LETO XXX.. ŠT. 44
Ptuj, 10. novembra 1977
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Kasnimo, vendar še je čas! (stran 3)
Prijafle bom vabil, še sam ga bom pil! (stran 5)
Gozdni tatovi še „na delu" (stran 6)
Umetnost mora biti last delovnega človeka
(stran 7)
„VSE KAR DELAMO, DELAMO
ZA DELAVCA!"
Na prvi, volilni seji občinske
konference ZKS Ptuj je sodeloval
tudi sekretar MS ZKS Maribor,
Alojz Gojčič. V sestavku ob-
jav^ amo nekaj misli Alojza
Gojčiča o nalogah komunistov v
tem času.
„Kar se organiziranosti tiče, bi
rad rekel naslednje. V tem
trenutku težimo k premostitvi
razmaha med komitejem in
konferenco. Reči moram, da so
si komiteji prilastili dosti pravic,
tako da so postavljali čestokrat
suverena politična stališča, za
katerimi bi naj stala cetotna
partij dca organizacga. Ce gre celi
sistem v smeri podružb^anja,
potem mora iti najprej v partgl
V prihodnje je potrebno dati
imogo večji povdarek konferenci
in s tem celotni partijski
strukturi. Konferenca mora biti
središče družbenopolitične —
partgske aktivnosti in ne komite.
Komite je izk^učno njen opera-
tivno izvršni organ.
V TOZD in OZD se v partiji v
zadnjem času pojavlja rahel
separatizem. Mislim na to, da se
nekatere TOZD zapirajo in celo
poskušajo igrati funkcijo detovne
aganizacge. Obstaja nevarnost da
se 00 ZK poenači z interesi
TOZD in ne vidi interesov
delovne organizacije, še mar^
SOZD, če je v njg, da ne rečem
širših interesov družbe in partge.
Ta nevarnost eksistira. Zato
sodim, da je potrebno zastaviti
organiziranust v združenem delu
v	prihodnje tako, da bo ta dosti
čvrsta - na osnovnem imenoval-
cu enotne partgske politike.
Ugotavljamo, da smo v organizi-
ranosti čestokrat nesposobni iz-
pejati enotno politično akcgo.
Nekaj besed o idejno akcgski
enotnosti Pri nas se pojavlja
teorga: mi smo gospodarstveniki,
vi	ste politiki Dvomim, da takšni
TOspodarstveniki sod^o v partijo.
Ce vodilni delavci nimajo posluha
za politične akcge je logično, da
je ta akcna že v osnovi jatova. In
takšnih akcg je dosti, zato ker se
tisti del partgdce strukture, ki bi
se moral najbo^ aktivno vk;yučiti
v akcge, ne vk^učuje. S tezo mi
smo gospodarstveniki, vi ste
politiki je potrebno opraviti —
zelo odločno.
Socialna struktura opredeljuje
čtovekovo zavest, zato strukture
ne omenjam sluč^no. Dejstvo, da
smo na nepravi poti je to, da
smo v akciji kadrovske rešitve v
ac morali neprestano drezati,
povdaijati in celo prisiljevati
nekatere strukture, da so vključe-
vali neposredne proizvajalce. Mi-
slim, da bi bilo togično, da bi
komunisti v OO ZKS videli in
spoznali težnjo, da vse kar
(tkmo v tej družbi, delamo za
delavca. V prvi vrsti se moramo
vprašati, ali je delavec zadovoljen
s tem, kar smo naredili. Ker to je
bistvo sistema. Delavca potrebu-
jemo v vseh partgskih strukturah,
če hočemo, da ostane to partija
proietariata.
V metodologni partijskega dela
je potrebno nadaljevati težnjo, da
se občindce strukture in struktu-
re vige od občine organizirane v
ZK, približujejo partijskemu član-
stvu in s tem vsem sredinam naše
družbe. Tu je naše področje in
metodologijo je treba temu
primerno postavljati
Komuniste je potrebno seznani-
ti z vsebino knjige Edvarda
Karde^a in iz tega izpegati
konkreten program odgovornosti
v sleherni 00 ZK. Kardeljeva
knjiga mora bfti osnova sleherne
programdce usmeritve pred, med
in po obeh kongresih.
Mislim, da nekateri zavestno ali
pa tudi ne, odklanjajo organizira-
nost izven ZK - pri tem mislim
na SZDL, ZSM, sindikat, društva
itd., češ, kaj nam je partga tu
potrebna. Partija nam je potrebna
v sleherni družbenopolitični sre-
dini V zvezi komunistov trenut-
no razmiš^amo, da bi najo^o-
vornejši funkcionarji bili sekre-
taqi aktivov - predsednik SZDL
naj bo obenem sekretar aktiva.
Zato da njega, kot odgovornega
funkcionarja, postavimo v središ-
če izv^anja partijskih stališč. Ne
pa da se nam pojavlja sindikalna
politika, mladinska politika in ne
vem kakšna politika še. Vse
skupaj je samo ena in edina, to je
p^tgdca jTOlitika. Mi smo komu-
nisti v S^L, mladini, sindikatih,
zvezi borcev. kjer izvajamo to
politiko.
Pri SLO, družbeni samozaščiti
in varnosti preveč kompliciramo.
Vse hočemo imeti napisano na
dlani Bistvo vsega, kar je
napisano je samo sredstvo ne pa
cilj. Cilj je, da bo človek vedel za
kaj in proti čemu se bori
Ocene varnostnih priprav niso
stvar posameznikov, ampak samo-
upravnih organov. Podružb^anje
je temejlni problem v tem
procesu in če to je, potem je
potrebno te zadeve občanu
odpreti. Ocene niso tajne, to je
stvar sprejemanja po najširši
družbeni skupnosti
V	danem trenutku se premalo
zavedamo odgovornosti do izvaja-
nja zakona o združenem delu.
"Slaj na nivoju določila — delitev
sredstev za osebni dohodek.
Nek^krat smo pred partijsko
strukturo in odgovornimi komu-
nisti povdarili, da bodo nosili vso
odgovornost, ko bo „zavreščalo"
—	to pa se bo zgodilo, ko bodo
delavcu izplačali osebni dohodek.
Zato je potrebno v tem trenutku
oceniti, kje smo na področju
urejanja n^ajevanja po delu.
V	zvezi komunistov smo si
prizadevali združiti delo in
sredstva. V ptujski občini povsod
nismo bUi uspešni, ponekod pa.
Ce smo v nekaterih primerih
uspeU združiti dinar, zakaj nismo
v občini sposobni združiti dinarja
za detovno mesto. Tjčl novo
detovno mesto PROIZVODNEGA
KARAKTERJA.
-V-^»artiji nam ostaja še naloga
-	oceniti strukture, ki so dosedaj
delovale. Oceniti posameznike ne
samo kot funkaonarje temveč
tudi kot komuniste. S tem, da
seveda naša ocena ni edina.
Kadrovsko strukturo in proble-
matiko v ZK posebej izpostav-
ljam. Postaviti moramo prave®
čtoveka na pravo mesto. Ce kdo
(hnes opravlja odgovorna detovna
mesta m zanj že danes sodimo,
da ni pripravljen izvajati partijske
politike, misUm, da tja ne sodi
In prav tu nam ostaja n^ostrejša
partgska ocena. Kadrujmo ljudi
za katere sodimo, da bodo
izvajali politiko zveze komuni-
stov."
N. D.
Dosedanji in novoizvoljeni člani občinske konference ZKS Ptuj
na skupni seji
foto: zk
Pred
Martinovim
Iz tega mošta bo tudi Martin lahko napravil dobro vino!
foto R
Devet tem za udeležence
seminarja
Občinska konferenca SZDL
Ptuj je skupaj z Delavsko univerzo
pripravila za jutri in v soboto dvo-
dnevni seminar za predsednike in
sekretarje krajevnih konferenc
SZDL ter predsednike svetov
krajevnih skupnosti. Na seminar-
ju, ki pomeni pomembno izobra-
ževalno obliko pred številnimi
družbenopolitičnimi akcijami, ki
nas čakajo v naslednjem obdobju,
bodo predavali naši znani politi-
čni, družbeni in gospodarski de-
lavci.
Tako bosta Franc Zadravec in
Dimče Stoječevski govorila o sme-
reh razvoja političnega sistema
socialističnega samoupravljanja,
Franc Lačen o varnostno-politični
situaciji na področju LO in
družbene samozaščite, Jože Vido-
vič o mednarodni politični situaci-
ji, Janko Mlakar, Miran Glušič,
dr. Cveto Doplihar in Jože Reis-
man — o kmetijstvu, Oton Polič o
statutih krajevnih skupnosti v luči
zakona o združenem delu, Stanko
Lepej o pripravah na volitve, Fra-
njo Gnilšek — o resoluciji o politi-
ki uresničevanja plana občine Ptuj
za obdobje 1976—1980 v letu
1978, Jože Botolin — infrastruk-
tura v letu 1978 in Jože Segula o
naših delavcih, ki so na začasnem
delu v tujini.
Udeleženci seminarja si bodo v
soboto ogledali KK TOZD Sloven-
ske gorice in se tam zadržali še na
pokušnji vin.
mS
Obisk Iva Kuštraka
in Milovana Zidarja
V soboto sta ormoaco občino s sodelavci obiskala Ivo Kuštrak,
dan zvezn^ izvršnega sveta in zvezni sekretar za kmetgstvo ter
Milovan Zidar republiški sekretar za kmetijstvo. Ob spremstvu
direktorja ^ub^anskt^a SLOVINA in predstavnikov občine Ormož sta
si ugledna družbenopolitična delavca ogledala lokacgo nove sladkorne
tovarne, bila sta tudi v ormoški vinski kleti in v farmi goved v Središču
ob Dravi Ob tej priložnosti sta si ogledala tudi Slovenske gorice in
vinsko trto.
Iva Kuštraka so seznanili z uresničevanjem srednjeročnega
programa razvoja, vk;yučujoč tudi razvoj kmetijstva v občini Beseda je
tekla tudi o novi gradnji tovarne sladkorja ter o prizadevanjih občine
Ormož za bopi razvoj cestnega prometa in s tem tudi odcep nove
obvozne ceste za novo tovarno. Ivo Kuštrak je s sodelavci pot
nada^evai v Ljutomer.
zk
Temeljnil(amen
za novi
srednješoisid center
Ptuj, sreda 2. novembra. Na prostoru novega arednješoldtega
centra v Ptuju, med Grajeno in Peršonovo uUco, je bila minulo sredo
velflca slovesnost ob polaganju teme^nega kamna za novi sredigešolski
center. Več kot 2000 učencev in d|akov ptujskih srednjih šol,
predstavnikov občinske dcupščine, družbenopolitičnih organizacij,
izobraževalne icupnosti, izvajalca del in drugih občanov se je zbralo,
(b po enem letu priprav, uspeli referendum je bil lani 21. novembra,
prisostvuje slovesnosti ob začetku gradnje novih in sodobnih šolskih
prostorov, ki bodo pomenili ogromen korak k izbo^šanju pogojev in
izobraževaiga naših mladih i^udi	. _____________
Po uvodnih besedah ravnatelja sredriješolskega zavoda Antona
Velikonje, je o pomenu te stovesnosti spregovoril predsednik izvršnega
odbora Izobraževalne skupnosti Ptuj — Franc Predikaka, v kulturnem
pro^amu pa so sodetovafi pevci in recitatorji Dgakinja 4/b razreda
splosne gimnazge Nada Topolovec se je v imenu učencev in dijakov —
ptujskih srednješolcev zahvalila vsem delovnim jgudem in občanom, ki
so s svojim referendumskim DA pred enim letom izglasovali, da lahko,
danes s ponosom zasadimo lopato za gradigo prve faze, ki bo končana
do konca leta 1978, vezala pa bo 63,202.000 dinarjev.
mš
Teme^ni kamen za novi srednješolk center v Ptuju, je
položil učenec 3. razreda poklicne kovinarske šole Veljko
Vlahovič in predsednik 00 ZSMS na tej šoli - Jože
BRATUŠA	Posnetek: ZK
TONE LUSKOVIČ
KANDIDAT ZA
SEKRETARJA OK ZKS
Za novega sekretarja komiteja
občinske konference ZKS Ormož
so osnovne organizacge v občini
Ormož po krajevnih dcupnostih
in združenem delu evidentirale
Aitona Luskoviča, predlog sta *
S trdila tudi medobčinski svet
18 Maiiboi ter ustrezni organ
Centralnega komiteja ZK Slovem-
je.
Anton Ludcovič je diplomirani
pravnik in je zaporen v teme^ni
organizaciji združenega dela JE-
RUZALEM Ormož kot sekretar
skupnosti Star je 27 let, starši so
bili proletarci, oče ie delal kot
logar, mati pa je bila gospodinja
in delavka na m^hni kmetgi Že
v srednji šoli je postal član ZK in
sicer se je vkfiučil v osnovno
organizacijo ZKS gimnazige „Du-
šana Kvedra" v Kuju. Doma je
na Kogu, kjer se aktivno
vkjučuje v deto krajevne skupno-
sti in ' njenih ofganov. Je
predsednik izvršnega odbora so-
cialistične zveze na Kogu, prav
tako je angažiran družbeno-
političen delavec v občinski
konferenci SZDL Ormož, kjer je
član predsedstva in izvršnega
odbora. Aktivno deluje tudi na
področju SLO in družbene
samozaščite.
Prav tako je tudi član izvršnega
sveta SO Ormož, v zvezi
komunistov pa opravka funkcgo
sekretarja aktiva komunistov TKS
občine Ormož. Ni nak^učje, da
je Tone Luskovič bil evidentiran
za kandidata sekretarja komiteja
OKZKS Ormož, kajti Je dober in
marljiv delavec, odločen zagovor-
nik samoupravljanja, delegatskega
sistema in politike zveze komuni-
stov.
Zelo je pri^ub^en v teme^ni
CTganizacgi kjer ^ pozn^o kot
resnega, dobrega in an^žiranega
delavca. Tudi v krajevni skupno-
sti Kog je priljubljen. Tone
Luskovič je poznavalec politike
zveze komunistov in prav gotovo
bo svoje politično poslanstvo
znal dobro prenašati v vsako
delovno sredmo, v sleherno
osnovno organizacgo.
O njegovi kandidaturi bodo
razprav^^ tudi člani konference
OK ZKS Ormož na jutrišnji seji
zk
foto: zk
Tone Luskovič, kandkiat za
sekretaija OK ZKS
foto: zk
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
10. november 1977- TEMtflK
Zveza komunistov
dejavnik in gibalo
,,Zgodovina Komunistične partije Jugoslavije nam daje veliko
dokazov, da je bila partija v svoji revolucionarni vlogi in akciji
uspešna samo takrat, kadar je s svojo politiko in s svojo aktivnostjo
znala najti pot do najSirših mnoiic delovnega ljudstva in kadar se je
znala povezovati s celotno napredno in demokratično strukturo
druibe," piše Edvard Kardelj v knjigi SMERI POLITIČNEGA
SISTEMA SOCIAl ISTIČNEGA SAMOUPRAVI JANJ A.
In prav ta misel nas vodi k razmišljanju o zvezi komunistov v se-
danjem političnem trenutku samoupravne socialistične Jugoslavije.
Čas je, ko delovni človek in občan spoznavata vlogo subjektivnega
faktorja med vsemi obstoječimi političnimi in ekonomskimi silami in
proizvodnimi odnosi. Naj nam bo knjiga tovariša Kardelja dragocen
in temeljni pripomoček za razmišljanje o vlogi ZK in o njeni nadaljni
krepitvi v družbenopolitičnem organiziranju socialističnega
samoupravljanja.
Ne bi smelo biti resnega vprašanja ali druibenega problema, kije
pred odgovornimi druibenimi ustanovami in za katerega naj se zveza
komunistov ne angaiira in zainteresira. Škodljivo bi bilo omejevati
vlogo in pomen zveze komunistov samo na politično propagandistično
aktivnost ali pa zgolj na delovanje driavnega aparata. Zveza
komunistov ima danes pomembno vlogo in 'iicer pri reševanju in
obravnavi vseh problemov tako na področju javnega, druibenega in
političnega Življenja. Tovariš Kardelj v svojem delu zastavlja še
drugačno vprašanje in sicer, kako naj ZK obravnava vse pereče
probleme v razmerah samoupravljanja delovnih ljudi, kar pomeni,
kako naj napredno vpliva na sprejemanje družbenih odločitev v
razmerah, ko odločitve sprejemajo prav delovni ljudje in občani sami.
Torej komunist ne pomeni biti samo pokazatelj in usmerjevalec
političnih in delovnih akcij, temveč mora biti pri vsakem neposrednem
delu prisoten, angažiran ter prepričevalen. V zvezi komunistov je
forumsko delo minilo, niti ni več posebnih usmeritev ,,od zgoraj",
temveč se član ZK usmerja po sprejetih resolucijah partije, tudi po
kongresnih listinah in seveda statutu Zveze komunistov Jugoslavije.
Komunist mora biti ustvarjalen in zato je partija gibalo socialistične
akcije ter pomemben dejavnik oblikovanja socialistične zavesti.
Morajo miniti časi ..mahanja s partijskimi izkaznicami", kajti s tem
se kaže monopolen položaj tistega, ki je član ZK. kaže se nekakšna
politična oblast, vpliv in težnja za priviligiranim položajem. Torej
zvezja komunistov ni nek sistem, ki deluje od zunaj in s strani urejuje
politiko socialističnega samoupravljanja ter s tem tudi naš delegatski
sistem in ostala družbena ter politična gibanja. Zato zveza
komunistov, tako piše tudi Edvard Kardelj, kot idejna in politična
avantgarda delavskega razreda in kot faktor socialistične zavesti
samoupravnih delovnih množic ne more pošiljati direktiv telesom
delegatskega sistema kot nekakšen zunanji dejavnik, ampak mora biti
sestavni del delegatskega sistema. Da bo temu res tako, je potrebna
angažiranost, prizadevnost in marljivost.
Danes so sile, tako v občini kot regiji in drugod, da komunisti ne
prevzemajo odgovornih nalog v delegatskem sistemu ter se obnašajo
kot nekakšna poveljujoča politična sila zunaj samoupravnega sistema.
Takšnih dirigentov v uresničevanju delegatskega sistema ne
potrebujemo, rabimo ljudi—komuniste, ki sprejemajo odgovornosti
in s svojim angažiranim delom ustvarjajo dober in kvaliteten
družbenopolitični samoupravni sistem. Zveza komunistov mora ostati
v okvirih vseh družbenih in političnih dogajanj. Tako mora ostati
prisotna v delegatskem sistemu in drugod, kajti v nasprotnem primeru
se bi ponovno pojavile težnje po razvoju nekaterih že znanih in
neznanih političnih struj. Takšne pojave moramo zatreti že v kali, v
bazi, v osnovni organizaciji ZK.
Edvard Kardelj v svojem delu nadaljuje, da socialistični odnosi
zaostajajo v tistih sredinah, kjer se osnovne organizacije in aktivi
zveze komunistov ne ukvarjajo z bistvenimi problemi delovnih ljudi in
občanov, zato se tam vsiljujejo nove sile in sicer birokratske,
tehnokratske in druge, ki težijo po nesamoupravnem urejanju
družbenoekonomskih problemov.
Zveza komunistov je prisotna v našem samoupravljanju, močne
so sile komunistov, zato ni bojazni, da bi zveza komunistov postala
nekak privesek tehnobirokratskega ali kakšnega drugega aparata in
njegov ideolog. Med komunisti so še nepravilnosti, nesoglasja, vendar
ti problemi nastajajo ob kritizerstvu. ob praznem in neplodnem
govoričenju, pri prepiranju itd., in zato ni strahu, da je v zvezi
komunistov trenje in nesoglasje. Veliko in pomembno vlogo pri
reševanju nekaterih vprašanj imajo organizacije zveze komunistov,
tako v krajevni skupnosti kot v združenem delu. Organizacije morajo
biti povezane z ljudmi, biti morajo svetle točke v samoupravnem
socialističnem sistemu in prisotne kot vodilna idejna in hokezijska
politična sila.
*
V zvezi komunistov je potrebna enotnost, vendar ne tista
statutarna disciplina, ki ne pomeni tiste enotnosti kot skupni pogledi
na neposredne in dolgoročne cilje skupnega boja za boljši jutrišnji
dan delovnega človeka in za napredek socializma nasploh.
In kot ob koncu piše tovariš Kardelj: ,,Stopicanje na 'mestu
praviloma postaja neizogiben vir neenotnosti. "
Priredil:
Zdenko Kodrič
Hidroelektrarna SDII v zaključni fazi
Na gradbišču hidroelektrarne
Srednja Drava II v Forminu v teh
dneh pospešeno poteicajo
zaključna dela na posameznih
elementih objekta.
Bodoča hidroelektrarna že
dobiva obliko giganta, ki bo v
kratkem času v precejšnji meri
razbremenil dosedanjo proizvod-
njo električne energije.
Vlado Butinar, vodja objekta HE
SD II v Forminu, nam je o trenut-
nem stanju na gradbiščih uvodoma
povedal:
,.Gradbena dela so zares v
zaključni fazi. Predvidevamo, da
bodo ta dela dejansko zaključena
koncem novembra, ali v najslab-
šem primeru v prvi polovici
decembra. Torej, z ozirom na
zemeljska in gradbena dela bi
lahko agregat zavrteli v drugi
polovici decembra."
Prav bi bilo, da bi v kratkem
opisali dosedanja dela na
posameznih	objektih
hidroelektrarne?
,,Na jezu je situacija v redu.
Nasipi so gotovi tako daleč, da
lahko dvignemo vodo v bazenu do
kote 217, kar bomo storili še v tem
mesecu. Poteka gradnje kanaliza-
cije, drenaže v okolici Ptuja,
manjša dela obstajajo Se pri
polaganju kolektorja v koritu
Drave. Gradimo tudi Črpalno
napravo, v katero smo že začeli
vgrajevati opremo. Na desni strani
pa je v gradnji čistilna naprava, ki
pa ne bo končana pred začetkom
obratovanja prvega agregata. Da
bi pa lahko začeli obratovati,
predvidevamo improvizirane
naprave, ki bodo omogočale, da se
bodo odplake čistile.
Na jezu smo v noči od 19. na 20.
avgust preusmerili Dravo iz
obtočnega kanala nazaj v staro
strugo, tako da voda sedaj teče že
čez jez. Torej jez je že pripravljen,
da se lahko Drava zajezi v bazenu
od Ptuja do Markove. Niso še
sicer vgrajene vse avtomatske
naprave, kot je predvideno, ampak
ročni zagon krmiljenja teh
zapornic pa je že možen."
Gotovo bo zanimivo kakšna je
situacija na dovodnem kanalu?
„V četrtek 3. novembra okoli 15.
ure je delovna organizacija
Slovenija ceste zaključila
asfaltiranje dovodnega kanala.
Tako so Slovenija ceste do včeraj
položile 189.000 ton asfalta, ali
760.000 kv. m asfalta. S tem je
tudi dovodni kanal popolnoma
pripravljen, in lahko ga začnemo
polniti."
Kako je z gradnjo mostov na
dovodnem kanalu?
„Na dovodnem kanalu smo že
skoraj dogradili 5 mostov. V
gradnji je samo še eden, drugi so
že prehodni."
Eto tukaj so torej stvari urejene.
Kako daleč pa ste z montažo
opreme v strojnici?
,,Najvažnejši element v strojnici
je agregat, torej turbina in genera-
tor. Turbina je že popolnoma
pripravljena za namestitev rotorja
in statorja na os. Rade Končar je
že sestavil rotor, težak 315 ton.
Sestavil ga je v dveh mesecih.
Poleg turbine in generatorja pa je
potrebno zmontirati Se turbinski
regulator, razbremenilnik in druge
elemente, kot so kompresorji,
hladilna voda in tako dalje. Vsi ti
elementi so že v montaži in bodo
do 15. decembra tudi pripravljeni
za obratovanje. Tudi v turbinskem
iztoku je Metalna vzgradila vodila
in pragove. Tudi Gradiš je končal
z betoniranjem turbinskega
odtoka. Metalna pa že montira
žerjav, tako, da bomo lahko do
15. decembra položili Se pomožne
zapornice v vtoku."
Torej gre za prvo turbino vse po
načrtih, kako pa je z dobavo in
montiranjem druge turbine?
,,Stanje ni rožnato, roki, ki nam
jih je postavil Litostroj za turbino
in Rade Končar za generator, nam
ne ustrezajo. Po naših načrtih bi
morali zavrteti drugi agregat že v
aprilu prihodnje leto, po rokih
dobaviteljev, pa bo to možno
verjetno šele v juniju.
Tudi v strojnici tečejo dela nor-
malno. Oprema za razvodno
postajo je že < dobavljena in
montirana. Delno pa je kritična
dobava tistih elementov, ki so
potrebni za krmiljenje, zaščito in
signalizacijo agregata samega.
Predvidevamo namreč, da bi
pozneje oba agregata vodili iz
dispečerskega centra v Mariboru."
Kako daleč pa so zemeljska dela
na odvodnem kanalu?
,,Odvodni kanal predstavlja
glavni zemeljski objekt, na kate-
rem smo izvršili okoli 9 milijonov
izkopKJv gramoza in laporja — to
nam je služilo za izgradnjo nasipov
na dovodnem kanalu, strojnici in
delno tudi na bazenu. No, v
glavnem so dela na odvodnem
kanalu že zaključena, do 90 % bi
lahko dejal. Urediti moramo še
samo skalomet, na desnem bregu
ob sotočju Drave z odvodnim
kanalom."
Če so vsa dela že tako daleč, kdaj
lahko pričakujemo prve kilovate,
izHE SD II v Forminu?
,,Prvo vrtenje bomo lahko
opravili Se v tem letu,- prve kilo-
vate, ki jih bomo lahko dobili iz
tega ogromnega objekta pa raču-
namo, da bi lahko dobili v mesecu
januarju prihodnje leto," je
zaključil Vlado Butinar, vodja
objekta HE SD II v Forminu.
M. Ozmec
Vlad^ Butinar, dipl. ing.,
vodja objekta HE SD II v
Forminu
Krmilne zapornice na jezu so že pripra\ijene.
Foto: OM
PRIPRAVLJENI NA ZIMSKA PRESENEČENJA
Čeprav v tem trenutku niti ne
pomišljamo, da bi nas kmalu
utegnila presenetiti snežna odeja,
je prav, da jo pričakamo priprav-
ljeni. Tega se zavedajo tudi v
TOZD Avtopark, zato se že
pripravljajo na zimsko službo.
Marjan Mesarič, vodja TOZD nas
je seznanil, da je trenutno
pripravljenih za takojšnjo uporabo
manj kot polovica od skupno
desetih motornih snežnih plugov in
obenem zatrjuje, da jih sneg ne bo
presenetil.
V poslovnem predmetu temeljne
organizacije je med drugim
zapisana tudi dejavnost: upravlja-
nja avtobusne postaje z nazivom
,, Avtobus na postaja Ptuj" za
svoje potrebe in tuje koristnike.
Ko sem se pred časom sprehodila
po avtobusni postaji, se mi je
pogled ustavil na tabli, kjer je
zapisano: Oddelek za turizem.
Tudi odgovor na to vpraSanje sem
poiskala v omenjeni sredini.
Oddelek za turizem so odprli v
poznem dopustniškem času, ko
povpraševanje po turističnih
uslugah že jenja. Po dogovoru z
lNEX-om iz Maribora je turistični
delavec prihajal trikrat tedensko v
Ptuj in opravljal naloge turistične
narave v skladu z dogovorom.
Zaradi kadrovskega problema v
INEX-u, so se v TOZD odločili
nastaviti lastnega delavca. Obenem
pa so si zastavili nalogo privabiti v
Ptuj tudi agencijo KOMPAS, ki bi
naj s svojo ponudbo zimskih in
letnih paketov za letovanja in
drugega polnila vrzeli v turističnem
povpraševanju tega območja.
Predvsem gre za to, da bi
omenjeni oddelek skrbel za obisk
gostov v Ptuju in njegovi okolici.
Dosedaj smo namreč vse preveč
neorganizirano delovali v tej
smeri. Vabili smo Ptujčana na
turistična potovanja po domovini
in v tujino in pozabljali na to, da
je Ptuj s svojo okolico zanimiv
turistični motiv v vsakem pogledu.
Stvar celovite turistične ponudbe,
o kateri govorimo zelo veliko v
zadnjem času, bomo sicer morali
še doreči z različnih vidikov, da
bomo lahko zadovoljili še tako
zahtevnega gosta. Kako bomo
delovali v tej smeri, bomo izvedeli
že v prihodnjih dneh. Sicer pa bi
na splošno veljalo, da bi vsak člen
v turistični verigi dosledno
izpolnjeval svojo vlogo, predvsem
pa, da bi turistično delovali
organizirano ter v korist gospodar-
skega napredka. Vsak, še tako
neznaten turističen motiv, mora
imeti v zasnovi tudi komercialni
učinek.
Ob pregledu poslovanja TOZD v
prvih mesecih letošnjega leta, ki je
več kot uspešno, smo naleteli na
podatek, da je potniški promet v
istem obdobju zelo narastel. Da je
uspeh tolikšen gre hvala zlasti
temu, ker ni bilo izpadov in ker so
obnovili zmogljivosti.
Izredno je bilo zlasti zanimanje
za turistične vožnje. Med občani in
delovnimi ljudmi ptujske občine je
v zadnjem času zanimiva vožnja v
Trst; avtobusi vozijo tja vsaj
enkrat mesečno.
V temeljni organizaciji pa tudi
ostali podatki o poslovanju
dokazujejo uspeSnost. Plan za leto
1977 načrtuje cdotno realizacijo v
višini 3,3 milijarde dinarjev, od
tega so v prvih devetih mesecih
letošnjega leta dosegli 2,9 milijarde
dinarjev.
MG
Najprej nova organiziranost
Ze uvodoma je potrebno pouda-
riti, da pri uresničevanju zakona o
združenem delu v Slovinovi
skupnosti Jeruzalem Ormož nasta-
jajo problemi, kajti v Slovinu zelo
počasi tečejo priprave na ustanovi-
tev SOZD Slovin Ljubljana. Zato
tudi v Ormožu zaostajajo z
nekaterimi samoupravnimi
sporazumi, ker se ne ve kakšen bo
novi samoupravni status Kmetij-
skega kombinata Ormož.
Prihodnji teden bodo v Jeruza-
lemu stekli zbori delavcev, na
katerih bodo delovni ljudje
obravnavali novo organiziranje v
luči zakona o združenem delu.
Osnutek samoupravnega
sporazuma o novem organiziranju
je pripravljen. Prav tako je
pripravljen osnutek sporazuma o
združevanju dela delavcev v
TOZD. Delavci se bodo na
referendumu, ki bo 25. novembra,
odločali za delovno organizacijo
Kmetijski kombinat Ormož.
Do konca novembra bodo
pripravljena tudi vsa merila za
nagrajevanje po rezultatih dela.
Delovni ljudje Jeruzalema bodo o
nagrajevanju razpravljali v prvi
polovici decembra in pričakovati
je, da bo nagrajevanje po delu
steklo s 1. januarjem prihodnjega
leta.
zk
Še o bcHični preobrazbi
Obravnava predloga samoupravnega ^razuma o združitvi v
teme^no banko Kreditno banko Maribor in obravnava predloga statuta
Kreditne banke Maribor, sta bili osrednji točki razprave na 36. seji
izvršibiega odbora KB Maribor, podružnice Ptuj. Člani izvršilnega
odbora » se seznanili s pripombami združenega dela tega območja na
omer^eni sporazum, ki se nanašajo predvsem na 17. poglavje, ki govori
o organizacgi banke, statusu in položaju bodočih poslovnih enot. Oba
dokumenta bo 15. novembra potrdil zbor banke, nakar jih bo prejeto
združeno deto v sprejem in tiodpis. Sporazum o združitvi v temeKno
banko Kreditno banko Maribor bo sprejet, ko ga bo podpisalo 170
udeležencev tega sporazuma.
V nada^evanju seje so se člani izvršilnega odbora seznanili s
poročilom o uresničevanju letnega načrta podružnice za obdobje od 1.
januarja do 30. septembra 1977 in s poročUom o pertodičnem
obračunu KB Maribor, podružnice Ptuj. Po periodičnem obračunu je
podružnka v tem obdobju pri svojem poslovaigu dosegla 64 milijonov
dinaijev skupnih dohodkov; to je 73 odstotkov pričakovanih dohodkov
v letu 1977.
MG
Na vomni seji OK je sekretv komiteja OK
ZKS Ptuj, Milan KneževiC govoril o nalogah, ki
čakajo komuniste v naslednjem mandatnem ob-
dobju. V zvezi s tem je za n^e bralce povedal:
..Nadaljnji razvoj naSe družbe vidim v
krepitvi vloge delavca kot proizvajalca in uprav-
Ijalca ter delavskega razreda kot celote. Ce je
temu tako, potem mora ZK kot avantgarda delo-
vati znotraj našega sistema tako, da bo resnično
odsevala interese delovnih ljudi, da bo vselej
izpričevala delavsko revolucionarnost in se v
odoti preko različnih oblik organiziranja in
metod delovanja zavzemala za praktično
izpeljavo idejnopolitičnih izhodiSč.
Pred dnevi je bila seja OK ZKS Ptuj. ki je
nakazala izhodišča za bodoče delo OO ZK v naši
občini. Kljub temu, da programske usmeritve Se
niso sprejete, lahko iz vsebine razprav
povzamemo, da bo celotna ZK v naši občini v
naslednjih štirih letih usmerjala svoje delovanje
v naslednja glavna področja:
1. Enotna ugotovitev je. da zahteva prihodnje
obdobje od vseh subjektivnih družbenih sil
akcijsko usmeritev ddovanja v družbenopolitič-
nem in ekonomskem življenju. Potrebne so nam
pridne roke in visoka družbena zavest.
2.	Predkongresna aktivnost na vseh področjih
družbenopolitičnega dela. Gre za kritično in sa-
mokritično preverjanje delovanja ZK in drugih
družbenopolitičnih sil.
3.	Organizacijska izpolnitev. Zveza komuni-
stov se mora organizirati tako. da bo kar se da
uspešno delovala v vseh samoupravnih sredinah.
4.	Izpolnitev	metodologije dela.
Zveza komunistov je in mora ostati deiavska. Mi
delavski razred enačimo z ljudskimi množicami.
Komunisti morajo delovati med njimi, delovati
morajo znotraj vseh družbenopolitičnih orga-
nizacij, samoupravnih interesnih skupnosti,
krajevnih skupnosti, društev in uveljavljati svojo
vlogo kot ustvarjalna sila v interesu delavca. Gre
za demokratične metode dela in celo za
podružbljanje naše dejavnosti.
5.	I dej nepolitično izpopolnjevanje. Člani
zveze komunistov morajo biti najprej sami na
dovolj visoki ravni idejnopolitiCne usposoblje-
nosti, marksističnega znanja in vsestransko
družbeno razgledani. Sicer bodo slabo aplicirali
teoretična izhodišča v revolucionarno prakso.
6.	Uresničevanje ustavne zamisli krajevne
skupnosti. Gre za večjo mobilnost, sodelovanje,
akcijsko povezanost, učinkovitost in poenotenje
interesov delavcev in občanov v oblikovanju in
realizaciji skupnih ciljev s področja
samouprave.
7.	Uresničevanje novih družbenoekonomskih
odnosov v naši občini. Gre za celoten splet
vprašanj pri uveljavljanju določil zakona o
združenem delu v OZD. SIS. KS. Delo na tem
področju moramo unitarizirati. kajti le na ta
način bomo zagotovili hitrejši gospodarski in
družbeni razvoj naSe občine.
8.	Osnova našega bodočega dela bo dobro
poznavanje vsebine knjige Edvarda Kardelja —
.,Smeri razvoja političnega sistema socialistič-
nega samoupravljanja."
N. D.
TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK
TEIMVIK -lO noven^berig??
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Trto - armada - ljudstvo
- to smo mi vsi!
Dan JLA - 22. december bomo v ptujski občini letos proslavili
slovesneje kot doslej, še posebg zato, ker sovpada v trenutek velikih
jubilejev, ki jih v letošigem letu praznuje naša družba. Celoten dclop
piireditev, srečanj in drugih manifestacg bo potekal pod naslovom:
„TITO - ARMADA - UUDSTVO - TO SMO MI VSI! Prva
programska izhodišča praznovanja so na minulem razgovoru, ki ga je
sklical sekretar OK SZDL Ptuj, Zvone Masten, že nakazala, da naj se
program praznovanja izoblikuje tako, da bo zajel sleherno sredino.
Okvirni program 11 točk so dopolnili še z nastopom odraslih pevskih
zborov občine Ptuj, ki bo 16. decembra v športni dvorani Mladika.
Osrednja manifestacga bo v vojašnici na sam dan praznika
oboroženih sil, proslave posvečene rojstnemu dnevu naše armade se
bodo zvrstile v vseh osnovnih šolah in tudi srednjih šolah ter krajevnih
skupnostih ptujske občine. Vsa obelega proslave dneva JLA morajo
biti prežeta z vso globino revoluck)narne vsebine.
MG
Priprave
na občinski praznik
8. januarja občani Slovenske
Bistrice praznujejo svoj občinski
praznik. Na ta dan je leta 1943 v
neenakem boju z okupatorji
izkrvavel legandarni Pohorski
bataljon. Prihodnje leto bo potek-
lo 35 let od tega žalostnega dogod-
ka v naSi NOB. Občani Slovenske
Bistrice se na praznovanje že
pripravljajo. Ne glede na vremen-
ske razmere se pri Treh žebljih na
Pohorju vsako leto zbere veliko
število mladih in starejših, da sku-
paj počaste spomin borcev in
bork, ki so v poslednjem boju
dokazali svojo nemajno privrže-
nost boju za lepši jutri in ljubezen
do domovine.
Program praznovanja občinske-
ga praznika na Pohorju bo razde-
ljen v dva dela. Komemorativni del
pa pri Treh žebljih, slavnostni go-
vor in kulturni program pa na
Osankarici, kjer bodo odprli tudi
prenovljen muzej Pohorskega
bataljona. Ker bo prihodnje leto
poteklo 35 let, pričakujejo širšo
udeležbo mladine, borcev in osta-
lih občanov. Vsaka občina
mariborske regije bo na proslavo
poslala svoje udeležence. Prav bi
bilo, da bi ob tem sodelovali zlasti
mladi, saj je ta manifestacija
pomemben prispevek k oživljanju
tradicij narodnoosvobodilnega
boja.	1. k.
Vloga komunista
neposrednega proizvajalca
Komite OK ZKS Slovendca Bistrica je pred dnevi organiziral v
planicem domu Anton Stuhec pri Treh krajih na bistriškem Pohorju
dvodnevni seminar za člane aktiva ZK neposrednih proizvajalcev.
Seminarja se je udeležilo večje število komunistov neposrednih
pffoizv^alcev iz vseh detovnih organizacig bistriške občine.
Posebno pozornost so namenili vlogi in pomenu aktiva ZK
delavcev neposrednih proizvajalcev, proučili so metode političnega
delovanja v svoji sredini in sprejeli nekaj najbo^ aktualnih nalog iz
programa OK ZK.
Komunisti iz neposredne proizvodnje so na seminarju ocenili
dosedanje priprave in nada^nje naloge v pripravah na volitve 1978. Ob
tem so sprejeli konkretne naloge uresničevanja v osnovnih
organizacgah ZK kot tudi za posameznike.
Zakjučni del u^šne^ seminarja so namenili nalogam aktiva ZK
neposrednih proizvajalcev, ki deluje v okviru OK ZKS Slovenska
Bistrica, ob uresničevanju določil zakona o združenem delu ter širšemu
spoznavanju vloge sindikatov.	Viktor Horvat
PRED NOVO ŠOLO ŽIVLJENJA
Že prejšrgi teden se je pričel
rabor vojaških obveznikov.
Naborna komisga je s svojim
delom pričela v krajevni
skupnosti Kidričevo, kjer je bil
naborni pregled zelo slavnostno
priprav^en. V kino dvorani v
Kidričevem so mladim fantom
govorili predsednik občinske
konference 2aMS Ptuj, Milan
Cučdc, predsednica mladih iz
Kidričevega Anita Kopušar,
predsednic naborne komisije
Arsenge B'govič ter pomočnik
načelnika oddelka za ^udsko
cbrambo SO Ptuj, Stanko Meglič.
Kidričevo je bilo v zastavah,
pionini osnovne šole iz
Kidričevega so veselim
obveznikom podelili nageljne,
značke in zastavice ter jim ob tej
priložnosti pripravili tudi bogat
kulturni program.
V tem tednu je naborna
komisqa z delom začela v Ptuju.
Tudi v domu Franca
Krambergeija je bilo svečano in
veselo hkrati Komis^a je
zadovo^na s svojim detom, kajti
mladi fan^e dobro sprejemajo
šolo živgenja - odslužitev
vojaškega roka. Doslej je naborna
komisija opravila prevede mladih
mbornikov iz krajevnih jdcupnosti
Cirkovce, Lovrenc, Kidričevo in
krajevnih skupnosti v okolici
Ptuja.	zk
Foto: JOS
Naborno komisijo sestavljajo (od leve): Branislav Vukmanovič.
Arsenije Begovič in Matija Tarbuk
S pokopavanjem
na novem pokopališču
v Rogoznici bomo pričeli
s 1. januarjem 1978
Dela na gradmi prve faze
novega pokopališkega objekta
v Rogoznici se bližajo laaju.
Objekt bodo predali svojemu
namenu prvega januarja pri-
hodnje leto. V ta namen bo
treba v širši družbeni skup-
nosti sprejeti ustrezne norma-
tivne ^te: odlok o pokopa-
liškem redu na območju
občine Ptuj in odlok o
pokopališkem redu za poko-
pališče v Ptuju ter odločbo o
prepovedi pokopavanja na
mestnem pokopališču v Ptigu
in Rogoznici ter pričetku
pokopavanja na novem poko-
pališču v Rogoznici.
Javna razprava o dokumen-
tih se bo pričela v naslednjih
dneh, dokončno besedilo
odlokov pa bodo prejeli v
sprgem in potrditev delegati
zborov Skupščine občine ftuj
na drugem decemberskem
zasedanju zborov. Namen
široke javne razprave je, da
občani in delovni ljudje s
svojimi pripombami in pred-
logi prispevajo k oblikovanju
take vsebine odlokov, ki jo
narekuje naš družbeni razvoj,
ki obenem zahteva enotne
pristope v urejanju pokopa-
lišč, njihovem vzdrževanju in
uporabi	MG
10. NOVEMBER - PRAZNIK ARTILERIJSKO-
RAKETNIH ENOT PROTIZRAČNE OBRAMBE
Dan artilerijsko — raketnih enot protizračne obrambe se proslavlja v spomin na leto 1944, ko je bil
v Beogradu ustanovljen 1. protizračni artilerijski polk Vrhovnega štaba. Od tistega časa pa do danes so note
protizračne obrambe dosegle izjemne rezultate v strokovnem usposabljanju, moralno-poUtični čvrstini,
borbeni u^osobljenosti in tehničnem izpopolnjevanju. Danes artilerijsko-raketne enote razpolagajo z
najsodobngso tehniko. Jubilg bodo proslavile v praktičnem prikazu doseženih rezultatov in pod geslom
proslave velikih jubilgev.
Proslave velikega oktobra
Ideje veHkega oktobra so bile
tudi za našo družbo velikega
pomena in vir revolucionarnih
navdihov. Velikega oktobra se vsi
spominjamo, kajti Lenin in sovjet-
sko ljudstvo sta takrat dokazala
pomen svobode, razvoja, enako-
pravnosti in neodvisnosti. Sovjet-
skim revolucionarjem je uspelo
dokazati revolucionarno vsebino
velike oktobrske revolucije, ki je
bila pred 60 leti.
Vsa naša družbena skupnost se
spominja teh revolucionarnih ča-
sov, ko je zmagal delavski razred
in tako pričel krepiti svojo vlogo v
socializmu. Tudi v Ptuju in Ormo-
žu so v ponedeljek bile slovesnosti
ob praznovanju velikega oktobra.
V Ormožu je na proslavi okto-
brske revolucije govoril sekretar
OK ZKS Ormož, Milan Ritonja, ki
je orisal razvoj oktobrske revoluci-
je ter dejal, da se Leninove misli in
ideje prenašajo tudi v današnji
samoupravni in socialistični trenu-
tek naše domovine. V krajši kul-
turni proslavi so sodelovali moški
pevski zbor, mladi recitatorji ter
glasbeniki ormoške glasbene šole.
Tudi v Ptuju je bilo slavnostno.
Delovni ljudje in občani so do
zadnjega kotička napolnili dvora-
no mestnega gledališča ptujskega.
O revolucionarnem socialističnem
gibanju v svetu, ki ima korenine v
veliki oktobrski revoluciji, je
govoril sekretar občinske konfe-
rence ZKS Ptuj, Milan Kneževič.
V kulturnem programu so sodelo-
vali komorni moški pevski zbor iz
Ptuja in igralci ptujskega gledali-
šča.	zk-ND
Brigadirii — veterani pri gradnji primarnega voda v Dornavi.
Foto: OM
O oskrbi z vodo
Program oskrbe z vodo za
letošige leto temeni na že
sprejetih razvojnih dokumentih in
zajema naslednja dela: dokon-
čaiue paralelnega cevovoda do
Podvinc, akcga Stovenske gorice
77 - vod: Podvinci-Gabernik
-Pacinje—Dornava, gradnjo se-
kundarnega vodovodnega omrega
(vod Podvind). Dela na slovenje-
goriškem vodovodu so v zakMu-
čili fazi. V programu za letošnje
leto je tudi gradnja vodooskrbne-
ga omrežja Ptujsk^ po^a na
odsekih od Rogoznice do Formi-
na z odcepom v Stojncih proti
Borlu in Bori—Cirkulane. Trenut-
no se dela odvgajo na območju
Stojnci—Muretind in Stojnd
—BorL Dela na odseku proti
Cirkulanam, če bo vreme dopu-
ščalo, se bodo pričela že v
tekočem letu, sicer se bodo
prenesla v naslednje leto.
V razvoju je še sekundarno
omrežje na posameznih območ-
jih:	Apače—Haj d ina—Brste
-Pobrege in ZakL Na gradnji
te^ omrežja sodelujejo tudi
vaščanL Do sedaj je dobilo vodo
523 gospodinjstev na desnem
bregu Drave iz programa vodo-
oskrbe - črpališče Sela in 250
gospodinjstev na levem bregu
Etove iz vodooskrbnega objekta v
Skorbi. V načrtu je gradnja
rezervoaija na Gorci, preddela so
v začetni fazi; iz rqega se bodo z
vodo oskrbeli bližini vige ležeči
preden
Hiter razvoj vodovodnega
omrežja zahteva tudi pospešeno
oziroma vzporedno gradnjo vodo-
oskrbnih objektov črpališč in
rezervoarjev, vendar tu se obstma
določena vrzel. Ce želimo 100
-odstotno zagotoviti oskrbo z
vodo, moram večjo pozornost
posvetiti tudi gradnji vodooskrb-
rih objektov, ki so ponekod že
preobremergeni.
Zastoji pri delu, ki so se
ponekod pojavih, imajo vzrok
tudi v nepravočasnem prilivu
potrebnih finančnih sredstev. Kot
nam je povedal vodja TOZD
vodovod in kanaUzacge, Jože
Cvetko, je kljub temu pričako-
vati, da bodo načrtovana dela za
leto 1977 predvidoma končana v
določenem roku. Dela, ki so jih v
letošrgem letu že opravili, vred-
nastno izražena izkazujejo 3,7
milgarde dinarjev, plan za leto
1977 pa znaša okrog 5 miLgard
dinarjev. Delavci teme^ne organi-
zacqe so trenutno angažirani na
delih gradnje: vodovoda Sloven-
ce gorice, težišče dela je gradr^a
vodooskrbe Ptujskega polja, Pod-
vinci. Brstje in gradnja levobrež-
nega kolcktorja.
Ustavna preobrazba krajevne skupnosti Ptuj
Kasnimo, vendar še je čas!
Pred kratkim so se sestali izvršni odbori kra-
jevnih konferenc SZDL Rogoznica, Hajdina in
Ptuj. Po obširni razpravi so na koncu ugotovili,
da je potrebno pristopiti k oblikovanju novih
krajevnih skupnosti na mestnem območju in v
neposredni okolici, da s tem ne gre odlašati.
Predstavniki krajevne organizacije SZDL
Rogoznica so menili, da zamujamo, saj so f>o-
trebne večje priprave in boljša seznanitev kraja-
nov.
Sprejeli so predlog, da občinska skupščina na
prihodnji seji sprejme sklep o razpisu refe-
renduma o razdelitvi krajevne skupnosti Ptuj in
ustanovitvi novih krajevnih skupnosti ter vklju-
čitvi delov območja KS Hajdina in Rogoznica k
novo ustanovljenim krajevnim skupnostim. Ob-
činska skupščina naj tako razpiše referendum na
območju vseh treh omenjenih krajevnih skupno-
sti.
Predlagano je, da se iz krajevne skupnosti
Ptuj oblikuje 13 novih krajevnih skupnosti in v
te se vključili del območja KS Hajdine in
Rogoznice.
1.	KS Tumišče, ki bi obsegala sedanje obmo-
čje terena Turnišče in del območja KS Hajdina
in sicer tiste hišne številke, ki so južno od
železniške proge, okrog 1.300 prebivalcev.
2.	KS Na obrežju bi segala od sedanje stano-
vanjske gradnje ,,Na obrežju" in del predela KS
Hajdina vse do magistralne ceste, to je predel
Sp. Hajdine, skupno okrog 800 prebivalcev.
3.	KS Breg naj zajema v celoti območje seda-
njega terena Breg, razen „Na obrežju" in del
predela KS Hajdina z uličnim sistemom, proti
Sp. Hajdini, skupno okrog 1.200 prebivalcev.
4.	KS Vičava — Orešje zajema območje
naselja Vičava in Orešje, to je predel sedanjega
terena SZDL Vičava, približno 900 prebivalcev.
5.	KS Stuki, naj obsega naselja Stuki, Krče-
vina in bivše naselje bratov R^, okoli 1.000
prebivalcev.
6.	KS Staro mesto: zajema stari del mesta z
grajskim hribom, okrog 1.600 prebivalcev.
7.	KS Center bi obsegala območje centra
mesta s tržnico in okolico, v katerem je
predvsem trgovsko središče z okoli 1.000 prebi-
valci.
8.	KS ,,Jože Potrč", zajema območja stano-
vanjskega naselja med žel. progo in Potrčevo
ulico, kjer se vključuje novi zdravstveni dom,
bolnišnica in vzgojno varstveni zavod, okrog
2.100 prebivalcev.
9.	KS Rabelčja vas zajema v celoti novo sta-
novanjsko območje Volkmerjevega naselja, vse
do zgornjega dela Rabelčje vasi, okoli 1.400 pre-
bivalcev.
10.	KS ,,Franc Osojnik" obsega omočje
vzhodnega dela mesta Ptuja, temu predelu bi se
priključil del območja Nove vasi pri Ptuju, ki
sedaj spada v KS Rogoznica, okrog 1.600
prebivalcev.
11.	KS ,,Tone Znidarič" bi zajemala območje
industrijske cone ob Ormoški cesti in majhen del
KS Rogoznice, z okoli 900 prebivalci.
12.	KS Budina — Bratje zajema sedanje
območje terena Budina Brstje in del območja KS
Rogoznica, z okoli tisoč prebivala.
13.	KS Spuhlja zajema v celoti še sedanje
območje terena Spuhlja in bi štela okrog 800 pre-
bivalcev.
Prikaz novih krajevnih skupnosti je le
predlog, ki ga bodo na zborih delovnih ljudi in
občanov dopolnili ali spremenili, vse v dobrobit
občana. Na zborih občanih se bodo naši krajani
odločili, saj bodo imeli dejansko možnost
uveljavljati svoje samoupravne želje in interese.
V manjših KS, bo lahko vsak občan uveljavljal
svoj samoupravni položaj v svojem najožjem
življenjskem okolju. To ni samo želja, temveč
tudi potreba, ki jo narekujeta čas in naša samou-
pravna organiziranost v procesu družbenopoli-
tičnega razvoja naše družbe.
O vseh teh predlogih bodo sklepali občani na
zborih, končna odločitev pa je seveda v rokah
krajanov, ki bodo na referendumu pokazali ali
se z razdelitvijo in predlaganimi popravki
strinjajo ali ne. Ce bo predlog sprejet v taki
obliki, kot smo opisali, bo imelo naše mesto in
neposredna okolica 13 krajevnih skupnosti, ki
bodo v pravem pomenu skupnosti interesov ob-
čanov.
ap
Razstava
velikega
oktobra
v počastitev 60-letnice Oktobr-
ske revolucije se je vključila tudi
ptujska Ljudska in študijska
knjižnica. V 14 vitrinah je v
prostorih študijske knjižnice
razstavljenih skoraj sto knjižnih
enot, ki so razdeljene po tematskih
skupinah. Med splošnimi deli naj
omenimo zlasti delo Giuseppa
Boffe ,,Ruska revolucija", ki je
izšlo kot del zbirke Zgodovina
revolucij XX. stoletja. Osnovno
delo za proučevanje in seznanjanje
z zgodovino oktobrskih dogodkov
je Johna Reeda „Deset dni, ki so
pretresli svet". Najvažnejši
dokumenti pa so vsekakor Lenino-
va dela o oktobrski revoludji, če-
prav moramo biti pri slovenskem
prevodu previdni, ker je preveden
še po Stalinovi ralakciji in bi bilo
res potrebno izdati dejanske spise
in Leninove govore na temo
revolucije. S svojega vidika je
obdelal revolucijo tudi drugi
sotvorec ruske zgodovine Lev
Trockij, katerega poglede je
podobno kot Stalinove, Lenin
odklonil.
V	drugi skupini so članki po
časopisju, revijah in zbornikih ob
raznih obletnicah Oktobra in tu
naj omenimo zadnjo prUogo časo-
pisa Komunist, ki je posvečena 60-
letnici Oktobra.
V	skupini „Odmevi Oktobrske
revolucije pri nas" so važna dela:
,,Jugoslovani v oktobru", ,,Upor
v Kotoru" ter ,,Upor-mornarjev v
Boki Kotorski", Titov članek
,,Oktobrska revolucija in narodi
Jugoslavije" (Komunist 1967),
Kermauner ,,Slovenska publicisti-
ka in prva ruska revoludja", F.
Klopčič ,.Velika razmejitev", M.
Britovšek „Revolucionarni idejni
preobrat med prvo svetovno voj-
no", J. Titi ,,Murska republika
1919", L Kreft: »Slovensko ljud-
sko gibanje 1918—1941", članki o
viniški republiki itd.
Posebni skupini sta o odmevih
oktobrske revolucije v ruskem
leposlovju (Majakovski, Jesenin,
Blok, Solohov, Babel, Tolstoj,
Solženicin, Gorki, Fedin, Paster-
nak...) ter pri nas, o tem govori
tudi Zadravčeva knjiga „Oktobr-
ska revolucija in slovenska revolu-
cija", in ob tem naj omenimo
Kranjčevo trilogijo Rdeči gardist,
Prežihov- Doberdob, Klopčiča,
Sehškarja, Kosovela idr.
Seveda so razstava in razstavlje-
na dela pripravljena v okviru
prostorskih in tematskih možnosti
in predstavljajo le majhen izsek iz
bogate literature o Oktobrski
revoluciji, ki opaja narode, ne
glede na poreklo od 1917. leta
naprej.
Razstava je odprta v prostorih
študijskega oddelka do konca
meseca vsak dan od 7. do 19. ure,
razen v soboto popoldne in v
nedeljo.	JE
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
10. november 1977 —
TEDNIK
PRIPRAVUENI OB VSAKEM ČASU
Ko se je preteklo soboto ob
12.20 oglasila sirena in opozorila
prebivalce KS Kidričevo na
ziačno nevarnost, je le malodko
vedel, da gre za veliko vajo enot
civilne zaščite iz TGA. Takrat se
je v tovarni glinice in aluminga
„B0R1S KlDRlC" v Kidričevem
pričela velika vaja enot CZ, kije
bila izvedena v okviru programa
CZ in usposab^ai^a enot CZ v
TGA ter v skladu s programom
občinskega štaba za CZ Ptuj. Pri
vjyi so s^elovale enote CZ TGA,
-enote reda TGA in KS Kidričevo,
medicinska pomoč, tehnično
reševalne ter gasilske enote iz
TGA Kidričevo, GD Hajdina in
Apače ter del specializiranih enot
iz Ptuja,
Takoj potem, ko so letala
aerokluba Ptuj odvrgla rušilne in
zažigalne bombe ter nekatere
atomske projektile, so stopile v
akcigo najprej enote RBK, ki so
preiskale celotno bombardirano
obmo^e ter ga pričele razkuže-
vatl Ko so le-te nehale s svojim
delom, so stopile vakcgo enote za
reševanje ranjencev izpod ruševin
ter samtetne ekipe, ki so rai^ence
prenašale v bližigo improvizirano
bolnišnico. Z mesta bombnega
napada so odnesli neksplodirane
bombe, kar so opravile posebej za
to izurjene enote iz TGA, ki so
takrat pokazale dobro priprav-
5enost. Ker so po bombnem
napadu zagoreli tudi nekateri
objekti, so stopile v akcijo ^silske
enote ter pričele z gašenjem in
reševanjem rargencev iz upravne^
poslopja, ki jih je presenetil
letalski napad. Akcija ^silcev je
bila odlična. Gasilci so pokazali
dobro pripravljenost in odločnost
pri reševanju ponesrečencev in
družbene lastnine. Vaja je
potekala po predvidenem progra-
mu in lahko rečemo le to, da so se
vsi udeleženci v tej vaji obnašali
disciplinirano, ker še posebej velja
za osebje, ki je moralo v
zaklonišča. Vse enote, ki so bile
zadolžene vsaka za svoje področje,
so zadane naloge dobro opravile.
Ob koncu te velike in uspele vaje
smo zaprosili načelnika civilne
zaščite v TGA Kidričevo Stanka
reBELJAKA, da nam pove kako
je vaja potekala in kakšni so
rjegovi vtisi, saj bi to zanimalo
tudi bralce TEDNIKA.
Dgal je: „Vaja, ki smo jo
izvedli v okviru programa CZ in
u^sab^anja enot CZ v TGA ter v
skladu s programom občinskega
štaba za CZ Ptuj, je k^ub
nekaterim manjšim spodrs^ajem v
celoti uspela. Ugotovili smo, daie
vsaka enota dosledno izpolnjevala
vse naloge, ki so ji bile dode^ene,
da sc vse ekipe pokazale dobro
priprav^enost in sposobnost, kar
nam daje še posebno zadovoljstvo
v našŽi obrambnih pripravah.
Podobne vaje bodo v naslednjih
niesecih izvedene tudi v vseh
TOZD, kar pomeni, da temu
vprašanju v naši DO posvečamo
vso pozornost." Ob koncu nam je
načelnik CZ v TGA še dejal, da se
zahva^uje vsem udeležencem vaje
in vsem, ki so vaji prisostvovali z
željo, da tudi v bodoče utijujemo
našo obrambno sposobnost.
Ob koncu n^ povemo, da je
vaja enot CZ v TGA Kidričevo ob
sodelovargu že vseh prej omenje-
nih v celoti uspela in dokazala, da
so tudi v tej delovni organizaciji
vedno ter ob vsakem času
pripravnem na izvrševanje svojih
nalog tako pri delu kot tudi nalog
iz obrambnih priprav. Ljudska
obramba in družbena samozaščita
sta tudi v tej delovni organizaciji
našU svoje mesto. Uspela vaja pa
vse zaposlene v TGA le še bo^
obvezuje na utgevanje vseh
obrambnih sposobnosti v okviru
zakona o LO in DSZ.
Franc MEŠKO
Reševanje ranjenca
Foto: K. Zoreč
Dekontaminacqa terena
Foto: K. Zoreč
Uspešno izveden program
štab operative gasilskega
centra v krajevni skupnosti
Gorišnica je dosledno izvedel
svoj program v tednu požarne
varnosti, ki je trajal od 23.
oktobra do 27. oktobra 1977.
Posamezne zadolžitve so
izvajali po vsebinsko bogatem
načrtu, ki gaje pripravil štab
operative občinske gasilske
zveze Ptuj, v celoti pa je bil
sprejet in osvojen na konfe-
renci centra.
Na konferenci so sklenili,
da bo skupna nočna vaja vseh
društev centra v torek 25.
oktobra na območju požar-
nega okoliša gasilskega društ-
va Moškanjcl Druga dnevna
skupna vaa je bila določena
za nedeljo 30. oktobra
dopoldan ob zaključku po-
žarnovarnostnega tedna. Po-
sebno pozornost smo posvetili
seznanjanju krajanov o po-
menu požarne preventive na
vasi in povsod tam kjer delajo
in živgo. Zraven razdeljenih
lepakov, ki so poučno izražali
kaj je potrebno vedeti in
storiti, da do požarov sploh
ne bo prišlo, smo sklenili, da
se j»vežemo z vodstvom šole
Gorišnica in tako na šoU, med
učenci, izvedemo svoj vzgojno
požarno preventivni program.
V avli šole so lepo uredili
razstavo gasilskega orodja in
zraven tega razstavili nek^
poučnih požarno preventivnih
parol s skupinskimi slikami
pionirjev gasilcev, ki so v teiti
letu tekmovali. V petek 28.
dctobra je predstavnik občin-
ske gasilske zveze po mikro-
fonu spregovoril vsem učen-
cem na ŠoU o pomenu gasUske
organizacije v Sloveniji, o
številu požarov in nastali
dmžbeni škodi, ki nastane ob
požarih samo zaradi nepazlji-
vosti, malomarnosti in igranja
otrok z ognjem ob kuijenju
na paši in drugih igrah z
ognjem. Ob koncu predavanja
je povabil učence naj se
vključgo v ustanovljen gasilski
krožek na šoli. Priporočal je
vsem, naj se, v kolikor se še
niso, vključgo v svoja domača
gasilska društva.
Za tem smo se zbrali pred
šolo, kjer je tovariš Jože
Janžekovič, gasilski častnik,
praktično demonstriral gaše-
nje lahko vnetljivih tekočin z
ročnimi gasilskimi aparati, s
katerimi so gasili prisotni
učitelji in posamezni učenci
Za zaključek so izvedli mokro
vajo z dvodelnim napadom
pionuji gasilskega društva
Gorišnica, Vajo pa je pripravil
in vodil poveljnik gasilskega
društva Gorišnica Stanko
Zupanič. Ravnatelj šole pa je
za tem dal zagotovilo, da bu
ustanovljen gasilski krožek na
šoli aktivno zaživel in da bodo
na prihodnjem cen trškem in
občindcem gasilskem tekmo-
vanju samostojno nastopih z
dvema pionir^ima desetina-
ma.
Nato smo se razšli v
prepričanju, da edino složno,
skupno, solidarno sodelovanje
dosega in ustvarja v naši
samoupravni socialistični
dmžbi vidne in zadovoljive
uspehe.
Janko Znidarič
Potrjeni predlogi,
programi in osnutki
v petek 28. oktobra so se na
redni seji zbrali delegati vseh
zborov skupščine občine Slo-
venska Bistrica in ob tej
priložnosti najprej skupno, nato
pa na ločenih sejah, obravnavali
poročila komisn za informiranje,
za izvajanje davčne politike v SRS
in občmi in za izvajaitie družbene
politike na področju delitve
dohodka in uporabe OD. Razen v
zboru krajeviuh skupnosti. Iger se
je križalo nekaj misli o osnutku
odloka o nadomestilu za uporabo
stavbnega zem^išča, so bili
predlagani dokumenti potijeni
brez vež^ih pripomb ali do-
polnitev.
Nekoliko večjo pozornost so
posvetili Adogi delegatskega in
dnevnega informiranja, kjer so bili
mnenja, da bo potrebno na tem
področju v najkrajšem času storiti
veqi korak k izbo^šanju. V ta
namen pa bo potrebno poiskati
tudi najprimernejše in občanu
naibližie oblike sredstev iavnega
obveščaiga, med katerimi so
omenili tesnejše sodelovanje s
časopisi Večer, Delo in Tednflc tei
RTV Ljub^ana. Vei^o vlogo naj bi
imela pri obveščanju občanov o
dogodldh iz njihovega okoga tudi
^ila delovnih organizacg, med
caterimi Metalurg, glasilo ko-
lektiva Industrge metalnih pol-
izdelkov IMPOL iz Slovenske
Bistrice, v zadnjem obdobju
odločneje uresničuje ta priza-
devanja o informiraigu v občini
predvsem o sklepih in nalo^h
q)rejetih na skupščinskih zborih.
Ob tq priložnosti so se delegati
vseh zborov dogovorili tudi za
enotno razporeditev prostih de-
lovnih dni ob pomembnejših
praznikih, med igimi tudi ob
bližnjem dnevu republike. Pred-
lagah so, da bi v delovnih in
drugih sredinah vskladih za
prihodke leto enotni delovni
koledar, s^ bodo TOZD, SIS kot
vzgojno varstveni zavodi delovali
tudi v tq smeri načrtneje in
predvsem enotno.
Viktor Horvat
Priznanje za
Antona Brgleza
Ob proslavi 30-letnice Svobod
Sloveruje je bilo podeljenih več
plaket in priznanj za dejavnosti na
kulturnem področju, ki kot
^ubiteljstvo postaja sestavni del
našega kulturne^ a razvoja za
najširše množice. Tako so v
Murski Soboti, kjer je bila
osrednja slovesnost ob praznova-
nju 30-letnici Svobod, podelili
ddličja Svobod z zlatim vencem
ter odličja s srebrnim vencem.
Slednje priznanje je sprdel tudi
znani kulturni delavec ZkO Ptig
in Prosvetnega društva Ciikovce,
Anton Brglez.
V Ptuju smo bili v sredo, 2.
novembra, priča slovesnemu do-
godku - polaganju temeljn^a
kamna za novi srednješolci
center. Več kot 2000 srednješol-
cev, njihovih učiteljev in profe-
soijev, predstavnikov skupščine
občine IHuj, družbenopohtičnih
organizacij^ izobraževalne skupno-
sti in drugI gostje, so se zbrah, da
bi se po uspelem referendumu,
izglasovanim pred enim letom,
dcupno razveselili dneva, ki
pomeni ne samo začetek gradrge
nove^ srednješolskega centra,
temveč manifestacijo solidarnosti
naših delovnih ^udi in občanov,
ki jim ni vseeno kje in kako se
bodo šolali njihovi otroci.
„Mladi smo ponosni in veseli,
ker u^eU referendum za samo-
prispevek, s katerimi bomo
^adili srednješolski center, prehar
ja v uresničevanje," je uvodoma
dejala Nada Topolovec, dijakinja
4/b razreda splošne gimnazge, ki
je na tej slovesnosti pregovorila
v imenu učencev in djakov, vseh
2000 srednješolcev, ki se izobra-
žujejo v ptujskih srednjih šolah,
in nadaljevala:
„Danes polagamo teme^ni ka-
men za srednješolski zavod.
Kmalu bomo začeli z gradnjo.
Gradili bomo s sredstvi našega
(felavca in kmeta, obrtnika m
upokojenca; upamo pa, da bo
tudi širša družbena skupnost
prispevala svoj del, saj bomo naš
sojiski jprostor v vseh fazah gradili
le ob sirši pomoči
2. november 1977 pomeni nov
mejnik v razvoju naše občine,
nov mejnik v našem napredku.
"B mejnflc pa nas hkrati zavezuje,
da vsi kar najbo^ zavzeto in
prizadevno delamo in gradimo.
v tem trenutku si želimo vsi -
starejši in mladi - da bi gradnja
potekala hitro in bi 2. novembra
prihodnje leto lahko že pro-
slav^ah velike delovne uspehe.
Želimo, da bi kmalu zahajali po
znanje v nove, sodobne opremlje-
ne prostore, v nov srednješolski
prostor.
Učenje in delo to je naše geslo
- geslo mladih ljudi Želja nas
mladih pa je, da najdemo za
izobraževanje tudi primeren pro-
stor, pogoje za delo, za učenje,
za uresničevanje vseh naših
ambicg.
Skoraj 2000 nas je, ki se
izobražujemo v ptujskih sednjih
šolah in vsako leto nas bo več.
Letno konča osnovnošolsko izo-
braževanje v ptujski in ormoški
občini približno 1200 mladih, ki_
že od pomladi naprej - večkrat
strahoma - sprašujejo: Kam? Bo
prostor tudi zame?
Izobraževanje je nujnost in
pravica vsakega človeka, posebno
pa našega človeka, saj naša
socialistična skupnost teija raz-
gledanega in zavestnega samo-
upravljdca.
Kako prijetno se je izobraževati
v domačem kr^u ali vsaj v
njegovi Kižini tega posebej ni
potrebno povdarjati, saj poznamo
primere prezeblih in premočenih
otrok, ki že zjutraj zarana
odhajajo od doma in se šele
pozno popoldan vračajo domov.
Prav gotovo se bodo z izgradiijo
SŠC izbo^ šali ppgoji za izobraže-
vanje vseh naših mladih ^udi.
Zlasti je panembno, da bo
novozgrajem objekt v domačem
kraju, kqti, če se hoče področje
razvgati, potrebuje za to čim več
vlsokokvalificiranih kadrov, Cim
dlje se bomo mladi izobraževab v
domačem oko^u tem veijetneje
je, da se bomo v to okolje tudi
vračali. Poznali bomo potrebe
našega kraja in čutili nujnost, da
ga s svojim znaigem in delom
spreminjamo iz nerazvitega v
razvitega.
Se enkrat pa idcrena hvala
MLADIH vsem, ki so s svojim
delom prispevali, da zamisli že
preh^j^o v uresničevanje, mS
Prostor za novi srednješoMd center je bil slovesio okrašen,
poln mladih, delovnih ljudi in občanov, ki so se veselili tega
trenutka — začetka gradnje.	posnetek: zk
S skupščine skupnosti socialnega skrbstva
UKINJEN PRISPEVEK ZDRUŽENEGA DELA?
Ugotovljeno je bilo, da bodo
stroški dejavnosti socialnega
skrbstva občine Ptuj v letošnjem
letu realizirani in pokriti že v
mesecu novembru. Med združenim
delom in socialnim skrbstvom je
bil sklenjen samoupravni spora-
zum za pridobivanje denarnih
sredstev za redne dejavnosti te
skupnosti. Dotok sredstev je bil v
prejšnjih mesecih tak, da so se
predvidena sredstva po
samoupravnem sporazumu že
zbrala. To so ugotovili tudi
delegati skupščine skupnosti
socialnega skrbstva, ki so med
drugim sklenili več ugotovitev v
zvezi z prilivom denarja iz združe-
nega dela. Sklenjeno je bilo, da s
1. decembrom oziroma z dnem do-
toka sredstev po nominalnih,
skupnost ukine obveznost plačeva-
nja prispevka združenega dela.
Delegati so bili mnenja, da se
pooblasti izvršni odbor skupnosti,
ki bo določil tehniko izvedbe te
ukinitve dotoka denarja.
Delegati so na skupščini, bila je
na robu sklepčnosti, ocenili tudi
dosedanja prizadevanja. Pri
ocenjevanju dela so predstavniki
samoupravne interesne skupnosti
ugotovili, da je v letošnjem letu pri
razvoju nekaterih dejavnosti bilo
potrebno upoštevati počasno rast
skupne porabe, ki je bila počasnej-
ša od rasti družbenega proizvoda v
občini. Ta počasnejša rast je
prizadela tudi socialno skrbstvo in
sicer za 2 milijona dinarjev.
Ko je izvršni odbor skupnosti
ocenjeval lastno delo in dejavnosti,
je bilo ugotovljeno, da je skupnost
uporabljala denarna sredstva do
tiste višine, kot je bilo to določeno
z resolucijskimi dokumenti.
Program je v celoti realiziran in bo
najbrž tako tudi konec leta. Leto-
šnji izdatki so načrtovani v višini
21.900 dinarjev, v devetih mesecih
pa je realizacija načrtovanih izdat-
kov znašala 19.900 din ali 68 odst.
Na skupščini je beseda tekla Se o
solidarnostnem prispevku skupno-
sti socialnega skrbstva občine Ptuj
za potresno območje in sicer za
skupnosti socialnega skrbstva v
Tolminu in Idriji. Delegati so
obravnavali tudi samoupravni
sporazum o izgradnji in sanaciji
Centra za rehabilitacijo in varstvo
slepih in slabovidnih v Skofji
Loki. Nadalje so razpravljali še o
predlogu samoupravnega sporazu-
ma o izvajanju solidarnostnih
nalog v letu 1977 ter imenovali 3
člansko strokovno komisijo za
pripravo gradiva in ustanovitev
delavnic pod posebnimi pogoji.
Delavnice bi naj bile namenjene
duševno prizadetim otrokom v
občini.
zk
TEDNIK -10-november 1977
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Lepo in prijetno ti je pri srcu,
ko zaslišiš prelepo narodno pesem,
zlasti še, če jo zapoje človek, ki je
žuljavih rok vse leto trdo garal,
obdeloval svoj hribček in trsek na
njem, na jesen pa zadovoljen
pospravil bogat in žlahten pride-
lek.
Vsa obdobja našega življenja,
od otroštva do starosti, od pomla-
di do zime, spremlja veselje, sreča
in tudi žalost. Stoletja in tisočletja
so vsa ta obdobja ljudje različno
doživljali, s pesmijo, plesom ali
glasbo so se veselili in žalostili
obenem, rojevali so se običaji, se
ohranjali skozi vojne vihre in mir-
na obdobja ter nekateri med njimi
ostali do današnjih dni. Hranimo
jih zapisane in nemalokrat je prav
ustno izročilo tisto, ki nam našo
bogato kulturno de^ščino prenaša
iz roda v rod, iz generacije v
generr.cijo...
Kmet, vinogradnik, ki je trdo
delal in v potu svojega obraza
obdeloval vinograd zase in za svo-
jega gospodarja, se je že od nekdaj
veselil dneva, ko bo najprej iz rja-
ve brozge nastala čista, zlatorume-
na in prijetno dišeča vinska kaplji-
ca in zato ni čudno, da si je ob tem
izbral dan, ko bo lahko svoj uspeh
tudi dostojno proslavil... in ta dan
je seveda MARTINOVO.
Preljubi svet MAR TIN,
ti dober naš mejaš,
v goricah ti domuješ
nam ilahtno grozdje daš.
Le zori in medi ga,
boš dal nam dober mošt,
gorice obdelovati Slovenec
mora znati,
kdor delal prav ne bo,
pil bo le vodo...
Martinovemu, prazniku vina,
dobrih in mastnih jedi ter
zadovoljnemu obrazu pridnega
Haložana in Slovenskogoričana,
smo tudi posvetili tale naš zapis, v
katerem bi radi namenili nekaj
besed Segam in navadam, ki so se
zbrale okoli Martinovega ali kot
mu nekateri pravijo — okoli
jesenskega pusta.
V mesecu novembru so že naši
poganski predniki praznovali ne-
kak praznik v zahvalo za letino
vsak po svoje: pastir za obilno pa-
šo, poljedelec za dober pridelek.
Zapisi o svetnikih v mesecu
novembru ali listopadu pravijo, da
se je sveti Martin rodil leta 316 v
Sabariji, v današnjem Sombatheli-
ju na Ogrskem. Ker je bil iz voja-
ške družine, si je tudi sam najprej
izbral poklic vojaka, nato pa ga je
škof Hilarij posvetil v mašnika. V
letu 361 je ustanovil prvi samostan
na francoskih tleh, kmalu zatem
postal škof ter umrl leta 397, torej
star 86 let.
Zaradi njegovega strogega
življenja, je čas spletel okrog njega
veliko legend, njemu so posv^ali
oltarje in cerkve, ki jih tudi v naših
krajih ne manjka. Pravijo pa, da
predvsem zato, ker smo skoraj
sosedje z njegovim rojstnim kra-
jem in da je že Martin misijonaril
med ljudmi, ki so naseljevali naše
kraje pred prihodom Slovencev.
Po naši pratiki pa velja Martin
za usmiljenega vojščaka, ki z
mečem seka svoj plašč, da ga bo
polovico dal golemu siromaku.
Bojda je tudi gos v tesni povezavi z
njim. Nekoč, ko so ga iskali voj-
ščaki, da bi mu sporočili njegovo
napr^ovanje v škofa, se je Martin
skril med gosi, ki so ga nehvaležno
izdale. To je seveda namišljeno,
saj si je ljudstvo moralo najti
nekakšno povezavo med Martinom
in gosjo.
Se in še bi lahko govorili o tem,
kako je ljudstvo iz roda v rod
Martina častilo, najzanimivejši pa
so gotovo zapisi, ki govorijo o nje-
ga praznovanju v Halozah:
,,Gospodar ji tega dne povabijo
k sebi mlatiče ter pridnejše delav-
ce, da bi skupaj proslavili zaklju-
ček žetve. Cim obilnejša je bila že-
tev, tem večja je veselica. Pri
premožnejših kmetih imajo najete-
ga celo godca, zakaj veselje ni po-
polno, če ga ne poveliča ples."
V	Zavrču so nekoč boljši kmetje
pripravili obilno večerjo z
različnim mesom, pogačami in vi-
nom, ki kar šibijo mizo pod seboj
s čimer hočejo dokazati, da je bila
letina obilna in da je gospodarstvo
dobro. To imenujejo Martinov na-
sad. Muzikantje igrajo, gostje se
veselijo in zabavajo do polnoči,
nato pa pustijo na mizah vse kar je
ostalo, da bi bilo tudi naslednje le-
to bogato in rodno.
V	cirkulanskem predelu Haloz
so spekli ,,haloškega ftiča" —
purana in se veselili dobre letine.
Pri Svetem Urbanu, današnjem
Destrniku — petelina itd.
V	vinskih deželah se je goski
pridružilo seveda vino, ki je ravno
v tem času dozorevalo in je
povezava z Martinom rodila legen-
do, da je svet Martin mošt spreme-
nil v vino.
Pri nas je obveljalo Martinovo
do današnjih dni na splošno le kot
rok, ko se moSt spr^eni v vino:
DoSel, bo došel, sveti Martin,
on ga bo krstil, da bode vin.
V vinskih krajih so zato
pojedine združene v pokušnjo
novega vina, saj na primer v Halo-
zah pijejo zadnji mošt ženske,
možje pa že vino. Zato tudi pravi-
jo: ženske so mošt izpile.
Jutri, ko bo morda v doline spet
legla megla ter se po njih pretekala
gor in dol, kakor bi migljala
poročna tančica, se vam bo zdelo,
da zvezde mežikajo ljudem, ki gre-
do otovorjeni s putrihi in cekarji
proti svojim zidanicam, veselega
petja in vriskanja ne bo zmanjkalo
pozno v noč...
Ob Martinovem so pri nas na
Štajerskem pogosto poravnavali
najemnine in druge obveznosti,
kmetje so izročali zemljiškemu
gospodu svoje davke, vse pa je bila
imenitna priložnost za pojedino.
Bodi eno ali drugo, v nazivu
Martinove pojedine v Halozah je
ohranjen spomin na neko pravno
opravilo, ki je izginilo z odpravo
podložništva, prav tako pa tudi v
Slovenskih goricah, ko so ob tem
času kočarji in želarji plačevali
najemnino za travnike. Ko so bili
računi poravnani, se je začela
gostija, ki so jo imenovali pašnik,
zaplesalo je staro in mlado, prile-
ten gospodar z brhkim dekličem in
klepetava gospodinja s postavnim
hlapcem. Navadno se je zgodilo,
da so denar, ki je bil tega dne
vplačan, v gostilnah, kjer so se
zbrali — tudi zapili. Kje pa je
zapisano, so dejali, da se kmet vsaj
enkrat na leto ne bi smel pošteno
razveseliti in razmajati svojih ko-
sti.
Zanimivo je, da je bilo Martino-
vo nekoč pomemben dan tudi v
fantovskem življenju, saj so tega
dne v gostilni sprejemali nove fan-
te v fantovsko družbo, to so bili
tisti, ki so imeli listek za nabor.
Sprejemni obred se je imenoval
krst. Fant je moral najprej plačati
Štefan vina nato pa še eno zapeti.
Martin prinese včasih še nekaj
toplih dni, ki jim pravimo ,,babje
leto". Toda ljudska izkušnja ve,
da jim ni verjeti:
Za soncem svetega Martina,
kaj kmalu pride sneg, zmrzlina,
in če te tudi dobro greje,
le tri dni babje leto šteje.
Nasprotno pravijo, če je na
svetega Martina dan grdo in
oblačno vreme, bo zima lepa, če
pa je toplo, se je kmalu zime nade-
jati.
Ta in podobna vremenska
prerokovanja temelje na stoletnih
opazovanjih in nemara niso praz-
na, le da jim danes ne verjamemo
kaj preveč, tako kot številnim
legendam o svetem Martinu,
njegovih poklicih in goseh...
Med nami pa je in bo še dolgo
ostalo Maninovo, Čas, ko se mošt
spremeni v vino, ko kaj dobrega
postavimo na mizo in ko v zgod-
njih jutranjih urah Se ponekod sli-
šimo pesem Pa ne domov, pa ne
domov...
Jutri zvečer, morda še v soboto
in nedeljo, bodo po Halozah in
Slovenskih goricah, povsod tam
kjer raste vinska trta, kjer je kaj
mošta v kleti, odmevali vriski
gospodarjev, ki so odprli svoje
zidanice in kleti, nastavili pipo na
sod, harmonika bo zapela, steklo
bo vince in zacelilo žulje na trdi
haloški roki.	m. Sneberger
So trte obrodile..
foto: Ozmec
... grozdje v brenti upogiba
pleča...	Foto: R
. . v sodih pa zorijo pomladni
žulji, poletni znoj, — jesenska
sreča!	foto: Ozmec
NASVETI ZA SRČNE BOLNIKE
v Zahodni Nemčiji delijo zdravniki svojim srčnim
bolnikom tanke brošurice z naslovom ,,Lebenswerte
Jahre" — življenja vredna leta, ki jih je, kljub obo-
lenju na srcu s pravilnim načinom življenja in pri-
mernim zdravljenjem, vredno živeti in uživati.
BroSurico je izdala zahodno-nemSka tovarna zdra-
vil ,,Boehringer" iz Mannheim-a. Napisana je zelo
poljudno, lahko rečemo povsem preprosto. Ker ima-
mo tudi na slovenskih tleh razmeroma mnogo na srcu
bolnih ljudi, sem se odločil brošurico prevesti v naš
jezik. Kakor sem že nekoč pri nekem prevodu napi-
sal, tako velja tudi sedaj, da mi gre poleg vsebine tudi
5e za lepoto slovenskega jezika in bom zato prevedel
vse svobodno, predvsem smiselno in našemu jeziku
kdikor mogoče prilagojeno. Po potrebi bom dodal,
kjer se mi bo zdelo umestno, tudi Se dopolnilno svoje
misli.
Knjižnica zajema najbolj nujna in praktična navo-
dila, ki so lahko razumljiva. Vse je strnjeno na naj-
važnejše osnovne nasvete in bo dobro služilo vsako-
mur ne glede na stopnjo izobrazbe. Tako bo sestavek
lahko dosegel svoj polni namen. Ker so nasveti trajne
vrednosti, bi priporočil, da si članke izrežete in
shranite za primer potrebe — čez sedem let vse prav
pride.
Celotna vsebina je razdeljena na XI kratkih pogla-
vij.
I. Kaj je srčna insuficijenca — srčna oslabelost?
Zdravnik vam je ugotovil oslabelo srce — srčno in-
suficijenco, kakor medicinska znanost z latinskim
imenom imenuje oslabelost srčnih mišic: srce ne zmo-
re več zadostiti življenjsko važni nalogi — poganjati
kri po žilah celega telesa. Sele s pomočjo posebne
podpore s primernimi zdravilnimi sredstvi, predvsem
s pripravki iz rastline digitcilis in smotrnim načinom
zdravega življenja postane bolno srce zopet kos svoji
funkciji.
KAJ PA JE DIGITALIS IN KAKO NUDIJO DI-
GITALISOVI PRIPRAVKI SVOJO POMOC? Digi-
talisove preparate pridobivamo iz rastline naprsteca.
Znanstveno botanično ime za to rožo je, kakor že re-
čeno, digitalis. Ta rastlina kot lepa roža krasi marsi-
kateri vrtiček in raste mnogokje tudi na prostem, po-
sebno na prisojnih robovih naših gozdov.
Cesto pravimo kar na kratko: „Zdravnik mi je
predpisal digitalis." Naprstecovo področje delovanja
je srčno mišičevje, kjer skrbi za IZDATNO KRČE-
NJE MiSiC — torej za efektnejše črpalno delovanje
obolelega srca.
Ko po nekaj dneh nastopi zadostna okrepitev
srčnega delovanja, opazimo obnovitev potrebne
oskrbe s krvjo na celotnem organizmu. Bolnik se po-
novno počuti ugodneje in okrepljenega.
KAJ POMENI SMOTRNO ZDRAVLJENJE ZA
SRCNEGA BOLNIKA? Živite predvsem uravnoveše-
no — umirjeno in čuvajte svoje bolno srce pred pre-
komernimi obremenitvami!
II. Kdaj in kako je treba uporabljati digitalisova
zdravila?
1)	Najbolj važno je, da jemljete predpisana zdravi-
la VSAKODNEVNO IN REDNO, tedaj brez preki-
nitve in točno po navodilih zdravnika.
2)	Ce pa se slučajno primeri, da ste pozabili ob
določenem času vzeti zdravilo, ne skrbite, ni potrebno
zaradi tega pri prihodnjem terminu vzeti dvojne koli-
čine zdravila, temveč nadaljujte z jemanjem zdravil,
kakor vam je bilo naročeno. Ce namreč potem na-
daljujete z rednim jemanjem zdravil, je majhna
napaka čez nekaj naslednjih dni zopet hitro izravna-
na.
3)	Oskrbite si ob pravem času zadostno zalogo
trpežnih predpisanih zdravil, da ne bi prišlo do
škodljive prekinitve rednega zi-avljenja.
ZAKAJ JE DIGITALIS POTREBEN VSAK
DAN?
Delujoča snov digitalisovega preparata namreč ne
ostane v telesu, temveč se iztroši podobno kot hrana
in telo jo vsakodnevno deloma tud izločuje. BOLNO
SRCE POTREBUJE VSAK DAN ZA SVOJO
FUNKCIJO DOLOČENO KOLiCiNO DIGITALI-
SA. Zato je nujno potrebno vsak dan znova nastalo
naravno izgubo nadoknaditi. To pa dosežemo le z
rednim jemanjem določene količine predpisanega
zdravila. Le tako ima bolno srce stahio enakomerno
in zadostno dozo digitalisa na voljo.
Sledi 1. nadaljevanje
Alojz Vidmar 80-letnik
V krogu svojih najdra^ih je dne 30. 10. obhajal svoj 80. rojstni
dan MAISTROV BOREC Lojze VIDMAR iz Jadranske 14. K visokemu
jubileju mu iskreno čestitajo in želijo še mnogo srečnih in zdravih let
prgatelji borci za severno mejo.
Nastop godbe na pihala
Tudi v letošigem letu v Središču v domu TVD Partizan
priprav^ajo nastop godbe na pihala prosvetnega društva Središče Na
koncertu bodo godbeniki igrah dela skladateljev Alforda, Lorbeka,
Hartwiga in Skraseka. V okviru t^a kulturnega nastopa se bo zbranim
občanom predstavil tudi pevski zbor prosvetnega društva. Prireditev bo
v soboto zvečer.
zk
6-IZNAŠIHKRAJEV
10. november 1977 —
TEDNIK
Prgate^, prijatelj!
Kolikokrat izgovorimo to
besedo, a ko natanko premis-
limo, se z žalos^o zavemo, da
jih je v našem življenju bilo
zelo malo aU pa jih sploh ni
bilo.
Govorili bomo o odhodu
prijatelja, Nikole KiUbarde,
aktivnemu vojaškemu sta-
rešini Služba ga je odtrgala
po 14-tih letih bivanja v Ptuju
velikemu krogu prijateljev, ki
si jih je v tem času pridobil s
svojo neposrednostjo, od-
prtostjo in čutom za pravil-
nost. Odšel je v Beograd, kjer
je prevzel novo zelo odgovor-
no delovno dolžnost.
Dolg seznam bi nastal, če bi
našteli vse njegove aktivnosti,
povedati pa je treba, da je
povsod delal z veliko odgo-
vornostjo. Kot nam je sam
povedal, se je vedno in povsod
počutil kot občan Ptuja. Tu
se je udomačil, preživel
dcupaj s svojo življenjsko
tovarišico najlepša leta svojega
življenja, ki bodo v njegovem
življenjskem dnevniku zavzela
posebno mesto.
V pozdrav so mu prijatelji
zaklicali: srečno! Tudi mi mu
želimo srečno z željo, da nas
še obišče!
MG
Nikola KiUbarda
Ansambel Toneta
Kmetca na gostovanje
v Kanado
Danes so člani ansambla odpoto-
vali na dolgo gostovanje po Kana-
di. Nekaj dni pred tem je nastal
kratek intervju z vodjem ansam-
bla, Tonetom Kmetcem.
Tone, kdo je organiziral to
gostovanje in kako dolgo bo traja-
lo?
,,Povabila nas je slovenska ka-
nadska skupina, gostovali bomo
dva meseca in to po celi Kanadi,
seveda predvsem tam, kjer žive na-
ši rojaki."
Kakšen pa je program na-
stopov?
,,Imeli bomo koncertne nastope,
nastope s plesom... Imamo pa
predvidene koncerte, ki bodo
trajali dve ali tri ure, najbrže pa se
bodo večkrat na željo gledalcev tu-
di zavlekli. Zraven nas bo nastopal
humorist — torej bo to petje, glas-
ba in humor."
Kako se pa člani ansambla tik
pred odhodom počutite? Imate
tremo?
,,Ja, ne vem. Verjetno je vsak
zase malo zaskrbljen, reče pa no-
beden nič!"
Ste za to gostovanje pripravili
nove pesmi?
,,Ja, posneli smo novo ploščo in
prav melodije iz te plošče bomo
predstavili v Kanadi. V glavnem
pa smo tako ali tako pripravili
novi program."
Kaj si obetate od tega gostova-
nja?
,,Saj veš — večjo popularnost,
IJa še deželo si bomo malo ogledali
in spoznali ljudi in njihov način
življenja. Sicer smo imeli namen
gostovati v Kanadi že trikrat, pa je
vedno prišlo kaj vmes. Sedaj pa
gremo. Zagotovo!"
Kako pa je s takšnim gostova-
njem s finančne plati?
,,Vso organizacijo so prevzeli
oni in s tem tudi kritje stroškov.
Tako da mi nimamo nobenih skrbi
s tem, seveda pa tu ni finančne ra-
čunice. Veseli smo tega gostovanja
med našimi rojaki in nam dosti
pomeni."
Hvala za razgovor in vsem
skupaj srečno pot!
N. D.
Tinie na Pohorju
Nezadovoljni s polovičnim uspehom
Končno so se tudi mebivalci
kr^evne skupnosti Tinje na
Ponoiju naveličali živeti samo od
obljub in potovičarskih rešitev.
Še tako trdnim in vztrajnim
prebivalcem pohordcih višav je
bilo dovo| OD;yub in zagotav^a-
nja v lepši jutri, ki pa ni ostal
samo jutri, prefel je v leto, v
nekaterih primerih reševanja kra-
jevne problematike pa tudi
večletno odlašanje.
Hoteli so izvedeti kdo in kje so
tisti, ki tako spretno izkorišč^o
potrpež^ivost hribovskega kmeta
ko gre za izpolnjevanje ob^ub, ki
to v n^več primerih tudi
ostanejo naprej, aU pa se
zak|uc|o komaj polovično reše-
ne. Da bi dobili pravi odgovor na
vsa številna vprašanja, med
katerimi so n^boj kritična
vprašanja komunalne urgenosti
in prostor za razvganje kulturnih
dejavnosti kot tudi dejaviMSti
krajevnih organizacij, so pred
nedavnim skhcali zlx)r krajanov
KS Tinje, na katerega so povabili
predstavnike družbenopolitičnih
organizacg, detovnih kolektivov
in štirih sosednjih krajevnih
skupnosti, s katerimi KS Tinje
meji Kot že na več vabil, se tudi
tega zbora ni udeležil predstavnik
KS Slovenska Bistrica, od katere-
ga so pričakovali n^več odgovo-
rov, predvsem v smeri hitrejšega
urejanja cest na območju obeh
KS, ki so prometno tesno
odvisne med seboj.
Tako je že sam uvod v
razpravo, brez udeležbe predstav-
nikov KS Slov. Bistrica, napove-
doval samo polovičen uspeh
zbora krajanov, ki pa k^ub temu
niso želeU zapraviti priložnosti,
da se pogovorno o hitrgšem
reševanju preostalih problemov.
V razredu osnovne šole Tinje
se je zbrato ta dan 60 krajanov.
Skupno so najprg načeli vpraša-
rge ukinitve avtobusne zveze-pro-
ge, ki v dolžini 13 km povezuje
kraje Stovenica Bistrica, Tinje,
Modrič in Kebe^, to je kraje,
kjer je prav spomladi uvedena
avtobusna proga pomenila nove
razvojne perspektive in tudi okno
v svet. K^ub temu, daje avtobus,
ki vozi na tq progi, vsakodnevno
poln, se pojavna resna bojazen,
da bodo morali krajani ponovno
vzeti „pot pod no^e" in odhajati
v občmsko gredisče ali druge
oddaljengše kraje, kot pred
uvedbo avtobusne proge, po dve
ali več ur peš. Vse skupaj se je
zataknilo prav tam, kjer je bilo
najmanj pričakovati Gozdno
gospodistvo-kooperacija Sloven-
dca Bistrica in Avtobusni promet
Maribor ki na tej progi vzdržuje
promet, se nista uspela dogovoriti
o višini odScodnine katero naj bi
AP Maribor plačal GG kooperaci-
ja v ta namen. Ker ukinitve
avtobusne linge nihče ne želi, so
na zboru sklenili ponovno klicati
oba delovna kolektiva ter pred-
stavnike krajevnih skupnosti da v
krajšem času najdejo skujpno,
za krajane najugodnejšo rešitev.
Veliko število prostovoljnih
delovnih ur, ki so jih krajani
opravili, da bi tudi k njim
prihajal avtobus, niso mala stvar,
se posebno danes, ko je proga
pokazala svojo opravičenost.
Med področji,' ki že da^ časa
vznemiijajo krajane KS Tinje, je
tudi makadam^a cesta - poveza-
va med Tinjem in občinskim
središčem Slovensko Bistrico.
Februarja letos so prebivalci KS
Tinje izglasovali samoprispevek za
urejanje cest na svojem območju.
To je prav gotovo velikega
pomena, saj se prav domač g e na
pohorskih predelih ne morejo
pohvaliti z velikimi dohodki
ICyub temu načrtujejo, da jim bo
s sredstvi samoprispevka uspelo
zbrati okoli 132 n^onov starih
dinarjev, od katerih nameravajo
80 milijonov usmeriti v asfaltira-
i]je 2,5 km ceste, medtem ko
bodo preostale ceste v KS
usposobili za promet. Prav zaradi
bo^tih načrtovanj pa so krajani
ogorčeni ker jim pri akcgah ne
pom^a tudi KS Stovenska
Bistrica, čeprav je asfaltiranje
ceste med tema naseljema velike-
ga pomena. Uresničevanje takšne
akcije potrjuje podatek, da je na
območju KS Tinje skupno 15 km
cest in so vse še makadamdce.
Posebno pozornost so na zboru
posvetili tudi prizadevanjem na
področju uresničitve že^e izgrad-
ije kulturnega doma v katerem
naj bi dobile svoje prostore tudi
krajevne organizacije, mladina in
kulturne sekc^e.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Tinje lui Fbhoija
SPOMLADI PA ZARES!
Slovenska Bistrica
številni prebivalci občinskega
središča Slovenska Bistrica kot
tudi drugi obiskovalci niso mogli
mimo spoznanja, da je prav osred-
nja ulica skozi Slovensko Bistrico
najbolj neurejena. To velja pred-
vsem za cestišče, ki kaže podobo
najbolj zakrpanih hlač, iz katerih
danes že kar ni mogoče spoznati
prvotnega blaga. Vse prej kot
zadovoljni pa so Bistričani z
razsvetljavo mesta. Okoli 20 let
stare mestne svetilke so dotrajale
in nesodobne, prav tako kot cesta.
Kot vse kaže gre tokrat končno
tudi pri dokončni urejenosti občin-
skega središča prav zares.
Merilci so že na delu. Posebna
komisija pri krajevni skupnosti je s
svojimi zunanjimi sodelavci že
pripravila projekte obnove Titove
ceste in Trga svobode. Sedaj tečejo
priprave lokacijske dokumentacije.
Glavni investitor del je republiški
sklad za ceste SR Slovenije, seveda
ob velikem sodelovanju same KS
Slovenska Bistrica, ki bo z lastnimi
sredstvi uredila še mnoga ,,obrob-
na" dela, med njimi tudi kanaliza-
cijo in razsvetljavo.
Z deli bi lahko pričeli že to je-
sen, vendar teh del ne bodo mogli
izvršiti v tako kratkem času, ker bi
jih že na sredini del zajelo zimsko
obdobje, ko bi morali dela ustavi-
ti. To pa bi pomenilo veliko
prometno oviro, saj je prav Titova
cesta najbolj prometna. Posebno v
času prihajanja in odhajanja na
delovna mesta bi tukaj j^išlo do
velikih prometnih zastojev, saj po
njej vozijo tudi vsa motorna vozila
v smeri Maribor—Celje—Ljublja-
na pa tudi iz smeri Ptuja je prav v
zadnjem obdobju promet močno
narastel.
Kljub temu, da krajevno skup-
nost Slovenska Bistrica spomladi
čaka še eno največjih del, ureditev
Titove ceste, pa imajo za seboj
pomembne uspehe v komunalnem
urejanju, predvsem cestnega
omrežja. Tako so doslej že
asfaltirali preko 13 km cest ter nad
5 km mestnih ulic. Vsa ta dela so
veljala krajevno skupnost preko
deset milijonov dinarjev. Skoraj
na vseh področjih so vidni
navsehpodročjihsovidnipomembni
rezultati prizadevanja kraja-
nov, ki so se še posebno iskazali v'
Spodnji Novi vasi, Vrholah na
Prelogah in na območju Nove
gore.
V krajevni skupnosti Slovenska
Bistrica pa takšnih rezultatov prav
gotovo ne bi dosegli, če se ne bi
pred več kot letom dni krajani
odločili za samoprispevek za
urejanje cest in drugih komunalnih
potreb. Danes v KS z zadovoljst-
vom ugotavljajo, da je njihova
odločitev rodila pričakovane sado-
ve še posebno, ker so zbranim
sredstvom iz samoprispevka
primaknili še dodatna sr^stva,
veliko dela pa je bilo opravljeno z
prostovoljnimi akcijami krajanov.
Tako so že do konca oktobra
uresničili preko 80 odstotkov
načrtovanih del iz programa, ki so
ga sprejeli z referendumom.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Ihova cesta danes.
Ansambel Toneta Kmetca
Mostje
Počastili so spomin
Harmonikarski oikester glasbene šole Krapina in pihalni
orkester gasilskega društva Krapina sta ob gostovanju v
Juršincih počastila spomin padlih borcev Slovenskogoriške-Lac-
kove čete v Mostju pred spomenikom, v Juršincih so člani
obeh orkestrov pred spominsko [doščo položili venec
občinskega sveta ZSH Krapina.
F. B.
Spoznavajmo svet in domovino
Uspešno čez oviro
Digaki ptujske gimnazije so se udeležili radijske oddaje „Spozna-
vajmo svet in domovino", kja so zastopali OK ZSMS Ptiq. Prva oddaja je
bila v Lescah pri Radovljici Domačini so ekipo iz Ptiga prisrčno sprgeli.
Najprej smo si skupaj ogledali Radovijico in njene znamenitosti kot so
Sivičeva hiša, Čebelarski muzej itd. Kot dobri gostite^i so nam
omogočili tudi prostor, kjer smo v miru lahko preštudirali oz. ponovili
stvari, ki smo si jih izpisovali m ki bi lahko prišlo v poštev za oddajo.
Popoldan smo se zbrali v klubu OO ZSMS Lesce, kjer smo videli dva
filma o njihovem delu oz. dejavnosti v klubu in izven njega. Sledil je
razgovor s Slovenci s Koroške, ki so dokaj nazorno v svojih delih opisali
dogodke v zvezi z manjšino v Avstriji.
Pred tekmovalci je bilo na vrsti finale v avli OŠ v Lescah, kajti tuka
je potekala radijska oddaja. Sedaj pa zares. Vsi tekmovalci so bili
nekoliko nervozni, toda po prvi osvojeni točki so postali vedno bolj
prepričani v svoje znanje. Z vsemi pravilnimi odgovori so premagali
lanskega finalista ekipo Lesc. Ti so po končani oddaji tudi čestitali
Ptujčanom na uspehu in jim zaželeli čim vi^o uvrstitev.
Besede tekmovalca iz ekipe Lesc so bile naslednje: „Boliši ste bili,
zato ste tudi zmagali, odslej bomo držali pesti za vas..Z lepim
sprejemom in s temi besedami so povedali veliko in upamo, da se jim
bodo člani ekipe oddolžili v isti meri.
D. Klajnšek
Gozdni tatovi še „na delu"
Pred kratkim je bilo na drevesu
v gozdu v bližini kraja Leskovec
pri Pragerskem mogoče videti
nenavaden Ustek. Ta nas opozarja,
da so gozdne površine še vedno v
nevarnosti pred tatovi lesnega
bogastva, čeprav je vseskozi
zavarovano z zakonskimi določili
kot tudi drugimi varnostnimi
ukrepi
Gotovo bi bilo mogoče n^ti
podobna opozorila tudi v mno^
drugih podroi^ih pokritih z
gozdovi Ugotovitev, da postajajo
gozdovi siromašnejši z lesnim
bogastvom tudi z nenačrtnim z
nezakonitim sdca^em, ni novo,
spoznanje pa je toliko bo^ boleče.
Dobrega lesa je ob majhnem
prirastku vedno manj, zato je
potrebno tega toliko načrtnge
koristiti pa tudi pomlajevati
Ni za vajeti, da seje „gospod",
kot ga lastnik imenuje na vabilu,
odzval dogovoru o odpravi
nada^nega siromašenja rgegove^
gozda kljub temu, da mu je
ponigena „sprava", saj na listku,
pritijenem na enem vidnejših
dreves v gozdu, piše: „Gospod
prkii se poravnaj, k^ podiraš in
kradeš po gozdu, saj vemo da si ti
To ni šala je resnica. Tekom 8. dni
v Bistrici".
Da je lastnik ob tem mislil na
sodišče ni potrebno posebg
govoriti Res pa je, da se bo moral
še nekoliko žrtvovati, da bo
nepoklicanega tatu tudi izsle-
dil Na srečo je zavednih
čuvaijev gozdov mnogo več kot'
latov in bo tem v kratkem
izrečena zaslužena sodba, ki bo
prav gotovo tudi neksgkrat
odtehtala vrednost kaznivega
dganja, v tem primeru osiro-
mašenja gozdnih površin.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Vabflo k poravnavi
TEDNIK
—10. november 1977
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
UMETNOST MORA BITI LAST
DELOVNEGA ČLOVEKA
v ponedeljek, 31. oktobra, je
bila v paviljonu DuSana Kvedra v
Ptuju zaprta razstava likovnih del
akademskega slikarja Albina
LUGARICA, ki jo je ptujski Po-
krajinski muzej pripravil skupaj s
kulturno skupnostjo v počastitev
umetnikove 50-letnice življenja in
njegovega 25-letnega ustvarjalnega
obdobja. Razstavljena likovna de-
la si je z zanimanjem ogledalo prek
1000 naših delovnih ljudi in obča-
nov, zlasti pa je v teh dneh razsta-
va privabljala učence in dijake, ki
profesorja Lugariča poznajo kot
odličnega likovnega pedagoga,
dobrega tovariSa in svetovalca,
pripravljenega ob vsakem tre-
nutku, da del svojega bogatega li-
kovnega znanja prenese vsakemu,
ki ga to področje zanima.
Akademski slikar Albin
LUGARIČ se je rodil 9. avgusta
1927. leta v Ptuju kot peti od šes-
tih otrok v družini Viktorja in Ma-
rije Lugarič. Umetnik se rad spo-
minja svojega otroštva:
,,Kljub temu, da je bilo moje
otroštvo dokaj težko, je bilo zelo
lepo. Rad se spominjam čudovito
čiste narave, veselih otroških
iger... Ze takrat sem občudoval vse
letne spremembe v naravi, barve,
ki so se vzporedno z njimi spre-
minjale in menim, da sem že tem
obdobju dobil nek čut za vse kar je
lepo. Vse to se je tako globoko
vtisnilo v mojo dušo, da se je to
moralo vezati na moje delo in mis-
lim, da je ravno moje otroštvo
tesno povezano z doživljanjem te
lepe narave, ki takrat še ni bila
onesnažena."
V	letih 1934 do 1938 je Albin
Lugarič obiskoval osnovno šolo na
Bregu, v kateri tudi danes deluje
kot Hkovni pedagog. Tudi tega ob-
dobja se rad spomni:
,.Spominjam se, da nas je bilo
takrat po številu zelo malo učen-
cev, vendar so bili tudi ti časi v ot-
roštvu zelo lepi. Bosi smo hodili v
šolo, vse do pozne jeseni. Pred-
vsem otroci iz kmečkih in de-
lavskih družin, ki so bile bolj
revne. Za malico smo imeli kos
črnega kruha in jabolko. Dobro se
spominjam, da smo si tudi to, kar
smo imeU, med seboj razdelili. Čr-
ni kruh smo včasih zamenjali tudi
s kakšnim mestnim otrokom, za
belega. Danes je to vse drugače.
Otroci imajo v šoli toplo malico,
vsega je dovolj...
V	Ptuju sem pozneje končal ta-
kratno mrfčansko šolo v kateri
sem se prvič srečal s tovarišem
Dragom HASLOM, ki je bil zelo
razgledan človek, tudi na glasbe-
nem področju, velik humanist.
Hasl, ki je tudi slikarja Sibilo
usmeril v študij likovne umetnosti,
ima tudi pri moji odločitvi pre-
cejšnje zasluge.
Med vojno sem nato v Gradcu
obiskoval nekako obrtno šolo, k!
je nisem končal. Po osvoboditvi pa
sem od leta 1946 do 1952 študiral v
Ljubljani, kjer sem bil po konča-
nem študiju slikarstva na akademi-
ji za likovno umetnost, še na spe-
cialki za slikarstvo pri profesorju
Antonu Gojmiru Kosu, ki je bil
velik mojster kompozicije. Znana
so recimo njegova dela Boj pri
Krškem, Ustoličevanje na Gospo-
svetskem polju, to so velike kom-
pozicije. Profesor Kos je bil odli-
čen mentor na likovnem pod-
ročju."
S to končano specialko za sH-
karstvo bi lahko danes profesor
Lugarič uveljavil zahtevek za naziv
magistra, vendar skromno pripo-
mni, da sicer zakon to možnost
daje, vendar je doslej še ni iskal.
Vse od študija, ki ga je končal
leta 1952, je ostal Albin Lugarič
zvest pedagoškemu delu, ki ga ima
nadvse rad še danes, ko poučuje li-
kovni pouk na šoli Ivana Spo-
lenjaka na Bregu ter v gimnaziji. V
tem petindvajsetem obdobju pa so
^ spoznali tudi učenci, danes že
odrasU ljudje, na šolah pri Lov-
rencu na Dravskem polju, na Haj-
dini, v osnovni šoli Toneta Znida-
riča, Franca Osojnika...
,,Vedno sem bil na voljo učen-
cem, ki imajo smisel za likovno
vzgojo," pravi in nadaljuje: ,,Ze
leta in leta vodim v gimnaziji li-
kovni krožek in iz tega kroga je do
danes izšlo že nekaj znanih
likovnikov-amaterjev. Med znani-
mi slikarskimi imeni pa sta Franci
Anžel in Dušan Kirbiš, ki je letos
absolvent na akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani. Vendar se
mladi ljudje v veliki meri ne odlo-
čajo pozneje za likovno smer, gre-
do na kakšno drugo področje. Es-
tetske stvari, ki jih nudi umetnost
pa v človeku le ostanejo in jim
lahko to v življenju vedno koristi
kot amatersko likovno udejstvova-
nje ali recimo arhitektu, ki se
lahko likovno sam izraža itd. Ta-
ko, da ima ta estetska likovna
vzgoja le nekoliko globlje korenine
in nobena stvar ni nikoli izgublje-
na.
Zelo rad obiskujem vse razstave
amaterjev, z njimi se tudi pogo-
varjam o tem in onem. Sprašujejo
kako bi slikali, želijo kak nasvet in
podobno. Članom likovne sekcije
pri ptujski Svobodi sem tudi
predaval, skratka različne so te
oblike pomoči, ki je likovniki
amaterji iščejo. Vedno sem jim na
voljo, ker vem da vsak z ljubeznijo
dela in da ga njegovo ustvarjanje
navdušuje, daje energijo za naprej.
Omenim lahko recimo Julija
Ošlovnika, ki danes zelo lepo sli-
slika svoje akvarele. Bila sva sku-
paj na šoli in večkrat mi je pravil,
da nekaj slika. Najprej sem mislil,
da se šali, ko pa mi je svoje izdelke
nekoč pokazal, sem videl, da misli
resno. Dogovorila sva se o tem
kako naj slika in danes lahko re-
čem, da je zelo napredoval in da
veliko dela, ima pa tudi uspešne
razstave. Tako, da je ravno tovariš
Ošlovnik med amaterji
najuspešnejši.
Mislim, da je tudi ogled razstav,
redno jih obiskujem s svojimi
učenci in dijaki, zelo pomembno
opravilo. Le tako lahko mlad člo-
vek resnično doživi umetnino. Ce
jo gleda smo na reprodukciji, je to
težje, če pa lahko sliko ali kip vidi,
je to neposredno spoznavanje
tehnike, načina dela in tudi vsebine
umetniškega dela, ki jo lažje doja-
me v tem neposrednem kontaktu z
umetnino. Spoznavanje umetnosti
in s tem tudi privzgajanje smisla za
estetiko, je za mladi rod zelo po-
membno. Marsikateri starejši člo-
vek težko dojame umetnino, po-
sebno še, če je moderna, ker pač ni
imel možnosti, da bi se primerno
izobrazil. Vidim, da je mladi rod
zelo dojemljiv in samo prek li-
kovne vzgoje mu lahko vse to
približamo z neposrednim ogledom
likovnih del,, prek katerih lahko
tudi spozna kaj je kvaliteta, kako
se slika gleda.
Tovariša Lugariča, ki je bil leta
1976 tudi odlikovan z redom dela s
srebrnim vencem za splošno
kulturno udejstvovanje in ki je da-
nes član društva slovenskih likov-
nih umetnikov, smo povprašali še
kaj meni o likovnem izpopolnjeva-
nju na tujem. Takole pravi:
,,Jaz osebno nisem stremel po
kakšnem izrednem izpopolnjeva-
nju. Vem, da je delo bistvo vsega
in da je danes postal svet tako
majhna zaokrožena cdota, da je
lahko človek zelo hitro seznanjen z
vsem. Sodobna tehnična sredstva
nam pri tem izredno pomagajo.
Studijska potovanja so včasih
koristna, včasih pa — lahko bi
rekli tudi brezplodna. Leta 1956
sem sicer bil dvajset dni v Parizu
kjer sem si ogledal spomenike, vse
znamenite galerije... Videl sem
ogromno in tudi pridobil, vendar v
bistvu to na moje delo ni toliko
vplivalo, ker je pač vse v glavnem
vezano na tisto delo, ki ga oprav-
ljaš doma, v miru, v opazovanju
narave...
Slikar Albin Lugarič je izrazit
krajinar. Njegove krajine so tiste,
ki mu dovoljujejo slikanje v
ploskvah, mu dopuščajo obvlada-
nje perspektive ter mu sugerirajo
živahno tonsko igro in dinamično
strukturalnost barvnih namazov.
Zato Lugarič ravno spomladi tako
mehko podaja brsteče drevje,
cvetoče doline in sveže zelena
gričevnata pobočja. Ljudi pri
kmečkih opravilih pa po navadi
barvno loči, pastozno zaznamuje
njihove oblike, napete od
prekipevajočih moči, ki jih je treba
s sprostitvijo življensko uresničiti.
Poleti med drugim rad slika
porumenela žitna polja, ki so se
umirila v dozorevanja med sončno
pripeko. Spremljajo jih košate
drevesne krone, ki privabijo v svo-
jo senco samotne poljedelce in
redke popotnike.
Jesen zopet ponuja slikarju
različne motive, ki jim zna
prisluhniti in izvabiti iz njih ves
akumulirani nemir. Vezani so za
kmečka dela ob pospravljanju
pridelkov in sadežev, ki so jih dala
polja, gozdovi, sadovnjaki in
vinogradi.
Se posebej ga privablja zima s
svojo hladno barvitostjo, ki pa
kljub vsemu na Lugaričevih plat-
nih zaživi v izraziti slikarski vred-
nosti, je med drugim v katalogu —
umetniku in pedagogu — zapisala
Štefka Cobljeva. Slikar sam pa
pravi:
,,Vse to je pravzaprav sinteza
tega, kar slikar kot otrok doživi.
Ne more biti nič drugega. Jaz sem
živel v naravi, med ljudmi, ki sem
jih tako rad opazoval pri delu in že
takrat sem videl vso to zdravje in
lepoto. Sinteza vsega mojega dela
je pravzaprev to: človek v naravi,
narava, človek in nič drugega."
Prva samostojna razstava Albi-
na Lugariča je bila v salonu Ro-
tovž v Mariboru, razstavljal pa je
tudi v ostalih središčih kot so
Ljubljana, Slovenj Gradec,
Beograd, Kragujevac, Kraljevo,
Arandjelovac, Ruše, Ptuj itd.
Udeležil pa se je tudi številnih
skupinskih razstav na Madžar-
skem, v An^iji, Avstriji in ZR
Nemčiji. Njegove slike danes
krasijo številne galerije, ustanove,
bolnišnice in prenekateri dom
ljubitelja likovne umetnosti.
,,Vprašujete me, kdaj najdem
čas za slikanje. Kljub temu, da
sem slikar, ne morem vsega svoje-
ga časa uporabiti za slikanje. To
kar delam so samo fragmenti. Ce
bi hotel doseči kaj več, da bi
resnično lahko človek svoj talent
vsestransko razvil, bi potreboval
vsak dan veliko časa za delo, za
slikanje. Danes si ga lahko le še
ukradem, ko pridem iz službe,'
izkoristim pa seveda tudi sobote in
nedelje ter praznike. To je pravza-
prav okrnjeno delo, vendar se lah-
ko z veliko volje tudi v tem krat-
kem času marsikaj napravi."
Na domu krajanov v Turhišču
pri Ptuju je v letošnjem letu slikar
Albin Lugarič okrasil fasado s fre-
sko o kateri nam je prav tako
pripovedoval:
,,To je bilo naročilo in
razmišljal sem kaj bi napravil, ker
je stavba izrazito podolgovata.
Odločil sem se za pasovno
kompozicijo in ker so letos tudi
Titovi in partijski jubileji, sem
izbral splet narodnih plesov, ki so
pri nas svojstvena folklorna zani-
mivost in smo Jugoslovani tudi po
tej plati zelo znani v svetu."
In kaj menite o slikarskih kolo-
nijah, ki ste se jih vedno
udeleževali, vse od Borla do Škofje
Loke, smo ob koncu povprašali
profesorja Lugariča?
..Takšnih srečanj si pred vojno
nihče ni mogel zamisliti. Likovna
umetnost je danes v takšnem
razmahu in dinamiki, da je to
pravzaprav velika renesansa.
Slovenski narod je po številu maj-
hen, pa vendar imamo registrira-
nih več kot 300 slikarjev. Likovni-
ki se tako sestajamo v teh slikar-
skih kolonijah, spoznavamo nara-
vo, slikamo običaje, ljudi pri delu.
Menim, da je to veliko spoznava-
nje ljudi — slikarjev med seboj in
to je tudi bistvo življenja, če hoče-
mo, da bo umetnost postala tisto
kar mora biti, da bo povezana z
ljudstvom in da bo izhajala iz
ljudstva, da bo umetnost res
postala ljudska last, last delovnega
človeka."
m. šneberger
Albin Lugarič pri dehi.	Foto: R
Južina v po^u, 1975	Foto: R
Avtoportret, okrog leta 1950	Foto: R
VIDA ROJIC
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(22. nada^evanje)
OD DIKTATURE DO IZBRUHA DRUGE SVETOVNE VOJNE
Po uvedbi diktature v Jugoslaviji o. lanuarja 1929 seje pojavila za
volitve 8. novembra 1931 le režimdca Usta Jugoslovanske nacionahie
stranke (JNS) z Jevtičem načelu. Njene pozicge v Slovenskih goricah
so bile slabe. V ljutomerskem srezu je volilo od 10.246 upravičencev le
46 odstotkov, kar je bU uspeh propa^nde bivše SLS, naj prebivalci ne
Volgo. Podobno je bilo z voUlnimi izidi drugod po Slovenskih goricah,
to je v območju mariborskega in ptujskega sreza. Ker pa sta oba sreza
zajela tudi območja izven Slovenskih goric in so številke vohlnih izidov
za celostne sreze, ne moremo navesti posebnili številk za Slovenske
gorice. Dokopati bi se bilo potrebno do volilnih izidov po volilnih
okoliših.
Na volitvah leta 1935 se je pojavila združena opozicna, ki so jo
sestavljale razne buržoazne stranke ter revolucionarne ljuddce množice
pod vodstvom komunistične partge. Na vohtvah v Stovenskih goricah
veliko voUlcev ni šlo na volišče, v ^utomerskem srezu kar 54,3
odstotka, in s tem pokazalo nezadovo^stvo nad režimom
Jugoslovanice nacionalne stranke.
Na zadnjih volitvah pred dru^ svetovno vojno leta 1938 je
podprla Komunistična partga opozicgsko listo hrva^cega pohtika dr.
Mačka. Na strani zdruzene opozicge sta kandklirala v ljutomerskem
aezu Martin Kores iz Maribora, doma iz Haloz in Franc Skuhala iz
Križevec pri Ljutomeru, na listi Jugoslovanske radikahie zajednice
(JRZ, ki je bila vladna stranka od voUtev leta 1935 po porazu JNS) pa
je bil kandidat Franc Snoi iz Gornje Radgone. V ptujskem srezu je bil
kandidat na Mačkovi listi kmet Jože Ladco.
V Mutomerskem srezu je volilo od 10.767 volilnih upravičencev
7.074 volilcev, ali 65,64 odstotkov. JRZ je dobila 6249 glasov. Maček
817, Ljotič za katerega je kandidiral Matija Glub, pa le osem. Zmagal
je Franc Snoj. Tudi drugod po Slovenskih goricah je zmagala JRZ,
vendar je tudi opozicija dobila lepo število glasov, precej vohlcev pa ni
glasovalo. Prista« JRZ so grozili volilcem, da bodo trpeli zle posledice,
če ne bodo glasovi za JRZ. Te grožnje so marsikoga om^ale, da je
oddal svoj glas za JRZ.
Čeprav so v Slovenskih goricah zmagale liste JRZ in še ponekod,
je bila Stojadinovičeva vlada JRZ na celotnem jugoslovanskem volišču
poražena. Novi ministrski predsednik Cvetkovič je poiskal za velesrbsko
buržoazijo novo zavezniSvo - vodstvo Mačkove seljačke stranke.
Maček je leta 1939 sodelovanje sprejel in s tem razbil združeno
opozicijo kmečkih in demokratičnih strank.
Od vseh omenjenih poUtičnih strank, ki so bile po svojem zrač^u
buržoazne, ni nobena zmogla zadovo^iti ljudskih množic, niti se ni
zoperstavljala grozeči nevarnosti fašistične invazije v Jugoslavgo, še
več, vse vladujoče stranke po diktaturi so vedno bo^ poglabljale stike s
fašističnimi državami, dokler ni vlada Cvetkovič-Maček pristopila 25.
marca 1941 k trojnemu paktu, to je v tabor fašističnih držav.
(Viri: V. Rojic: Ptuj v boju za lepše dni in Novak: Prlekga v
NOB)
PRVI KOMUNISTI NA PTUJSKEM OBMOCJU SLOVENSKIH
GORIC
Komunistična partiga je prodrla v vrste kmečkega proietariata
Slovendcih goric razmerom pozno. Izjema je primer Polenšaka, kjer je
študent Franjo Žgeč, doma v Dornavi na Ptujskem po^u, po prihodu
iz ru^e^ vojnega ujetništva leta 1919, širil misel ruske proletarske
revolucije in tam ustanovil celico KP.
Leta 1920 so oddali na parlamentarnih volitvah prebivalci
ntuidcega okraja za komunistično partijo 394 glasov. Tedaj sta dobih
SLS (^ovenska ljudska stranka) 4746 in SKS (Samostojna kmečka
stranka) 4094 glasov, kot najmočndši stranki. Na tretjem mestu je bila
Sociahia demokratska stranka s 2722 glasovi, na četrtem pa JDS
(Jugoslovanska demokratska stranka) s 747 glasovi. Čeprav je bila KP
po oddanih glasovih šele na petem mestu (za njo sta bih še dve
stranki), so biLi glasovi, oddani zanjo - dokaz, da je nova ideja
foletarske revolucije že zaorala lediao med revnim kmečkim
udstvom v Stovendcih goricah.
Po prepovedi komunistične partge decembra 1920 je zamrl vpliv
KP v Slovenskih goricah do leta 1924, ko sta pričela širiti tod glasilo
delavico-kmečkega republikandcega bloka DELAVSKO-KMEČKI
LIST - medicinec Jože Potrč iz Janežovec in jurist Janko Š^ula iz
Ptuja. Vemo že tudi za njuno agitacgo na državnozborskih volitvah za
dekalistično listo leta 1927, Tedaj je agitiral tudi komunist LeojpoU
Voda.
Leta 1928 sta ustanovila Jože Potrč in kovač Ivan Spolenjak v
železniških delavnicah v Ptuju prvo ilegahao ceUco KP v ptujskem
okraju. V železniških delavnicah je takrat delalo okrog 80 delavcev.
Kmalu je celica s sekretarjem Leopoldom Vodom narasla na deset
članov. Ti so bih Franc Kosec, Atojz Arnuš, Franc Kramberger, Jakob
Herceg Kari Koren, Avgust Hlupič in Ivan Frankovič, Jurg Svenšek in
Adolf Čarman.
PIONIR SOCIALISTIČNE MISLI V VZHODNEM DELU SLOVEN-
SKIH GORIC
Komunisti so ustanovili januarja 1923 v Beogradu legahio
Neodvisno delavsko stranko. Zanjo je propagiral v obratu
Slatina-Radenci Feliks Dajčbauer, sin siromašnih starsev iz Krapja pri
Ljutomeru.
Dajčbauer se je seznanil s socialistično revolucionarno idejo leta
1919 v Zagrebu, kjer se je tedaj zaposlil. Leta 1923 je prišel v
Ljutomer, ko so gradili železniško progo Ormož-Ljutom^. Dajčbauer
je bil detovodja pri gradrgL Takoj po prihodu se je povezal z
železničarji in delavci v Sinigojevi tovarni usnja. Za delavsko stranko je
pridobil trideset delavcev.
Prvi shod je imela stranka 16. aprila 1923 v Kuharičevi gostihii.
Na njem so obravnavali, kako bodo slavili 1. maj. Kakor so se
dJmeruli, so nato priredili prvomajsko veselico in niso šli na delo. Ko
so ustanovih tarifni odbor, da bi se z delodajalci pogajaU o povečanju
mezd, je Sinigoj odpustil vse tri delavce, poverjenike na pog^anjih,
Dajčbauerja pa je sredco načelstvo v Ljutomeru osumilo
komunističnega detovanja. Zato mu je izdalo brezplačno vozovnico do
Beograda in ga izgnak)
V Beogradu se je vključil v delavsko gibanje in bil zato večkrat
aretiraa L< ta 1925 ga je vodstvo KPJ poslalo na štiriletni študg v
Moskvo. Vrnil se je leta 1929. Kmalu pa so ga oblasti spet prgele m
obsodile po zakonu o zaščiti države. Zaprt je bU v Sremski Mitrovici.
Po prestani kazni je žwel v Ljutomeru. Strt zaradi preganjanja ni več
posegel v politično živ^enje. (Novak: Prlekga v NOB)
Nadaljevanje prihodnjič
8- NA& DOPISNIKI
10. november 1977 —
TEDNIK
OB SPOMENIKU
Dežne kap^e tikajo na okno,
skozi katero nestrpno pogledujem
z že]yo, da hi nehalo deževati.
Padavine nehajo padati, jaz pa se z
dežnikom v roki napotim k
spomeniku Ladcove čete.
Prispela sem k spomeniku in se
P9globila v čas, ko naše mesto še
ni bilo svobodno, ko je v svetu
vladala vojna, feikota sovraštva. V
spomin na čas med NOB pri&em
pogumnim borcem Lackove čete
svečko, ki je majhen znak, da jih
nismo pozabili. Le kakšni so bili
moge, katerih spomenik gledam?
Rada bi jih spoznala . Vem, da so
jubili svojo domovino, zato
tujcem niso dovoliU, da bi jo
ponemčili. Odločno so se uprli, šli
v gozdove in uspešno branih svojo
domovino. Borili so se za jezik
svoje matere, za svoje pravice. Za
tepšo prihodnost so žrtvovali
živ^enja med drugimi tudi borci
Lackove čete.
Lackova četa je delovala od
začetka aprila do avgusta leta
1942 v Slovenskih goricah. Štela
ie sedem do dvanajst partizanov.
Med skupino se je vrnil Franc
Knez, kije četo izdal. V boju pri
Mos^u so bili štirje partizani ubiti,
druge pa so kmalu ulovili. V
q)omin na bitko pri Mos^u se mi
je utrnila solza, saj mi je znano,
kako so gestapovci mučih borce.
Ali bi bila jaz tako pogumna, da bi
se uprla vsemu, kar so gestapovci
zakrivili? Ne vem. Borci med
NOB so bili zares junaki! V mojih
očeh so junaki neizmerne veli-
kosti
Jelka Pavličič,
OŠ Tone Znidarič 8/b
MOJA PRIJATELJICA
Moja prgate^ica je Brigita
Kohiik. Ima svetlo rjave lase in
sive oči. Je srednje velika. Stara je
devet let Je dobra, se ne prepira,
mi vedno posodi, če mi kaj
manjka. Pred mano nič ne skriva.
ft|ate]yici sva si že tri leta, teče že
četrto leto. Morava si še biti
naprej.
Lea Fras,
OŠ Juršinci, 4/a
KAM, OBLAKI,
PREKO POLJA, KAM?
Večkrat razmiš^am o sebi
Zdaj, ko je še čas, da se odločim,
kam bom šla po osnovni šoli, je to
^vna točka razmiš^anja.
Rada imam žjvaU, zato me
privlači poklic veterinaija. L^šala
bi jim balečine in jih zdravila s
sočutjem človeka do živali.
Vendar mi starši ta poklic
odsvetujejo. Oče pravi, da sem
prešibka, ^vno vlogo pa ima
zdravje, K^ko srečna bi bila, če bi
mi kdo rekel, da ni potrebno, da
požiram zdravila, ki so mi že tako
zoprna. Saj nisem edina, ki je
bolna. Mnogo j^udi je še huje
bolnih kot sem jaz. Želela bi jim
pomagati, a še ne znam. Ce bi se
pa vpisala v medicinsko šolo, bi
zagotovo vedela nekaj več o
igihovih boleznih. Oh, le zakaj čas
tako hitro beži. Kje so že tisti
časi, ko sem hodila v vrtec, a zdaj
je tu že šola. Medicinska sestra je
lep poklic, a tudi naporen. V
mislih se že vidim, kako v modri
halji stopam po hodniku bolniš-
nice, v rokah pa nesem injekcgo
za bolnika. Iz razmiš^anja me
zdrami mamin glas, ki me
sprašuje, če nič ne sUšim, in naj
vendar grem na vrt po korenček.
Vstanem in grem izpolnit na-
ročila. Medicinska sestra ...
Oh, te misli, k kam ste odplule.
Mama me je vendar poslala po
korenček, IzpuUm m iz zem^e in
ffi nesem mami, Mish pa mi ne
dajo miru. Otroci bi me plaho
gj^ah, vendar bi jih s prijaznimi
besedami pomirUa in njihov
pogled bi postal živahen, oči bi
jim sijale - strah bi izginil Spet
zaslišim iz da^ave mamin glas, ki
mi ukazuje naj neham saigariti in
se spravim delat kaj koristnega.
Jelka Pavličič, 8/b,
OŠ Toneta Žnidariča
Ptuj
OBVESTILO
ptujski študentje organizirajo
tradicionalno BRUCOVANJE v
dvorani v Kidričevem. Prijetno
srečanje bo v soboto 19.
novembra ob 20. uri. Igral bo
ansambel SOK iz Ljubljane.
Vstopnice so na voljo v
recepciji hotela PETOVIO vsak
dan od 18. do 20. ure,
VABLJENI!
TEDNIK ~ 10-november 1977
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
NOGOMET
SRL Drava-Zasavje3:3(2:2)
Stadion Drave v Ptuju, vreme
in igrišče primerna za igro,
^edalcev okrpg 200. Srečanje je
vodila sodniška trojka Damis,
Berk in Cukl iz Maribora —
dobro. Ocena igre; 8,
Strelci: 0:1 (l2) Rak, 1:1 (2 3)
Verdenik, 1:2 (32) Kolenc, 2:2
(38) Verdenik, 3:2 (55) Mesarič,
3:3 (87) Kolenc.
Drava: Simonič, Hadler, Murat,
Dončec, Matjasič. Skrianc,
Mesaric (Kmetec), Ceh,
Verdenik, Hvaleč in Omzek;
Zasavje: Čamar, Vidic, Žibret,
Ver««, Radak, Shrl^ Kolenc,
Povnik (Prelogar), Klanjšek
(Pucelj), Videmšek m Rakj
Začetek nedeljskega srecai^aje
obetal borbeno igro. Domači so
pričeli podjetno, napadalno,
gostje pa so se omejili na hitre in
nevarne protinapade. Tako je že
v 12. minuti^ Rak izkoristil
napako domače obrambe in
premagal Simoniča. Domače je
to spodbudilo, ponovno so
uredili svoje vrste m si ustvarili
nekaj zrelih priložnosti. V 23.
minuti je tokrat zelo prizadeven
Verdenik izenačfl. Slabih deset
ninut za tem so gostje ponovno
vodili. Zadetek je dosegel Kolenc.
Veselje gostov je trajalo le šest
minut, ko je Verdenik že drugič
premagal Čamarja.
V drugem delu je bila igra
precej enakovredna s terensko
iniciativo domačih, ki so po
zaslugi razpoloženega^ Verdenuta
in prisebnega Mesarica povedli.
Slika na igrišču se je za tem
obrnila. Gostje so vztrajno
napadali, domači pa so si iz
protinapadov	ustvarjali
priložnosti. Zadetek je visel v
zraku. Kar ni uspelo domačim so
dosegli gostje ta le tri minute
pred koncem je iznajdbivi in hitri
Kolenc matiral domačo obrambo.
Po prikazani igri moramo
ugotovitj, da je neodločen izid
naj pravičnejši. Gledalce, čeprav
jih ni bilo veliko, so presenetili
domači igralci z borbeno igro in
vidno izraženo željo po zmagi,
kar smo na prejšnjih srečanjih
najbolj pogrešali. Velja pa
pripomniti, da Dravi manjka
stabilnosti v igri in fizične
pripravljenosti. Dokaz borbenosti
so tudi trije rumeni kartoni, ki so
jih igralci Drave dobili zaradi
prekrškov, ki so bili plod
borbenosti in ne namerne o-obe
igre. Gostje so se predstavili kot
fizično dobro priprav^ ena in
uigrana ekipa. Ob koncu moramo
ugotoviti, da si takšnih srečanj še
želimo in zato čestitke vsem
igralcem domačega moštva za
borbeno in požrtvovalno igro v
kateri^ bodo morali še marsikaj
izbo^šati.	1. kotar
Trenutek z nedelske^i srečanja — foto	D. Kl:^Sek
ROKOMET
SLOVENSKA
ROKOMETNA LIGA-
MOŠKI
Posavje (Brežice)-RK Ormož 2622 (14:12)
RK Ormož-RK Šoštanj 17:13 (6:6)
Mestna graba: dedalcev 200
Sodnika: Benčic in Mušič — Maribor.
RK Ormož: Ožek, Pereer 1, Kistič, Bezjak S. 3, Hanželič 4,
Turin, Bezjak M. 3, Kolarič 1, Lah 2, Pavlovič 3 in Valenko.
Zaradi novega sistema tekmovanja v slovenski rokometni ligi, ki je
razde^ena na vzhodno in zahodno skupino, so se že v jesenskem delu
tekmojmnja odigrali dve ^koli spomladanskega dela. Prvo kolo so
Ok-možani gostovali v Brežicalu v drugem kolu pa so gostili enega od
favoritov za prvo mesto ekipo Šoštanja.
Čeprav so gostje bili favoriti v tem srečanju, so po prikazani igri
zasluženo poraženi. Namreč rokomet, ki smo ga gledali v soboto
zvečer, ni bil na kvalitetnem nivoju predvsem zaradi spolzkega igrišča
in mokre žoge.
Bilo je to tipično prvenstveno srečanje brez pravih in zamišljenih
akc^ z dobrimi oorambanii ter slabimi napadi.
Najbo^ši mož na igrišču je bil brez dvoma domači vratar Valenko,
medtem ko se je pri mstih izkazal Stvarnik.
S to tekmo se je tudi končala rokometna sezona v letu 1977.
Janko Rihtarič
ŠPORT V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
NOGOMET:	ŠAH:
8. kolo: Praaasko-Impol 2:4,	Pokoše-Crešnjevec 2:6, Tinje-
Zg. Polskavi-Cfeuikarica 2:2, Boč	Sp. Polskava 2,5:5,5, Impol
B-Oplotnica 0:0, Makole-Boč A	B-Pragersko 1,5:6,5, Granit
2:4.	A-Impol A 1,5:6,5.
Vodi Zg. Polskava pred Impo-	Vodi Pragersko s 14,5 pred Sp.
lom.	Polskavo s 13,5 točkami, S. J.
SRLVZHOD-
ČLANICE
Maribor-
Drava
7:15(3:7)
Tipično prvenstveno srečanje
sta odlično vodila Jug (Ce^e) in
Jeglič (Ljubljan^. Strelke za
Dravo: Marolt 5, Cuš 4, Haložan 4
in Ceme 2 zadetka.
Igralke Drave so se na prvem
mestu v svoji skupini še bo^
utrdile. Občinska nogometna Uga
Ptuj
Deveto kolo v skupini A
V	zadnjem kolu so bili doseženi
naslednji izidi: Drava-Hajdina
5:1, Aluming-Gorišnica 9:0,
Videm-Grajena 2:0, Markov-
d-Kidričevo 3:3 in Ptuj-Skorba
2:3.
V	nedelo d^oldan se bodo v
zaostalih sreČ^jih 7. kola
pomerili: Kidričevo-Skorba, Ptuj
-Grajena in Videm-Gorišnica.
L kotar
NAMIZNI TENIS
Olimpija
-Senta 0:6
v športni dvorani Mladika v
Ptuju je bil v nedeljo dopoldan
dvoboj v okviru tekmovanja v prvi
zvezni ženski namiznoteniški ligi
med Olimpijo (selekcijo Slovenije)
in Sento. Za Olimpijo so nastopile
igralke iz takoimenovane ,,druge
garniture" med njimi tudi pionirka
Sanja Džankič iz NTK Petovia
Ptuj. Kljub prepričljivemu porazu
so mlade igralke dokazale, da
lahko nanje v kasnejšem času
resno računamo. Izkušena ekipa
Sente je bila le premočan
nasprotnik. Posamezni izidi:
Der—Džankič 21:16, 21:23, 21:8;
Korpa—Ojsteršek 22:20, 21:13;
Šandor—Cadež 14:21, 21:19,
21:16; Der, Korpa—Cadež,
Džankič 21:11, 21:16;
Korpa—Džankič 20:22, 21:9, 21:9;
Der—Cadež 21:13, 21:13; Končni
foto: OM
rezultat je tako 6:0 za Sento.
Srečanja je vodil Mirko Jaušovec
iz Ptuja pred približno 100
gledalci.
1. kotar
Dvoboj Džankičeve in Derove.
II. selekcijski turnir mladink SRS
v soboto in nedeljo je bil v Ptuju
drugi namiznoteniški selekcijski
turnir, ki se ga je udeležilo 14
najboljših mladink naše republike.
Lep uspeh so dosegle pionirke
D&nkičeva, Ojsterškova in. zlasti
najmlajša Ptujčanka Krsnikova.
Končni vrstni red drugega turnirja:
1. Cadež (Olimpija) 13 zmag, 2.
Ojsteršek (Kemičar) 10, 3. Cernov-
šek (Fužinar) 10, 4. Džankič
(Petovia) 10, 5. Logar (Fužinar) 9,
6. Ačko (Fužinar) 8, 7. Krsnik
(Petovia) 7, 8. Horvat (Fužinar) 7,
9. Majnik (Petovia) 5, 10. Mesec
(Kranj) 4, 11. Save (Fužinar) 4, 12.
Trbižan (Fužinar) 2, 13. Pančur
(Olimpija) 2 in 14. Salmič (Kemi-
čar) O zmag.
1. kotar
Dvoboj prepričljivo Varaždincem
BK Partizan (Ptuj)-BK Varaždin 4:16
Nedepki dvoboj v okviru tek-
movanja v sloven^o-hrvatski ligi
je v športno dvorano v ^uju
privabil okrog 300 gledalcev.
Končni izid je mogoče malo
previsok, vendar so gostje doka-
zali, da so veliko bo^ pripravljeni
in izkušeni in povsem upravičeno
trenutno vodijo v ligi Zlasti la^e
kategorije so pokazale popolno
premoč Varaždincev, ki imjgo v
svojih vrstah tudi kandidate za
državno reprezentanco. Gledalci
so pričakovali obračun v teSci
kategoriji, vendar najboM Ptiri-
Čan Novak ni nastopil zaradi
poškodbe, ki ga pesti že nekaj
časa. Edino zmago je za BK
Partizan priboril Mere v polsredigi
kategoriji
Rezultati po kategorgah:
mu^a: Bešanič ^araždin) 0:2
bb, bantam: Matjašič S.-Živkovič
0:2, predaja v 2. rundi; peresno-
lahka: Svenšek-Pompev M. 0:2,
predaja v 1. rundi; lahka: Ma^ašic
M.-Pompev D. 0:2 prek., v 3.
rundi; poh^elter: Vejt-Cestar 0:2,
prek., v 1. rundi: velter: Lešnik-
Stojanovič 0:2; polsrednja:
Merc-Petrač 2:0; srednja: Bn»-
men (Ptuj) 2:0 bb; poltežka:
Karahasanovič-Vučkovič 0:2 k.
o. v 3. rundi; težka: Mihelič-
Tedcač 0:2, pred. v 1. rundi.
Srečanja so z napakami vodili
Stcarnšek, Mirkovič in Založnik iz
Maribora.
L kotar
Med boibo
Foto: OM
Atletska sekcija TVD Partizan Ptuj
o razvoju atletske sekcije in o
uspehih, ki jih dosegajo atleti
ptujske občine, je prof. Milan
Cimerman povedal naslednje:
,,Ce ocenimo dosedanje delo v
atletiki za obdobje zadnjih deset
let ugotovimo, da smo z opravlje-
nim delom lahko zadovoljni. Na
izredno slabih atletskih napravah
smo vzgojili vrsto mladih državnih
in republiških reprezentantov, kot
so Stajnko, Prstec, Zohar, Lebar,
Koren, Marija Horvat, Tanja Bu-
tolen, sestre Vrabl, Tominc, Jugo-
vec. Šolar itd. Za njimi je še vrsta
mladih, ki se pripravljajo na svoje
najboljše dosežke v naslednjem
obdobju.
Ce pogledamo samo letošnje at-
letsko leto lahko ugotovimo, da so
nekateri atleti dosegali visoke
uvrstitve v posamezni konkurenci.
pa tudi v ekipni. Prstec je postal
tretjič slovenski prvak na 400 m,
letos se je uvrstil v zveznem
tekmovanju v finale atletskega po-
kala in zasedel 4. mesto, bil je tudi
finalist v teku na 200 m med posa-
mezniki na državnem prvenstvu v
Novi Gorici. Zohar je bil v teku na
400 m tretji v Sloveniji, prav tako
je presenetila štafeta 4 x 100 m
moški, ki je bila tretja v članski
konkurenci. Med atletinjami bi
omenil Marijo Horvat, ki je bila
druga na atletskem peteroboju in
večkrat izboljšala svoje osebne re-
korde — v skoku v daljino ima
osebni rekord 545 cm in v teku čez
ovire 15,7 sek. Vida Tominc je bila
letos prva med starejšimi mla-
dinkami v metu diska, Marija
Jugovec druga v metu diska,
Alenka Šolar je bila na atletskem
pokalu Slovenije dvakrat prva, v
kriteriju mest druga v teku na 300
m, potem Alda Juras, ki je
preskočila višino 161 cm in dosegla
tretje mesto na mladinskem slo-
venskem prvenstvu itd. Na za-
ključku sezone je Dušan Koren na
prenovljenih atletskih skakališčih
dosegel višino 196 cm, kar je soli-
den rezultat v slovenskem merilu.
Alojz Lebar je stalno med vodilni-
mi slovenskimi tekači na 5000 in
10.000 m. Velik uspeh je dosegla
tudi reprezentanca Ptuja na je-
senskem krosu, saj je bila med 45
občinami tretja.
Čeprav dokončna uvrstitev at-
letskih klubov v Sloveniji še ni
izdelana lahko ugotovimo, da smo
ptujski atleti nekje v sredi slo-
venske kakovostne atletike, kar je
vsekakor vzpodbudno za nadaljnje
delo.
V novem konceptu razvoja
množičnosti in kvalitete ima atleti-
ka pomembno mesto. Na vseh
stopnjah šolanja, v delovnih
kolektivih in krajevnih sf.upnostih
bi morala atletika bolj zaživeti, kar
pomeni bolj sistematično delo z
atleti. Letos smo pričeli s testira-
njem v temeljni in usmerjeni se-
lekciji, to je populacije prvih in
petih razredov osnovnih šol.
Dosedanji rezultati kažejo, da so
med testiranci izredni talenti in po-
tenciali za bodoče vrhunske
športnike. Seveda ni rečeno, da
bodo to samo atleti, vendar pa
testi kažejo, da je populacija v naši
občini zelo sposobna za doseganje
vrhunskih rezultatov. Vse to pa je
odvisno od organizacije dela in od
treninga, ki je malo drugačen kot v
množičnosti. Zal smo v ptujski
občini prišli v atletiki v razkorak
med teorijo in prakso, najbolj kar
se tiče objektov. Lahko trdim, da
imamo sedaj v ptujski občini v,
glavnem pri vseh osnovnih šolah
urejene objekte za športne igre in
telovadnice za gimnastiko, para-
lelno s tem pa nismo gradili
športnih objektov za atletiko. Ta-
ko niti ena osnovna šola nima
urejenih atletskih naprav, da bi
lahko sedaj izvajala to temeljno in
usmerjeno selekcijo. Doslej je bilo
financiranje Telesnokulturne in
izobraževalne skupnosti usmerjeno
v omenjene objekte, kvalitetnih at-
letskih naprav pa nismo gradili in
bomo morali to v prihodnje
popraviti.
V perspektivi bi morali tako pri
TKS kot pri Izobraževalni skup-
nosti razmišljati o programih fi-
nanciranja v te objekte, predvsem
o načinu izvedbe in gradnje in
seveda tudi o nabavi tistih najnuj-
nejših rekvizitov, ki so v tej prvi
fazi potrebni. To ne bo lahko delo.
Ce primerjamo rezultate ptujske
atletike z velenjsko, pri tem je
upoštevati, da je ptujska atletika
na nekoliko višji stopnji, ugotovi-
mo, da velenjski šport porabi za
atletiko okrog 50 do 60 milijonov,
ptujski šport pa celotna dejavnost
TVD Partizan, kjer je atletika sa-
mo ena od sekcij, 15 milijonov,
potem vidimo, da ta razmerja niso
urejena in kakih večjih rezultatov
ne moremo pričakovati.
Trenerskih kadrov sicer ne
manjka, niso pa specializirani za
posamezne panoge, tako, da tre-
nutno delajo v sekciji trije trenerji.
Eden za sprint in tehnične discipli-
ne, eden se ukvarja z meti, eden pa
trenira tekače na srednje in dolge
proge. Razmišljali smo o tem, da
bi v bodoče vključili v trenersko
delo nekatere aktivne atlete, tako
da sedaj pripravljamo pionirsko
atletsko šolo, kar bi pomenilo ne-
kaj več uspehov v pionirski in
zatem v mladinski atletiki."
N. D.
Zmaga v gosteh
v petem kotu slovenske šahovske lige so ptujski šahisti nastopili v
Murski Soboti proti »Radenski" ter dosegli tesno, a pomembno zmago.
Tokrat so se izkazali mladinci in ženice, ki so največ prispevah k
Zmagi ekipe, medtem ko so člani razočarali. Zraven uradnega dvoboja
so se v prijate^skem srečanju pomerili tudi pionirji in pk)nirke, kar
kaže, da obe društvi, ki imata dobre prijateljske odnose, pol^ata
Veliko pozornost vzgoji mladih šahistov, ki bodo čez nekaj časa lahko
nastopili tudi v prvi ekipi.
,4ZB1RA" mj-„RADENSKA" Murska Sobota 5,5:4,5.
Podkrajšek: Kos remi Bohak-Kovač 1:0, Skaija-Hari 0:1,
Majcenovič-Gabor remi, Seruga-Bolčič 0:1, Markovič-Hari 0:1,
Vaupotič-Murmajer remi, Razlag-Kovač 1:0, Polajžer-Gyergyek 1:0,
Dajnko-Kos 1:0. Pk)nirji in pionirke so v prijateljskem srečanju
dosegli naslednje rezultate.
,4zbira" Ptuj-„Radenska" Murska Sobota 6:2
Pioniiji: Majcenovič-Kovač 1:0, Vaupotič-Cigan 0:1, Zmavc
-Berden 1:0, Mesarič-Caf 1:0.
Pksnirke: Voda-Kerčmar remi, Horvat-Feher remi, Pavlin
-Weitzer 1:0, Kokol-Kalamar 1:0.
Po petem kolu vodi z veliko prednostjo ,4skra" iz Ljubljane,
ptujski šahisti, ki se bodo prihodrgo n^eljo doma pomerili s
»Svobodo" iz Ljub^ane, pa so na zelo solidnem tretjem mestu. ^jb-
LIGA V MALEM NOGOMETU
V SLOVENSKIH GORICAH
V Slovenskih goricah se je prejšigo nedelo končala l|ga v malem
nogometu. Organizirala jo je nogometna sekcga pri 00 ZSMS
VitomarciKako je sploh prišlo do takšnega tekmovanja?
Mladi v Slovenskih goricah se veliko ukvarjajo s športom, še
posebno z nogometom. Ker pa v nobeni krajevni skupnosti, ki so
tekmovale, ni igrišča za veliki nogomet, ampak samo rokometna igrišča
(asfaltirana igrišča le v Juršincih in VitomarcUi), se je razvil mali
nogomet. Mladi s te geografske reg^e občine Ptuj so želeli tekmovati v
občinskem merilu, vendar v občini Ptuj ni uradne lige v malem
nogometu. Zato so nogometaši iz Vitomarc povabili k sodetovanju še
mlade iz sosednjih krajevnih skupnosti Trnovske vasi, Destrnika in
Juršinc.
Skupno število tekem je bilo 12, Pokal Slovenskih goric v malem
nogometu, ki so ga kupile tekmovalne ekipe same, je dobU zmagovalec
v soboto, 29. oktobra 1977.
Vrstni red ekip: 1. Vitomarci z 8 točkami; 2. Destrnik s 6
točkami; 3. Juršinci s 4 točkami; 4. Trnovska vas s 4 točkami
Vitomir Ko stanj evec
OO ZSMS Vitomarci
Šolska Športna društva
Uspešne prireditve
v počastitev II. krajevnega
praznika je SŠD Sloga iz Juršinc
priredilo športne prireditve in
razstavo ročnih del krajanov.
V	soboto, 29. oktobra, je bila
šahovska simultanka mojstrskega
kandidata Danila Polajžarja, člana
§D Izbira iz Ptuja, ki ga je uspel
premagati Jože Mesarič, remizirala
pa sta Jasna Pavlin in Franc Cafu-,
ta. Ostala srečanja je mojstrski
kandidat odločil v svojo korist.
V	nedeljo, 30. oktobra, je bila
razstava ročnih del krajanov:
Elizabete Stajnko, Kondrada Vr-
šiča, Franca Cafuta, Marice Kova-
čič, Tončke Rižnar, ter Sama in
Borisa Bezjaka. Prikazali so iz-
redno lepe izdelke iz slame in lesa,
goblene in mogobleme, ročno ve-
zane prte ter zbirko metuljev.
Razstavo si je z zanimanjem ogle-
dalo veliko število domačinov in
gostov.
Popoldne pa je gostovala v Jur-
šincih mladinska ženska ekipa RK
Drave iz Ptuja. Po enakovredni
igri v prvem polčasu so bile doma-
činke v finišu tekme uspešnejše ter
zmagale z rezultatom 13:10. Pri
domačinkah je izstopala izredna
strelka Manica Cuš z devetimi za-
detki, pri gostjah pa odlična vra-
tarka Zicenfrejeva, ki brani sicer
za člansko ekipo RK Drave.
Med tednom je šolska roko-
metna ekipa deklic v Ptuju odigra-
la še dve prijateljski tekmi z mla-
dinsko ekipo RK Drava in obakrat
zmagala. Prvič z rezultatom 12:7,
drugič pa 31:12.
Prejšnjo nedeljo se je končal
turnir v malem nogometu. Kljub
temu, da je ekipa Juršinc ves čas
vodila, je v zadnjem srečanju doži-
vela visok poraz z ekipo Vitomarc
ter zaradi slabše razlike v golih
osvojila komaj 3. mesto. Prva je
ekipa Vil " larc, dniga ekipa Tr-
novske vasi, trcljr cl.ipa Juršinc in
četrta ekipa iz Dcotrnika.
Vitoslava Cafuta
10-ZA RAZVEDRILO
10. november 1977 —
TEDNIK
HUMOR
-	Ali ne vidite, kaj vam grozi s 1. 1.
1978?
—	Nič se ne boj, doslej sem se
vedno izmazal!
— Nemogoče, tovariš, da bi bil cmok surov, saj je bila vanj
vložena ustrezna količina dela in toplotne energije v strokovno
točno preračunanem časovnem obdobju, ki je potreben za eno
enoto.
- E, vi tam zgoraj, ,4zne-
site" že vendar kaki vzorec,
da bomo lahko po njem
uresničevali zakon o združe-
nem delu!
— To so ti merila za
nagrajevanje dela, saj so tej
glisti priznali za kuhanje ene
kave prav tako 15 minut kot
meni za petnajst kav...
- Veste, jaz kupigem same dobre
knjige. - Kakšne pa?
— Take. leoo v usnie vezane!
— To je pa že tretji osnutek
samoupravnega sporazuma o de-
litvi osebnega dohodka, ki so ga
delavci raztreali.
— Nikar ne misli stara, da sem pgan, glq
kako mi liter stoji...
AKOLADA = grafično zname-
nje, zaviti in oglati oklepaj
AMELIN = sovjetski namiznote-
niški igralec (Anatolij)
ANTONOVIC: = ruski književni
kritik, polemik šestdesetih let
(Maksim Aiekseievič, 1835—
1918)
KADMOS = kralj v Tebah, Evro-
pin brat
KOTORIBA = mesto v bližini
ustja Mure v Dravo v vzhodnem
delu Medjimurja
LOŽO = bograjski televizijski ko-
mentator (Ranko)
NIMROD = biblijski lovec, usta-
novitelj babilonskega kraljestva
ONDATRA = severnoameriška
vodna podgana z dragocenim
krznom (= bizam)
PORDENONE = mesto v severni
Italiji, 49 km jugozahodno od
Udin z gotsko katedralo iz 15.
stoletja
SANANA = manjši otok v Molu-
kih, imenovan tudi Sulabesi
VIPOTNIK = slovenski družbe-
nopolitični delavec, v NOB komi-
sar VII. korpusa, nato član IS
LRS, glavni urednik ,,Dela", od
leta 1973 generalni direktor RTV
Ljubljana (Janez, roj. 1917)
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Izba, Best, Baur,
avto. Cestnik, op, vremenar, p,
k, Mae, Dl, krtine, okla, alt,
arara, reč. Svet, slon, letnice.
Tati, lljič, set, ugankar, rezkost,
ata, Jan, fazan, Tretjak, mali
mož, leper, IJ, narekovaji, CC,
AH, van, čik.
TEDNIK
— 10. november 1977
OGLASI IN OBJAVE-11
POPEVKA VESELE JESENI 77
„ V totem našem Maribori...''
v obdravski metropoli pod Kal-
varijo, v hali C mariborskega sej-
miSCa se je preteklo soboto na 11.
festivalu narečnih popevk Vesela
jesen '77 zvrstilo 16 novih popevk
v barvitih narečnih besedilih.
Številni obiskovalci, predvsem
domačini so tudi tokrat dokazali
privrženost „svojemu" festivalu,
ki je tudi letos minil brez kakšne
posebne novosti.
Mimogrede ix)vedano, priredi-
telj, društvo glasbenih delavcev
Harmonija iz Maribora, je tudi le-
tos imel precej težav pri organiza-
ciji, saj so zaradi tehničnih razlo-
gov enkrat že spremenili datum le-
tošnje popevke vesele jeseni.
Kakorkoli že, letošnja osrednja
mariborska prireditev je za nami.
In kaj smo z njo pridobili? Krat-
komalo 16 novih narečnih popevk,
skovanih več ali manj po istem
kopitu, ki so z malo „maškarade"
na odru vzbudili že tako rahloču-
ten „slovenski značaj".
Zanimivo je, da je srca občin-
stva osvojila debitantka Branka
Kraner, ki je edina odstopala od
poprečno izvajanih popevk. Njej je
torej občinstvo pripisalo prvo na-
grado, posebno nagrado pa je do-
bila še kot najboljši debitant.
Zapela je popevko: ko me osvajaš.
Drugo nagrado občinstva so
prejeli člani priljubljene maribor-
ske skupine Čudežna polja, ki so
pač zapeli „kokši so pjebi". Na
oder pa so s seboj prinesli še razne
pripomočke, kot pravi „štrozok",
petrolejko, pa Mico na jogiji, ipd.
Sicer pa lepo so zapeli.
Tretjo nagrado je občinstvo
pripisalo New Swing Quartetu, pa
čeprav se je Oto Pestner še kako
trudil, da bi z mimiko pritegnil
pozornost občinstva.
Cisto drugačna je bila odločitev
strokovne komisije, ki je dodelila
kar dva zlata klopotca Jožetu
Krežetu, in sicer za besedilo in
glasbo popevke Bohinsko vesele,
ki jo je v aranžmaju Mojmira
Šepeta zapel Janko Ropret. Za
svojo izvedbo je tudi on prejel
Zlati klopotec. Jože Kreže je tudi
tokrat dokazal, da je najuspešnejši
skladatelj domačega festivala
popevke vesele jeseni, saj je tudi
letošnji hit, plod nj^ov^a ustvar-
janja.
Ob koncu še vsa pohvala peščici
prirediteljev, ki so tudi letos dali
„vse od sebe", da bi ohranili ta
^nstveni festival na isti viSini kot
je bil ku poprej. GMjubUeno je.
da bodo vse popevke kmalu
posnete, pa tudi ljubljanska RTV
se je ie obvezala, da bo v začetku
prihodnjega leta zavrtela svojim
gledafcem film o letošnji popevki
vesele jeseni 77. Letos je bilo lepo,
prihodnje leto bo še lepše, zatrju-
jejo organizatorji.
Bomo videli...
M. Ozmec
Jianko Ropief, Gorenj'c ■ v
gorenjski noši poje o Bohin-
skem vesehi.
me osn^S^ je zapela
Branka Kraner in mimogrede
osvojia srca občinstva.
Čudežna po^a iz Maribora s svojimi pripomodei na odru
Foto: M. Ozmec
Človek s prišito roko
Zagrenjena sreča
Leopold Bombe k (41) iz Zgor-
njega Placarja 71 ne bo nikoli po-
zabil hladne zimske noči, 31. janu-
arja 1975, čeprav sta od takrat mi-
nili že več kot dve leti.
Pri sosedu Francu Kramberger ju
so takrat žagali tramove za
ostrešje. Dan je oblila noč precej
zgodaj, kot je to pač pozimi, tako,
da je bila okrog 18. ure že trda
tema. Delo je treba dokončati,
zato jih to ni nič motilo. Polde je
nosil tramove na žago in od nje. In
ko je prijel tistega usodnega, se je
zgodilo. Spotaknil se je ob skorko
in padel vznak. Pri tem je z desno
roko z vso silo udaril po listu žage.
Močno ga je zaskelelo, potem se
ne spominja več. Zavedal seje šele
v izbi, ko je zagledal okoli sebe za-
skrbljujoče poglede soseda in osta-
lih, ki so tisti večer delali z njim.
Desne roke skoraj ni več čutil,
sploh pa ni vedel, da mu je žaga
odrezala roko vse do tankega sloja
kože. Gledal je okrvavljene povoje
na roki, potem se mu je spet zame-
glilo.
V	ptujski bolnišnici se je spet
zavedel. Ležal je na operacijski
mizi, spominja se, kako so v nagli-
ci z okrvavljene roke rezali
povoje...
Potem so stopili v akcijo Milčič
Oto Miljenko, specialisti kirurg, s
svojo ekipo. Treba se je bilo odlo-
čiti. Ali roko prišiti ali pa... Kljub
temu, da je list žage roko skoraj v
celoti odrezal in da je bila že tako-
rekoč mrtva, je obvladal pogum in
znanje. Z vso pazljivostjo so Pol-
detu roko prišili. Potem so mu v
žile dodali še okoli dva litra živ-
ljenjske tekočine, kajti močno je
krvavel.
V	dveh mesecih in pol, kolikor
je bil še v ptujski bolnišnici, so se
iz dneva v dan vrstili razni pregle-
di. Je operacija uspela ali ne? Vse
bolj logično je bilo, da je medicin-
ska znanost in zavzetost prevladala
tisto, kar je bilo še vse do nedav-
nega skoraj nemogoče. Prišita ro-
ka je zaživela in počasi je Polde že
lahko zamigal s prsti. Kljub bole-
činam je bilo notranje veselje
nepopisno. Torej le ni ostal brez
roke. ,,Hvala, hvala vsem, ki so
mi pomagali pri tem, ne vem, kako
naj se jim zahvalim!" je govoril
Polde prevzet od sreče.
Pa je prišel dan, ko so v bol-
nišnici dejali: domov lahko greste,
21. april je bil leta 1975. Polde se
je odpravil presrečen proti domu v
Zgornji Placar 71.
Ko je stopil pred hišo, pa ga je v
srcu močno stisnilo. Stara kmečka
hiša, s slamo krita, v kateri je ne-
koč bilo toliko veselja in življenja,
je bila podobna mrtvašnici. Prepe-
reli tramovi niso več vzdržali teže
premočene slame. Streha se je na
več mestih že porušila. Ko je stopil
v izbo, ga je oblil hlad. Kako lepo
je bilo v bolnišnici, ko so okrog
njega nenehno hodili zdravniki in
sestre, ko se je lahko pogovarjal s
sobolniki o tem in onem. Sedaj pa
je spet sam v veliki, preveliki hiši
zanj. Žena ga je že 1969. leta
zapustila. Odšla je z drugim. Tako
je bil sam svoj gospodar in gospo-
dinja. Kuhal, pral in kuril je sam,
le za sebe. Dve leti pred nesrečo je
še delal. Skupaj se mu je nabralo
10 let delovne dobe. Potem je ostal
brez službe. Tudi sedaj je tako,
kljub njegovemu prizadevanju, da
bi nekje našel zaposlitev.
Sedaj je od nesreče minilo že dve
leti in pol, kmalu bo tri leta. S
prišito roko lahko opravlja skoraj
vse lažje posle, še vedro vode lah-
ko prenaša z njo. Le pisati ne
more več, kajti prsti niso več tako
okretni, kot pred tem. In prav
TnraHi tcga Dc more dobiti službe.
Sam pravi: „Sem prosil, da bi me
v Ptuju pri nekem podjetju sprejeli
vsaj za vratarja, če že pravijo, da
ne smem delati fizično, pa so mi
rekU, vratar mora stražiti, zato
nosi pištolo s seboj, ti pa Se
streljati ne moreš. Veste, kako mi
je hudo. Sedaj se preživljam sam z
borimi 300 dinarji mesečne
družbene pomoči. Ravno toliko,
da si kupim tri pralne praSke,
nekaj mila, moke in še manj soli,
olja in kisa, potem pa je konec. Se
za cigarete mi ne ostane. V straSni
revščini živim, kar poglejte po hiši,
kakšno je. Prosim pomagajte mi,
da bi dobil kje kakšno službo.
Vedno pomagam sosedom pri
raznih opravilih, da dobim kaj
krompirja ali solate, pač kaj za
pod zob, pa mi je zmeraj premalo,
mojega dela ne cenijo, tako kot če
bi imel zdravo roko," je sključen
in vase zaprt končal Polde Bom-
bek.
In res je tako, zanj je vsak dan
isti, ne pKJzna nedelje, ne boljše
hrane, včasih tudi kruha ne. Pozna
se, da ni ženske roke pri hiSi, kljub
njegovemu prizadevanju. Morda
bo vsaj ta sestavek spomnil neko-
ga, ki je postavljen za to, da
pomaga ljudem v stiski, na nje-
govo doliiost. Morda? Vse dotlej
pa bo šele 41 letni Leopold Bom-
bek prepuščen vsakdanji borbi za
življenje, kot da živ trohni.
M. Ozmec
PoMe pied svojo hišo
Foto: OM
Tako izgleda priSta Pokletova
roka. Pa je ie njegova
Pešec in vmost - da aH ne?
Resnici na ljubo je treba pove-
dati, da so pešci danes najbolj
ogrožena kategorija udeležencev v
cestnem prometu. Nič novega,
boste dejali. Pešec je že od nekdaj
najšibkejši udeleženec v prometu,
popolnoma nezaščiten je, izpo-
stavljen je posledicam najmanjših
napak v prometnem prostoru. Sta-
ra navada je namreč, da pešec ne-
rad pozablja, da je prostor v
prometu namenjen zlasti motor-
nim vozilom.
V tem primeru so sicer vozniki
motornih konjičkov v predno-
stnem položaju, kajti pred p^ci so
varni, saj jih ščiti jeklen oklep. Ce
pa tu in tam „poderejo" še kak-
šnega neprevidneža, ostane na
avtomobilu le majša škoda. Pešec
jo bo v vsakem primeru skupil hu-
je.
Zaskrbljujoč pa je podatek, da
je vse več takšnih prometnih ne-
sreč, v katerih so povzročitelji prav
pešci. Vse preveč se je namreč
zakoreninilo, da je pešec ,,gospo-
dar" na prehodu za pešce (zebri).
To svojo prednost pešci preveč
izkoriščajo. Nemalokrat se dogaja,
da ti najstnik v največji gneči
prikoraka lepo počasi po zebri, po
možnosti s „čikom" v ustih in se
počasi spogleduje po razburjevnih
voznikih, ki pritiskajo na zavore.
Spet drugi hitijo po pločnikih, po
vsakdanjih opravkih, čim pa
zagledajo zebro, jo mahnejo čez,
ne da bi se prepričali, če je asta
prosta, pa spet škripanje gum in...
Dejstvo je, da se večina pešcev
ne drži pravil o temeljih varnosti v
cestnem prometu, ne drži se
cestnoprometnih oznak in znakov.
Pešec je tako, kot drugi udeleženci
v prometu dolžan upoStevati
omejitve, prepovedi in obveznosti,
izražene s postavljenimi prometni-
mi znaki.
Samo eno dopoldan smo se s
fotoaparatom in beležnico
odpravili po ptujskih ulicah. Dob-
re tri ure smo opazovali obnašanje
pešcev, v različnih okoliščinah.
Kaj vse smo lahko videli? Ogrom-
no nepravibiosti, dosti preveč, da
bi lahko govorili o disciplini pešcev
v cestnem prometu.
V grobem naj vas seznanimo o
najpogostejših kršitvah:
—	hoja po vozišču, ne po
(kočniku;
—	prečkanje ceste le nekaj met-
rov vstran od zaznamovanega
prehoda za pešce;
—	hoja čez železniški prehod ob
spuščenih zapornicah in utripanju
rdeče luči;
—	izstopanje iz avtomobilov na
vozišču, v največji gneči itd.;
Naravnost porazne ugotovitve
smo zabeležili pri pešcih, ki so
potiskali kolesa, kolesa z motor-
jem ali motorna kolesa. Skrajno
neprevidni so bili pri hoji po cesti-
šču. Nekateri so imeli celo
natovorjene reči, ki so ogrožale
varnost drugih udeležencev v
prometu (razne cevi in košare).
Konec koncev pa lahko zapiše-
mo naravnost presenetljivo ugoto-
vitev. Pešci, ki so se v prometu
obnašali najbolj obzirno do dru-
gih, ki so v večini primerov
spoštovali cestnoprometne predpi-
se so predpise so bili najmlajši čla-
ni naše samoupravne socialistične
družbe. Pionirji jim pravimo. Ob
prehodih za pešce so bili v konicah
prometa njihovi starejši kolegi
picKiirji miličniki. Tudi oni so jim,
tako kot vsem ostalim, radi
priskočili na pomoč.
Svoje najdražje in najmlajše
smo torej nekako naučili etike v
cestnem prometu, kaj pa mi sami.
Kdo bo naučil nas? Mar je res tre-
ba čakati, da nas na to spomni
spet kakšna tragedija?
M. Ozmec
Prehod za pešce? Kaj pa je to?
foto M, Ozmec
Naimlaiši v spremstvu pfoniijev - miličnikov
' *	foto M. Ozmec
v tednu od 1. do vključno 7.
novembra 1977 je bilo na oijem
območju ptujske občine le 5 pro-
metnih nesreč, v katerih so posre-
dovali miličniki. Smrtnih irtev to-
krat ni bilo, v nesrečah pa so dobi-
le tri osebe teije, dve osebi pa laije
telesne poškodbe.
Tokrat so bili glavni vzroki ne-
sreč: nepravilno prehitevanje, izsi-
ljevanje prednosti, prehitra vožnja
in voinja pod vplivom alkohola.
Skupna materialna škoda na vseh
vozilih znaša nekaj čez 4.000 di-
narjev.
Trčil v kolesarko
v petek, 4. novembra ob 5.40
uri je prišlo do hude prometne ne-
sreče izven naselja Kidričevo, pri
odcepu s ceste Ptuj—Pragersko.
Voznik tovornega avtomobila An-
drej Prelog iz Lancove vasi je vozil
v smeri Ptuj—Pragersko. Ko je
pripeljal pred križišče s cesto, ki
pelje proti Kidričevemu, je začel
prehitevati voznika motornega ko-
lesa, pri tem pa ni opazil, da vozi
pred njim še kolesarka Marija Ko-
vačič iz Gerečje vasi 100. Trčil je
vanjo z vso silo, ter jo zbil po ce-
stišču. Dobila je hude telesne po-
škodbe in se zi-avi v ptujski bol-
nišnici. Materialna škoda pa znaša
nekaj čez 1000 dinarjev.
Otrok s kolesom
pod avtomobil
v soboto, 5. novembra se je
zgodila huda nesreča v Kungoti pri
Kidričevem, na lokalni cesti, ki pe-
lje skozi vas. Voznik osebnega av-
tomobila, Branko Jamer je vozil iz
smeri Kidričevega proti Prepoljam.
Ko je pripeljal v vasi Kungota do
hišne številke 27, mu je z desne
strani po neprednostni cesti nena-
doma pripeljal pred avtomobil J.
P. iz Kungote 54. Voznik je kljub
zaviranju trčil v otroka, pri čemer
je ta dobil hujše telesne poškodbe,
zdravi pa se v ptujski bolnišnici.
Povozil žensko
v soboto, 5. novembra se je
zgodila tudi zdo huda prometna
nesreča na območju ormc^ke obči-
ne. Okoli 19.15 ure zvečer je voz-
nik osebnega avtomobila Franc
Jaušovec,iz Maribora vozil v smeri
Središče proti Ormožu. V Obrežu
pri Ormožu je na cesti ležala Boža
Kolar iz Sredšča ob Dravi. JauSo-
vec jo je z avtomobilom zadel in jo
ranil tako hudo, da je zaradi po-
škodb umrla.
-OM
osebna icromka
RODILE SO:
Marija Lobenwein, Zamušani 74
- Andrga; Frančiška Plajnšek,
Koritno 7 - deklico; Kristina
Kustec, Hardek 38 - Milana;
Albina Korpar, Tržeč 27 - dečka;
Jožefa Vidovič, Pestike 18 -
&edo; Marga Kokol, Strajna 40 -
dečka; Frančiška Moškotevc,
Izse^eniška 7, Slov. Bistrica -
Marka; Elizabeta Novak, Ruc-
manci 16 - Dangana; Angela
Horvat, Gabernik 16 — dečka;
Ana Mohorko, PcKilože 86 —
Boža; Ana Kožar, Žerovinci 70 —
deklico; Marga Rakuš, Gradišča
75 - Sihro; Nada Milošič,
Draženska 3 - deklico; Jožica
Kamenšek, Mestni vrh 107 —
dečka; Kristina Ljubeč, Zabovci
61 - dečka; Mariga Rcgko,
Trnovski vrh 20 - Blanko; Jožica
Veronek, Lancova vas 5 -
dekhco; Stanka AnderUč, Drakšl
10 - deklico; Marqa Obran,
Moškanjci2/a - Simono; Zdenka
Milošič, l^iverce 34/a - Boštjana;
Marjeta 2iimuda, bonska 5 -
deklico; Silva Petek, Krčevina pri
Vurberku 93 - dečka; Irena
Pungračič, Zamušani 5 - deklico;
Alenka Gregorec, Drste^a 46 -
Martina; Danica Emeršič, Lancova
vas 44 - dečka.
POROKE:
Stanislav Težak, Pestike 14 in
Zdenka Težak, Maribor, Stross-
mayerjeva 17; Ivan Šturm, Kovača
vas 53 in Ljudmila Rudolf,
Mihovce 43; Darko Toplak,
Kvedrova 4 in Irena Piraci,
Kvedrova 4.
UMRLI SO:
Jožef Pukšič, Dom upoko-
jencev, Ptuj, roj. 1905, umrl 31.
oktobra 1977; Barbara Rajh,
Strezetina 12, roj. 1903, umrla 1.
novembra 1977; Terezga Horvat,
Tomaž 40. r<q. 1907, umrla 1.
novembra 1977; Jakob Skijanec,
Libanja 47, roj. 1906, imul 3.
novembra 1977; Frančiška Lah,
Osluševci 3, rcn. 1896, umrla 1.
novembra 1977; Rudolf Krušič,
Žetale 32, roj. 1903, umrl 5.
novembra 1977.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 9a Ureja uredniSki
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC PIDERŠEK. UredniStvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletna
naročnina znaSa 150 dinarjev, za
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-10649.
Tiska ČGP Mariborski tisk. Na
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v prometu
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.
POPRAVEK!
Pri članku JUBILEJ
FRANCA GABRIJELA ob-
javljenem v zadnjem Tedniku
nam je ponagajal tiskarski
škrat, ki je pri imenu in pri-
imku zamenjal ime Andrej
Ritonja. Pravilno glasi: An-
drej Fekonja. Za neljubo na-
pako se opravičujemo!
vreme
do nedelje, 20. novembra 1977.
Mlaj bo v petek, 11. no-
vembra, ob 8.09.
Napoved: do nedelje, 13. no-
vembra, bo slabo vreme. Tudi
prva dva dni prihodnjega tedna,
to je do 15. novembra, bo še
spremenljivo. Od 16. dalje bo te-
den dni lepo, sončno vreme.
Ponekod v nižinah se bo zadrže-
vala megla. Od 16. do 27. no-
vembra bo povečini suho in že
precej mrzlo. Zadnje dni no-
vembra pričakujemo obilne pa-
davine, deloma dež, deloma
sneg. Če se bodo vmes pojavili
severovzhodni vetrovi, bo zapa-
del sneg.	Alojz Cestnik