^itffM«»»^ t» pcaasik«*' a »xeapt "" Sund»f. aad Holidays. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE .yïaki^ UrodnMM hi a»ra»alêkl prostori i SUT M. Uwodoio A »o. Off loo of PvkUeoUoo; MftT Booth LMTOddo Aro. W 00——aassaaasssse«seki^iat, Aot 9 apr; — Provizorična j« bila danes imenovana j, glavnem mestu Alba-katerega so zasedle itali-^eiete. Neka vest pravi, da Mussolini proglasil Albanijo svojega fašističnega im-Grof Ciano, italijanski ,ji minister in diktatorjev včeraj dospel v Tirano. Jj Zog, ki se je v petek a avoje vlade umaknil v El-utrjeno mesto v gorovju, m pobegnil v Grčijo, kjer iva žena dobila zavetje, vest pravi, da so neka-albanski voditelji apelirali italijanskega kralja, naj se i za vladarja Albanije. 8. apr. _ Uradni komu-glasi, da so italijanske danes zjutraj vkorakale v io, glavno mesto Albanije., so se nekaj ur prej pod ¡jem topniškega bombardira -bojnih ladij izkrcali v štirih inskih mestih. Krogle so za-ogerij v Tirani in dveh mestih. Albanija, 8. apr. — I rodovi se obupno bori-da ustavijo italijansko inva-, a vse kaže, da se ne bodo tli dolgo upirati mogočni ita-nski oboroženi sili. Italijan-bojne Fadje in letalci sipajo gle in bombe na albanska mt-Kralj Zog in člani njegove le nestrpno pričakujejo Mus-nijevega odgovora na apel za . Sinoči je bivši- premier idi Frasheri po radiu nazna-da se bo Albanija odločno ila proti Italiji, da ohrani svo-»eodvisnost. . \ lene. Grčija, 8. apr. — Al-*ka kraljica Geraldina in isinček, ki je bil rojen pred ma dnevoma, sta begunca na » wmlji. Kraljica je pobeg-iz Tirane v Grčijo, ko so ita-ifke bojne ladje pričele bom-dirati glavno mesto Albani-'z Tirane je pobegnila z av-wbilom v Flori no, grško va-> v bližini jugoslovanske me-odkoder bo nadaljevala pot i' Atenam. Kraljica je hči * Američanke Virginije Ste-t iz New Yorka in ogrskega f> Juliusa Nagy-Apponyja. ■nskejiU kralja Zoge je poro-v zadnjem aprilu. Wfrad. 8. apr. - Italijanska tt|ja je vznemirila Jugosla-Humunijo, Grčijo in Turči-B^radska vlada, ki je skle-' ^napadalno pogodbo z Ita-^ marca 1. 1937, pravi, da * >Iu-„|„,i informiral o avp-n*m«nJ»- Humunski zu- Gafencu *danM V Ankaro, kjer bo kon-pral , t,„«|L: državniki o tof.u il i *','ji A,b»n«je. Bolgarija, 8. apr. - I- ^cija v Albaniji je v w »«Ilirske vladne kro-r*4 vlad u je bojazen. fcitî > n*'1*0 '""'^skovana • h « i r /.« \ O* ir'Jo. da i>odo Bolgs-R®11^* " Jugoslavija • 'kontrol« Srmtifr, Al- kan.k ^11 in k, Iuj;;»»»Je l*a pod kon- * r - Nemčija je > % I Nemčija poslala protest Argentini Policija zatrla nacij-ske demonstracije Buenos Aires, Argentina, 8. apr. — Poučeni krogi pravijo, da je Nemčija poslala noto argentinski vladi, v kateri jo svari pred posledicami v zvezi z zatiranjem nacijskih aktivnosti. Nota pobija trditve, da namerava Nemčija kolonizirati ali a-nektirati Patagonijo, argentinsko provinco. Dokument, katerega so argentinske avtoritete dobile v svoje roke in vsebuje na-cijski načrt glede aneksije Patagonije, je potvorba, pravi nemška nota. Buenos Aires, Argentina, 8. apr. — Policija je napadla več sto nacijev ki so paradirali po ulicah in kričali: "Živijo Hitler, Mussolini in Franco!" Štirinajst demonstrantov je policija aretirala in odpeljala v ječo. Neki demonstrant, ki je bil ranjen, je bol odpeljan v bolnišnico. ----- ; v. . Zbliianje med m Rumunijo in Ogrsko Anglija vabi Ogrsko v svoj krog Budimpešta, 8. apr. — Rumu-nija bi nam morala odstopiti sedem obmejnih distriktov, kjer Madžari tvorijo večino prebivalcev, pravijo v Budimpešti, kjer so se pričeli navduševati za sklenitev prijateljstva z Rumunijo. Sugestija je bila sprožena, ko je Velika Britanija pričela vabiti Ogrsko, naj se pridruži njenemu bloku in kampanji, ki ima ustaviti fašistično agresijo. Iz Rumu ni je ni prišel še noben migljaj, da je pripravljena odstopiti Ogrski kos svojega teritorija za ceno prijateljstva. Zadevne govorice, v katerih ogrski vladni krogi izražajo svoje želje, ao le dokaz, da je Madžarska v zagati. Ogri vedo, da Ru-munija ne bo dala koncesij, ker bi bilo to usodno zanjo. Ako bi jih, bi Rusija zahtevala vrnitev Besarabije in Bolgarija vrnitev Dobruže. Zbližanje med Rumunijo in Ogrsko zaviai od razvoj» dogodkov, ki jih izzvala agresija Italije v Albaniji. Letalski napadi na kitajska mesta Japonska vlada odbila francoski protest Sanghaj, 8. apr. — Japonski letalci ao v zadnjih dneh trikrat napadli z bombami Čengčov in druga mesta ob progi lunghajske železnice v provinci Honan, ki so ubile in ranile okrog 800 o-seb. Dvajset vojaških barak, skladišč municije in rezidence kitajakih uradnikov so bile uničene v navalu. Bombardiranje iz zraka je bilo obnovljeno v zvezi z japonsko ofenzivo, katere cilj je okupacija Cangše, glavnega mesta province Hunan. Japonci so napadli z bombami tudi to meato in ubili dvesto prebivalcev. Naning, glavno mesto province Kwangsi, je bilo tudi tarča japonskih bomb. Tokio, 8. apr. — Zunanji urad je včeraj naznanil, da je sprejel in zavrnil francoski protest proti okupaciji otokov v bližini francoske Indokine, katere je Francija proglasila za svojo posest 1. 1933. Te otoke so japonske čete zasedle 3. aprila. Peking^ 8. apr. — Ameriško poslaništvo je vložilo že peti protest pri japonskih vojaških avtoritetah v zadnjih dveh tednih, kar ao japonski letalci bombardirali in uničili ameriško lastnino v Čangši in drutfh kitajskih mestih. C miki uradnik odveden v Berlin Praga, 8. apr. — Jan Hajek. ki je bil dvajset let načelnik češkoslovaške tiskovne službe in zaupnik bivšega predsednika češke republike Beneša. je bil odveden v Berlin. Nacijska tajna policija ga je aretirala Ukoj, ko je Hitlerjeva armada zasedla Češko in Moravijo. Nemška ekonomska garancija Slovaki ji t Razgovori v Berlinu zaključeni • < Bratislava, Slovakija, 8. apr. . Uradno naznanilo se glasi, da je Slovakija dobila nemško garancijo svoja finančne in ekonomske strukture. To se je zgodilo na konferenci v Berlinu, kater« sta ,se udeležila slovaški premier dr.1 Jožef Tiso, duhovnik in vodjs slovaških klerikalcev, ter Ferdinand Ducansky, slovaški zunanji minister. Oba sta se vrnila v Bratislavo po konferenci v Berlinu. Razdelitev državne lastnine bivše češkoslovaške republike bo izvršena tako, da Slovakija ne bo trpela škode, dostavlja naznanilo. Politični odnošaji Slovakije so bili urejeni brez zunanjega vmešavanja. Clanl ekonomske in finančne komisije bodo nadaljevali pogajanja z Nemčijo in slednja bo poslala svojega reprezen-tanta v Bratislavo, da izravna problem bojnega materiala in druga vprašanja, ki še niso bila rešena. Švica odobrila . % oborožitveni program Bern, Švica. 8. apr. — Parla- statabi Veliko gritani-dnjge države, da <'ene**üf y baniji. ki ao jo Invadirale Italijanske čete Uradna izjava pravi. "da je bila Italija prisiljena podvzeti akcijo v Albaniji, da Al j zaščiti svoje interese." Ceiki magnat pridrian na Eltiê lêlandu New York, 8. apr. — Kljub o-«romnemu bogastvu, ki ga poseduje, ne more Tomaž Bata, ain pokojnega češkega čevljarskega magnata. priti v New York. A-riške oblasti mu ni sa dovolile vstopa in so ga pridržale na Eli is Ialandu. Bata. ki kontrolira čevljarsko industrijo v bivši _________________Češkoslovaški, je dospel sem na ment je odobril oborožitveni pro- angleškem parnlku Queen Mary gram in dovolil S42.560.000 ^a1 ojačanje oborožene sile. Po spre-jomoči Je bil aprejet z zadovoljstvom na znanje v političnih krogih. Ti nagla-, šajo. da dogovor ni v nasprotju s politiko prijateljskih odnoša-Jev med Poljako, Nemčijo In aovjetako Ruaijo. Dogovor je obrambnega značaja in naperjen ni proti nobeni državi, kar pomeni, da ni v konfliktu s provizijami nenapadafoe pogodbe, ki jo je Poljska sklenila z Nemčijo in Rusijo. Ameriško-angleška i ' . kontrola otokov Sporazum naznanjen, v Washington*! Washington, D. 8. apr. — Amerika in Velika Britanija ata naznanili aklenltev dogovora glede skupne kontrole kan tonskih in endeburšklh otokov, strate-gičnih kosov zemlje v južnem Pacifiku. Obe državi boa ta na o-tokih postavili letalske base. Dogovor Je Ml sklenjen po izmenjavi not med državnim tajnikom Hullom in angleškim poslanikom v Washingtonti. Predsednik Roosevelt je pred enim letom proglasil te otoke Za ameriško posest, nakar je Velika Britanija protestirala Sporazum je bil dosežen zdaj. ko sta Anglija in Amerika odobrili načrt glede skupne administracije. Podrobnosti skupne kontrole bodo ere-jene s posvetovanji med Wa-»h in g tonom In Ix>ndonom Otoki ležijo ob ktalski črti. ki gre od Hsvsjs do Sydneyja, Avstraliji, nekako v sredini med obems točkama _* sf Ott I» IStf, nalhoriaed oa Hm 14, lil«. MILlTARISTlCNA POSVETOVANJA VBELGRADU Krvavi izgredi v slovenskih krajih NEMŠKA ARMADA NA MEJI Belgrad, 8. apr. — Vsi vojaški poveljniki so bili pozvani v Belgrad k posvetovanju o situaciji, ki je nastala v zvezi z italijansko invasijo Albanije. Rimska vlada je obvestila Belgrad, da bo podvsela potrebne korake, da saičiti svoje interese v Albaniji. Takoj po obvestilu je premier Dragiia Cvetkovič pozval generala Milutina Nediča, vojnega ministra, v kraljevo palačo, kjer ata konferirala s knezom Pavlom, regentom Jugoslavije. Po ^konferenci je bila sklicana izredna seja kabineta. Uradni krogi tolmačijo rimsko obvestilo in gibanje italijanskega vojaštva kot namig, ds namerava Italija podjarmiti Albanijo. Več Italijanskih trgov-cev in vojaških čaatnlkov v Albaniji ae je vrnilo domov. Maribor, Jugoslavija, 8. apr. — Deset oseb je bilo ranjenih v nacijskih demonstracijah in !s-gredlh med Slovenci In Nemci v obmejnih krajih. Med ranjenci so tudi policaji. Nemške čete so koncentrirane ob jugoslovanaki meji In govorice, da bodo kmalu invadlrale jugoslovansko ozemlje, nočejo u-tihniti. Naeijske zastave z znakom svastlke so biie razobešene v več obmejnih vaaeh. PelMJa se ni vmeiavtla v nacljake demonstracije, dokler so bile mir* ne. Belgrad, 8. apr. — Avtoritete so zanikale poročilo, da je Italija posvarila Jugoalavljo pred vstopom v angleško-francosko-poljako zvezo protL Italiji in Nemčiji. Španija v protiko• munističnem paktu Izjava Francovega zunanjega ministra Burgoe, Španija, 8. apr. — Španska fašistična vlada Jq včeraj naznanila, da se Je pridružila protikomunističnemu paktu, v katerem so že Nemčija, Italija. Japonska, Mandžurija in Ogrska. Ta Je naperjen proti komunistični internacionaH, katere glavni stan je v Moskvi. NaŽnanilo, da je 8panija podpisala pakt, Je objavil general Prtnclsco Gomez Jordana, zunanji minister v Francovl vladi. "Slianija. ki Je porazila komunizem na bojišču, se Je zavarovala proti potencialnemu sovražniku a priključitvijo protikomunističnemu paktu,M pravi Jordana v svoji izjavi. Podpis pakta je na-daljni korak v kampanji, ki jo. vodita Nemčija in Italija proti Veliki Britaniji In Franciji ž namenom, da ptreta teiezni obroč. ■ katerim hočeta slednji obdati fašistične države, obenem pa pomeni, da je os Rim-Berlln Isvo-Jevala novo zmago. Bivši ogrski premier povabljen v Berlin Budimpešta, S. apr. — Bivši premier Bela Imredl Je bil povabljen, naj pride v Berlin na 20. aprila, ko bo Hitler praznoval sv%j rojstni dsn. I m red i, avtor drastičnih protižidovskih zakonov, je resignirsl 16. februarja. ko Je ugotovil, ds Je bil oče njegove matere Žid. Imredl Je povsbilo sprejel. Zadnje vesti WARM SPRINGS, GA. — Predsednik Roosevelt je včeraj ob povratku v Washington rekel prijateljem: "Vidimo ae spet v jeseni, če ne pride vojna ..." BELGRAD. — Tukaj pravijo odgovorni krogi, da Jugoslavija je "striktno nevtralna*' In se ne briga, kaj dela Muanolini v Albaniji. Vlada je iaprla mejo ob al-bansklh hribih. LONDON. — Anglija je včeraj naslovila na Italijo močan protest zoper ugrabitev Albanije, v Rimu pa pravijo, da Anglija "nima nobene pravice mešati i v albansko zadevo." PARIZ. — Predstavniki Fran-elje in Anglije se posvetujejo, kako bi rešili Grčijo, ki je menda zdaj na vrsti Muanollnijeve okupacije, — Is Bukarešte pri-prihaja vest, da idaj skušata RumuniJa In Grška pridobiti Bol-garijo a teritorialnimi koncesijami. WASHINGTON. D. C. — laja-va državnega tajnika Hnlla, ki ostro obsoja Musaollnijevo okupacijo Albanije, Je izzvala ogorčene komentarje v protlnovo-deaiskem tabora, v katerem ss boje, da Itooeevelt "vleče Združene države v vojno.** Martinova unija se vrne v ADF Eksekutivni odbor odobril pridruiitev Detrott, Mich., 8, apr. -- Homer Martin, predsednik frakcije avtne unije, ki ae Je ločila od Kongresa industrijskih organi-lacij. Je naznanil, ds se namerava njegova grupa vrniti v Ameriško delavsko federacijo. On bo šel prihodnji teden v Washing-ton, da Isve pogoje glede vrnitve od Willlama Greena, predsednika ADF. Martin Je dejal, da je eksekutivni odbor njegove unije odobril priključitev k federaciji. Avtna unija je bila pred nekaj leti včlanjena v Ameriški federaciji, peaneje pa ae Je pridružila Uwlsovi organizaciji CI-O. Martin Je ponovno napadel l*wisa in izjavil, da unije, včlanjene v CIO, imajo le okrog milijon članov, dve tretjini manj unije ADF. >ot South Bend., Ind., 8, apr. — Homer Martin Je bil izšvižgan, ko je naatopll na shodu avtnih delavcev v tem mestu. Shod so aranžirali Ralph Hershberger, J. C. Hanna in Thomaa Jeffers, ki so bili nedavno izključeni kot uradniki krajevne avtne unije. Martin Je moral utihniti in se vrniti v svoj hotel. Jugoslavija prihodnja žrtev fašizma? Napoved glasila ruske komunistične stranke , ""i Moskvs, 8. apr. — Sovjetska Rusija se zanima za Italijansko okupacijo Albanije le toliko, ds vidi, kakšen učinek bo imela ns Jugoslavijo. Pravde, glasilo komuniatične stranke, piše, da Je Jugoslavija druga ns vrsti, ki postane žrtev fašiatlčne agresije. Muaaolini hoče spremeniti Jadranako morje v italijansko Jezero in invazija Albanije Je prvi korak v to smer. Fašistična agresija Je naperjena proti Jugoslaviji. Pravda dalje pravi, "da Je nova fašistična agresija direktna* poaledics monskovsk«*ira dogovora in kapitulacije Velike Britanije in Frsnrijv pred Hitlerjem In Muaaollnijem Angleški In francoski interesf v Sredozemlju ao zdsj v vsčji nevernosti kot ao bili kdsj prej," FRANCIJA ZAHTEVA POJASNILO OD FAŠISTOV Nov e italijantke čete enem je pa armada obrambe in miru." Litrd Chat field, udmirul Anglije: "Najnovejši bombnik naše letalske sile je po vsej verjetnosti najboljši na svetu. Naši pomorščaki bodo izsledili in uničili bojna brodovja sovražnika. Mi moramo uničiti sovražno letalsko silo kjerkoli Jo dobimo, najsibo nad njegovo deželo, nad našo ali nad katerokoli drugo deželo aveta. Mi smo miroljuben narod, zato se naša velik« bojn« mašina imenuje Komite imperialne obrambe." Prečitajte še enkrat gornje izjave. Val Izjavljajo, da ao njihove bojne sile "najmočnejše" in vsi nagiašajo, da jamčijo mir, da ljubijo mir ... Vsi se bahajo, da ao nepremagljivi in vsi se — samo branijo, vsi čuvajo mir, da ga drugi, alabejši zlikovci (kot pravi Mussolini) ne skale ... Zgodovina Človeštva še ni videla takšne pro-palosti in brutalnosti, takšne brezobzirnosti in srogantnostit Moderna zgodovina je do najnovejših časov |M>znaia sllčno propalost le v podsematvu, med neodgovornimi zločinakimi karakterji In ti karakterji so bili v konfliktu s sleherno, količkaj civilizirano vlado. Hlla je pa velika razlika. Zločinske tolpe v modernem podzemstvu — črnorokarji, mafije!, gangežl in banditi ter piratje vseh vrst — ae niao nikdar bahale, da ljubijo mir, da čuvajo mir, da se le branijo! Gangežl na dnu so danes gangežl na vrhu, so režimi — in ti režimi so zmožni vsega. česar tudi najnižji privaten b«ndit ni bil zmožen. Gornji izjkvitelji imajo skup«j okrog 42 milijonov mož pod -orožjem —- 17 rifilljonov na str«ni berlinsko-rimske osi in 25 milijonov n« strani opozicije, kater« naatop« kot "branitelj demokracije." (ltusIJ« prav za prav se še ni odločil« z« nobeno zvezo, a morda se odloči.) Opozicija je številčno močnejša. Anglij«, Francija in Rusija pravijo, da ao nepremagljl-ve in d« njihove letalske sile — "zatemnjujejo nebo". Ce je res, kar pravijo — čemu potem < akujn" Čemu izliegavajo? Cemu ab. mirno gledale, ko je Hitler pohrustul Cehoslovakljo? Cemu so le igrale farao, ko sta Musaolini in Hitler natmula Španijo in tamkaj uprizoril» "katoliško zmago?" Končno: čemu t« silim in nepremagljiv« opozicij« d«nes išče zaveznike |m» vsej Kvropi in hoče imeti tudi Ameriko zraven? Čemu Kari Hrowder. vodje «merlških komunistov, prireje shode j »o ameriških meafih in vpije, d« Združene drž«ve morajo stopiti v zvezo a Sovjetsko unijo v obrambo demdktarije v Kvropi? Kako ae to strinja z lzJ«vo Voroiilova? Z«k«j je eovjetom treba Amerike, če |i« sovjetski bomb-. niki zatemnjujejo nebo in če Je aovjeUk« Armada največje. najboljše opremljena in najsposobnejša bojevna sil« na avetu, kot pravi Vorošilov? llltler in Mussolini »U danes največji pro-palici na svetu in — njun« Instit« propalost Ju bo uničil*; brutaliui sila, na kateri slonita in se rogst« vsemu svetu, je i* »ek, ki ae udre pod njima in ju pokoplje. Ampak — «II ao drugi tlMlje v sedi',, koloni.) Glasovi iz naselbin Strojna produkcija in delavetvo . Ogle»by, III. O delavskih razmerah Je vedno le ena in ista pesem: delavci delajo le nekaj mesecev v letu, prosti čaa pa porabijo v brezdelju in tarnanju, kaj bo. Lok«ini list je napovedal, d« cementarna l^eehigh prične z obratom 27. marca, kar pa ae do danes ni uresničilo. Vzrok so baje »troji, ki ne odgovarjajo potrebi. S »trojno produkcijo pod »e-danjim sistemom je pač križ. S tem, da uvajajo nove stroje, vržejo mnogo delavcev na cesto. Temu se je uprla unijska organizacija, kajti pogodba govori drugače in je v veljavi do maja. Kaj se bo iz tega izcimilo, se še ne ve, vendar pa je tu dokaz, kako potrebne so delavske organizacije. V sosedni tovarni Marquette je tudi mehanizacija pripravila ob delo veliko delavčev, jrolekcije pa niso imeli nobene. !*ami so odglaaovaii, da ima družba vso pravico uposliti in odsloviti delavce po »voji volji. Naj-brže al je v»akdo mislil, češ, saj ne bom med odalovljenimi. Na-mesto, da bi bili stroji blagoslov za ljudstvo, pa so le strah delavcem. Ko sem ob neki priliki poslušala profesorja Kruegerja — bi-o nas je malo, zelo malo — je poudarjul pomen delavake organizacije in pomen strojnega razvoja, ki bi moral služIti človeštvu tako, da bi ljudje v sedanji stopnji strojne produkcije delali e par ur nA dan s primerno plačo za pošteno preživljanje svo-_lh družin. Potem bi bilo lahko mnogo več delavcev uposlenih — sploh vsi, ki bi hoteli delati. To pa bomo dosegli le z glasovnico na volišču. Toda delavec tega Še ne zapopade, pripravljen pa je za kakftno divjo rrreeevolucijo. V Proletarcu sem čitala Maurer-jeve besede, ki je zapisal, da masa, ki ne zna rabiti glasovnice sebi v prid, tudi streljati ne bo zna-a sebi v korist. Obveščena sem bila, da je v starem kraju 6. feb. preminila moja stara mati Marija Dvornik v starosti 82 let v vasi Cerklje ob Krki. Po domače so ji rekli Videnčka U Mlina. Tukaj zapušča sina in hčer, dva vnuka, vnukinjo in pravnukinjo, v starem kraju pa hčer, vnuka in pra-vnuka. Blag ji apomin ! I - Mary Kernz, VI. Grabeiljivi diktatorji Graaa Valley. Callf. — Mi slovenski rudarji protestiramo pro-;i Hitlerjevemu nasilstvu nad češkim In slovaškim narodom, četudi se zavedamo, da naši protesti ne morejo pomagati. Hitler a stegnil svojo grabežljivo roko po Avstriji in sedaj po češki republiki. Nemški naeijaki imperializem pa ne miruje, temveč ste-ga svoje kremplje tudi po slovenskih krajih in še naprej, dokler ga ne bo kdo uatavil. Seveda bo prišel čaa, ko bo tudi Hitlerju od-zvonilo. Slovanski nsrodi v Evropi so >ilt dolga stoletja zatirani, a ao kljub temu ostali žilavi, boreči se aa osvoboditev naprej. 2e od nekdaj so veliki narodi podjarmlje. vali manjše. Ampkk sedaj mora biti drugače. Vaakdo ima pravico do življenja, ne glede na ve» Ikost. To velja za posameznika n za narode. Hitler. Mussolini In rimski pa- pež v Vatikanu so si podali roke in rinejo naprej na vse pretege, da zastavijo pot napredku. To jim lahko uspe le začasno, a ne za dolgo. Ljudstva se bodo dvignila proti svojim tiranom in z njimi obračunala. Papež in oba fašistična diktatorja so se menda zmenili, d« bodo s skupnimi močmi stfužnili vso evropsko celino. Saj smo videli, da je novi papež blagoslovil "zmago" španskih fašiatov, ki so s pomočjo nemških in italijanskih fašistov uničili cvetoča španska mesta in pomorili na tisoče ljudi. In to delo papež blagoslavlja! Jaano je, da hočeta Hitler in Mussolini zavladati vsej Evropi in vsemu svetu. Vsa njuna rogo-viljenja in nasilja dovolj jasno pričajo, da je to njuna želja. Demokratične države so zelo popustljive, medtem ko onadva grabita naprej. Kako daleč bo to šlo, tega seVeda nihče ne ve. Odvisno je od ostalih držav, ki še niso v fašističnem krogu. John Piščevič. Cicersko pinmo Cicero, III. — Pošiljam vam izrezek iz Chicago Daily Newsa, v katerem je opis, kako so ljudje (nemAki in češki begunci) veseli, da so mogli priti v Združene države. To omenjam radi tega, ker me močno zaboli, kadar slišim kakšnega Slovenca ali Slovenko, ki zadrdra — in drugi ¿a njim: "O, da bi Hitler prišel sem! On bi jim že pokazali Ali bi jih 'sfiksal' M in podobno brez konca in kraja. Ko človek to posluša, se čudi njih duševni omejenosti. Saj bi bili mi delavci vendar prvi, ki bi bili "sfiksani" — in še kako! 61i-čnih slučajev sem že več čjtal. Mislim, da bi bilo dobro, da bi v Prosveti nekaj podobnega priobčili, da naši rojaki ne bodo videli v Hitlerju kakšnega odrešeni-ka. Ponovno in ponovno je £re-ba poudarjati, da je rešitev v njih samih. Prank Podlipec, 449. počasen v načinu pridobivanja dobrin. Tehnika je daleč pred socialno pravičnostjo. Nemčija se je desetletja pripravljala na svetovni boj, v katerem pa je podlegla, a spet se je dvignila in danes straši in grozi vsej Evropi. Moderna sredstva, ki so jih izumili človeški možgani, so omogočila, da so se naciji hitro spet oborožili, med tem ko so zasužnili nemški narod in ga apet vpregli v divje o-boraževanje. Zgodilo pa se je v vseh vojnah, da so razne cerkve blagoslavljale morilno orožje, in tako bo tudi v bodoči vojni. Katoliška cerkev, katere nauki uče "ne ubijaj", je najbolj goreče blagoslavljal klanje, ga še in ga bo še, kajti tako je njeno aveto pravilo I Jack Yert, 262. Katera vera je najboljiat Sharon, Pa. -— Katera vera je najboljša in najpopolnejša? Katoličan pravi, da njegova, protestant hvali svojo, žid svojo, tako tudi mohamedanci svojo ter vsi ostali pripadniki raznih Ver in sekt. Tako verujem tudi.jaz v svojo vero — v tisto okroglo snov, ki je dokaj trda in pri delavcih zelo redka. Kdo naj torej odloči katera vera je prava. Le priznajte, da je moja vera najboljša izmed vseh. Vsaka vera Ima svoje zapovedi In določbe za avoje ovčice. Vsaka uči: bodi tak in tak, ogibaj se tega in onega, drugače se boš po smrti cvrl. Narava je odkazala Človeku važno vlogo — dala mu je čudo? vito snov, ki ji pravimo možgani. Človek se je razvijal in podjarmil si je brezmala vse naravne aile in jih vprege! sebi v korist. Brez njega bi bila na svetu sama divjina in puščava. Z delom je ustvaril vse bogastvo, ni pa še prišel do stopnje, da bi to bogastvo tudi uživali vsi. ki opravljajo pošteno delo, ne le o-ni. ki posedujejo denarno moč. Izkoriščanje Je še v modi, medtem ko žanje mastne prof i t« le peščica bogatinov. Človeški napredek v socialnem in kolektivnem oziru je zelo počasen. nI pa Dodatno pojasnilo Kenton, Waah. — Dopis iz Cle Eluma, Wash., v Prosveti z dne 16. marca o tragediji in aferi Steva Jacoba, ki se je dogodila pred 18 leti, ne odgovarja resnici. Dopisovalka ni omenila, da sta napadalca, oba člana društva 871, udrla v Jacobovo stanovanje z namenom pretepa in da so bili načrti izdelani pri Jacobo-vih sosedih, da se mu napravi škoda, ker je imel nekaj vina. Dotična sta na željo sosedov to storila, ker so biji sosedi napram njemu škodoželjni skozi dvajset let in temu so sledile tudi tožbe. Jasno sliko te zadeve pa je podal dopisnik od istotam v Prosveti z dne 28. feb. Vsled tega ni treb«, da bi tu spet ponavljal. Dopisovalka omenja čašice rajnega vinca in take stvari, nato pa omenja, da kako je prišle do streljanja, tega da ne bo opisovala. Seveda ne, kajti potem ne bi mogla zagovarjati dveh bivših članov omenjenega društva. Tu so dejstva. Bivša člana društva 871 SNPJ F. J. in M. Z. sta udrla v stanovanje Steva Jacoba. Jacob jim je ukazal, naj se pobereta. Zavpila sta, da sedaj smo pe skupaj, nakar sta planila po nas vseh in ruvanje se je začelo. F. J. je pograbil za stol in z njim pobil Steva Jacoba na tla, nate pa je planil na vrt po lopato tei se vrnil.. Medtem se je Steve Jacob spravil na noge in je skoči' po samokres v spalno sobo.. V kuhinji ga je Steve prehitel in obstrelil ter a tem preprečil drugi udarec, ki bi znal biti usoder za Steva. Drugi, katerega ae j< s silo ukrotilo, je postal mirer in pretepa je bilo konec. Cim J< F. J. okreval, je sledila sodnijske obravnava. Bil aem vas čaš navzoč kot priča. Kakor v času pro-hibicije, so iz Jacobovega stanovanja odpeljali sto galonov vina ki je potem igralo glavno vlogt na obravnavi in brez dvoma Ste-vu škodovalo. Državni pravnik je namreč vedno poudarjal, da j< bilo vinsko veselje in da Steve se je imel pravico braniti, ampak ne s smrtonosnim orodjem Stevov odvetnik je dokazoval, ds orodje, ki ga je rabM F. J., jf tudi bilo smrtonoano. Porota je spoznala Steva Jacoba za krivegr in dobil je sedem mesecev zapora v okrajni ječi ali pa pet atc dolarjev kazni. Izvolil si je za por in po petih mesecih je bil svoboden. Vzrok, da F. J. ni bil kaznovan, je razumljiv. Ako bi bil Steve v tistem pretepu poškodovan, bi tudi F. J. ne bil prost- ' y V smislu pravil ta bivši član ni bil upravičen do podpore. Društvo in glavni odbor se ne bi smeia ozirat! v takih zadevah na sodnijske odloke. Omenjeni je bil poškodovan v pretepu po lastni krivdi. Dru.Mvu 371 je bila ta afera dobro znana, ali pod pri- tiskom nekaterih članov ae je podpora izplačal» in a tem se je nedvomno izkoriatila jednotina blagajna. Naj doda», da sem Ml član društva 371 dolgo let in večletni predsednik, zato mi je članstvo dobro znano, vsled tega nimam nobene mržnje ali slabih namenov do tega društva. Čutil pa sem potrebo, da javnoati to pojasnim, da »e bo v bodoče podpora v takih »lučajih bolj previdno izj^lačevala. Frank Kepenahek, 377. O nesreči in proslavi Sygen, Pa. — Pred dvema tednoma ae je smrtno ponesrečil Andrew Chabalie pri delu. Upo-den je bil pri Limeston Products k Supply Co. Prej se je razgo-/arjal z mojim sinom Johnom. ?ar tednov je bil bolan, a se je vrnil na delo, četudi še ni okreval. Bil je edini skrbnik svoje natere, mlajših bratov iij sester, .ill je tudi dober muzikant in priljubljen fant. Prejšnji večer > igrair Pri delu ga je doletela tesreča, ki je zahtevala njegovo nlado življenje. Po rodu je bil Jlovak. Ni bil član SNPJ, zani-nal pa se je zanjo in izgled je >il, da bi postal član. Kakor znano, se bo vršila le-ošnja slavnost dneva SNPJ dne junija v Clairtonu. Priprave o v teku in gotovo je, da bo tudi stolnje slavje dobro uapelo. Dru-tvo Bratstvo št. 6 SNPJ pa bo lavilot svojo 35-letnico dne 30. naja. Tudi za to slavje so pri-)rave v teku in gotovo je, da bo ispešno. Stari pionirji še vedno ;rdno stojijo za svojim društ-/om in jednoto. Naše društvo je )ionirsko, kajti bilo je med pr-/imi v Penni. Ostala društva v laši okolici se naprošajo, da ne prirejajo na omenjeni dan svo-jih zabav. Pridite vsi na slav-e našega društva, da čim lepše >raznujemo njegovo 36-letnico. >koda, da, bo angleško poslujoče Iruštvo 589 v Canonsburgu iste ca dne imelo svojo veselico. U->amo pa, da bo kljub temu naša roslava lepo uspela. To bo v re-inici proslava 35-letnice našega lruštva in SNPJ obenem. Lorenz Kavčič, 6. PONDELJEK, io. apri^ *r»tin«H>4e demonstracije. katere no «prt so rite če*k»»kiva>ke organise! je v Ne* York«. To in ono iz Strabana Strabane, Pa. — V nedeljo dne >. marca je tukaj govoril Joško )ven iz Chicaga o grozotah in rpljenju nesrečnega španskega laroda. Posegel je daleč v zgo-lovino Španije in nam poveda narsikaj zanimivega. Rekel je la je bila Španija nekdaj pozo-išče velikega napredka v zapadli Evropi, ko pa sta nastopila /lado Ferdinand in Izabela, je Španija postala zgolj katoliška Iržava, nakar se je pričela doba, ; kateri so preganjali vse, ki se tiso strinjali z diktaturo kralja n katoliške cerkve. Povedal je, koliko grozot je >renealo ubogo špansko ljudstvo >d divjih Mavrov ter Mussolini levih in Hitlerjevih banditov, ki 40 z letali zasledovali bežeče množice in jih kosili s strojnicami kot bi bila to njih največja zabava. Povedal je, da je bilo uničenega v zadnji civilni vojni na milijone narodnega premoženje, lipa j mo, da bo to križano špansko ljudstvo zopet vstalo in slavilo svojo zmago. Dne 10. marca pa je v dvorani društva Postojnske jame predvajal slike iz stare domovine Vin-*ent Cainkar, predsednik SNPJ. Dvorana je bila tisti večer pre-najhna. Ljudje so bili zadovoljil a alikami. Br. Cainkar je v laljšem govoru pojasnil namen «lik. Kot spreten govornik, nam ie polagal na srce In tolmačil u-rodnosti, katere nam nudi naša jednota. Govoril je tudi v angleščini naši mladini ter jo spodbu-ial, naj del« in «gitir« za večjo jednoto. Urgiral jo je, n«j posnema svoje starše, ki so pred leti veliko žrtvovali, da je jednota tako iuipredov«l« v članstvu in finančno. Priporočal je tudi u-r,, ( ttk"> živi danes v pokoju, med svojo zdravnik1 kso pa je izvršil nič manj nego '>200 * možganov in pri tem razvil eno izmed ^ ših in najtežavnejših področij zdravnik do popolnosti. ^niikev. Okrog preloma stoletja se je končal. J oteklina v možganih še z neizbežno «mrti7 čudežem možganske operacije so doJ^ se končuje danes 96 odstotkov vseh iv l! operativnih posežkov, če jih izvedejoi časno, z uspehom. Cushing je bil Drvi V nevarni možganski tumor, katerega 'i so pogoste motnje v vidu in pojavi izpraznil z motorno sesalko, potem ko entu odprl lobanjo in tkivo zarezal s rlS elektrike. Po odstranitvi otekline Ju spet zaprl in rano zašil. Takšni po.sežki ^ cientu skoraj vedno vrnili vid in ga rešili t mrtvoudnih pojavov. ^ Med vso operacijo je pacient' danes v*t pri polni zavesti in lahko govori 8 kirurg ki ga napravi le lokalno neobčutljivega Ji lečine. Pri tem ne izgubi pacient, 6e oner^ izvaja mojstrska roka, niti kapljic» krvi C na svetilka, a katero je opremljen kirur* , ruje razgaljene možgane pred ohladitvijo i operacijo opazuje bolniška pomočnica anw ki beleži krvni tlak. Električnemu reztfV reže tkivo in razgalja možgane, streže izkuk tehnik specialist. • Ko »o prof. Cushinga ob priliki njegove» nje možganske operacije 1. 19Q4. čestitali iz va ga sveU, ker mu je uspelo obvladati posebno i moUn primer, je dejal svojim študentom" 1904. so označevali posežek, kakršne«', pravkar videli, za čudež. Počakajte še 301 pa boste doživeli, da bodo nasledniki naše danje kirurške pokežke smatrali za ¡«to ti surove, kakor se nam vidijo surove oi*rad pred kakšnimi tridesetimi leti." Pravilna izbira zakonskega druga Eno najvažnejših življenjskih vprašanj vprašanje izbire pravega zakonskega dn^ Francoski pisatelj Maeterlinck opisuje v p niški obliki to čakanje na pravega. Veliki p graja deli pote tistith, ki so namenjeni dn za drugega. Pregraja je Uko visoka, da dn drugega ne morejo videti in dolga je poti njej, tako da je treba velike potrpežljiv« preden se doape na cilj. Nestrpni in nepola ni ljudje posegajo že med potjo skozi ozkeipi nje pregraje in zagrabijo Uko za slučaja« druga, ki je bil ravno na tem mestu. Vztr» pa korakajo po poti do konca in šele tam (k tistega, ki jim je namenjen in kateremu ho t> oni namenjeni, kajti šele Ukrst je napod prava ura. Za sodobno ženo je pravilna izbira zakowl ga druga mnogo lažja zadeva kakor u is prejšnjih dob, ki je imela pri izbiri svojefil dočega moža včasih zelo malo besede. Odk se Ženski naraščaj ne vzgaja več samo n I za moža in prizadevanje za privlačnost, odk ne izčrpava vseh sil v spolnih interesih, arap se vzgaja teko, da tvori enakovreden del veike družbe, imajo žene širši obzor, osti dar opazovanja in poglobljeno sposobnost, si poiščejo pravega Človeka. Tudi jim je 1 bira pravega zakonskega druga precej na s tem, ker laže mirno čakajo. Sodobni i na ima svoj poklic, ki jo včasih vso izi Zato ni treba, da je nestrpna in nemirni in boji, da bi kaj zamudila. Pokjic in delo jir vcepita spoštovanje do same sebe in jo dita težke umetnosti, čakati na pravega 1 skega druga. Ako blasU že v mladih letih 1 strpno po užitkih Življenja, ako jemlje že p časom vse, kar se na poti ponuja, P010®* več zmožna uživati prave sreče, ki se «r mur nasmehne, temu prej, onemu kaioiejt sreči pa je življenje toliko pravično, ds *1 ne izgubi. Kdor potrpežljivo čak» n» T srečo, hodi najboljšo pot, kajti najtraji najlepša in najalajša je sreča, ki si jo« muko priborimo.—Del. Pol. Prtd lati (Iz Prosvete, 10. aprila 1919) Domače vesti. Ekaekutiva JRZ P®^ je izpoMlovala v Washingtonu prv« i*»"^ zo po vojni med Ameriko in Slovenijo Hrvatske. - Delavske vesti. Računajo, da je i* * lijon brezposelnih dedcev v Združen« vah, odkar je bila vojna končaff» Po svetovni vojni. Wilson v «ilj** tu s Italijani zaradi nove meje na Pn — Nemški komunisti spet napadajo vlado in silno rogovilijo n« Dunaju. Sovjetska Rusije. Boljševiške čete * pirale Odeso ob Črnem morju. VA mljišča, za kraje proračuna nekaj nad X milijon dinarjev, zadovoljeno rešena čimprej. Merjenja na meji so po večini že gotova, odpravil jih je vodja odseka ¡bližal domu, sem slišal, da so pre pevali kot slavčki. Toda Aisem šel domov, zavil sem v beer gar-| den, ampak tudi to ni pomagalo, ker oni so se bili namenili, da me bodo čakali tudi dva dni, če I bo treba. Končno me vendar zaslede. Ko | sem se bližal domu, so ugasnili luči, da me presenetijo. V resnici sem jih pa jaz, ker sem se Slovenije CESTA IZ ZAGREBA V UUBUANO fcnitski strani je že zgraje-1 inž. Spiler. «Uj * Priino V interesu Poaavja z Brežica- ** Breifani mi na čelu in v interesu gospo- " , ,-u nolina 16. marca, darakega poživljenja itak zane- Vel -Si prometnih marjenega dolnjega Posavja je, Kočnik s tremi rogovi Wilkes Bar re, Pa. — Katoliška četvorica is Ctevelanda je v Prosveti objavila nekakšen ultimat nam Članom 8NPJ in ne samo Franku BarbiČu. Tiče se nas Hško'Wei^r^io8^ V^i^Um^'ooia-med njimi, ko »o najbolj lijem? Ni mi hotela povedati šte-££» 5!EE?!^^^ Fdrug drugemu pripovtHiovali, naj Vilke, le ulico in križišče ulice, bo vsakdo tiho. Nič tiho, sem se kjer naj jo izložim. K oglatul, da so kar ostrmeli. Med | Bilo je daleč, tam, kjer žive njimi sem se znašel kakor bi pa-* -Ičale vožnje'*, je razljuten dejal isvoščtk. j Drugi izvošček: Pijane ženske ti lahko napravijo velike sitnosti. Nikoli ne veš, kaj lahko store. Pobral sem žensko kot pa-sažirko pri hotelu v glavnem delu mesta ob eni uri po polnoči. Imela ga je precej v glavi, in dva moška sta jo pomagala spraviti v avto. Kam želite, naj vas pe- * F** vsa leta po uedi- la pri proračunski razpravi v na-^ Praznih prilikah pou- rodni skupščini o proračunu Wu P" *V naravne poti, ki gradbenega ministrstva napove-rillP°m LnoJfno z ostalimi, dana. Posavci tudi upajo, da se PESEh čini tel j i uvi-lbo nadaljevanje ceste začelo pri ' ^Tse tod zgradi mo- meji na Bregani, kar bo edino iSta k?bo za razvoj naše- pravilno. Zato ljudstvo pričaku-Varstva za avtomobili- je, da se bo izpolnila davna želja, ffffi^t. sila važna, da tudi Dolnje Posav je dobi mo-1 ndksr so imelu tu demo cesto. Menda ni pri nas HI ' 'cest, ki bi bile tako potrebne te- •uri Rimljani dobro urejeno Ukrbovano cesto, se je ven-začelo urejevanje te zve- melji tega popravila kakor ravno na meji in sploh na Dolnjem Po-savju. Siromašno posavsko ljud- doli ni, zgleden občan. Posebno so ga cenili njegovi bivši tovariši, železničarji, progovni delavci, ki jim je bil polnih 25 let dobrohoten delovodja. Kljub grožnjam in zapeljivim ponudbam takrat vsemogočne šulferajnske gospode je vpisal svoje otroke v slovensko šolo. Temu njegovemu zgledu je sledila večina njegovih stanovskih tovarišev. S pomoč-no zavednih sosedov se mu je tudi pri raimeljitveni komisiji posrečilo, da je ostala prijazna obmejna vasica sedmih domačij na «rtVniVi i atvo na robu Gorjancev in ,—.--------—---------------— kar je uspelo po nestev linin vn *»enkrtt 8 p°" močjo Mussolinija, Hitlerja in papeža. Kaj bo pozneje, se pa še ne ve. Oman pa misli pričeti bojkot v Clevelandu.* Prepričani smo, da bo odnesel fiasko. Odšel bo v pozabi jenost kakor je šlo že mnogo drugih, ki so so posluževali e-nako nizkotnih sredstev. Tako odide tudi elevelandski ročnik a svojimi tremi rogovi. Člani S. N. P^J. se pa dobro zavedamo, da ne bomo dopustili, da bi nam kdo diktiral, kdaj amemo pisati mi in naši listi in kaj ne. Naprej po poti svobodne misli! Naj se noben član ne ozira na one, katerim že ura bije. John Kogoj, 482. del s stropa. Takoj mi vsi voš-! čijo k mojemu godu in mi šele dolgo življenje. Ne vem. kako bo s tem, ker se je glava že pridela beliti in svetiti. Vsem skupaj srčna hvala za prijaznost in darila. V podobnih slučajih bom tudi jaz na vaši strani in vam skušal povrniti. , Joe Deloat. (Nadaljevanj* s *. stranL) nov JSZ, ki so sedaj le pri Prosvetni matici, oziroma pri društvih, ki spadajo v PM. Nekateri so argumentirali, da se ne zanimajo za JSZ iz razloga, ker je preveč izolirana in so odstopili radi tega. Ti bivši sodrugi bi veliko koristili, če bi se zopet vr nili v JSZ, ki deluje za boljšo člo* veško družbo, za razorožitev in odpravo militarizma, za pravilno rešitev kolonijalnih vprašanj, za čim tesnejšo mednarodno operacijo vsega delavstva. Bori se že leta za skrajšanje delov-nika in splošno izboljšanje de lavskih razmer. V soboto zvečer dne 15. aprila priredi tukajšnji gospodinjski odsek društva Postojnske jame 138 SNPJ plesno veselico v društveni dvorani, piičefcek ob 7. uri. Apeliram na članstvo našo- Z ah vala Tire Hill, Pa. — Štejem si v dolžnost, da se zahvalim vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam stali ob strani ob smrti našega pokojnega očeta in soproga Josepha Junetza, ki je umrl 18. marca. Doma je bil s Planine pri Rakeku in rojen leta 1877. Tukaj je zapustil tri sinove — Josepha, Augusta in Gerry j a — ter štiri hčere — Matildo, Johano, Emilijo in Hermi-no — in mene, soprogo. Prav lepo se zahvaljujem vsem za darovane vence in za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi društvu Zavedni Stajerc z* oskrbo pogreba. Naj mu bo lahka ameriška gruda. Johana Junetz. „ . . ... ga društva, da se udeležimo te Sedanja elektrarna na Češnji-1 ^^ y veUkem 4Uv||u ,n ^ ci črpa svojo moč iz potoka ■ . , ■ , A , .Cešnjice, kilometer od vasi Ru-*j niže proti reki Savi, tako dno za pogon je instalirana Brezna in ostali kraji o-1 Francisova spiralna turbina 75 k. s. z generatorjem na vrtilni tok učinka 75 KVA. Voda je izpeljana po lesenem koritu v dol žini 400 m., vendar pa ta dovod ne odgovarja, zaradi česar ho škofjeloška elektrarna sedanji dovod preuredila in izpeljala vo- kažemo našim vrlim ženam>da znamo ceniti njih požrtvovalno delo, ki ga vrše v korist našega društva. Pripomogle so že veliko, da se je dvorana izboljšala in olepšala, tako tudi, da je kuhinja dobila veliko stvari, ki se rabijo pri večjih priredbah. Torej, bratje in seetre, deluj- wivu _____ mo z našim -gospodinjskim od- vi in vodila ob reki I ^¡^ i^^lh ^veh"ob Rotoku. I »«kom kot smo dozdaj in prido-1 voditelji pa menda nimajo Časa, Brežicam. To je že-1 ^ Siid&j nameš&no turbino zna- bimo naši jednoti še več novih | da bi sklenili novo pogodbo z o- ša vodni padec okrog 55 metrov, članov, otrok in odraslih. V ( " " 'presiji, ki nas tlači že deeeto le- toliko pomagala odrezani od glavne ceste, bi bilo nespametno, saj sta-prav tu teče v ravni črne vrše pogajanja in u-i bo nova cesta od Luga Vodila po stari trasi, prenevarni ovinek pri Jese-ob Savi *e im> nova cesta og- Sevljam, Knapam, Bukovščini in godba, drugo pa bodo preakrbele dolgčas. Ko sem se pozneje pri- Uaj za svoj spis. Izvoščki taksi- prebivalstva. V je vodila že stara rimska iz Emone (Ljubljana) v (pri Novem me-■ desnem bregu Save da-jroti Sinciji (Sisak) in proti ^vici (Sirmium) ter v Beo-(Sintfidunum). Ostanki te * na banovinski meji še ijo. mta (»d Zagreba do banovin-i meje bo za vozila 7 metrov ^ ¡n zgrajena po vseh nače-■Merne zadnje l»etonskih i- obeh strani kolovoza je Frana pot za jiešce. Vponi ^•'en kost ni, ovinki so vsi 'V'», da ni nikakih nevar-' $ avtomobil iste. V načrtu wi, da ojtremu in velikemu o-W Ki Jenenicah ob Savi. No-Je projektirana bliže Mokrice. 0l> cesU na IT«" u^mo, da tudi T1' posajena skuni-^ vja.ds ne Is, preveč mo-Iti. vendar U» svoboden Z? ("»rjance ¡n na posav- Z Rmu,° ,u ,, ' " ' "t' robu Gor-rui krsiwn po- ''^VKienoK "i n-stalme- 1 ............ '«Hali najm«Kler-"iln riomočjo katerih Je i ■ ' dnevu l»eto- , ^—v eeste. Orga- L t t «ito a n»*0 Stran, ne Upsmo, da bo _ ^ bsnovinske " ** T, km!) refeno a• tudi prodaja ze- Obstoječi daljnovod je izpeljan od centrale do ' Dolenje vasi in sta bili s to napravo elektrifici-rani vasi Selca in Dolenja vas. Pregled sedanje naprave pa je pokazal, da je v izredno slabem stanju, zaradi česar je v načrtu, da se bo temeljito popravila in preuredila. Predvsem hočejo zvezati to centralo s škofjeloško v Skalcah, zakar pa bo potreben nov daljnovod v dolžini devetih kilometrov. Istočasno, ko bosta obe elektrarni zvezani, bodo pristopili tudi k elektrifikaciji vseh zainteresiranih vasi. In tako bo zagorela električna luč vasem Bukovici, Praprotnemu, Lušam, to, je jednota svojim članom, da ni bilo nobenemu treba pustiti organizacije radi asesmenta. SNPJ ima od vseh organizacij najboljši sistem za podpiranje svojih članov. Zato pa visi na delo, da pomnožimo članstvo, da bo jednota še dvakrat večja in močnejša. V imenu gospodinjskega odseka uljudno vabim vse občinstvo| od blizu in daleč na zabavo dne 15. aprila. Vabim tudi gospodinj« ske odseke v tej okolici. Prežive-li bomo skupaj par kratkočasnih ur in pozabili na skrbi vsaj začasno. Za ples bo igrala dobra peratorji. No, premogovnim baronom je vseeno, ker imajo dosti premoga na površju in lahko čakajo. Vse drugače pa Je za. rudarje. Mogoče pa nam mislijo dati kaj priboljška? Dne 18. marca sem imel precej veliko družino. Ker sem slutil, da se pripravlja nekakšna "party", sem se tega zbal in odšel v bližnje mesto tik pred prihodom prijateljev. Joeu ftenkiču sem povedal, da me ne bo doma. Mislil sem, da bom s tem odvrnil "presenečenje", toda sem se motil. Prišli so drug za drugim z jedačo in pijačo in jo toliko naložili na mizo, kolikor je mogla držail. Vendar Jim pa ni bilo Ženeki pogovor, pijanke in do bri pop Cleveland, O. — Ko sem se danes zjutraj peljal v avtobušu v službo, je n|t drugem postajališču vstopila mlada ženska in na tretjem njena prijateljica. •-'Dobro jutro, Margie!" — "Dobro jutro, 8tellar ' Stella: Oh, vidiš, vstala sem pozno, šele ob pstih in sem morala tako hiteti, da ne bi prišla prepozno na delo. Mati je vstala in šla v spodnje prostore. Pila sem satao kavo, pa sem letela na postajališče. Oh, darn, kako so moji lasi«? Povej kako sem Jih uredila? Sem skuštrana? Margie: Veš, sfnoči sem morala pomivati posodo. Poglej no moje novo krilo, je tafeta. Morala bi imeti na sebi svileno krilo, pa nisem šq dosti zaslužila zadnje tedne. Bom šla ia veliko noč v mesto in bom kupila svileno krilo in tudi nogavice. MoJa mama hoče^z mano, pa ne vem, aH ji naj dovolim ali ne. Stella: Tudi Jaz bom šla v mesto v pondeljek, da pri mada-$1 Kress kupim braslere, undies in novo torbico. Margie: Jaz mislim, da greva lahko skupaj, ne bo tako dolgčas. In pa še, ali boš Šla k maši na veliko noč? Jaz ne vem, če bom šla. Sva se zmenila z Georgem, da poj deva v vod vi I le in potem na ples. Stella: Jaz po j de m v cerkev, moja mama hoče, da grem. drugače bi ne šla. Popoldne imam tudi jaz sestanek z Majkom za avtomobilsko vožnjo, potem pa ne vem, kam pojdeva. Oh, Margie, kako so vendar moji lasje? Darn thingt Voznik: Flve Points, presedl-te na St. Clair karo. Margie: Oh, d*i, smo že tuksf, teclva, čez pet minut bo šest! boljši sloji državljanov, na Heightsu v prijaznem kraju. Dolgo sem vozil in se nisem prav nič brigal, kaj se godi za mano, dokler nisem pri vozil na kraj, ki mi ga je ukazala. Ustavil sem In vprašal, katero številko želi. Ker ni bilo odgovora, se obrnem in pogledam nazaj. Kaj vidim? Ona je zaspala. Amimk to še ni vse; ona se je slekla in vse, kar je še bilo na njej, so bile njene nogavice In čevlji. Vse skupaj je lepo zložila na dno avta. Zdi se mi, da je mislila, da je doma! Skušal sem jo zbuditi, ali o-na se ni dala zdramiti. Nisem vedel, kaj naj storim, ampak moral sem jo spraviti domov. Pokril sem jo z njeno obleko, vzel njeno ročno torbico in našel naslov, ki se mi je zdel pravi — ha cesti, kjer sem stal. Zavo-zim pred številko hiše in pozvonim, Mož je prišel v nočni obleki in me vprašal kaj hočem. Dejal sem:.Mister, jas skoraj ne vem kako bi vam povedal. Veste, jaz imam ženako v mojem "ha-cku" in mislim, da spada v tu hišo. Mož: Ti si prefrknjen 1 Tukaj ni nobeno ženake razen moje žene in služkinje in obe sta v postelji Že več ur. Jaz mu vsllm: Vseeno jo poglejte, ona ima vaA naslov. On: Dobro, počakaj, grem po mojo suknjo. Prišel je, Jo pogledal ter vzkliknil: Oh, moj bog, to je moja žena! Kako pa je prišla tja? Kje si jo dobil in kaj Je z njo vendar? ' Bil je jeaen name, ampak jaz sem rekel: Mister, že pamet_vam lahko pove, ako bi bil jaz imel kaj opravka z njo, bi je ne pripeljal sem. Jaz nisem kriv stanja, v katerem se nahaja. On: Mislim, da imaš prav, in dal mi je pet dolarjev za vožnjo. Pa nikomur ne povej Ime ali naslov, me je poprosil. Naslov sem pozabil, Imena pa nikoli nisem vedel. In on Jo je potem notri v hišo ne- Učni, si bo že poiskal vzrok, da ga bo šel tožariti k družbi. lit-* kateri ljudje delajo to iz hudobnosti, ker so hudobnega značaja in si ne morajo pomagati drugače, kot da skušajo nekomu škodovati. In to še lahko svojim sorodnikom. Bog se jih usmili, saj dostikrat ne vedo, kaj delajo. Oni dostikrat sebi škodujejo, a niti tega ne vedo. Njih glave so podobne onim na zelniku. In kako si pa j potem pomagajo? Tožariti i so pa le. In kaj so zdaj na boljšem? Frank ltarbič, 53. sel. Zgodilo se je menda, ko so drugi zaspali, je ona |>o tihem odšla iz hiše in v družbo, kjer sem jo dobil.. Uhko, da je bil mož drugi dan strašno hud. Pa tudi same nI bilo prijetno. Recimo, da bi ne-našel njenega naslova. Moral bi Jo peljati na policijsko postajo. In vi lako veste, kskšne so pijanke včasih. Ona bi lahko rskla pred policijo, da sem Jaz skušal kaj ne|>oŠtenega z njo in radi tega da ni imela na sebi o-bleke. Policija seve razume položaj pijancev in bo prej tebi verjela. Ampak jaz ne maram več pijanih bab v mojem taksiju! Get off, pijanka! Dopisnik Plain Dealerja W F. McDermott se Je peljal s taksijem iz radovednosti, da izve v- LCODID [F? «e aveljavile k*/, «ližave, uxrwow Ta zemljevid, ki ga je objavil federalni delavski de»aHmenl, ÉÉMÉH jev so mu povedali, da ne ljubijo pijancev, še manj pa pijanih žena. Moški so res prava nadlega, kadar se nalezejo preveč "žgoče tekočine", ali ženske pa niso samo nadležne, ampak postavijo moškega, posebno uslužbenes. lahko v neprijeten in nevaren položaj. V pijanosti ga lahko ob-dolže nepoštenih namenov, ds«i ni nameraval nič hudega. Tako so se Izrazili trije vozači taksijev v jeznem tonu. Prvi Je povedal, da Je peljal ženo v bolnišnico, da obišče bolne sorodnike. In to več milj daljave. Bila pa Je več kot v ma/ kovem stanju In da lahko vsak čas iztrese, kar je prpj vlivala vase in jI je dobro delo. Ko j<^Je pripeljal pred bolnico, mu ponudi ft centov za vožnjo, dasi Je bit račun več kot 20 nlkljev. "Well, to Je vse, kar imam, you d . . . f .,mu Je zapela. "Ako Imajo «irnar za pijačo in se nažro, ne vem čemu bi ne pla- Pravil je bračo Hrvat o dobrem popu. Mi včasih mislimo, ds so vsi duhovniki nagnjeni do grabenja denarja.* Ampak nI tako. Mi moramo soditi pope, da so oni ravno taki Kot drugI ljudje. Slabi duhovniki in dobri popi. To ml lahko vemo iz lastnih Izkušenj, posebno kdor Je It Imel kakfcan opravek zjijimi. Dopisnik Je ssm poznal duhovnike, ki niso Imeli samo grablje, ampak tudi vile. Zato pa prinašam to, kar je pravil Ivlca o nekem dobrodušnem popu. Unlrl Je bračo Hrvat in pustil kopico otrok In «kmo društveno zavarovalnino pri zajednicl. Seve, kot dobra katoličanka. Je žena po smrti nesla gosdlnu pop" |S8,00 zs msše. Pop pa Je vedel, v kakšnem stanju- se nahaja ta družina In Je žensko zavrnil, z besedami: NI treba maš. Ako Je šel v pekel, ga ne moremo'ven iz pekla dobiti, m bo ostal "no* tra". Ako je šel v vice, bo že sam enkrat ven prišel. Ako Je ps v nebesih, pa tako ne potrebuje maš, ker se mu tako dobro (rodi! Za tistih petindvajset do-larjev pa kupite vašim otrokom jedi, da se bo tudi nJim dobro godilo! To vam Je bil pop In pol, samo ne vem. če še živi. Ako bi taki duhovniki živeli, pogrebnlk Gr-dina bi se ne mogel za nikogar poganjati. Koga neki r»ot^m obdolžil, da Je proti veri, cerkvi in sv. Vidu? Ako Ima človek nsgnjenje, ds obdolžuje druge, (»osebno če bi tisti delal na pou- LI8TNICA UKKDNI&TVA Cetvorici predstavnikov Slovenske zvese društev Najsv, i-mena v Clevelandu: Z ljudmi, ki ponatiskujejo stvari ia Proj^je z izpuščenimi besedami i vi celimi stavki in s tem narede ponatisnjeno stvar smešno — z ljudmi, ki navajajo iz računov v Prosveti napačne Itevilke s namenom, da bi Pro-syeti dokazali nekaj slabega, dati nič ne dokažejo — z ljudmi, ki v svoji zlobnosti (računajoč i ignoranco svojih čitateljev) i-stovetijo upravičen bojkot fašističnega blaga ali postopanje profesorja Bridgemana, ki je od-dovll državljane fašističnih drla v Iz avo.ie sl\ižbe, s svojim maščevalnim denunclanstvom človeka v tuji službi (niti besedice ne bomo rekli, če odslovite a-teiata ia avoje službe, toda krave olago splošni publiki ali "free for ali" in bi ne I-melo določene smeri, katere se mora držati (ali je glasilo vušv katoliške Jednote na razpolago ivobodni misli?) —• z ljudmi, ki iploh ne morejo preko osebnosti, pobalinskega stila, zavijanj in revolveržurnallstlke — in končno z ljudmi, ki v svoji neizmerni plitvostl in absurdnosti pri-, merjajo člane SNPJ a Cehi pod lacljsko Nemčijo, je vsako stvarno argumentiranje nemogoče! Niste pa ovrgli dejstva, tia katerega smo res ponosni, namreč da nismo še nikdar v Prosveti po. «ivilJ direktno uli indirektno na bojkot vaših organizacij aH valih publikacij, niti se nismo še nikdsr ponižali tako globoko, da bi rekli korporaclji ali delodajalcu, naj odslovi i dela nasprotnike Prosvete ali naše organizacije. Tega ste zmožni samo vi! Pa se zvijajte, da niste majhni! t-no moramo pribiti: uredništvo Prosvete ni še nikdar napadlo duhovnlks, ki J« odrekel komu verski pogreb. Ce se je pa kdaj ta ali oni dopisnik prltošil v tem smislu, je to bila njegova zadeva in naših simpatij zanj ni bilo. AH, žal, malo Je takšnih duhovnov! Mnogo več Je onih, ki t nekakšno sadistično naslado pokopljejo človeka, ki ni nikdar zahajal v cerkev. To js vse, ksr se nam zdi vredno povedati na vašo kilometrsko klolmso. Zdravi! Zaëliianj0 9 dtlavëktm zakonu Washington, 1). C; — Senatni delavski odsek Je naznanil, da se • bo zsslišanje glede amendlranja Wagner Je veg« zakona pričelo II. aprila. Prvotno Je bilo določeno, da se prične 10. marca, a je bilo predloženo zaradi mirovnih pogajanj med predstavniki Ameriške delavske federacije in Kongresa (ndgstrljskih organizacij., Pogajanja še niso zsključvtia, veiulsr se j* senatni odsek htre- -kel proti nadaljnjemu odlašanju zaslišanja. William Green, predsednik ADF, Je |H»zval vse federaciji pridružene unije, naj izpirajo revizijo zakona tako kot . priporoča AI>F. Senator Kll»ert Thomas, prediednik odseka, je dejal, da bo odsek zaslišal zagovornike in nasprotnike zakona. Kot prvs priča I »o pred odsekom * nastopil Wagner iz New Vorka, avtor zskons. «LOVKNHKA NARODNA COUPON NA J KI» WOT A isisjs •«•}• publika*!)« le šs ilat Prwt»U ss karUtl. Ur pitriti •fltaiit« •»•lik 4r«M*v Is llsaalve ki «s ar*fss«sta «valih Maj. Nlkskar se «a sa *tapas>»4« trafik »atssrsMl artsalaarlI. Vaafca arsasl—si|s ISM «Mlaja« «vaja slaalla. Tara| afftteto-rti*) 4a»UJ Ia aaiaaalla trafik pot-; parnih .»rr.«i».. 0 Ia ajlk ee m pafcljtja Uaia Prssvsta. r • — SlUklU UN US KT: JENNY ROMAN Futlov enil F tun Albrecht "Vedel "IVedvčei del nem tv Ljubezen, ki jo je iskal« po blodnih stezah, kamor sta jo gouila njeno bolno hrepenje in njen pekoči nemir — kaj je res obstajala zgolj v samoumevnosti, da zapre oči In se izroči v oblast možu, ki mu je edinemu veljalo njeno zaupanje, ki so ga vsi čuti imenovali vest in pravega sodnika —? Pa vendar ni mogla storiti tega — v vseh teh tednih ni mogla storiti tega. Zdelo se je, da se mora najprej sama. iz lastne moči za silo izkopati iz tega blata, v katerem je tičala. Vaaj čutiti je hotela, da je njena volja iz prejšnjih dni spet prevzela oblast nad njeno raztrgano dušo. Ko bi si mogla pridobiti nato vsaj za zrnce spoštovanja in zaupanja va^e. Ce bo smela še dalje živeti, pet je nastal premor. ~MTi si zdaj dolgo živela v inozemstvu. Večkrat sem ti nameraval pisati — pa hiscm prišel do tega. Meggen stanuje tu v isti hiši kot ti, sem videl —." r "Da. Pisala sem mu in ga prosila, naj kaj najame zame, kak atelier, pa so tako dragi tod in jih je tako težko dobiti. Pa ta soba ima itak čisto dobro luč —." "Vidim, da imaš celo množico pričetih alik." Vstal je nenadoma, šel preko spbe, pa se takoj nato spet vrnil in spet sedel tja. Jenny je |M>besila glavo — čutila je, kako nepretrgoma strmi vanjo. Nato je zo|>et spregovoril — skušala sta se pomenkovati, vprašal je po Frančiški Ahlino-vi in drugih skupnih znancih. J'omenck pa je naglo spet usahnil in on je sedel tam nem in strmel vanjo kot prej. "Veš. da no se moji starši dali ločiti?" je vprašal nenadoma. Ona je prikimala. \ "Da," se je kratko zasmejal. "Saj sta samo zavoljo nas tako dolgo vzdržala. Trčila sta drug ob drugega in se trla kakor dva mlinska kamna, dokler nista zmlela v prah in pe|*l vsega. kar smo imeli; Zdaj pač ni ostalo ničesar več, kar bi se dalo zmleti —i zato se je mlin ustavil —. Oh, da. S|tominjam ae, ko acm bil še deček. 'Ce sta govorila drug z drugim — no, se nista ravno pretepala. V njunih glasovih pa je ležalo nekaj- —f Mati je kaj pa zmerjala in kričala na vse pretege in pričela naposled jokati. Oče je bil samo miren in tih, v njegovem glasu pa je zvenelo nekaj tako mrzlega in trdega, da je kar rezalo. Jaz pa sem ležal v spalnici in neke vrste nasilna predstava me je mučila, če jo smem tako imenovati. Kakšen užitek bi moral biti, vzeti iglo in si jo zabosti naravnost skozi glavo, pri enem ušesu noter In pri drugem ven. Glasovi so me vprav fizično boleli v ušesni mreni, mi povzročali, bolečino, ki se mi je tako rekoč prenašala preko vse glave, veš —. To je bil tedaj začetek. Zdaj sta opravila svojo dolžnost kot roditelja. Zdaj je konec—" Parkrat za povrstjo je pokimal predse. "Ogabno je. To sovraštvo mislim — vse Je tako ogabno, kar zaide v njegovo bližino. Minulo poletje sem obiskal svojo sestro. Nikoli nisva imela posebnih simpatij drug za drugega — pa vendar —. Kako ostudno jo je bilo gledati z njenim možem. — On jo je od časa do čaaa poljubil kot svojo ženo. Takle papež na pridigarakem 'stolu, pa ti streže doma svojim čutom. Zofija je postala včasi kar bela, ko se je dotaknil. x * • Pa ti In jaz. Meni se je kasneje zazdelo tako samoumevno, da se je moralo razdreti to, vse ono rahlo, mehko, sveilozeleno med nama — morala od mraza zamreti v tistem ozfačju. Ko * sem tedaj odpotoval od tebe, me je obšlo kesa-nje. Hotel*7sem pisati— pa veš, zakaj nisem storil tega? Da, dobil sem neko pismo od očeta— pisal mi je, da je bil Um gori pri tebi. Bil je nekakšen opomin, veš, naj poskusim spet stopiti v zvezo s teboj. In zaradi tega nisem pisai — imel sem naravnost vražast strah pred „ tem, da bi upošteval kak nasvet s te strani —. Nato pa sem ves U čas koprnel in sanjal samo o tebi, Jetiny. Zmerom znova obujal vse sUre spomine. Veš,¿kateri kraj je bil prvi, ki sem ga obiakal tu v Rimu — včeraj? Bil sem tam zunaj na Montagnall. Našel sem spet najini imeni na kaktejini^ listih -<." - Jenny je sedela Um bleda s stisnjenimi pestmi. t "Vsa si Še taka, kakor prej. In si vendar preživela tri leU.'o katerih ničesar ne vem," je rekel Helge tiho. "Zdaj, ko spet sedim s teboj, ne morem razumeti tega. Tako je, kakor da vse tisto ni res, ki leži med nama, odkar feva se ločila tu v Rimu —. In zdaj imaš nemara drugega —." Jenny ni odgovorila. "Si mar — zaročena?" je vprašal tiho. "Ne." "Jenny t" Potyslla je glavo, da mu ni mogla videti obraza. "Glej —- vsa U leta — sem premišljal — sanja) — da te bom spet pridobil. Slikal sem si v duhu, da se bova spet videla — in razumela drug drugega. Saj si rekla, da sem bil jaz prvi, ki«il gu ljubilu. Jenny — je to nemogoče?" "Da." " Hegten?" Ona sprva nI odgovorila. "Zmerom sem bil ljubosumen nu Heggl-na," je rekel Helge tiho. "Bal sem se, ali ni on pravi —. Ko sem videl, da stanujeta skupaj --. Zdaj torej — se Imata — rada —»?" Jenny je še vedno molčala. "Ga ljubiš?" je spet vprašal Helge. "Da; A se ne maram poročiti ž njim." "Ah, na U način," je rekel on trdo. "Ne." Ona se je bežno nusmchnila. Utrujena in razburjena je pobesila glavo. "Jaz sploh nisem sposobna za kako razmerje s kom — zdaj ne več. Za nič nisem sposobna. Želela bi, da odideš, Helge." On pa je osUl in sedel. "Saj ne moljem razumeti, da je vse pri kraju. Nikoli nisem verjel in zdaj. ko te spet vidim —. Premišljal sem in premišljal ter dognal. da je bila moja lastna krivda. Tak ne-odločnež sem —■ svoj živ dan nisem vedel, kaj Je prav in kaj ne. Lahko bi bilo drugače. Mislil sem na oni zadnji večer, ko ko sva bila skupaj v Rimu. Zmerom se mi je zdelo, da se mora ta trenutek vrniti. Odšel sem tedaj, ker sem menil, da je to najboljše. Zaradi tega te menda vendar nisem mogel izgubiti —. (Dalje prihodnjič.) V odločilnem trenutku Napisal Peter Gerhard , Itankir Kuehle nikakor ni bil tako velik in tako debel, kakor se je piel poteg sloje drobcene žene. Sa/no za trenutek je bil mim«»grea na epem nasmehnila sreča. Čudno, kaj vse se dogaja na svetu! Ali je za moža res sreča, če ga zapusti bitje, ki mu pomeni vse na svetu in ki je dotlej živel samo zanj? Nikomur/ffi ukazal vohuniti, a njegovailužinčad je bila očit-no memrfa, da je v Ukšnem primeru »olje držati z njim kakor njegovo ženo. Tako je zvedel, da boWugi dan zjutraj ataše na vse zgodajj odpotoval. Prestavili so ga. Morebiti ne nazadnje prav zaradi tega ljubezenskega razmerja, ki je prišel vsem drugim prej na uho kakor njemu. AHss^e je odločila odpotovati z njim. Vse je že pripravljeno. Ce M nastal škandal, je bi) ataše — tako ji je vsaj zagotavljal — pripravljen, odreči se svoji karieri. V vodstvu velikih indus-rijskih podjetij njegovega očeta bi se zanj še zmerom našlo primerno mesto ... Bankirjeve misli so bile tisti večer grozotne, kar nenaravno mirne in jasne. Zda i bo lahko začel novo življenje, cisto sam zase, brez ozirov do kogar koli. Morebiti bo dobil kakšno služ-m> v svojem podjetju, saj ne-cdo ga bo moral voditi dalje. Me brez samozavesti je mislil na ta svoj optimizen, na ta nepričakovan razplet. V odločilnem trenutku zmagati ali propasti; za oboje je treba enake moči. rCako žalostno je, vdati se v u-sodo, brez možnosti in kljubo-valnosti kakor stari prokurist Lambert, ki tava kakor pooseb-jena slaba vest med rajajočo družbo; klavrna prikazen! Zvest (akor pes, a preveč čustven in brez razuma. Kadar gre mimo njega, svojega šefa, ali pa le od daleč ujame njfcgov pogled, mu kar solze stopijo v oči! Kar vidi ga, kako si beli glavo« ali se ne bi dalo v odločilnem trenutku nekaj spremeniti. Kakor živali podzavednCimerom prekrižajo pot svojim mučiteljem, tako tudi Lamberte zmerom iznova vleče v Alinino bližino, čeprav je očitno, da neizrekljivo trpi zaradi njene nič hudega ne sluteče raz|>oaajenosti. Zdaj ga je razposajenka celo prosila za ples!' Ali jo je pa morebiti . . celo sam prosil? Sicer pa nika kor tli sla!» plesalec. Le nekako preveč govori. • ° Si Gostje so odšli. Skozi okna se je lesketal prvi jutrnji svit. Alina je iskala, avojega moža. Plehek vzduh Je polnil prazne, na lepem tako prostrane sobane. Plaval je nad razmetanimi stoli mizami s prevrnjenimi košare in z ostanki pijače in jedi; prelival se je z mešanico vonjev po parfumu, tobaku in vinu, po o-venelih cvetlicah .. , Ruehle j« okleval. Ali ne b rajši izginil v svojo sobo, da bi ji olajšal slovo A že je prihaja la k njemu. Ni hotela oditi od njega brez prijazne besede. Val ganjemwti je odplavil trpko*t in ogorčenje, ki sU ta hoteli Uko nesmiselno prevzeti. "Spat pojdi!" je dejal, "utrujena al." Njegov glas ni bil U-ko odločen ko navadno. Zdelo se je. da ga Alina sploh ni slišala. Preveč razburjena Je bila in očitek je bil v njenih o-čeh. "Zakaj ml nisi povedal, kako je a teboj?" j« vprašala. Um-bertove l*>e preseli proč od drullne to bo sahUTal m« ; tednik, bode moral tisti «lan Is dotldne drullne, ki j« uk' naročena na dnemik Proareto, to takoj nasnanitl °Prtvn In obenem doplačati dotično noto liatu Proste ta. Ako teiM* tedaj mora upramlitTo «nlšaU datum sa to vsoto aaroiniW V* ta ia ta SI _ PROSTATA. SNPJ. SCB7 Se Lawndale Aro, Chka«». • j Prilošeso pošiljam aarečnlne so Hot Prooreto reete .......... I) |n« ft dr m it** *........ 'Rasier ..l...,,..,,,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,)*'*""" Vetarite tednik In ga pripišite k meji naročnini ed »W*** mojo drollal: ^ II 'S «A š"®" S) . ft droit»» *...... .....................................................vfc ■■ * m M 4) čl droit»« « ..........•••...••i...,,,,«,,.,........... •v*' •).........................................CL dm*" *..... j ............................... ...... .................^ Nor aaretnlk ..............T...»«ar naročnik ..........