Obvestila
KONFERENCA INFORMACIJSKA DRUŽBA
V Cankarjevem domu bo od 12. do 14. oktobra 1999 konferenca z naslovom Informacijska družba. Pri konferenci sodeluje več posameznikov društva Informatika, društvo pa sodeluje pri izvedbi celotnega dogodka. Tako je med uvodnimi vabljenimi predavatelji 12.10. Tomaž Banovec. Naslov njegovega predavanja je "Informacijska družba in njen socioekonomski vidik". Predsednik društva Informatika, Niko Schlamberger, bo vodi! okroglo mizo ?. naslovom "Slovenija kot informacijska družba". Z aktivnimi prispevki bodo sodelovali še prof. Raj-kovič, dr. Krisper, prof. Gams in še več drugih članov. Predsednik konference je dr. Cene Bavec, predsednik organizacijskega odbora pa prof. Gams. Tekoče informacije so na http.//aujs.s!/is/index99.hlml. Vstopje prost. Vabimo vse bralce, da se udeležijo konference,
prof. dr. Matjaž Gams
Program prvega dne: PREDAVALNICA / LECTURE ROOM E8/9
VA0UENA PREDAVANJA; Vodi: dr. Cene Bavec dr. C. Bavec: INFORMATION SOCIETY IN SLOVENIA dr. J. Aavlksoo: TIGER t£AP PROJECT
Mr. J. Lyon: DATA WAREHOUSING WITH IBM BUSINESS INTELLIGENCE PRODUCTS dr. G. Vitiello: GUIDING IDEAS IN LIVING MATTER PHYSICS dr. A. Gray: INFORMATION TECHNOLOGY EDUCATION, AND ACHANG1NG WORLD dr. T. Kalin: INFORMATION TECHNOLOGY AND SUSTAINABLE GROWTH g. Ft. Brier OPPORTUNITY FOR SUSTAINABLE CREATION OF ADDED VALUE VABLJENA PREDAVANJA; Vodi: dr. Cene Bavec dr. S. Divjak: JAVA AND INFORMATION SOCIETY dr. 3. Horvat: LANGUAGE AND INFORMATION SOCIETY g. T. Banovec: INFORMACIJSKA DRUŽBA IN NJEN SOCIOEKONOMSKI VIDIK dr. A. Dohnlkar: POMEN IN VLOGA CENTRA VLADE ¿A INFORMATIKO
dr. D. Cat: EVROPSKI PREGLED INFORMACIJSKE DRUŽBE V DRŽAVAH SREDNJE IN VZHODNE EVROPE TER SREDOZEMLJU PREDAVANJA; Vodi: dr. Matjaž Gams
Matjaž Gams: INFORMATION SOCIETY PROMOTES INTELLIGENT SYSTEM S
Pavle Sfcherl: INTERNE r EXPANSION SLOWED: WHAT DOES IT MEAN FOR POSITION OF SLOVENIA IN EUROPE? Kayo H. lizuka: CUSTOMER SATISFACTION OF INFORMATION SYSTEM INTEGRATION BUSINESS IN JAPAN Stanko Blatnik, Viktor Vaupot, Jordan Berginc: HOME BASED BUSINESS AND TELEWORKING OPPORTUNITY FOR NEW JOSS Tomai Klobučar. Borka Jerman Blazlč: DIGITAL SIGNATURES INFRASTRUCTURE
Marjan Krisper, Tatjana Zrimec, Cene Bavec; INFORMATION SOCIETY IN TRANSITION OF CENTRAL EUROPEAN COUNTIES - POSITION OFSLOVENIA OKROGLA MIZA: ALI V SLOVENIJI POTREBUJEM O ZDRUŽENJE UPORABNI KOV TELEKOMUNIKACIJ SKI H STORITEV? Vodita; J. Vugrlnec, T. Kalin
12.15 -14.30
15.00 -16,30
17.00 -19.30
19:30-21:00
Poročilo s srečanja ACM v Budimpešti
Tri svetovna združenja računalništva m informatike si lastijo primat v svetu: ACM, IFIP in IEEE. V društvu Informatika smo pred kratkim uspešno navezali stike z IF1F? zato je bil nedavni sestanek ACM v Budimpešti zanimiv v smislu nadaljnjega odpiranja v svet.
Na sestanek za Vzhodno in Centralno Evropo je ACM povabil naslednje predstavnike držav:
Boris Rachov, Bolgarija; Bozena Mannova, češka; Janos Csirik, Madžarska; Ruslns Freivalds, Latvija; Leszek Pacholski, Poljska; Dan Cris-tea, Romunija; Leonid Kalinichenko, Rusija; Branislav Rovan, Slovaška; Matjaž Garns, Slovenija; A!e*ander Letichevsky, Ukrajina. Delegati naj bi zastopali sfero računalništva in informatike v svoji dr Javi.
Delegacija ACM je bila številčno in kadrovsko izredno močna, saj so bili prisotni vsi predsedniki, podpredsedniki in glavni poddircktorji. Sestanek je organiziral pridruženi direktor za mednarodne aktivnosti Fred Aronson (aronson@acm.org), Associate Director, International Relations. Sestanek je bil v hotelu Hilton v Budimpešti od 24. do 26. septembra. Na sestanku je ACM predstavil svoje aktivnosti, npr, objave, konference, spiske revij, kataloge, oblike članstva itd. Dobršen del pozornosti jc bil namenjen digitalni knjižnici ACM (Digital Library}, ki je v bistvu prenos aktivnosti ACM na internet, te sedaj je na njej večina objav ACM in drugih objav s tega področja, nameravajo pa jo razširiti npr, z zbirkami predavanj najznamenitejših predavateljev in drugimi aktivnostmi. Okoli 80% članstva je še vedno iz Amerike, ACM pa predvideva širitev v svet.
Predstavniki držav so imeli svoje predstavitve po vnaprej pripravljenih vprašanjih. Predstaviti smo morali globalno stanje v državi in podrobneje na področju računalništva m informatike. Tako smo predstavili društva, publikacije, konference in na koncu organizacijske zmožnosti in želje za vključitev v ACM.
VUs iz predstavitev je bil, da so razmere v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami razmeroma ugodne - gospodarske in politične razmere so stahilne, večjih šokov ni. Predstavniki akademskih krogov iz nekaterih držav so se pritoževali nad statusnimi problemi. V večini držav pa so tn-ternetne povezave razmeroma razvite in hitro napredujoče. V primerjavi z drugimi državami pa Slovenija močno zaostaja na organizacijskem področju. Druge države večinoma imajo svoj ACM Chaptcr, ki se je ponekod tako razvil, da konkurira nacionalnim združenjem računalništva m informatike, V veČini držav imajo svoje Forume informacijske družbe, medtem ko ga Slovenija ta hip še nima. V večini držav imajo ali ravnokar sprejemajo nacionalne programe hitrega razvoja informacijske družbe. Slovenija tudi tu zaostaja.
V pogovorih so nam predstavniki ACM povedali, da lahko društvo Informatika privzame etični kodeks ACM. Dosegljiv je na Internetu. Prosili smo ACM, da priporoči revijo Informática Institutu ISIza uvrstitev v SCI, Prosili smo, da ACM začne vpisovati Informático v Digital Library.
Najpomembnejše vprašanje je vključevanje Slovenije In Informatice v ACM. Najperspektivnejše so naslednje možnosti: M vključ itev v Digi tal L¡ b ra ry M organiziranje ACM Chapter v Sloveniji
k organiziranje krovne skupnosti, ki bi vključevala več slovenskih društev.
Te aktivnosti so povezane s precejšnjimi stroški (cca nekaj 10,000 US$), prinašajo precejšnje prednosti, pa tudi določene obveznosti. Predloge bomo podrobneje preučili in o njih razpravljali na naslednjem sestanku izvršnega odbora društva Informatika.
Prof. dr. Matjaž Gams
1999-številka 3-letnik VII
i^jorabi ¡al NFORM ATIKA