MILAN VUKAŠINOVIĆ O OBČINSKI RESOLUCIJI
Na pragu odločilnega preobrata
Naatajanje reaolucljsklh dokumentov za leto 1987 Je tm čas gotovo ena od tem, kl prlteguje zanlmanje šlroke Javnostl. To nltl ne preseneča, kajtl družbeno gospodarske okollščlne, kl vpllvajo na njen nastanek, na njeno vseblno, so - rečl smemo - do konca drama-f/čne. Prodrlo Je namreč spoznanje, da Je v letu 1987 potrebno preokrenltl gospodarskl voz v nasprotno amer, kajtl nadaljevanje sedanje gospodarske prakse bl nas potlsnllo v globoko krlzo, Iz katere ae ne bl zlepa Izkopall. O tem, kako vldljo goapodarske /n družbene razmere ter cllje, kl Jlh naj bl dosegll v letu 1987 v Centru, amo ae menlll z Mllanom Vukaši-novlčem, predsednlkom komlteja za družbeno planl-ranje občlne Center.
Se pridrutujete oceni o izred-nosti razmer, v katcrib oblikuje-tc omenjeni dokument?
Moram reči, da nam, sestavjjal-cem tega dokumenta, ni bilo lah-ko, ko smo se septembra lotili pi-sarya prvega delovnega osnutka resolucije za leto. Če ne omenjam posebej, da v tistem času nismo imeli še prav nobenih orientacij-skih točk glede gospodarske po-litike za naslednje leto, da ni bilo ne osnutka mestne in republiške resolucije, nas je najbolj presene-tilo gospodarsko dogajanje prve polovice leta. Po dokaj solidnih, da ne rečem vzpodbudnih rezul-tatih v prvih mesecih, so se le-ti kasneje nenehno slabšali. V tem pogledu je bil razvoj gospodar-ske situacije v občini povsem na-sproten lanskoletnim izkušnjam, ko so bili gospodarski rezultati boljši iz meseca v mesec.
V takih okolittinah, ko pri nsmerjanju ogspodarskih gibanj obstaja kup neznank, gotovo ob-stoja nevaraost, da o stvareh ne moremo govoriti dovolj kon-kretno in natančno...
To značilnost prvega besedila dokumenta je kmalu pokazala javna razprava. Pripombe so mu očitale pretirano zgledovanje po predhodnih tovrstnih dokumen-tih, premalo izražen mobilizacii-
ski značaj, nezadostno konkret-nost posameznih poglavij in pre-malo obvezujoč odnos do gospo-darskih in družbenih subjektov. Nedvomno pa smo precejšen del očitanih nam slabosti do sedaj, ko je sprejemaivje resolucije v fa-zi predloga, še odpravili.
Zdi se, da ob načrtovanju go-spodarske situacije nismo več toliko nagnjeni k pisanju obsei-nega spiska resolucijskih ciljev, ampak te spiske krčimo in se osredotočamo na določanje pri-oritet le-teh. Katere prioritete postavljate v predlog resolucije sa leto 1987?
Naš izbor citfev prve prioritete je: izboljšanje kakovosti gospo-daijenja, nadaljnja rast proizvod-nje, rast izvoza na konvertibilno podrotje, realna rast dohodka in večanje deleža akumulacije v do-hodku.
In s kakinimi prijemi naj bi dosegli te cilje?
Izredno pomemben vzvod, ki naj bi dogajanja obračal v smer zastavljenih ciljev, se mi zdi učin-kovito vzpodbujarye strokovnega in inventivnega dela. Gre za to, da postane osebni dohodek de-jansko ekonomska kategorija, ne pa le kategorija socialne varnosti. Potem, ko bi izpolniii ta pogoj, bi z večjo gotovostjo lahko napove-
dovali tudi dvig delovne storilno-sti in boljše izkoriščanje obstoje-čih proizvodnih zmogljivosti. Si-cer pa bomo morali našo pozor-nost usmeriti še v izboljšanje or-ganizacije dela, informatike in uvajaiye novih proizvodnih pro-gramov, ki bodo zanimivi za kon-vertibilni trg. Očitno pa bomo morali v prihodnje še dosti bolj izkoristiti možnosti za prodajo storitev na tujih trgih.
Pravimo, da bomo morali go-spodarstvo razbremeniti, mu pustiti večji delež za akumulaci-jo. Kakšna naj bi bila politika do vseh oblik porabe?
Menim, da smo na različnlh ravneh družbene organiziranosti v tem pogledu še neusklajeni. Ta-ko v občinskem kot v republi-škem osnutku resolucye je po-udarjeno, da bi naj splošna in skupna poraba rasli največ do prispevnlh stopenj, ki veljajo v letošnjem letu. Toda če bi vse te vrste porabe rasle po maksimal-no dovoljenih stopnjah, ne bi bi-lo možnosti za hitrejšo rast aku-mulacije.
Kateri so še aktualni proble-mi druibenoekonomskib razme-rij, ki bi jih morali v pribod-njem letu uspešneje reševati?
Za našo gospodarsko prakso velja, da imajo konkretni nosilci gospodarske dejavnosti v rokah le en del škarij in platna, del - in to često celo v^ji - pa je v rokah zvezne vlade. Želimo in pričaku-jemo, da bo vlada s sistemskimi in s tekočimi ukrepi ekonomske politike ustvarila razmere, v kate-rih bo mogoče izpolniti resolucij-ske načrte. Predvsem pričakuje-mo stimulativnejše razmere za iz-voznike. Sicer pa bi bilo dobro, da bi gospodarstvu vsaj nekoliko prizanesli s ploho administrativ-no določenih pogojev gospodar-jenja in ga bolj prepustili sebi in tržnim zakonitostim.
J. K.