekaj tisočletij, vendar pa tudi veliko za večno zabeleženega vedenja. Inkunabule poznamo samo v Evropi. Gre za dokumente iz časa, ki velja v zgodovini zahodnega človeštva za eno velikih prelomnic, gre za spomenike, ki pričajo, kako je v krizah in krčih odmiral stari svet in kako se je hkrati porajal novi. V veličastnem duhovnem boju sta si nasproti dva antagonista: poznosrednje-veška cerkev kot nosilka in ohranjevalka tradicije, to je fevdalne kulture, in laična inteligenca kot oznanjevalka novega. V merjenju sil se oba tabora zatekata k istemu orožju: posegata po pravkar izumljenem tisku. Vsaka stran po svoje. Cerkev hoče s pomočjo tiska ohraniti vse po starem, humanisti pa so s pomočjo knjige zgradili temelje moderne evropske miselnosti. Izum tiska štejemo med najpomembnejše dosežke civilizacije in kulture. Kaj so prinesle inkunabule našim prapradedom? Najprej je treba povedati, da jih na ozemlju današnje Slovenije niso nikoli tiskali. Najdbe inkunabul na našem ozemlju - vsega jih je nekaj več kot 1000 — pričajo, da na našem ozemlju poleg tujega plemstva in duhovščine niso živeli samo ..zabiti" kmetje. Inkunabule so živa priča, da je bilo slovensko ozemlje vključeno v tedanji evropski kulturni krog in da so bili naši šolani ljudje prežeti z idejami, ki so takrat valovile v evropskem prostoru. Ne gre torej za nekakšno suho kabinetno znanost, inkunabule pripovedujejo o vplivih, verovanju, željah. Inkunabula je pomemben zgodovinski priročnik. Ob tem je treba mimogrede dodati, da sta bili na sedanjem jugoslo- vanskem ozemlju dve tiskarni inkunabul- v nju in Cetinju. 28 Danes hranijo v Sloveniji inkunabule na ^ mestih. Obilno sta zastopana tudi Posa J ^ Dolenjska. V Brežicah in Krškem jin I? Novem mestu 35 (pet v Študijski knj g ostale v frančiškanskem samostanu), z pa se lahko pohvali tudi kartuzija Pleten • To pa ne pomeni, da inkunabul na .|lS0 skem in Posavju nekoč ni bilo vec. r H Vjh. samostanih in grad°v. Cerkvene reforme Jožefa II. P» » da so se te matere knjig ..preselile v ^ knjižnice velikih mest. Tudi čas je na k£j0 jo je. Knjiga se zgubi, zgori v Požar“' .. ref0r-zavrže. Ko so na primer po cerkv :ene mah iz koroških Osoj vozili težko o v0j vozove v Celovec, so si vozniki laj a f0, tako, da so med vožnjo metali k"!igeHki j0yff Med odvrženim so bili gotovo tudi re pisi in inkunabule. Ker so bili P° f oCjcJalje' samostanov množični prevozi knjig 1 nih krajev v deželna središča predrag]/ tfj. sti dale na pol priučenim bibli°tekarj jf| co, da jih prodajajo trgovcem za ovoj ^ V razpuščenem stiškem samostanu so ^ le knjige na prevoz kar 7 let. Dogna'abUl. v teh letih zginilo s polic vsaj moStanav Če računamo, da jih je iz tega sa ..,njCj še današnji Narodni in univerzitetni J .staV|ja- J vedno več kot 100, si dokaj lahko P g^še mo nekdanje stiško knjižno boga5’ . ‘ ice: v se je godilo inkunabulam iz Kos «»»>2 se , „ Ljubljano so prišle le štiri. Zanimive so inkunabule zanimive so mKuimuui«. ■ .«kanj __ frančiškanskem samostanu. Frani stoletja* ^ v Novem mestu ustalili konec 15. Me|cat®r* pribežali pred Turki iz Bosne. dopU-ipisi v frančiškanskih inkuna jne$|ien jo sklep, da so bosenski be9u^_;0vin°' _ drug primerek s seboj v novo d pije Pa bo morda kdo vprašal: a gre * so podpisi v ten siavnin mKunaDuiam •g, n"*' biblije v latinščini ali nemščini, o0m0^' le, psalterije in druge liturgične P, pjSci P Zelo bogata je teološka zbirka, m tuCjj po vladuje Tomaž Akvinski, nekaj P > VSI svetnih filozofskih del. Med drugi v veniji ohranjeni tudi dve Ar'stote-jno je tlJ lik delež ima zgodovina, zelo vi ^ pravo- t-niCa szSzi< Inkunabula pomeni tudi plen' ' :jge 50 sali v začetku. Tudi zibelka. vedo f]>.' belke mišljenja naših pradedov. P^b lat, 5 kaj so brali, kaj je nanje vpliva*0* na ščini in temam, ki so obravn8^-pnieVati' k»j smešen način, jih ne smemo pp ^ig^ cer pa samo bedak pravi, da je v smešnega. Eden prvih Leninovi j_ voluciji je bil, da ne smejo rdeči boi ^o(jf0$ žgati prav nobene knjige. Tej njefl se nekateri še danes „čudijo". . ,tart^ajjj. Če pa hočete na svoje oči vit^e e$|-— plačati najugodnejši ponudnik takoj ob podP . o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča Obrtno nabavna prodajna zadruga „HRAST" Novo mesto, Partizanska 12, tel. 22—802 razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJA Za razpisno delovno mesto mora kandidat poleg splošnih I pogojev izpolnjevati še naslednje: — srednja šolska izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj I na ustreznih delovnih mestih — kandidat mora imeti organizacijske in vodstvene sposob- | nosti, biti mora moralno politično neoporečen. Kandidat naj se zglasi osebno na upravi zadruge, ali pošlje s pismeno prijavo. Razpis velja do zasedbe delovhega mesta. iiiHiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiumi i 1 Prošnjo za štipendijo na obrazcu DZS 1,65 s priloženim E | | zadnjim šolskim spričevalom in kratkim življenjepisom naj = § kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: 1 Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško. slllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllilllUmillllMIIIIIIUIIIHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIHIIII^ =immmmmmimimmiiimmmmmmmmmmmmmiimmmmiiiimmmmiiimmmmmmiimi= e SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO 1 I objavlja prosti delovni mesti: e i 1 1. EKONOMA 1 2. PLESKARJA S | POGOJI: = pod 1) dokončana višja šola s 5 letno prakso ali srednja šola I z 8 letno prakso, i pod 2) kvalificiran soboslikar 3 3 | | Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite | I Iv roku 15 dni na Odbor za medsebojna razmerja bolnišnice." “ = IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllilllllilllllllllllllllillllllllimillllllHIUIIIIIIIIIIIIIII E 8 5. V prispevku komunalne ureditve je zaJ® .j priP1^ odseka cestnega omrežja v makadamski izve prj|djuf objekti voda in elektrika, vse brez prikljucK • ^ijal* financirajo investitorji v skladu z določbami posameznih komunalnih objektov. .ge|j gra 6. Najugodnejši ponudniki bodo lahko P predvidene objekte takoj po 25. septembru •_ y ivfi 7. Udeleženci natečaja morajo položiti var* na rač 8.000,00 din za posamezno zazidalno in0 inc6 v Samoupravna interesna skupnost za k°mU,j.S30. N0l)SP dejavnost obč. Ribnica št. 51310-661— lim ponudnikom se varščina vrne. . pren°5 Vse stroške v zvezi z zemljiškoknjižn oddanega zemljišča plača najugodnejši P°nU 3 3 Javna dražba bo dne 26. avgusta | samem za Zdravstvenim domom v Ribnici 1977 ob 1° ur‘ pa kraju 1 Št.: 258/77 = Datum: 5. 8. 1977 irtiiM Imunim minimumi! mm immmmmmmmmmi............ ^Panje na odložitev odplačevanja kreditov za obnovo — Tudi od sadja ne bo dohodka Poze°b k°-iSe bliža čas zorenja, teže je vinogradnikom, ki jim je Bij.... sP“a Pridelek. Največ pridelka je vzela na Pišečkem in na tud; vjj,em’ Je tam najtopleje in je trta hitreje odgnala. Seveda 'tttfčenavs^fIj^CC>m na IJanc®1 n* prizanesla, saj je bila ponekod calnoP0Ses,tvu »Slovina“ v Piše-Petinri„°St komaj dvajset do je pojasnif! odstotk°v grozdja, čin Ivan r T zaPosleni doma‘ kmetnm . Jln dodal, da tudi sopi"'več ostalo. Najbolj žametna Ln™ sorte’ Predvsem kinia t« , ®a in modra fran-r kraljevina. Bele sorte TRAKTOR ^ZAPELJIV lev M cestoP™je^ vozniki traktor-^niško dov^?i>ta^° imeti us*rezno ^ mladour^6’ te8a Pa Pred_ ^adi tegaip , ?e uP°števajo. f.nstojnih 0rpa„nj® čase nadzor tud^ovtv brežiški občini ^ » NOVO V JREŽICAH ^}JEviMNa|E--I?0V0L'r LJUB1-,etjno priteeni u gledalcev še največnrpH>*eZ’^*Ci *C“10, *ci 'ma Slavah nf£ ,av' Lani so na 410 n, ?ovalcev v nlunad 63 tisoč ^dsfavah neka pa na 107 ^ nekaj manj kot 10 tisoč. V >4^° £9.LICE PODRLE? -»gamiL^žnici so police « jf^jof&lnjen“za‘0 ta ^ *°j zrušiti STUte8r410 na vsem °idelek za oh i Ja Predvsem '"■"»»K: ki " 5'l«?SkEU':iM0^N* to^stojiDrom ^ postaje Proti S^NUENrIt3 131)13 z FPi- nibfNapačni namesto Sent-ogj^doče že „r^čeno Oselje tem, ^»rskeea g0 zbada v “^^neTreS.13 Pa kljub so bile manj prizadete. Pozeba pa seveda ne pomeni, da imajo vinogradniki manj dela, nasprotno, še bolj morajo negovati svoje nasade, da bodo vsaj drugo leto obrodili. V težavah se bodo znašli predvsem tisti kmetje, ki obnavljajo vinograde, saj so računali na dohodek letošnje trgatve. Zdaj je ta denar splaval po vodi, zato ne bo lahko vračati dolgov. V brežiški občini obnavljajo vsako leto okoli 70 hektarov vinogradov. To so precejšnje investicije. Lani je bila predračunska vrednost za en hektar obnovljenega vinograda 1,75 milijona dinarjev, letos pa je poskočila že na 1,9 milijona dinarjev. Krediti predstavljajo polovično vrednost investicije. Na nerazvitem območju, ki sega na Kozjansko, pa je kreditov za 60 odstotkov. Po besedah Ivana Cizlja bo „Slovin“ poskušal doseči, da bi prizadetim vinogradnikom odložili plačevanje anuitet za leto dni. Tako bi laže prebrodili krizo. Letošnje leto je za vinogradnike in sadjarje izredno skopo, zato bo na spomlad za vsak dinar hudo. Edino jabolk bodo pridelali nekaj, medtem ko marelic, češenj, breskev in sliv sploh ni. Tudi orehe je pobral mraz. Zaradi vsega tega so ljudje močno zaskrbljeni in bi jim še kako prav prišlo odloženo odplačevanje posojila za vinogradniško obnovo. JOŽICE TEPPEY Najmanj potrojili družbeno pomoč Krajani Drožanjske ulice nadvse marljivi pri pripravah za asfaltiranje Sevniška krajevna skupnost si je za letos zastavila obsežen načrt akcij, marsikdo ga šteje za najbolj pogumnega v vsej njeni preteklosti. Vrednost del v Drožanjski in Kladnikovi ulici, za Kopitarno in Dolnjem Pečju presega 2 milijona dinarjev. Od maja nosijo zastavo v Drožanjski. Prizadevni tajnik KS Pavle Zem-ljak je izredno zadovoljen z iznajdljivostjo in marljivostjo teh ljudi. Narejenega bo mnogo več, kot je bilo predvideno. Od hiše do hiše se kar kosajo, kdo bo lepše uredil okolico svoje domačije. V kratkem naj bi bi- dobro organiziranimi ljudmi v krajevni skupnosti. A. ŽELEZNIK NIKOLI PREPOZNO V Brežicah bi morda sčasoma kazalo misliti na zametek študijske knjižnice. Krog ljudi, ki iščejo razne strokovne knjige, se širi, knjižnica pa jih ima le malo na razpolago. Interesentom za tovrstno literaturo skuša kljub temu ustreči, in sicer tako, da si jo izposodi od študijskih knjižnic. Na to na novo se porajajočo potrebo bo v občini treba misliti, če ne prej, tedaj ko bo knjižnica dobila nove prostore. Zaradi prostorske stiske je namreč njena dejavnost že sedaj okrnjena. ZA PRIJETNO BIVANJE Naselje Loka se je zadnji dve leti zares uredilo in polepšalo. Skozenj vodi širok asfalt, z mrakom zagore neonske svetilke, renovirane so številne starejše hiše in celo gospodarska poslopja. Na glavnem trgu so marljivi vaščani uredili cvetlične grede, kar se na podeželju malokje zgodi. Na vsakem koraku spremlja sprehajalca prijeten pogled na cvetlične lončke, oleandre, gredice. Ureditev Loke je gotovo najprej posledica marljivosti Ločanov in šele potem odloka občinske skupščine o lepši podobi kraja. Seveda pa Ločani z zanimanjem sprašujejo, kaj bo s tistimi ,,črnimi ovcami", ki tej akciji nasprotujejo, saj zoper take odlok predvideva sankcije. S. SKOČIR li poleg glavne ulice asfaltirani tudi vsi odcepi, ravno tako zgornji dovoz do klavnice Kmetijskega kombinata, ki se je lepo vključil v akcijo občanov. Predsednik gradbenega odbora Ernest Kolman je zadovoljen s koordinacijo tajnika Zemljaka in strokovno pomočjo in delom občinske cestne službe. Poleg velikih denarnih prispevkov so vsi obljubili še sto ur dela. Predsednik nam jih je naštel veliko, ki so kljub tej obvezi naredili že po 170 in 150 ur. Izredno prizadeven je upokojenec Franc Kranjc, prav nič ne zaostajajo Franc Nov-šak, Dominik Češek, Jože Rihter, Franc Rupar; direktor Trgovskega podjetja Jože Drenek prihiti sleherno prosto urico. Z organiziranjem mladih se je izkazal Pavle Mirt. V pravem naskoku so počistili vse grmovje in drevje ob poti. Sedaj se bo iz vsega pred naseljem izcimilo še pravcato igrišče, ki bo prišlo prav tudi sevniškim gasilcem za vaje. Nikomur ni težko poprijeti za kakršnokoli delo. Minuli petek so se predstavniki sevniške krajevne skupnosti odpeljali na razgovor v drnovsko asfaltno bazo. Že sedaj je veselje pogledati na urejeno naselje pod Sv. Rokom in LamperčamL Najtežje je za njimi, vse skupaj pa je ponoven dokaz, koliko je mogoče narediti z LAMPRECE DOBIJO VODOVOD Svet sevniške krajevne skupnosti je na julijski seji podprl tudi prizadevanja vaščanov Lampreč za zdravo pitno vodo. Pet gospodarjev je začelo graditi vodovod. Doslej sploh niso premogli zdravega vira pitne vode. Do dobrega studenca je kar tri kilometre daleč, da pa bo voda pritekla do neselja, jo bodo morali prečrpavati z dvema črpalkama. s se v na vsem V PODRLI JO BODO. Hiša na sliki se bo morala umakniti novemu mostu v Krški vasi. Zaradi lažjega priključka na cesto bo ta speljan diagonalno čez reko. (Foto: J. Teppey) DELOVNA ZMAGA - Malkovec, prijazna vasica z znanimi vinogradi, bo poslej z dolino povezana z asfaltno cesto. V nedeljo je pred veliko kolono vozil prerezal trak prizadevni predsednik gredbenega odbora Ivan Pungerčar (na sredini). Želja ljudi je, da bi asfaltni trak vlekli naprej — do Telč. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI SEVNICANI NA FORMULI I -V nedeljo bo na znanem dirkališču blizu Zeltwega v Avstriji avtomobilska dirka formule I za veliko nagrado Avstrije. Kdor ne želi na tvegano pot z lastnim vozilom, bo šel lahko z Izletnikovim avtobusom. Prijave zbira šofer Bizjak, prevozni stroški znašajo 150 dinarjev na osebo. Morda je še kakšen prazen sedež. za Številke zmanjkalo? - Posebno pri stanovanjski skupnosti so ponosni na živahno gradnjo stolpnic in drugih betonskih čudes v mestu. Zraslo je že pravcato naselje, kjer je že resen problem orientacija, posebno zato, ker vrsta novih blokov sploh ne premore hišnih številk. Le kako jih najdejo inkasanti? SKRB ZA VODO - Lepa ureditev izvira v Drožanjski ulici je lep primer, kako je treba skrbeti za zdravo pitno vodo. Sam izvir so krajani ob zemeljskih delih za ureditev ceste' zabetonirali, izvir zaklenili, kljuka pa še vedno da toliko vode, da si lahko mimoidoči postrežejo z njo. Ob polletju že manj izgub jjanju zakona o združenem delu so največji zaostanki v majhnih kolektivih >»*0 Ojp- % . ' — ' '■ .■ ' ■' ..—■■■■ ............. jj^Ženem d smo v boju za uveljavitev določil zakona olw * v novih kC- ve^*co borili. Se vse premalo pa po vsebinski, stari od & marsikje ohranjajo ali vsaj poskušajo T„..0:nferenr ?£S1' Je dejal na zadnjem zasedanju članov občin-niT.^Prava / sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. uti ki je ’ -- 0 o r-LT .. „ux: h« JUS* uresničevanju stališč 8. seje CK ZKS v krški obči-točka tokratne konference, je to žal veliko- »te NOVICE iJS^ALO _ ?iso najbolj Četudi >o 7 ‘‘“o najbolj točni, -•Pisati kkega : I?ed začetkom Hisai^jevobf- U?ljskega leta ie 16 Tozn K na7aZ ^"dije. Kot Sfe* to1e^JUKkonference ,c biti Potreh u ° tretjino ta2veseljiv0 nikakor ne Je , ^knrTC1°VlUmi r\ ~ mcu o Zdrufe8na„niza,cijami. ki m delu načt- del0, Konca leta - Med . -služb11 delovno skup- ^tnic5° stavbe v t ? Proslavil ■80 nje^Sst. a*-n eyek' razširjeno, ^tnih reševanju V njej so sicer posvečali največ pozornosti uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj v gospodarstvu in ugotavljali, da so v večini delovnih organizacij že ob prvem polletju odpravili trimesečne izgube. Tako se hitro zboljšujejo razmere v krškem „Djuro Salaju", „Kovinarski“, pa tudi ..Agrokombinat" izkazuje pozitivne rezultate gospodarjenja, čeprav bo pri njih še težko, ker bodo zaradi pozebe pridelali okoli 270 vagonov manj sadja, kot so računali. Manj smo v razpravi slišali o stabilizacijskih programih oziroma o njihovi uspešnosti, četudi bi bili v marsikakem kolektivu še kako potrebni, saj se nikakor ne moremo zadovoljiti zgolj s tem, da nimajo izgube, marveč si moramo prizadevati, da sc vendarle poveča reproduktivna sposobnost in materialni položaj slehernega delavca in krajana. BOGATA BERA ZA SEPTEMBER V počastitev petstoletnice Krškega se bo v Galeriji in novem kulturnem domu v Krškem zvrstilo več razstav. Posavski muzej bo od 2. do 19. septembra počastil krški jubilej z arheološko razstavo „Libna“, akademski kipar Vladimir Stoviček bo razstavil plakete herojev naše revolucije, razen tega pa je tedaj napovedana še skupinska razstava umetnikov, katerih delo je povezano s Krškim. Na njej bodo razstavili dela enajstih umetnikov. To so: Franjo Stiplovšek, Jenez Wolf, Franc Klemenčič, Jože Ciuha, Vladka in Vladimir Stoviček, Jaro Hilbert, Saša Santel, Avgusta Santcl in Hans Gagern. Napovedana je tudi samostojna razstava Vladke Stovič-kovc, akademske kiparke iz Leskovca. Malo spodbudnih stvari smo slišali tudi v razpravi o uresničevanju določil zakona o združenem delu, predvsem o dohodkovnih odnosih pa o odnosih med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela ter delovnimi skupnostmi skupnih služb. Da prav na tem področju zakonskih določil najbolj kasnimo, ni samo značilnost krškega združenega dela. Seveda pa to ne bi smela biti „tolažba“, vzrok za odlaganje ureditve teh najbolj pomembnejših vprašanj. Tega se tudi v delovnih organizacijah iz dneva v dan vse bolj zavedajo, vendar so predvsem v manjših, s kadrovskimi problemi, in v tistih, s sedeži „matičnih“ kolektivov izven občine, v velikem zaostanku. Da se bo treba v to problematiko poslej res zagristi, na konferenci ni izzvenelo v frazo ali zgolj lepo obljubo, marveč v spoznanje, da bo samo to prineslo mnogotere koristi. 2. Š. DELO NADOMESTILO KADRE Kljub pereči kadrovski politiki na trebanjskem občinskem sodišču in nezasedenim sodniškim mestom pri delu delilcev pravice ni prišlo do večjih zaostankov. Z akcijskimi programi je bilo delo organizirano tako, da je ostalo nerešenih 11 odstotkov pravnih zadev, starejših od enega leta, in 24 odstotkov starejših od šest mesecev. Med poglavitne vzroke, ki zavirajo in odtegujejo pravne odločitve, gre šteti tudi neznane naslove strank, klatenje Romov, cenitev zapuščin, vezanost na rešitev vprašanj z drugih področij in podobno. Čeprav sta dva izmed treh sodnikov zaposlena šele krajši čas, je storilnost, pa tudi kvaliteta opravljenega dela povsem zadovoljiva. To nedvomno potrjuje tudi majhno število pritožb zoper sodniške odločitve in ugodno razmerje med potrjenimi in razveljavljenimi odločitvami. Prav tako velja omeniti resnost in zrelost sodnikov porotnikov, ki prihajajo na obravnave redno in izpolnjujejo svojo dolžnost kar najbolj resno. ,Kdor ne verjame, naj pogleda!” Ribič Jože Hrovat: „V Mirni je spet dovolj rib!" Od zadnjega velikega pomora rib v reki Mirni mineva leto dni. Ali obstaja spet nevarnost, da se ta nesreča ponovi? Jože Horvat, vratar v Dani, je z ribiško palico obhodil že velik del Jože Hrovat: „Mirna si je že opomogla od lanskega pomora rib. Kilski kieni niso redkost, j. PLATIŠE res pa je, da je malo ščuk.“ J02E PETERKOC, NOVI SEKRETAR ZK Na zadnji seji občinske konference ZK v Krškem so izvolili za novega sekretarja komiteja Jožeta Peterkoča s Senovega. Tako so uresničili stališče CK ZKS, naj povsod, kjer je predvidena zamenjava, to opravijo čim-prej, da se bodo nova vodstva lahko takoj vključila v predkongresne kadrovske priprave. SE LETOS DO PODSREDE? Predstavniki krške in šmarske občine se dogovarjajo, da bi z združenimi močmi čimprej moderniziran ..kozjansko magistralo" od Koprivnice do Podsrede. Če bo šlo vse po sreči, bo asfaltni trak podaljšan do tja že do 29. novembra. VESELJE V VODI - V kopališču mirenske krajevne skupnosti pod gradom ni nikoli dolgčas: na desetine kopalcev od blizu in daleč uživa v kopanju in soncu. (Foto: Železnik) kotičkov ob reki, vendar ga ni prav nič strah, da bi spet prišlo do množičnega pomora rib. Na „Dano“ sicer marsikdo kaže zaradi domnevnega onesnaževanja, vendar za to ni pravih dokazov, niti jih ni bilo lani. Hrovat fe redoljuben glede vsega, kar se tiče tovarne, kot ribič in ljubitelj narave pa seveda ni nič manj strog glede te^a, kako se gospodari z reko. „V vodi je presenetljivo veliko število rib, predvsem podusti in klenov. To ie prav gotovo nadvse razveseljivo glede na lanski pomor. Kadarkoli grem k reki, se nikoli ne vrnem prazen. Kilski kleni niso nobena redkost," pripoveduje. Ob tem ta ribič s stažem od leta 1970 opozarja na zanimivo podrobnost, da se namreč velike množice rib običajno zadržujejo ravno okrog izpusta mirenske čistilne naprave. „Kdor ne varjame," pravi, „naj pogleda!" To sem rekel že marsiko- mu-“ A. ŽELEZNIK Iz kraja v kraj VSA CAST BRIGADIRJEM -Brigadirji Gubčeve brigade iz trebanjske občine so med drugim lepo očistili okolico spomenika na Ma-rencah nad Dobrničem, pobarvali kamen in črke OF. Na tem kraju so prirejali tudi taborne ognje. Tudi domačini bi lahko imeli večjo skrb za to obeležje. TROFEJA ZA NAIVCE? - Svoje čase je vrvelo kopalcev v potoku blizu šentruperškega prosvetnega doma. V strugi je celo troje zapornic. Žal je nekako cela le ena, dve pa je očitno zlomil hudournik. Za nameček je tam pustil še nekaj zanimivih velikih korenin, za kateree je prav čudno, da jih ni odnesel že kakšen zbiralec. Se domačini raje kopljejo v Slovenski vasi, Mimi ali na morju, da jim jez ni več mar? KINO-VITRINA - Sredi Trebnjega visi vitrina, ki opozarja, da imajo Trebanjci tudi kino, bolje rečeno kinodvorano. Da pa so v njej že vrteli filme, spominja neštetokrat prebodena stena stenske omarice. Pa menda vendar niso likovni samorastniki upodabljali na temo „Za otroke prepovedano" in ukradli kinooperaterju in biljeterju publike in zaslužka? TREBANJSKE NOVICE 'medved kst snkauioga >», Pa skuPno< HyŽe£Poufievar Nfin tornii, Ptaviti Zadnja leta je največja težava v vsakdanjem življenju, ki pesti prebivalce Grabrovca, prav gotovo povsem dotrajano električno omrežje. Zato že dalj časa pritiskajo na občino, da bi z njeno pomočjo dobili krajani te KS tako elektriko, da bi lahko priključili tudi gospodinjske in gospodarske stroje, brez katerih si dandanes kakršno koli delo težko predstavljamo. „Pied enim letom smo zakoličili manjših električnih drogov. „Ceprav traso, po kateri bomo poslej dobiva- je tretjina vaščanov starih in brez li trifazni tok iz Metlike, pred mese- stalnih dohodkov, je vsak prispeval cem dni pa so se dela začela in lepo |lg|*. ICO SZ^L Grabrovec in ^dsedi|ilč ke; spadali smo pod Elektro Ozalj in za vsako popravilo smo morah dolgo čakati. Zato ni čudno, da ljudi ni bilo težko prepričati, da bodo s svojo udeležbo, z delom in denarjem, prispevali za sodobno električno napeljavo,“ pravi Jakljevič. Cela investicija bo veljala okoli 1,2 milijona dinarjev. Od tega bo polovico prispeval Elektro Novo mesto, četrtino občina in četrtino krajani sami. Do sedaj so zbrali 60 tisočakov, opravili okoli 1.200 delovnih ur in prispevali 40 velikih in 80 Jože Jakljevič: »Transformator bo tudi v Brčicah; zanj so vi-kendarji in domačini zbrali 120 tisočakov/4 za elektriko: trdnejša gospodarstva po 1.500 do 2.000 din, stari ljudje, ki jih nismo nič silili, pa so dali po 500 din. Tudi za pridne delovne roke nismo nikoli v zadregi, saj se ljudje kar ponujajo za delo," se je pohvalil Jakljevič. USPEŠNI GODBENIKI - Najbolj delavno društvo v metliški občini je prav gotovo metliška mestna godba. Njen repertoar je precej obsežen in zahteven, zato jo vabijo na vse večje prireditve. Prejšnjo nedeljo je nastopila na znameniti sinjski alki. Čeprav v pogodbi piše, da morajo biti dela končana do konca leta, so krajani Grabrovca prepričani, da bo močnejša luč v njihovih domovih zasvetila prej. A. BARTELJ IZLET UPOKOJENCEV Društvo upokojencev iz Metlike obvešča svoje članstvo, da priredi 25. avgusta izlet v Avstrijo. Obiskali bomo Celovec, Gospo sveto in še več krajev ob tej poti. Prijavite se čimprej, najkasneje do 20. avgusta. Prijave sprejema tajnik društva Jože Matekovič, vse informacije dobite pri njem. SPREHOD PO METLIKI MNENJE GOSTOV, ki zahajajo v hotel Bela krajina, je, da je natakar Janez fant, ki pozna svoj posel. Postreže hitro, ne upira pa se mu tudi zamenjati prt, če je le malce umazan. Obiskovalci so z njegovim delom zelo zadovoljni, gotovo pa Je tudi vodstvo hotela veselo, da imajo tako pridnega delavca. Nasploh vlada v hotelu zadnji čas red. PRI KULTURNI SKUPNOSTI razmišljajo o tem, da bi oživili kino predstave skupno z Zavodom za kulturo iz Črnomlja. Stvar ni neumna, ker bi bila takšna organiziranost cenejša, Metličani pa bi po celoletnem presledku ponovno videli filme, ki sijih že močno žele. Pričakujemo torej osvežitev v teh pasjih dneh. ŠTIRJE MLADENIČI, res že precej v letih, so sami naredili čolne iz poliestra. Pričakovati je, da jih bo mladež vneto posnemala in da bo reka Kolpa premajhna za vse, ki se bodo hoteli prevažati po njej. Veslanje je zdravo in odvzame človeku marsikateri dekagram odvečne maščobe. Tega se gotovo dobro zavedajo tudi izdelovalci čolnov, sicer se dela najbrž ne bi nikoli lotili. metliški tednik i,avt°busnn AJA - Pred leti so začeli v Kočevju posodab-a Ponovn P°Sta->°’ Pa so kmalu zamrla. Sedaj je del posta-^ Potreben ob-^Sta^ Sradbišče, in prav kmalu bo mesto dobilo mreo fek o grlo odpravljeno bodo že letos Ta odlo-. skupnosti Ko-Je sad naročene o i uaiutene maforizaciji centra, , U3 1P LrvJr»I^X — i že “koli 14, daje križišče pri nekaj časa pred- Ure ozko pro- D^aU za študijo," skuDnS:d"ik samouPiavne Cestn° deivJ* Za k°munalno Vink0 Zajec, * b bo na,? ,na Pametno sta-nastal° Potem, ko bo jSsti ijj ^ otePa kolon in Potem *aiaj0zaiadi ayto-_ 'bžrin „ Pa bi bilo naravnost 111 s‘Wr od‘?am0 narejen tel, Z h aVarne d0 ho-1Ce tofega 81 sttani Pa do i. Ja knn.T6* mostu. ^tljavnTetno «šitev Projekt z javno “ripabo ne-več , fcStejKM; Oniop6^ ^načaja* ^ b.odo zaslužki Parkiran njim' naj bi PQ tist™> ki pri- a’ ‘ujcem, ki bi rgdi prišli do informacij, itd. Nova pridobitev mesta, semafori, bo povsem običajne izvedbe, z vgrajeno avtomatiko. Čeravno bodo imeli sema-■ fori že vnaprej določene intervale, bodo nanje vplivala posebna tipala, ki bodo upoštevala gostoto prometa pred enim od treh semaforov. Seveda bodo imele prednost na sodobno urejenem križišču kolone. „Semafore naj bi prižgali," je povzel Vinko Zajec, „do občinskega praznika, 3. oktobra. Lahko pa se zgodi, da bodo začeli utripati tudi nekaj dni kasneje. Vsa dela bodo izvajalci (Slovenija ceste) opravljali ob normalnem prometu, zakaj pri nas ni moč prometa preusmeriti. Dodam naj še, da so nekaj denarja prispevala tudi kočevska podjetja, ki imajo kamione oziroma dostavna vozila. Za pomoč smo zaprosili tudi ljubljansko SAP, vendar po mesecu dni še ni odgovora." J. PEZELJ LIVOLD: DELOVNO ZDRUŽENJE Krajevno združenje ZB NOV Livold tesno sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in letos so skupaj pripravili že vrsto uspelih proslav, s katerimi so počastili Titove in partijske jubileje. Odbor, ki je dolžan pripraviti proslave, rad prisluhne nasvetom mladih, tako da so organizirali več priljubljenih pohodov v naravo. Na izletih po partizanskih poteh se mladi srečujejo z borci in ponavadi pomerijo v streljanju z malokalibrsko in vojaško puško. ^V nje^h^ Ribnico, na Bregu, raste nova stanovanj- ov ^ .j®0 v°y° 80 parcel, zanje pa se zanima vse e mše so že pod streho. Na sliki: začetek nove *®lji i ime učilnica ^Priznanje0?1 Ribnica Avto-i moto _ 5^4 pfe »speSno *upn«°Juri.bnia“! števil ’ p,še na ob7® P-nanj K0 Poznanje novih prosto. da kar glavna kandi- „ trite^u- ^mo letos '“er . tecaie za n . _ 2a 105 0h/a B katee°-°bCanov. Da so prebivalci Ribniške doline odprte glave, dokazuje statistika: izpit jih je opravilo 85 odstotkov, in sicer v prvem poskusu. Najbrž gre zahvala za tak uspeh tudi našim inštruktorjem in predavatelju Matiji Ogrincu." Še več učencev so imeli člani AMD, ko so pripravili tečaj za izpit za kolesa z motorjem. Organizirali so jih šest, za ribniško in sodražiško osnovno šolo zastonj. Da bi čimbolj okrepili svojo inštruktorsko posadko, so s pomočjo kočevskega AMD in Združenja šoferjev in avtomehanikov pripravili • tečaj za bodoče inštruktorje. Iz njihove občine je za ljubljanski zaključni izpit pripravljeno pet bodočih učiteljev. „Finančne težave? Sami se vzdržujemo in tudi brez dotacij gre, a res le za silo. Morda je večja težava v tem, da smo brez svoje učilnice. Osnovna šola nam je priskočila na pomoč. Imamo razred, kije za našo dejavnost dokaj dobro opremljen. Vse drugače pa bi bilo, ko bi imeli svoje prostore. Upamo, da ni daleč dan, ko se bomo lahko postavili z močnim „parkom“, bogato učilnico itd. Ne bi bilo slabo, ko bi omenili še našo športno komisijo. Lani so naši tekmovalci počivali, na letošnjih republiških prvenstvih pa je bilo prisotno tudi AMD Ribnica; najboljši tekmovalec Kajtna pa je dokazal, da postaja ponovno voznik, ki bi ga v svoji sredi rado videlo marsikatero močno slovensko AMD." J. PEZELJ POTRJENO BRATSKO SODELOVANJE Minuli petek je odšlo v pobrateno srbsko Prokuplje osemnajst mladih iz kočevske občine. Sodelovali bodo pri gradnji avtoceste Beograd - Niš. Skupaj z mladimi iz Prokuplja bodo Kočevci sestavljali mladinsko delovno brigado, ki bo delovišče zapustila 4. septembra. Mladinska brigada obeh mest sodi v okvir sodelovanja Kočevja in Prokuplja. iz Kočevja Drobne PRIJETNEJŠI JUTRANJI POZDRAV - Kočevje se zaenkrat ne more potožiti, da ima v mestu premalo zelenja. Pred kratkim je dobilo pred novo Itasovo proizvodnjo halo manjšo zelenico. Do nedavna je delavce ob prihodu na delo pozdravljalo skoraj nepospravljeno gradbišče, sedaj pa je tovarniški jutranji pozdrav ob pogledu na cvetice in urejeno zelenico precej prijetnejši. _ ZA SAMCE SAMO JAJČKA -Čeravno Kočevje ni ravno veliko mesto, bi morali gostinski delavci razmišljati o restavraciji, kjer bi si lahko samci, ki jih ni malo, sami postregli. Če bi med odraslimi pa tudi mladimi delavci naredili anketo o prehrani, bi bržkone dobili kaj žalostne rezultate. Za samopostrežno restavracijo v Kočevju zagotovo ne bi bilo težko najti primernega prostora. ■ TELEFONSKE ŽELJE - „Če sem obljubil, še nisem dal," pravijo menda Ribničani. Na to reklo se občani ob Rinži spomnijo vedno takrat, kadar napišejo prošnjo za telefonski priključek. Najhuje je po blokih, kjer nekateri čakajo na telefon že dobri dve leti. PREHODI, TODA ZA KOGA? -Medtem ko se občani po drugih dolenjskih mestih neprestano razburjajo zavoljo slabo označenih prehodov, v Kočevju pristojna služba dobro skrbi za zebre. Starejši občani pa ugotavljajo, da jih razen njih ne uporablja skoraj nihče, in menda jih zato tudi vozniki ne upoštevajo dosti. občan vprašuje odgovarja — Kam pa hitiš s temi tranzistorji? — V kočevski hotel „Pu-gled“! Če nas bodo pustili, bomo namesto njih pripravili — ples. UPOKOJENCI IN IZLET V nedeljo, 21. avgusta, gredo ribniški upokojenci na enodnevni izlet v Logarsko dolino. Ribničani bodo obiskali Kamnik in dom upokojencev, Gornji grad in Ljubno. Nazaj grede se bodo ustavili v Mozirju, Braslovčah, Šempetru in pot nadaljevali prek Trojan in Domžal do doma. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do 17. avgusta. Ošiljeni zobotrebci MESTO BREZ AVTOKAMPA -Ribniška dolina postaja turistično vse bolj zanimiva, zlasti sedaj, ko so turisti „odkrili“ prijetno vožnjo od Ljubljane do Reke skozi Ribnico, Kočevje, Brod in Delnice. Veliko se jih ustavi v rešetarskem središču, vendar kmalu zvedo, da je prvi kamp šele v Dolu ob Kolpi, ki je oddaljen okoli 40 km. Bržkone ne bi bilo slabo, ko bi delavci, ki se ukvarjajo s turizmom, pomislili tudi na kamp, kjer bi lahko konec koncev poleg taks dobili precej dinarjev še za „suho robo". SKRBNI GOSPODARJI - Da so suhorobaiji tudi skrbni gospodarji, dokazujejo pred hišami in bloki skladovnice drv. Pri vsej zadevi moti le to, da so drva največkrat zložena na zelenici, kjer bodo stala do jeseni. Najbrž prihodnjo pomlad na mestu, kjer je bila zložena „kurja-va“, ne bo trave. V JESENI NOVO MOŠTVO -Ribniškim nogometašem ni dosti mar za stadion. Medtem ko se po drugih mestih enajsterice že dogovarjajo o prvih prijateljskih tekmah, se po ribniškem stadionu brezskrbno lovijo metulji, v visoki travi pa bi se lahko skril celo odrasel človek. Najbrž bodo „žogobrci“ sadove svoje delavnosti pokazali v jeseni na tekmah. Če se bodo sploh še zbrali.. . — Zakaj pa so na cesti skozi Dolenjo vas nenadoma zakrpali vse luknje? — Zato, ker si je zadnjič neki odgovorni „Medved“ pošteno zvil nogo. Svetlejša luč za Grabrovec Krajani KS Grabrovec z delom in denarjem prispevajo za novo električno omrežje Praznik KS! Črnomelj j 01 V soboto, 13. avgusta, bodo £ krajani krajevne skupnosti Črno- ■ melj proslavili svoj prazniki ki ga 5 proslavljajo v spomin na prvo ! akcijo belokranjskih partizanov. • V noči od 11. na 12. avgusta S 1941 je skupina enajstih parti- S zanov napadla italijanske vojake, S ki so stražili vranoviški želez- ! niški most. To je bil znak za £ splošni odpor Belokranjcev proti £ okupatorju; kot je znano, je bil £ boj Belokranjcev zelo uspešen, £ saj je bil ta del naše domovine že £ zelo zgodaj osvobojeno ozemlje. £ Letošnje, že četrto prazno- £ vanje, se bo začelo v soboto ob £ 15. uri v črnomaljskem gasil- £ skem domu. Med drugim bodo £ zaslužnim krajanom podelili pla- £ kete in priznanja mesta Črno- £ melj, KO SZDL pa bo podelila £ 15 značk OF. Trije delavci KS £ Črnomelj bodo dobili nagrade za S dolgoletno delo: dva za 20 let in S eden za 10 let. KO ZZB NOV bo j razvila svoj prapor. V kulturnem programu bosta ■ sodelovala ženski pevski zbor in j godba na pihala. Svoje veščine S bodo gasilci pokazali na praktič- * ni vaji. Po programu bo gasilska £ veselica. NOVA LOKA BO DOBILA ASFALT Sredi prejšnjega meseca so se -začela dela za asfaltiranje cest v soseski Nova Loka. To je novo stanovanjsko naselje, v katerem stoji 55 hiš, precej pa jih je v gradnji. Vsaka hiša bo prispevala po pet tisočakov, tisti, ki še gradijo, pa po 2.500 din. Poleg tega bo vsako gospodinjstvo opravilo 30 delovnih ur. Delo poteka v organizaciji KS Črnomelj. Prebivalci bodo tako naredili vse do asfalta, tega pa bodo položili s prispevkom za mestno zemljišče. Asfaltirane bo 480 m ceste Nova Loka, poleg tega pa še pet odcepov v skupni dolžini 200 metrov. Sedanjim 32 solidarnostnim stanovanjem v črnomaljski občini se bo letos pridružilo še 26 novih v Črnomlju in 15 v Semiču. Doslej je solidarnostna stanovanja dobilo 24 družin v Črnomlju, šest v Dragatušu in dve v Starem trgu. „Natečaj za 26 novih solidarnostnih stanovanj v Črnomlju, v novem 53-stanovanjskem bloku na Čar-daku, ki bo predvidoma vseljiv septembra, je zaključen," je povedal direktor Biroja za ekonomiko, urbanizem in vzdrževanje hiš Djordje Vujovič. Prošenj za solidarnostna stanovanja je prišlo 67, kot že rečeno pa je stanovanj 26. Komisija je že začela delati prednostno listo. Največ novih stanovanj bo dvosobnih, nekaj pa je enosobnih in garsonjer. Komisija, ki dela prednostno listo, je večkrat v zagati, ker skoraj polovica prosilcev še ni dostavila vseh potrebnih dokumentov. Tu gre predvsem za izjave delovnih organizacij, s katerimi jamčijo, da bodo tem zaposlenim, ki sedaj prosijo za solidarnostna stanovanja, v petih letih priskrbeli stanovanja; tako bodo solidarnostna v tem roku pripravljena za druge prosilce. Sredstva za nakup solidarnostnih stanovanj se zbirajo iz sklada za družbeno pomoč. Ta denar stanovanjska skupnost veže pri Ljubljanski banki, tako da ga „pomnoži“. Prav tako bo še letos v Semiču na voljo 15 novih solidarnostnih stanovanj. Blok, v katerem bodo ta stanovanja, že gradijo, natečaj pa bo pravočasno objavljen. Črnomaljski drobir POROKE - V Črnomlju se je do začetka avgusta poročilo 56 parov. Odkar so ukinili poroke v Adlešičih in na Vinici, je „naval“ zakonskega življenja željnih (ali primoranih) občanov v občinsko središče nekaj večji. Šokci se pa ne dajo Črnomalj-čanom in naprej vzdihujejo usodni „da“ v Semiču. ČAS VESELIC - Poletje je tudi čas raznih veselic, ki imajo v Beli krajini že dolgoletno tradicijo. Včasih so jih prirejah v glavnem gasilska društva in lovci, zadnje čase pa je prirediteljev vse več, saj so veselice z glasbo in srečelovi lepa priložnost, da organizatorju kane kakšen tisočak v sicer prazno blagajno. Očitno si ljudje veselic žele, saj so vse dobro obiskane. SISAK 77 - Pet mladincev iz črnomaljske občine že vihti krampe na zvezni MDA Sisak 77. Mladi so se pridružili vrstnikom iz pobratene občine Duga Resa. Letos je zanimanje za brigade med mladimi v črnomaljski občini zelo veliko, saj se je za akcije prijavilo precej več fantov in deklet, kot so jih lahko sprejeli. POLETNE IGRE — Čas šolskih počitnic se neusmiljeno bliža koncu. Marsikateri šolar že kar težko čaka, da bo spet pouk, saj se tudi igranja v pesku sčasoma naveUčaš. Kaj več kot kup peska pa v Črnomlju za otroške igre ni na voljo. (Foto: Bartelj) Letos 41 srečnih domov ** tSm-, VEDNO PRIPRAVLJENI ZA PESEM - V stroju in s pesmijo na ustih so se minuli teden dan za dnem vračali z delovišča, kot npr. minuli četrtek z Vrbovca. Enako dobre volje so odhajali tudi na delo zjutraj. V običajno življenje teh krajev so vnesli mnogo mladostne svežine. (Foto: Železnik) S pesmijo nad kraški kamen Gubčeva mladinska brigada zvesta izročilu — Mladi iz trebanjske občine presegli | Giposove norme — Udarniške akcije V soboto je 53 brigadirjev iz trebanjske občine — večina je bila iz vrst dijaške in študentske mladine — nadvse uspešno zaključilo enotedensko delovno akcijo pri gradnji vodovoda v Dobmiški dolini Večina občinskih mladinskih organizacij je imela težave pri zbiranju brigadirjev, tako da so bile vse brigadne akcije „Suha krajina 77“ nepopolne. Prav zaradi tega brigade kljub prizadevnosti niso mogle izvršiti vsega. Del brigadiijev iz tabora na Prevolah je gradil vodovod v trebanjski Suhi krajini. Ravno ta „zaostanek“ so v pičlem tednu dni v mnogočem presegli mladi iz trebanjske občine. Dirkanje, šele nato pomoč Trebnje potrebuje svojo reševalno postajo Kljub znanim težavam -delovni ljudje in občani trebanjske občine so na kraju le zbrali še potrebni denar za dograditev zdravstvenega doma v Trebnjem - se gradnja uspešno približuje kraju. Sedaj bo poleg skrbi za potrebno število zdravstvenih delavcev slejkoprej največji problem organizacija reševalne službe. Za trebanjsko občino velja to še prav posebno. Rešilec mora namreč priti šele v Trebnje, in to vse iz Novega mesta. Vmes je dobrih dvajset kilometrov vožnje po vse prej kot dobri „avtomobilski cesti"! Seveda dostikrat to ponavadi ni niti pol poti do nekaterih krajev, npr. na Homu, na meji s sevniško ali celo litijsko občino. Zdravstveni delavci trebanjske občine so v nedavnem poročilu delegatom občinske skupščine odkrito zapisali, da v takšnem stanju novomeška reševalna služba nikakor ni sposobna v vsakem trenutku pokrivati tako zahteven teren. Število nujnih prevozov se je izredno povečalo. Še leta 1971 je bilo le 95 poškodovancev, lani pa že 169. Ureditev reševalne službe v Trebnjem je odrinjena v drugo fazo dograditve zdravstvenega doma. Za vse skupaj: prostor, dvoje vozil in kritje najnujnejših stroškov, bi bilo treba okrog 700.000 dinarjev. Na prvi pogled dosti, v resnici pa malo, če gre za človeško življenje! Namestnik komandanta delovišča „Suha krajina“, sicer absolvent kranjske višje šole Za organizacijo dela, Mirenčan Dušan Skerbiš je bil ob našem obisku v Dobrniču minuli četrtek nadvse zadovoljen z delom trebanjske brigade. Že do tega dne so v rednem delavniku izkopali 700 metrov čistega jarka. Marsikje je globina presegala višino odraslega človeka. Prvi dan so presegli noimo za 178,1 odst., drugi dan za 165,3 odst., tretji dan - kot da ne bi poznali utrujenosti - pa že za 193,7 odst.! Seveda te norme niso kar tako. Dušan je povedal da so to Giposove norme, kot veljajo za gradbince, to pa pomeni, da jo delavec doseže, če izkoplje 2,7 kubika materiala. Mladi iz trebanjske občine zaslužijo še vso pohvalo za vrsto opravljenih del povsem mimo načrta. Tako so poleg običajnih delovnih obveznosti izkopali še 230 metrov jarka v Gorenji vasi, 90 metrov v Artmanji vasi, 600 metrov na Preski. V celoti so udarniško izkopali nad 1.000 metrov, skupaj s tistim, kar so naredili med običajnim delavnikom, pa znaša dolžina izkopa-1 nih jarkov 2.350 metrov. Komandant brigade Željko Gričar je imel na spisku skoraj vsak dan še kakšnega novega brigadirja, predvsem iz vrst domačinov. Komaj enotedensko delo je vsekakor malo za oblikovanje kolektivnega duha v brigadi. Mladi ne bi bili mladi, če ne bi zmogli tudi tega. Sleherni dan so izvedli tudi vrsto takoimeno-vanih svobodnih aktivnosti. Taborni ognji so bili stalno na dnevnem redu, ravno tako športna srečanja, predvsem v malem nogometu. Uredili so dvoje stenčasov, ob našem obisku pa so bili sredi dela za izdajo biltena. Ogledali so si tudi „pravi“ brigadirski tabor na Prevolah in republiško raketar-sko prvenstvo v Prečni. Sekretarja dobmiške osnovne organizacije Zveze komunistov tovariša Stariča so povabili na taborni ogenj, da je pripovedoval o partizanskem boju in posebnostih teh krajev. ALFRED ŽELEZNIK »Dolenjski list« tribuna bralcev Za Gabrčane se čas ni ustavil! Zelja po asfaltu do Gabrja je najbrž uresničljiva — Kaj pa po razširitvi trgovine-_ bi sc v šoli gotovo na5el’ šolskih prostorov nebi # preurejali," je dejal R ’ spet kaj lahko zgodi, da bo . ^ dovolj otrok in šola v ne odveč.“ Gabrčani, ki so okrepftckj®^ no omrežje ter v Gabqu ^ napeljali javno razsveUj ob delno pomanjkljive111 TREBANJSKE NOVICE Da bi bil vsakdnjik njihovega kraja čim bolj popoln, krajani gabrske krajevne skupnosti pač ne stojijo križem rok. O njihovem prizadevanju za gradnjo kulturnega doma pišemo na kulturni strani lista, siceršnji delovni utrip pa je očrtal Vinko Rukše, predsednik KS. ..Določeno vsoto republiškega posojila za ceste smo presegli za 12 odst.,“ je dejal Rukše, „z makadamske ceste, ki Gabrje povezuje z Brusnicami, pa se še zmeraj dviguje prah za avtomobili. Kaže, da bodo ob premestitvi smetišča iz Žabjeka v Leskovec asfaltirali tudi cesto do Brusnic. Prizadevamo si, da bi tedaj asfaltirali še cesto do Gabija. Na začetku leta smo se odločili, da bo dal vsak zaposleni krajan enoemesečni dohodek, kmetje pa po 3000 din na gospodarstvo. Naša velika želja je, da bi hkrati s kulturnim domom otvorili tudi posodobljeno cesto." Slabe tri tedne pred začetkom šolskega leta Gabrčani ne pozabljajo svojih šolarjev. „V zadnjih letih je tod malo rojstev, zato se je v naši podružnični štirirazredni osnovni šoli pouk stežka odvijal po predpisih. Tale hip še ni odločeno, ali bodo otroci nadaljevali s poukom tukaj ali pa se bodo vozili v novo brusniško šolo. Za zadnjo možnost, ki je najveijetnejša, morajo dati pristanek samo še starši. Okoli 50 šo-laijev imamo irr en avtobus bi bil dovolj za prevoz." Če gabrsko šolsko poslopje ne bo več hiša učenosti, potlej bodo prostore namenili za organizirano otroško varstvo, za mladinski klub, še posebno pa bi radi videli, da bi enkrat na teden v vas prihajal zdravnik, kajti za ostarele je pot v mesto zelo naporna. Prostor za zdravnika KULTURNI DOM GABRJE" - Še malo pa bo pod streho! Brez vloženega truoa Vinko x c tokrat največ težav „Krajani veliko kupujejo, ^ la. Glede tega nimajo teffl . ^ prodajo kruha ni pnto - ^ ; pa je mesnica. Najhujše P . ^ j v Mercatoijevi trgov«11 ^ | kupiti gradbenega m | blaga. V trgovin, se-zg0*j, | ni prostora, pa je. štuj P ^ g na voljo, le preurediti J ^ t vloženega truda se n , Brez vloženega num “> spremenilo na boljše,za^. ^ gtit Novo odlagališče odpadkov EsSoŽ 9 r Rukše, pogled pa se mu e ^ v okolici kulturnega ^ je pokazal z roko, ,,b , ju 9 § športna igrišča, kajti v GaM | šport ni neznanka. ^ * Na novem odlagališču smeti blizu Leskovca Romi ne bodo imeli kaj iskati - Buldožer bo odpadke sproti prekrival Odločitev je padla že v prvi polovici lanskega leta, vzrokov za premestitev odlagališč i smeti iz Žabjeka pa je več. Zdajšnje smetišče je premajhno, preblizu ceste, okoli njega so naseljeni Romi, kar onemogoča sanitarno ustrezno odlaganje smeti, ne nazadnje pa je vprašljiva tudi sestava tal, ki je pronicljiva. Zaradi odpadkov, ki so dandanes veliko bolj škodljivi kot nekdaj, je talna voda že popolnoma onesnažila potok pri Potočni vasi. Možnih lokacij za novo odlagališče smeti (strokovno se imenuje sanitarna deponija) je bilo več, za najprimernejšo pa so se izkazali opuščeni peskokopi severno nad Leskovcem blizu Vel. Brusnic. Ta prostor ustreza več nujnim zahtevam. Tamkajšnje odlagališče smeti bo za novomeško občino dovolj veliko tja do leta 2000 in več, bo blizu težišča zbiranja odpadkov, saj se bo Novo mesto širilo pretežno na desnem bregu Krke in bo oddaljeno od mesta skoraj 11 km, od Leskovca pa nad 400 m. Odlagališče bo sredi gozda, ki bo preprečeval, da bi veter odnašal morebitne neprijetne vonjave, med njim in vasjo pa je tudi hrib. Z okoliških turističnih točk odlagališče smeti ne bo vidno. Tla so sestavljena iz neprepustnih slojev, odcedne vode se bodo zbirale v grapi pod odlagališčem ter se med odcejanjem v smeri Mokrega polja močno razredčevale z dotoki iz sosednjih grap in lastnega zalivnega področja. Na dolgi poti od odlagališča do bajerja, kjer se zbirajo vode z močvirnega področja, se bodo odplake čistile v posebnih očiščevalnih bazenih tudi zaradi stika z zrakom. Na širšem področju odlagališča ni nobenih rezervatov pitne vode. Odpadkov ne bodo sežigali, teren je tak, da dopušča iztresanje odpadkov po žlebu na dno peskokopov, ' buldožer pa jih bo razporejal in vsak dan prekrival z zemljo. Primernega materiala za prekrivanje odpadkov pa je tamkaj dovolj. Tudi morebitna razširitev odlagališča, ki bo lahko sprejelo nad 1,200.000 m3 odpadkov, bo mogoča, ustrezen je tudi prostor za postavitev obratnega poslopja za hranjenje buldozeija, orodja in pod. Na odlagališče bodo vsak dan zvozili odpadkov za okrog petdeset tovornjakov, zato bo tteba razširiti makadamsko cesto od Vel. Brusnic do Leskovca in od tam do odlagališča, odveč pa tudi ne bo asfaltiranje ceste od bližine Rateža do Vel. Brusnic. Četudi bodo ceste posodobljene, k odlagališču odpadkov gotovo ne bodo vabile Romov. Slednji tamkaj ne bodo imeli kaj iskati, saj bodo odpadki sproti prekriti, odlagališče pa bo zavarovano z ograjo. D. R. HMELJČIČ: NOV GASILNI AVTO Prostovoljno gasilsko društvo Hmeljčič praznuje letos 40-letnico ustanovitve. Jubilej je društvo proslavilo zadnjo nedeljo v Selu. Ob priložnostnem programu in razvitju novega prapora so gasilci dobili v uporabo tudi nov gasilni avtomobil. Slovesnost se je zaključila z veselico, na kateri je zbrane zabaval ansambel Matije Slaka. Novomeška kror PRODAJA NA DEBELO prihodnjega poslovalnica ^.af oddelf. odprla nov prodajni ® Sokolski ulici. Tamkaj yale ,,X organizacije • Jjadinske 3 belo. Pod arka^> M1* sta ge pa bodo od 20. ^ne prodajali šolske po študentje in dijaki. _ VODNJAK SPET Cg1- £j znamenite stare vodjgjgj,J turisti radi mečejo n<*o g srečo! Največkrat 50i otroci, ki z dednem’■ ^ J| vodnjake sproti čisUj ,i), ret m ogor«, .‘'J'Jkiasilo‘ naštevali - J.e ” dmščinV Med tako psanodr«. ^ nekaj „stanh kov*č &a^^oč-oočitnon^ dež Sl JO p^°n0v0f^ urejenostjo nima m Pugljeva ulica. V . * ^ jo • Ltoznosnatodade^^ tako privošči, da je p ^ preorana njiva- K J p0pr usmilil s temeljitim kajpak ni znano. # CENE SO novomeški tržnKi neaelj? J živil so bile tudi v P^dinf ..okrogle", m C« ggpb< ne bi bile že n ^ v ob njih zlahk* bjj0 V kilogram solate J mpjrj* j2 P 14* do 16 g din, parai paprike 15 jabolk 8 d 25 din in*- _________ je stalo 2 dm, u SANDRA. ASJ» 'lO0 & prejšnji teef ove 1 "14 krzlikar iz . St&iStanOv‘L )0» Jasna 2ugd » in Živana Varga z * Boruta. ŽIV BAGER - Domačini so ponekod skušali brigadirjem olajšati naporno delo z oranjem. Spretni fantje so tako le obtežili preprost kmečki plug. DELA NA PREPUSTU KONČANA - Delavci Vodnogospodarskega podjetja so prejšnji teden, potem ko so „vzidali“ približno 200 kubičnih metrov betona in okoli 1700 kg železa, končali dela na 25 m dolgem prepustu, nad katerim naj bi kmalu stekla nova cesta proti Dolenjskim Toplicam. Betonski obok je v temeljih debel 96 cm, na vrhu pa 30 cm. Ko bo beton dobil potrebno trdnost, bodo odstranili „remenate“ - notranje lesene obloge. Na sliki: Jože Klomc, delavec VGP iz Novega mesta, zaliva beton, da ne bi razpokal. (Foto: I. Vizjak) I»»l Ste videli NLP? bralci> edina znanstve- ukvaHa organizacija, ki se Podobnih prouacvanjem NLP in POdobmh pojavov, sc obrača na njaom^0 nas Vaša °Paža-Ta ona* • Poc*obnih pojavih. datuL cf “ labko starejšega desetletij ^a -udl. več let ali Podatki! Zan,maJ° nas tile m^c!ed?°V stare iarčke v sredo, 17. avgusta, od 8. *fejališču Podbrezje. Cena: 45 din GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE NAKLO (W. """""""""iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiuimiiuiuiiuttiiiiiiii siiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiii= l PROSTI DELOVNI MESTI | OSNOVNA ŠOLA $KOCJAN razpisuje delovni mesti — UČITELJA matematike in fizike — UČITELJA zemljepisa in zgodovine Obe delovni mesti sta za nedoločen čas. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. iiiimiiiiimiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiii Eitiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš I PROSTO DELOVNO MESTO I | TAM Maribor -- TOZD Belokranjska | železolivarna in strojna | tovarna BELT, Črnomelj, | RAZPISUJE | prosto delovno mesto | OPERATERJA lul|iiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiii= | PBOSTO DELOVNO MESTO ( ~°T03^A PREDILNICA in TKALNICA TRŽIČ I '°2D KONFEKCIJA 1 | POGOJI: | ekonomska srednja šola ali 4-letna administrativna šola ali | tehnična srednja šola z znanjem strojepisja ter 5 let delovnih § izkušenj Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi v BELT, Črnomelj. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po zaključku razpisnega roka. . Iv3lnici lj ., 5 5 Cas. snni • v Loškem potoku (1 oseba za nedoločen = = Polnim delovnim časom). 1 " P°G0j|: " Pokljcn njk) a s°la kovinske stroke (prednost ima finomeha- | ' ^uzbe^62?'!1 de*ovnih izkušenj, " rn°ralnt>0J50,it'čna raz9,edanost in aktivnost, " Ustvarj i 'itete. " Vodstven6n °dnos do samoupravljanja, p e- 0r9anizacijske in komunikativne sposobnosti. §j ^'javfz b9 trajalo 2 meseca. Pošljejo n,° 0 izpolnjevanju pogojev naj kandidati 1 ^ktor" v 7 h nas*ov »šno konč tieseč« ekonomska srednja šola | 0 Poskusno delo Sune Pri- °biavj. njaVe prejema kadrovska služba podjetja 15 dni 1 N, ...... ‘ 5.°°, 6.00, 7.00, 3.00,14 nn ^c°n’n n-00> 12.00, 5,(W, 22 on Ni An •’ 17-00’ 18'°°. Joted od n ? £4.00.Nočni torkih) Pic? , 0 ^.00.(razen ob 5,00 do 8 00" gUsbeni spored od ffcw;TEK'- U- AVGUSTA: 8.08 tošEL?**- 9*05 Počitniško °d strani do strani, družbi Pozdravi. 9.40 V lO.K vokalnih ansamblov. 10.40 S k™? kako in po čem? goste i7 if1-111 napotki za naše *n ££>"“• U.03. Uganite, pa aunih^f0.)?0 želji- 12.10 Zvoki Zeti mel°dlj- 12.30. Kmetijski uPotabeiahii'- i? Smole: Čas n je odvisen od sortnih Od vasi do 14,05 k’ i*1' va vasi do vasi. 1M0 Me^Ii,2a,mlade poslušalce, ntmi j 15.30 .Melodije in Vmijat ife1 ansambli. 16.00 ^osonrtii-. lz repertc ' 1^'onis^a p Ruže p°spiš in Lahko m-n ierain' i Pihalne (?S ri ? .Človek in Naii „ be.na pravljica. 6ŠS*f -p",?“’a !9.35 , ’ Femanda Minute 7 noč, otroci! 19.45 Jopiča. 20 nnSa’Sblom Jožeta ,Drnačih ni™ četrtkov večer ^ meloninapevov. 21.00 Jovega »A 22.20 .Nov posnetek 'Van,, Wa. 23.05 23.15. Paleta PETP tmov. SasbenaKL1,?: AVGUSTA: 8.08 ^.Potovanje n?*'* Počitniško 1 Parada d.s am do strani-„fabene tLi *eStrov- 9-40- Iz tat0^ov in n« iJe iu8oslovanskih K kako ^1? 10-15 Kdaj, Jetični nannti,po čem? 1°-40 n1?6, U of p ? naše goste iz W Z orkestr? Talijinih Poteh. feiski na£\m sollsti- 12-30 ?tbiS; paw , — dr. Janez m° rasteio križana teleta Sta ^nitL m.°,rai,no aa^s* 16.00 vv^?Xjai°* 15.45 Naš 19,35 iSfe 18‘05 • Mesta k'45 Minutp n°č. otroci! ^j?iSjci.2Z0nnaiJSamblom Dftr* '15 OriSr- ^t0P P°PS tM^akih. 22 1L0 moiiu U1 noW,g0v d°mačih -vienede in zvold TiS’ ^an>, kalr« • Poje. 10.15 naP0tW zPa°nČe5m? 10-4° ^feS^mač? Cf S pesnti? • a abeceda. 15.4<;0c *? .^sedo po 19.35 ,ni*iak. 18 oc^J^ega trga. Mirm- Lahko nof GLemo v kino. 20.0n <;Z ^sambloni ,0^oci' 19.45 2l.3(-| ^botna Privška. 23.05 Oddaja f! n6-3 Florama. Skt3J> B»I4'„V™STA- »'»7 hijine "‘napoti;,'00 Poročila- radijska igra. 19.35. Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20. Skupni program JRT — studio Sarajevo. 23.05 .Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 15. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 .Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40, Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40. Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10.Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Marjan Šulc: Nevarna hudourniška območja v okolišu Polhovega gradca zavarovana. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05,Pojo amaterski zbori. 14.30, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30, Melodije in ritmi z majhnimi ansambli. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25. Zvočni signali. 19.35. Lahko noč, otroci! 19.45, Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00. Poletni kulturni vodnik. 20.10, Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 16. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20, Mladi koncertant. .9.40 Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 1 l.UJ Poletni promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 .Kmetijski nasveti - ing. Tone Zafošnik: Vpliv trsne cepljenke na količino in kakovost pridelka. 12,40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 16.00, Vrtiljak. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 .Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30, Radijska igra. 21.29 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT - studio Sarajevo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 17. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 . Ob lahki glasbi. 9.40 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tadej Sluga: Nakup semenskega krompirja je smotrn v jeseni. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 1,8.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Collegium Singidunum. 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana. 22.20 . S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. TELEVIZIJSKI SPORED 3ne, i,aPotki -/o ur°ciia — ^s*itai0 .1*15 Na8-n goste a W Pozdrai/i- • P°slušalci poslušalci 14.05 Zabavna J I Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Bučar, član Novomontaže, Novo mesto; Marija Seničar in Terezija Sime, članica Ele, Novo mesto; Slavka Lukše, članica Splošne bolnice, Novo mesto; Valerija Krištof in Marija Andrušči-ščen, članici Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Janez Turk, član Novolesa, Straža; Cvetka Mesojedec, članica Novoteksa, Novo mesto. Ludvik Hozjan, Srečko Sluga, Karel Majcen, Stanislav Gortan, Martin Četrtič, Rudolf Luzar, Peter Danriš, Vinko Ridlop, Martin Merkun, Ivan Kotnik, Peter Tili, Ivan Velenšek^ Metod Kopač, Alojz Strnad, Dušan Bezjak, Silvo Tušek, Zlatko Zmar, Silvo Dobnik, Mohamed Alija Junuzovič, Ciril Remic, Jože Frlič, Jože Hodžan, Jakob Šepic, Janez Končar, Benito Kump, Slobodan Filipovič, Drago Dobrovoljac, Alojz Kresal, Franc Gorenc, Josip Ruheli, Alojz Čmčič, Ivan Petrani, Stanislav Zacirhovnik, Franc Anžur, Silvo Kosel, Jože Razboršek, Jože Cigljenjak, Franc Hajnc, Dušan Desnica, Franc Abram, Vinko Rakovec, Alojz Hribar, Ivan Strajnar, Jovo Golež, Jakob Hočevar, France Gruden, Alojz Gombač, Hadži Topovan, Mirko Lipar, Boris Glavač, Jože Podržaj, Milan Ašenberger, Haris Karabegovič, Zoran Folkenfalk, Ivan Lečnik, Marjan Polak, Marjan Poprask, Stanislav Kukavica, Martin Letonja, Dušan Rastovič, Stanko Gaberc, Danijel Potočnik, Anton Jazovac, Stane Duh, Alojz Magdič, Ivan Banovec, Peter Hieng, Milan Novak, Branko Rebernišek, Ludvik Ornik, Milan Furar, Drago Vučak, Ivan Zupanc, Ivan Zver, Jože Mencin,, Feliks Klobasa in Jože Tomažič. 2. avgusta so darovali kri: Ivan Kocjančič, Irena Blatnik, Jože Rozman, Pavel Kupljenik, Marija Škedelj, Stefa Gorenc, Angela Senilar, Janez Primc, Danica Radolovič, Marjeta Klemenčič, Marija Udovč, Marija Filak in Sveto Nikolič, člani Novoteksa, Novo mesto; Mitja Počrvina, član Dominvesta, Novo mesto; Dominik Avguštin, Darko Mali, Ivan Miklavčič, Draga Miklavčič, Dragica Avsenik, Jakob Jakubovič in Ciril Brus, člani Novolesa, Straža; Anica Jakelj, Marija Bečaj, Marija Rajšel in Štefka Drenik, članice Beti, Mirna peč;Marija Jarc in Tatjana Savnik, članici RZS Novo mesto; Alojz Juršič in Srečko Kotnik, člana Novograda, Novo mesto; Jože Škedelj, član Inštalaterja, Novo mesto; Milan Jamnikar, Anton Pungerčar, Slavko Bajuk, Janez Mohorčič in Adolf Čelič, člani Pionirja, Novo mesto; Franc Kocjan, Brane Košir, Vladislav Kotar in Djordje Musulin, člani IMV Novo mesto; Miha Hadl, študent iz Novega mesta; Ciril Kukman, član Žita, Novo mesto; Vinko Krnc, član Novolesa, Straža. NEDELJA, 14. AVGUSTA: 8.40 Poročila (Lj) — 8.45 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Jožeta Burnika (Lj) - 9.15 625 - pregled sporeda (Lj) — 9.35 A. J. Čronin: Zvezde gledajo z neba (Lj) - 10.25 Joenkoeping: Evropsko prvenstvo v vaterpolu - srečanje Jugoslavija:Italija - prenos (EVR) - 11.20 Risanka (Lj) - 11.30 Otroci sveta - serijski barvni film (Lj) - 11.55 Mozaik (Lj) - 12.00 Kmetijska oddaja (Sa) - 12.45 Poročila (do 12.50) — Nedeljsko popoldne: 13.55 Helsinki: Finale evropskega prvenstva v atletiki -prenos (EVR) - 16.55 Igre brez meja (Li) - 18.15 Poročila (Lj) - 18.20 Sandokan - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Li) - 19,30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Stojanovič: Več kot igra - barvna nadaljevanka TV Bgd (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Po sledeh antične kulture - barvna oddaja iz serije Skrivnosti moija (Li) - 21.25 TV Dnevnik (Lj) - 21.40 Okrogli svet - barvna oddaja (Lj) - 21.55 Športni pregled (Zg) PONEDELJEK, 15. AVGUSTA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Človek in zemlja - barvna serija (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Zg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Z. Dirnbach: Nočni pogovori Henriette von Schirach - drama, TV Zagreb (Lj) - 20.55 Kulturne diagonale (Lj) - 21.35 TV Dnevnik (Lj) -21.50 Vaterpolo Jugoslavija:Mad-žarska - posnetek iz Joenkoepinga (Lj) TOREK, 16. AVGUSTA: 16.35 Evropsko prvenstvo v vaterpolu -posnetek srečanja Jugoslavija:SZ -17.25 Joenkoeping: Evropsko prvenstvo v skokih v vodo - prenos do 17.55 (EVR) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Pika Nogavička -serijski barvni film (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Po sledeh napredka - barvna oddaja (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Novele Grahama Grena, barvna nanizanka (Lj) - 20.52 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 B. Blacher: Romeo in Julija - barvna oddaja (Lj) - 21.47 TV Dnevnik (Lj) - 22.02 Evropsko prvenstvo v plavanju - posnetek iz Joenkoepinga (do 22.30 ) (Lj) SREDA, 17. AVGUSTA: 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Spekter (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30VV. A. Mozart: Čarobna piščal - odlomki iz opere (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Ubijalec stoletja - italijanski barvni film (Lj) - 21.35 Propagandna oddaja (Lj) -21.40 TV Dnevnik (Lj) - 21.55 Joenkoeping: Evropsko prvenstvo v vaterpolu - srečanje Jugoslavija:ZRN (EVR) - 22.55 Evropsko prvenstvo v plavanju -posnetek iz Joenkoepinga ČETRTEK, 18. AVGUSTA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 :rijski film (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Modri plašček - otroška serija, TV Zagreb (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - lSUO Cikcak (Lj) -(Lj) - 19.55 Propagandna 19.30 TV Dnevnik gandna oddaja (Lj) - 20.00 Svet’1900 - 1939 -dokumentarna serija (Lj) - 21.00 Izziv kulturi (Bohinjska Srednja vas) (Lj) 22.30 TV Dnevnik (Lj) - 22.40 Evropsko prvenstvo v plavanju -posnetek iz Joenkoepinga (Lj) PETEK, 19. AVGUSTA: 14.55 Joenkoeping: Vaterpolo za evropski pokal - srečanje Jugoslavija:Romu-nija - prenos (do 15.45) (EVR) -17.30 Obzornik (Lj) - 17.45 Od podgore do Reke (Veljko Rogošič) - prenos z Reke (Zgb) - 18.15 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) - 18.23 Glasba z obrobja -serijska barvna oddaia (Lj) — 18.43 V času od 28. julija do 3. avgusta 1977 so v novomeški porodnišnici rodile: Francka Bevc iz Šentruperta - Jožeta, Marta Šiško iz Šentjerneja - Natašo, Silva Podlogar iz Požare - Suzano, Ana Bedek iz Regerče vasi - Zdenko, Marija Blatnik iz Stranske vasi — Zmaga, Anica Kerin iz Velikega Podloga - Tanjo, Laza Mahnič iz Sela pri Zagorici -Matejo, Dragica Bradač iz Loške vasi - Natašo, Sonja Venig iz Črnomlja — Jano, Nada Kranjc iz Mozaik (Lj) - 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Sele, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Li) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 D. Guardamagna: Krištof Kolumb - TV nadaljevanka (Lj) - 21.05 Od glave do pete -oddaja TV Beograd (Lj) - 21.30 TV Dnevnik (Lj) - 22.45 Policijske zgodbe - barvna serija (Lj) - 23.35 Evropsko prvenstvo v plavanju -posnetek iz Joenkoepinga (Lj) SOBOTA, 20. AVGUSTA: 16.45 Nogomet Vojvodina:Velež - prenos, v odmoru Obzornik (Lj) - 18.45 Brigadirski TV studio -oddaja TV Zagreb (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Fenikpsov let - barvni film (Lj) - -22.08 Propagandna oddaja (Lj) - 22.10 TV Dnevnik (Lj) - 22.25 625 - pregled sporeda (Lj) - 22.40 Evropsko prvenstvo v plavanju in vaterpolu -Jugoslavija:Nizozemska - posnetek iz Joenkoepinga (Lj) Žadovinka - Rajka, Štefka Šporar iz Kočevskih Poljan - Polonco, Zora Može z Dvora - Živo, Anica Čučnik iz Podbočja — Marjeto, Marija Strnad iz Dolnjih Selc -Štefana in Dušana, Danica Filipaš iz ' Jarkov - Mirjano, Marta Baša iz Žužemberka - Jasmino, Alenka Papež s Potovrha — Sonjo, Ida Enčimer iz Dobruške vasi - dečka, Meri Pene iz Rihpovca - deklico, Jožica Bradač iz Šoteske - dečka, Danica Weiss iz Črnomlja - deklico, Danica Kmet z Broda - deklico, Antonija Šašek iz Pangerc grma -deklico in Majda Strajnar iz Kamenja - dečka. - ČESTITAMO! b* ZAHVALA Kruta usoda nama je nepričakovano, v najlepših letih njegovega življenja, iztrgala nadvse ljubljenega zlatega sina. Poln načrtov je moral zapustiti ta prelepi svet, katerega je tako ljubil MILAN NOVAK Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in vsem, ki so ga spretnih na njegovi prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva družini Urbančevi za vso pomoč in tolažbo. Zahvaljujeva se tudi Kolesarskemu društvu Novo mesto, trgovskemu podjetju Dolenjka Novo mesto, IMV Novo mesto, trgovskemu podjetju Novotehna Novo mesto, Kolesarskemu društvu Sava Kranj, (veterani Kokrica). Hvala vsem njegovim klubskim tovarišem-prijateljem za lepo slovo, posebno tov. Ivanu Turku za poslovilen govor. Hvala tudi nekdanjim sodelavcem iz KZ Krka Novo mesto. Žalujoči: mamica Jožica in ati Milan Illliau ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ;_____£.................... 1_________................. ±___________________^ ........................................................................................................................................... r—T I W -43 i N;im Kaj bi si e.“ moramo odgovarjati, kakor nas k sy *Catere1I^^!*c!.cer*{vi novomeški leži truplo, dae!e8a Feliic Prestaro sporočenje, da je kJe bil rr\j Sa'razširjena je pripovedka, fSaJte Doleniec. Večidel trdijo, daje Boi linip ? r^a’ nekateri pa tudi, daje bil Je krajih. t>si’ iz Ljubnega ali od nekod iz ™veliča ča’ Arko seje veliko trudil, da jim3')0 res te8a svetnika. Beli Kranjci ga CiP°maea 23 svoie8a poglavitnega varuha, ki nf1- nieRovi ^ VS?ke nadl°8e- Dolenjci, po Kan pa zanj čisto nič ne Belih ^ P”vre 0 sv- Feliksu veliko u Je pocn, r-ranjcev v Novo mesto, se jim J^tom Pravijo: „No, zdaj bo ne živina crkala V. UItl odleoiA • pravil° aie8lo, Jim ne bo ..... ne toča pobila, ker si bodo ožulili kolena pred tem svojim Feliksom. Nas pa nima nič rad, morda zato, ker ga tudi mi nimamo radi, ali zdaj pa si je dal vstaviti voščene zobe? “ Itd. Dolenjec je čudna stvar božja, prava uganka. Po eni strani je prepričan, da ima pravo vero, po drugi pa ga ni strah jo pretresati in presojati; po eni je poln prazne vere, prisegel bi, da so coprnice, po drugi pa se nagiblje k neveri. Nezaupnost, katero mu je vcepil tisočletni tuji jarem, razodeva tudi ^roti krščanstvu, prinesenemu iz sovražne dežele, po tujih oznanjevalcih. Globoko • še stoji z obema nogama v starem poganstvu. Celo o Bogu ima veliko ajdovskih misli, Mariji pripisuje božje lastnosti, svetnikom se klanja po priliki tako, kakor se je ajdovskim bogovom nižjega reda. Krščanska zapoved ljubezni in zatajevanje, veljavna za vse veke in narode, je naredila kakor povsod, tudi v naši Sloveniji komaj prve tenke koreninice in preteklo bo še veliko sto in morda veliko tisoč let, dokler naraste iz njih čvrsto deblo, košato drevo. Da me bralci ne razumejo krivo, moram povedati, da omenjena dvomljivost ni splošna, nahaja se le tako pogostoma, da je ne sme prezreti tisti, ki hoče narisati količkaj dobro sliko dolenjskega značaja. Našel sem dosti tudi takih ljudi, ki so včasi dvomili, včasi pa tudi goreče trdili, da je vse istina, kar uči cerkev. Na vsak način se mora priznati, naj se obrača ta reč kakor hoče , da je Dolenjec v krščansko-katoliški veri veliko, veliko manj utrjen kakor njegov gorenjski brat. Od kod pa dohaja ta razlika? Dokazano je, da je prešvignilo bogomilsko razkolništvo iz Bosne v zagrebško škofijo. Kdo ve, če se niso zanesli ti nauki tudi v sosednje slovenske pokrajine? Turške vojske so trajale pri n^s skoraj dve sto let; grozovito so razsajale po Dolenjskem; narod, žive v vednem strahu, beže neprenehoma sem ter tja, ni imel prilike, poučevati se temeljito v krščanski veri. Veliko starovercev se je priselilo takrat v Belo krajino, na Gorjance in tudi na Krko, kar spričujejo premnoga hrvaška imena, ki se nahajajo na Dolenjskem. Morda si je ravno po vplivu teh uskokov izvolila Prečna za patrona svoje cerkve svetega Elijo, starega varuha hrvaške zemlje. Puntarski kmetje so 16. stoletja izbrali za svojega poveljnika Dijo Gregoriča, po rodu Hrvata. Uskoki so se pozneje poslovenili in pokatoličili, ali gorjanski Žumberčani so ohranili svoj jezik do današnjega dne; priznali so sicer papeža za cerkvenega poglavarja, ali so ostali staroverci (uniati). O krščanski veri imajo kaj slabe pojme, večkrat sem jih slišal, da so se norčevali grdo iz svetnikov. Lutrova vera se je širila po celi Sloveniji, ali se ni prijela nikjer tako trdno kot na Dolenjskem, njena prva in najbolj vneta apostola v naših deželah sta se rodila na Dolenjskem, Trubar vRaščici pri Turjaku, Dalmatin najbrže v Krškem. Reformacija je bila sicer ali pregnana ali zatrta, toda le bolj površno, po vnanjem; dolenjsko dvomljivost smatram za njen ostanek, ki je dobival podporo prejšnje čase v staroverstvu, pozneje pa v verski onemoglosti naše gospode in drugih rojakov, občujočih s tujim, deloma inovernim svetom. Marsikak tujec, ki je pripotoval v Slovenijo, se je čudil našim cerkvam, da jih je toliko in da so ob nedeljah tako napolnjene, in našim ljudem, da tako pobožno molijo in tako prid- no in sploh bero iz molitvenih bukvic. Resje, da Slovenec veliko moli in veliko bere. Če se pa vpraša, kako, se mora dati jako nepovoljen odgovor. Njegova molitev je brez misli in tedaj brez vrednosti, prazne besede, za katere ne ve ne duša ne srce. Prestavljene so s tujih jezikov tako nerodno, da se ne morejo razunjeti brez razlaganja. Razen tega jih klepetajo ljudje tako hitro, da je vsako premišljevanje nemogoče. Ce sem jim to očital, so rekli: „Imate prav; kadar molimo, res nič ne mislimo. Ali Bog nas razume vseno; ve>, kaj potrebujemo, predno ga še prosimo, in ne bo zavrgel naše dobre ,malinge\ Če bi hotel človek premisliti vsako besedo v očenašu, bi ga odmolil komaj v četrt ure, kmet pa ima dela čez glavo, da tega ne utegne. S premislekom naj moli gospoda, ki ima čas.“ S tako zofistiko se je težko vojskovati. Prosti človek izgovaija vsako nemarnost z „dobro malingo“. Ima trdno misel, da stori smrtni greh, če ni v nedeljo pri celi maši. Njegova pobožnost je to, da stoji ali sedi v cerkvi; moli pa tako nepazljivo, kakor doma. Ali tudi če nič ne moli, je prepričan, da je veliko boljši od tistega, ki ni hotel skruniti božje službe s svojo nepozornostjo in raje ni prišel v cerkev. Ljudem sc priporoča skupna molitev, so-sebno roženkranc. Dolenjec ga ne moli tako pogostoma ko Gorenjec, vendar tudi dostikrat. Če so ljudje trudni in zaspani, se jim mudi; drdra se naglo, da pobija beseda besedo; čez nekoliko minut jamejo glasovi slabeti; zdaj obmolkne Janez, zdaj Reza; mati suje hčer, oče sina; nekaterega je treba dregniti v rebra, da se prebudi; predramljeni začne moliti z okrepčanim močnim glasom, ali čez nekoliko trenutkov ga premaga spanec znova. ; veje. Ustaia za izbljuvke R redkega spreha žilo mogočno Življenje, zapisano raketam Pred sedmimi leti se je začela v glavah peščice sevni-ških kratkohlačnikov porajc-ti misel, da bi sami gradili rakete. Pobudnik teh misli je bil ustanovitelj današnjega sevniškega Astronavtsko raketnega kluba in njegov predsednik Marjan Zidarič. Skokoviti razvoj vesoljske raketne tehnike zadnjih dvajset let in leto 1969, ko je človek prvič stopil na drug planet, to je bila snov, ki je mladega Sevničana pritegnila s svojimi skrivnostmi Medtem ko so se njegovi prijatelji iz iste ulice igrali kavboje in indijance, je koval načrte, zbiral raketno literaturo in veliko razmišljal „Od tedaj, ko se mi je od tal odlepilo prvo delo mojih rok, ko se je pokadilo in počilo, sem svoje življenje zapisal raketam”, pravi Marjan in nadaljuje: „Okoli sebe sem zbral petnajst mladih navdušencev. V kleti naše hiše smo si uredili skromno delavnico raket. Denarja za nabavo materiala sprva nismo imeli, zato smo med počitnicami delali in zaslužili Sprva smo si nadeli ime Orion, ker pa se je tako imenoval tudi klub iz Maribora, smo se poimenovali po slovenskem astronomu Juriju Vegu Ze leta 1971 smo organizirali prvo tekmovanje raket Strimerin - prve izkušnje so rodile sadove. Videlo nas je občinstvo. In potem, ko smo pripravili še nekaj razstav, demonstracij ter se udeležili republiških in zveznih tekmovanj, je bila bodočnost našega kluba zagotovljena. “ Marjan nerad govori o sebi, vedno govori v množini, čeprav vedo vsi njegovi povedati, da ima ta mladi strojni tehnik večino zaslug, da je „Vega” eden vodilnih raketnih klubov v Sloveniji Pa tudi v svetu poznajo Marjana in njegov klub. Osebno je navezal stike s petimi ameriškimi astronavti, s Paulom Weitzem, ameriškim vesoljcem, ki je 1973 pilotiral Skylaba in po vesolju krožil 28 dni, pa se je 13. septembra 1976 v Zagrebu osebno srečal Z astronavtom si še vedno dopisuje. Več kot petindvajset svetovnih astronavtskih revij redno prihaja v Marjanov nabiralnik. Pogovor je zopet navezal na klub, brez katerega ne more: „Pridni so naši fantje. Prek sedemsto ur so vložili v obnovo novih prostorov v starem sevniškem gradu. Tam imamo več prostora za gradnjo našega novega projekta Pionir I. To bo popolnoma naš izdelek. Kovinska konstrukcija bo visoka 2,5 m in nanj bi z doma izdelanim motorjem 650 kp potisne moči dosegla višino 3000 m. Tudi gorivo bomo pripravili sami, recept pa čuvamo v tajnosti Tpjnost bo tudi koristni tovor, ki ga bo raketa ponesla s seboj. “ Raketa „velikanka“ še ni končana, ko se v Marjanovi, in drugih glavah že kujejo drugi načrti za gradnjo drugega observatorija v Slovenji Klub je že naročil iz Anglije teleskop in vso potrebno opremo za proučevanje ozvezdij. Astronavtika in delo z mladimi sta Marjanu naložila številna vodilna mesta v občinskem, republiškem in zveznem merilu. Je član predsedstva ZSM Slovenije, član IS ZOTK Slovenije, predsednik kluba „ Vega“, predsednik ZOTK Sevnica, glavni urednik glasila sevni-ških raketarjev „Komet“ ter zvezni sodnik za rakete-makete. Lahko bi bil .visok', kot temu pravimo, vendar je ostal skromen, tih, poln novih načrtov za domači klub. JANEZ PAVLIN Nevarni bloki na Mestnih njivah Z balkona v drugem nadstropju so padali do dva kilograma težki kosi ometa V soboto, 6. avgusta okoli 16.30, se je s spodnje strani balkona 2. nadstropja v 9. stanovanjskem bloku na Mestnih njivah v Novem mestu utrgala polovica ometa in padla s truščem na balkon I. nadstropja. Omet je polomil rože in potrgal vrvice na balkonu. Hkrati se je utrgala približno polovica betonskega roba nevarnega balkona in zgrmela na dvorišče. N,a srečo tisti hip pod balkoni ni bilo ne otrok ne odraslih niti ne avtomobilov. Na tla so padali tudi do dva kilograma težki kosi; če bi zadeli človeka na glavo, bi prišlo do hude nesreče in smrtno nevarnih poškodb. Eden manjših „meteoritov“ malomarnosti, oziroma slabega gradbenega dela. ČIGAV JE OBROČKANI GOLOB? Tovarišica Marjanca Nunčič iz • Krškega nas je v torek dopoldne obvestila, da je v soboto, 6. avgusta, priletel na njihovo streho v Šolski ulici št. 10 obročkani golob, ki je ostal ob dimniku dva dni brez hrane. Nikamor se ni ganil, vidno pa je medtem opešal. Šele tretji dan so ga ujeli; golob je začel jesti in piti mleko. Na nogi ima aluminijast obroček z oznako: HUMO 4040 - 75 - 19______ Golob je zdaj čez dan na strešnem žlebu hiše, a se od tam nikamor ne premakne; ljudem se zdi, kot da se je izgubil. Nunčičevi bi radi, da bi lastnik prišel ponj, saj se jim golobček smili. Morda je med bralci našega tednika tudi kaj rejcev golobov-pismonoš, ki bi lahko svetovali lastniku, kje je pristal njegov varova- UREDNIŠTVO Stanovalci bloka vedo povedati, da so že pred časom doživeli padec ometa in dela betonskega roba s 3. balkona. Takrat je okrušek poškodoval parkirani avtomobil. Otrok na srečo ni bilo pod balkoni, nihče pa ne more reči, da se nesreča ne bi mogla pripetiti vsak hip. Ljudje menijo, da voda zamakaomet, zato prihaja do njegovega odpadanja. Temne lise, kakršne so bile na ometu 2. balkona, se vidijo tudi na drugih balkonih zadnjih štirih blokov, zato je potrebno takojšnje ukrepanje strokovnjakov. Otrok je na Mestnih njivah toliko, da jim nihče ne bi mogel prepovedati tudi le slu-čajnostnega zadrževanja ali iger pod nevarnimi bloki. Tg. Vabi kitara izza rešetk 20. avgusta bo v Dolenjskih Toplicah nekakšna ponovitev lanskega rock koncerta — z Ot jčca nec' MEDVEDKA PROMETNIK Ni dolgo tega — bilo je natanko ob 14. uri —_ ko se je Peter Pogačar iz Žlebiča z mopedom namenil v Velike Poljane. Da bi kar najhitreje prispel na cilj, seje odločil za bližnjico. Brezskrbno se je usedel na vozilo, ko pa je prišel do križišča, kjer se pot odcepi proti Poljanam, je zagledal medvedko z mladičema. Ko je mati medvedka zaslišala vsiljivca na motorju, se je postavila na zadnje tace, prednje dvignila in mopedistu se je zdelo, kot daje hotela pokazati, naj se ustavi. Vendar ni upošteval vljudne prometnice. Namesto da bi se ustavi, je hitro obrnil in se odpeljal na varno. V. P. Pred kratkim so se po Novem mestu in okoliških vaseh pojavili beloijavi plakati, na katerih piše: „Dolenjske Toplice 77“. Na sprednji strani kitare, ki je za nekakšnimi rešetkami, je pet imen znanih in manj znanih glasbenikov ter imena dveh skupin. Odbor za plesne prireditve pri OK ZSMS Novo mesto bo tudi letos pripravil glasbeno prireditev na prostem. Mjnulo leto so mladi lahko poslušali bolj ali manj posrečeno in kakovostno ŠENTRUPERT: DVAKRAT VEČ FAZANOV okoli 200 fazanov. POŠKODBA NA DELOVNEM MESTU Klotilda Zračnikova ni imela poleg lepih nog in mikavnega obraza nikakršne druge izobrazbe, a je postala kljub temu tajnica tovariša sekretarja, kar so ji babnice v Hitrošivu zelo zavidale. Sama je sedela po osem ur na dan v lepi pisarni, tolkla po pisalnem stroju in po potrebi smejočega se obraza postregla z viskijem in kavico sekretarjevim gostom, ki so bili največkrat ljudje z občinske uprave. Klotilda Zračnikova se je nosila po zadnji modi, kar ji je dovoljeval dokaj soliden osebni dohodek pa še to, da ni bila niti srečno niti nesrečno omožena. Med delovnim časom je resda večkrat vpa- del v njeno pisarno tovariš sekretar, da mu je postorila to in ono, a večjega zanimanja od službenega ni nikoli pokazal do nje. Razen oni dan. Zunaj je bilo že dokaj toplo, a so v Hitrošivu še vedno kurili kot sredi najhladnejše zime, zato je Klotilda Zračnikova odložila odvečno obleko in je sedela za pisalnim strojem le v krilu in v majici s četrt rokavi, ko je vstopil tovariš sekretar: „Upam, da je seznam delavcev, ki so danes na bolniški, prepisan," je rekel in se morda prvič v svojem življenju dodobra zazrl v obraz Klotilde Zračnikove, pod katerim so kipele polne, mlade prsi. ,JL dovoljenjem," in je sedel zelo blizu Klotildi Zračnikovi, da je zavonjal njeno kožo in začutil dišečo sapo njenih ust. dokler ni siknila: „Ne bodite nesramni, tovariš sekretar!" „Gotovo se fantje mečejo za vami," je pričel deliti poklone tovariš sekretar, ko je v njem zmagala moškost nad položajem. Preveč je bilo razburjenosti in strasti v njem, da bi slišal njene besede. Zavedel se je šele, ko je začutil slan okus po krvi v svojih ustih. „To ravno ne. Kje kakšen se pa že obrne, ko grem mimo," se je hihitala Klotilda Zračnikova in potegnila noge izpod mize, da so se zasvetila kolena. Roka tovariša sekretarja je brez vednosti njegovih možgan segla po desni nogi Klotilde Zračnikove, ki je pričela močneje dihati, Repiški zobozdravnik pa je še isti popoldan nerodno vprašal: „Ste se poškodovali pri domačih opravilih? “ Nevšečnost je popravila plavolasa asistentka, ki je hitro rekla: „Oprostite, gospod doktor, toda že na prvi pogled je vidno, dfc je poškodba nastala na delovnem mestu." Tako se je tudi zapisalo. TONI GAŠPERIČ glasbo na Otočcu, letos pa se bodo lahko zbrali v Dolenjskih Toplicah, in sicer na jasi sredi gozda ne daleč od osnovne šole. Prireditev bo 20. avgusta, začela pa se bo ob 16. uri. Nastopili bodo Tomaž Pengov, Miran Jenko, Janez Bratkovič, Andrej Trobentar, Dolenjcem manj znana, a izredno izvirna skupina z zelo nenavadnim imenom „Begnagrad“ (beg nagrad), novomeško „Rudolfovo“ in Andrej Šifrer. D. P. Sentruperški lovci so pred dnevi iz gojitvenega lovišča v Beltincih v Prekmurju prejeli 100 mladih fazanov. Mlade fazane bodo šentruper-ški lovci čuvali v obori ponoči in podnevi do 20. avgusta, potem pa jih bodo začeli postopoma izpuščati. Skupaj z mladimi fazani bodo imeli sedaj v šentruperškem lovišču Nevarni medvedje SMUČARSKI SKOKI V AVGUSTU — Ni pomota niti ni posnetek iz zimskih dni, pač pa so takole skakali pogumni fantje prejšnji teden v Kranju na plastični skakalnici. Dvotedenska prireditev, na kateri je skupno nastopilo 2S0 tekmovalcev, je bila zaključena v nedeljo, 7. avgusta, z izredno zanimivo tekmo članov in mladincev. Zadnji dan je nastopilo 70 tekmovalcev, med njimi vsa jugoslovanska elita z Bogdanom Norčičem na čelu. Norčič si je z dvema skokoma po 46 metrov zagotovil zmago in s tem prvo mesto v skupni uvrstitvi. Pri mladincih pa je zmagal njegov klubski kolega (oba nastopata za Triglav iz Kranja) Brane Benedik — s skokoma 46 in 44,5 m. Na tekmovanju so nastopili tudi skakalci iz Avstrije, ČSSR, Italije, Španije in ZRN. (Foto: MARKO KLINC) Ob cesti, ki pelje proti Polomu v kočevski občini, smo opazili te dni dve tabli, na katerih je narisan medved. Na tablah je še, opozorilo: „Po-zor! Področje medveda." Na tem območju nismo naleteli na parkirane avtomobile in mopede gobarjev, čeprav je gozd proti Polomu že od nekdaj veljal, kot najbolj bogat z gobami. Opozorilo zaradi medvedov je torej zaleglo. Kljub temu pa smo vprašali nekega domačina, ki je tam z motorno žago podiral drevje, ah se v gozdu res zadržujejo medvedje. Povedal je, da so tu že večkrat v zadnjih tednih opažih medvedjo družino. Mati medvedka je nevarna in marsikateri gobar ali drug obiskovalec gozdov je pred njo že bežal. ne ugibije • - rnntčC Pokojnega profesorja ^ ^ rologije dr. Vitala Mani je imel na skrbi povedi tudi vDotenP ^H, so sprehajalci v 1] vie. Tivohju celo v naj1P menu lahko videvali veIjel v roki, kot da sam n „_oVedim> 1 svojim vremenskim n P n0jjci čeprav so temeljile na mno na. sprav so temeljile na ajrazhčnejšihpodatto^ Železni kancler B f Železni kancler tjap[f ob koncu minulega s ^ povedal pruskemu ^ škemu inštitutu v BsOTJ* objavljati vremenske1* „ češ da se drzavnaus^ sme smešiti pred drža ) 0 * - ■ zwpr1mi. i011* n,s sme smesiti preu u, Q pačnimi napovedim- 0 je bilo do rigieda nQ?e. države, ki jo ie ,spr^ere Baje tudi še zdajnekatM ,, ustanovljene afriške sVOjS način skrbijo za ugl vladnih ustanov. , tet Meterologija ji ne more odreci, ^ # ji ne more odreci, $ malo pokukal vanjoc ^ šteti Primen. zg°^dale^ jejo, da je še precej . .s jejo, da je se ' oVe< sk tega, da bi vreme P vt|ji ^ zanesljivo. “ povsem zanesljivo. ^ seveda predvsem za si t> , in dolgoročnejše vremen^. sk povedi. Čim daljše j j,jjl tem težje je napove <-,f o| bo dogajalo na nebUiP do? neznank. V atmosferi^ neznank. V atmosiei* la jajo tako raznovrstni m ^ ^ procesi, da Jih po ,:enj# lahko primerjamo z avy J f., ^ procesi nasploh, so procesi nasploh, taiso r^ ^ fesor Schmaus. Ta “J J ni) An hrvtn računalniki P* V ^ da bodo računalniki P1 že! da bodo tedenske ^ ^ wemena v_d0,!le„ zalije lahko postale tako ,<« nj. kot so zdaj dne«* -toodst0^ bi( dobro vemo, še niso Usj zanesljive. j. n« **' fel Dokler vremenoslori To naredilo tega ve^emen3 bodo napovedovalci „ ^ naprej živeli kot med*^ nakovalom, med svojo ^ A j0 in zahtevami javnostb tf pt, ljudi, ki znajo cest V valno in zasmehuj ^ a pri „vremenarjih" m n]ij° U drsljajih, J so jim jo zagodli za e0if k; bilo napovedano lep ce je lilo kot iz škafa_ mevj * Ob takem *el 01^ J? javnosti se ni trebažu J* škim meteorologom^ v ^ lo nnmembne te s[j >, neke ballu vreme, čepra' možnost za dobro, obiskovalci tekme vedovalci pa WJU° nemilosti. Naslednji v časopisih: »Mete zaradi svoje napa ^ ZELENI BISER ŽALOSTNE SREČE - Breg®j&fjJ? pokrita perišča in čolnarne so zbledele v tide sko^ minu, topole so spravili ob krošnje ostri zo J—Hlieri3’ cAif vrba je še bolj povesila svoje zapuščena, ravno pravšnja nja, komaj vredna pogleda redki Loke. Ostro rezilo je sprožilo čas kljubovalo umazaniji. Kdor je videi ( umazaniji može, ki so odstranjevali naravni jez Kap | na bregovih Krke in čistega odseva Brega maj vzvalovljeni vodi, temu so se Povrnjk|cobije • se® s navzgor po reki vsako misel. Mladi pa, n? n'CprijeteI1 | ljeno reko, hitijo mimo opeharjeni tudi za v | let nazaj. Samo za hip - naslednji trenute *, S nmrvnov nit ralzi micol Mlaiii >15). fl6 ^ ilul = (Foto: I. Vizjak) iiiiilHiiiimilliliiiniiliiiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiili n i