Največji slovenski ted nik v Združenih državah. < lakaja vsako ar«4o. NASLOV jredništva in nprav-ništva: 1951 W. 22nd Plač«, Chicago, 111. Telefon: Caaal 2487 Chicago IlLf 8. septembra (September), 1920. Leto VL Volume VL Oklic slovenskim rodoljubom v Ameriki od pomoči radodarnih in dobrih src. Pomislite kako se veselimo božičnih praznikov. Pomislite na našo tukajšnjo mladino; čeravno ima vsega dovolj in ne živi v pomanjkanju, kako željno in veselo pričakuje božičnih darov; kako se istih veseli in raduje. In če se naša tukajšnja mladina veseli božičnih praznikov in darov, pomislite kako bodo vojne sirote v stari domovini vesele, ko jim bomo poslali lepo božično darilo iz dalje Amerike. Zbirajte torej prispevke in darove kot božično darilo ubogim slovenskim vojnim sirotam v stari domovini. S tem boste storili narodno in božje delo. Še enkrat apeliramo na vse slovenske rodoljube po celi Ameriki in prosimo: POMAGAJTE IN USMILITE SE UBOGIH SIROT! in Bog bo blagoslovil Vaše delo! Za odbor: JOSIP SITAR, gl. predsednik. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. FRANČIŠEK J. AŽBE, duh. vodja. Vse darove naj se pošlje na gl. urad K. S. K. Jednote, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Joliet, 111., dne 6. sept. 1920. . Opomba: Imena nabiralcev ter darovalcev bodo pri-občena v "Glasilu K. S. K. Jednote". V par dneh bode gorioznačeni odbor razposlal na vsa krajevna društva nekaj pol sa nabiranje božičnih milo-darov in prostovoljnih prispevkov za slovenske Vojne sirote v stari domovini. Odborniki društva so uljudno na-prošeni, da te pole razdelijo med kolektorje. Zaključek te kampanje ali nabiranja božičnih daril K. S. K. J. za vojne sirote v domovini bo dne 1. decembra 1.1. Do tedaj naj se izvoli vposlane pole z denarjem vred vrniti na gl. urad K. S. K. J. Vse te pole bomo s skupno svoto vred poslali v Ljubljano na pristojno mesto v trajen spomin na božično darilo vojnim sirotom, poslano po članstvu K. S. K. Jednote ter ostalih ameriških Slovencev leta 1920. Ena izmed najlepših čednosti in kreposti, ki blažijo človeško srce je usnriljenost, ali darežljivost. Kdor je usmiljen, je tudi darežljiv; in nasprotno: kdor je darežljiv, je gotovo tudi usmiljen. — Že sam naš božji Učegjk je blagroval usmiljena srca rekoč: "Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli!"--r- Gotovo Vam je tudi znana lepa svetopisemska zgodbica o usmiljenem Samaritanu. Nastop tega blagega svetopisemskega, moža, ga je v zgodovini človeštva za vedno s tem ovekovečil. da na-nvamo usmiljenost in radodaTnost tudi s samaritanstvom. Kako lepo je to čednost opeval nepozabni nam pokojni goriški slavček Simon Gregorčič v njegovi nesmrtni pesmi "SAM", rekoč: Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam! -Imaš-1 i, brate, mnogo iz nebes, Od bratov ne odvračaj mi očes! Duh plemeniti sam bo nosil boli, A sreče vžival sam ne bo nikoli. Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, / , Sirotam olajšuj gorje. ' Kedor pa sreča vživa sam, Kaj še solze preliva sam! dobrotnikov, spominjajte se v gorečih molitvah za njih zdravje, srečo j in blagoslov. To bo nam v največje zadoščenje in v najlepše plačilo, i ker ve borne sirote drugega itak še ne morete storiti. Večni Plačnik in zaščitnik zapuščenih bo gotovo uslišal Vaše nedolžne želje ter prošnje. Cenjeni nam sobratje in sosestre K. S. K. Jednote! Prvič v zgodovini "Glasila" smo posvetili celo stran tako plemeniti svrhi kot danes. Razložili smo Vam blag namen naše podporne organizacije. Upamo, da te besede in ta klic ne bo samo klic vpijočega v puščavi V imenu nesrečnih slovenskih vojnih sirot apeliramo torej še enkrat na Vašo milosrčnost in radodarnost. Ne zahtevamo ia jfiksilimo od Vas velikih zneskov. Darujte za te omilovanja vredne v^j^airote vsak po svoji moči: desetico, kvederček ali pol dolarja, ksc&Sttrsmo-rete. Oddajte denar društvenemu tajniku, ki ga bo posbt imenu članstva Vašega krajevnega društva na glavni urad K. S. K. J. Edino kar bi Vas prosili je to, da naj se vsakdo izmed Vas odzove temu klicu. Vsak tudi najmanjši dar bo dobro došel. Dsljt se obračamo tudi na-te draga nam slovenska ameriška mladina, ali članstvo Mladinskega oddelka, da prispevaš kaj za svoje sta-rokrajske nesrečne bratce in sestrice. — Nimajo več ne ateja, ne mamice. Namesto, da po nepotrebnem trosiš nik!je in desetice za razve-seljevanje ter slaščice, spravljaj niklje skupaj ter jih izroči očetu, da jih ponese na sejo za naš sklad vojnih sirot. Kako bodo oni nesrečni fantki in deklice veseli letošnjega božičnega daru, poslanega tudi po Mladinskem oddelku K. S. K. J. Nad 6000 Vas je skupaj v tem oddelku. .Koliko bo vnašalo Vaše božično darilce za vojne sirote v stari domovini? Hranite torej vsak cent, vsak nikelj in vsako desetico za ta plemeniti namen! — Naša kampanja za nabiranje milodarov za vojne sirote v starem krajn je torej otvorjena. Trajala bo do 1. decembra t. L Do onega časa imamo dobre tri mesece. Časa dovolj! Oso bito apeliramo s tem na sobratein sosestre uradnike (ice) krajevnih društev, da pri vsaki mesečni seji marljivo agitirajo za ko-lekto. Če se nabere med na seji navzočimi člani samo $1.00 ali več. bo to k dobrvstvari dosti pripomoglo. Dalje apeliramo na naša večja in bolj premožna društva, da bi za ta sklad kaj iz svoje blagajne darovala. $5.00 ali $10.00. Taka svota je sicer malenkostna, a dosti šteje skupno z drugimi prispevki Stopimo torej z združenimi močmi na noge. da bomo dosegli svoj zaželjeni cilj! V tem času naj bo naše celokupno geslo in geslo za vsakega posameznika : Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje. UREDNIŠTVO ' GLASILA ' K. S. K. JEDNOTE. • Ali niso to res v srce segajoče in krasne besede? Blagor se torej usmiljeni družini, usmiljeni organizaciji, takemu narodu in darežljivi deželi! Kjer je ta lepa čednost doma, tam ni bede, ne revščine, ne stiske, kajti radodarna srca krepostnega ljudstva skušajo ublažiti mučno stanje omilovanja vrednih. Kdo je* dandanes v starem kraju najbolj omilovanja ter usmiljenja vreden, razvidimo lahko iz prvega oklica na tej strani, katerega priobčujemo po naročilu in v imenu posebnega pomožnega odbora K. S. K. Jednote, določenem np minuli konvenciji v Jolieta. Smilijo se nam tudi vsi oni naši rodni bratje ter sestre v stari domovini, ki so morali prestati cele knpe gorja v minuli petletni krvavi svetovni vojni. Smilijo se nam vse, za domovino padle žrtve. Smilijo se nam vsi ranjenci in vojni pohabljenci. Smilijo se nam vse žene, ki so izgubile v vojni vihri svoje ljubljene može; matere, ki so žrtvovale na oltarju domovine edine svoje sinove. Smilijo se nam stanovniki opustošenih krajev; pregnani brezdomovinci in naši narodni mučeniki v okupiranem ozemlju. Iz srca radi bi Vam pomagali in rešili Vas gorja; pa kako? Loči nas neizmerno valovje atlantskega oceana. — Spomin na prestano gorje Vara bo izlečil najboljši zdravnik — čas!--Mrtvih vojnih žrtev ne moremo zopet k življenju obuditi; porušenih vasi Vam SLOVENSKA CERKEV SV. JOŽEFA V JOLIETU, ILL. (Največja in najlepša slovenska cerkev v Ameriki,) REV. FRAN. ŠUSTERfitfi, ustanovnik slovenske fare st. Jožefa ▼ Jolietu, nstanovnik K. S. K. J. in gprejem. D C, slavnost. 14, Wusta-1920. iovarri Ižonzano, precejšnje Ker Jolietu njih delegatov dps na soboto, 14. avg ven v _ 19201 ~ 1 * " Poročati o k.M Javnosti J**^ ae tedne potem, ko se je ista vršila je sicer neumestno, ker je stvar med tem že nekoliko zastarela Če so pa pri tem važni vzroki, ta-tako upamo, da nam eenj. čitate-lji ne bodo zamerili, da prihajamo šele danes —(15 dni po konvenciji) z bolj obširnim opisom o minulih slavnostnih dneh katere si videl številno zastav in zasta vie došlim delegatom^ v,pozdrav Iz izložbenih oken dpmačih in celo tujih trgovin so jim velele dobrodošlico krasno izdelane table Jfr C. smovske vdanosti do l>Kl v .T 111 ™ ---------. ' 12U1BBC OlllWOIH, v je vrgla cela slovenska joliema sv.o&ta povodom svečanosti sre-Ajelbina v praznično obleko. Po brnega jubileja K. S. K. Jedno-N. Chicago cesti in drugih ulicah te v Združenih državah ameriš--i viAoi žtpvilnn zastav in zasta- Jff^ je Njega Svetost sv. oče prejel in blagovoljno priznal, dno pošiljk iz srca Njegova Svetost in podetuje k vernemu navdušenju, k večji rasti in napredku te Jednote ; predsedniku > članstvu svoj apostolski blagoslov. šeleč tej Jed§oti mnogo W&jih darov. j t Kardinal Gaspari,; /f tajnik očeta. Jsi v stari domovini. Tu, v tej deželi ko ispoštavljeni nevarnosti, da izgube sv. vero, in to njihovi otroci. V stari do-i ee nahaja sv. cerkev v no-razmerah, ker so njeni otroci prišli v dotiko z drugimi slovanskimi narodi, ki niso iste vere. Vaša konvencija naj se torej prične z zavestjo, da je najvaž- njegovemu blagemu podjetju " izmed kar rtte iihi ^^imm^ Washington, D. C. 15. avg. 1920 Njega. Rkscelenci Reverendistii-mu Mons. George MundeleLn. nadškofu v Chicagu, IIK Pretesnega junija mi je Rev. Frančišek Ažbe, duhovni yod4a slavne K. S. K. Jednote v " ~ " " državah ameriških v imenu označene Jednote pisal ter me prosil da naj sv. očetu pošljem izraze vdanosti povodom Srebrnega jubileja in konvencije K. S. K. J. vršeče se dne 15. avgusta. O tej zadevi sem pisal v Rim, ter z veseljem pošiljam Vaši prečastiti Ekscelenci prepis, došle brzojavke pre vzvišenega kardinala, papeževega tajnika s prfilnjo, da se to brzojavko izroči tov naznani gorinavedeni Jednoti, Z največjim spoštovanjem in vdanostjo, bilježim - t Giovanni Bonzano, • apostolski delegat. uejfla izmed vseh, kar ste .p kedaj H|HpH|Hj Naj torej vsi -člani Vaše zbornice delujejo s celim srcem na to, da pod božjim varstvom mnogo dobrega dosežeta za sv. 'Cerkev, za se in za njene zveste otroke in da dosežete najlepšo, uspehe v tem pogledu. Radi tega združujem -svoje molitve* z Vašimi, ter pošiljam iem potfji slovenskim duhovnikom in lajikom zbranim v Jolietu na vaši slovsenosti qvo-je čestitke, svoj blagoslov in- svoje mOlitve. Vaš v Kristusu t George W. Mundelein, nadškof ehikaški. brega moža kateri je v zmožnosti pripoznal potrebe slovenskega ljudstva, onega moža kateri je skrbel za časni in dušni blagor a-meriških Slovencev, onega moža kateri je Storil yeč kakor kdo drugi, da se je ustanovila vaša Jednota, to je namreč pok. gospod Frančišek Šušteršič. Častitamo Veselimo se dalje prihoda si volasnega starčka. Mons. Buha. ki je polovico svojega življenja daroval za, htegor slovenskega ljudstva v Ameriki. .Spominjamo one vere, v kateri smo bili vzgojeni? Vi odborniki K. S. K. J. od vas bo odvisno v kakšnem duhu se bo sodelovalo v Jednoti od zd*j za naprej. Začnite drugo četrtsto-letje v istem krščanskem duhu, v katerem se je pričela in tisti duh bodi Vaša luč v prihodnosti. Ro-tjm Vas pri živem Bogu, rotim Vas pri Materi Božji, rotim Ves pri vsem kar je svetega, rotim Vas pri materi Sloveniji rotim te pri tvoji last t ni materi, ostanite zvesti do konca. Ne bojte se pričati svete vere miadini, ne bojte Rev. Ažbe je zatem navzočim naznanil, da bo nastopil kot slavnostni pridigar, Dr. Ivan Seliškar prof. šentpavelskega {semenišča Označeni gospod je s svojim mogočnim glasom prilieno tako govori! : "Dragi moji sobrat jo. delegatje in vsi verniki! , Danes praznujemo veliko slovesnost pet indvajsetletnice K. S. K. J. Zahvalimo Boga, da smo dočakali ta dan. Zahvalimo Boga za vse podeljene milosti božje našemu ljudstvu. Danes praznujete petindvajset letnico Vaše slavne Jednote, Sv. blagoslov in podz-tlrav ste prejeli od najvišjega pa- MONS1GNOR JOS. F. BUH, 1 generalni vikar duluthske škofije. Uslanovnik in častni član K. S. K. J. smo doživeli v prijazni jolietski naselbini povodom tlV (jubilejne) konvencije K. S. K. Jednote. in napisi. Najbolj se je pa v tem odlikovala pročelna stran slovenske cerkve sv. "Jožefa z velikansko zvezdnato zastavo in veliko Vsled zelo obširnega zapisnika trobojnico v zvoniku; pred vho sej te konvencije nam za to poro čilo v zadnjih •dveh izdajali ni preostajalo dosti prostora. Čakali smo tudi na dovršitev naročenega klišeja s sliko delegatov, ki pa žal še do danes ni gotova. Ista sjedb torej v prihodnji izdaji. * Kako smo prebili desetdnevno zborovanje tekom minule konvencije izven zborovanja, je gotovo marsikak,. bivši delegat ali gl. odbornik že doma ob povrat-ku poročal. Tudi nam je nemogoče do pičice ali do cela prihajati s primernim poročilom o slavnostnih dneh minule konvencije, ker bi zato lahko porabili kar cele strani. Današnje spomine na prijetno prebite dneve v Jolietu, bomo bolj na kratko obelodanili; če ne bodo res nekateri člani mislili, da smO imeli na XIV. konvenciji same "zlate" in dobre dom je pa visela velika v črno za vita slika pok. Rev. Fr. Siišter-šiča. Tudi naš Jednotin Dom je i,11 ves oizaljšan Po prihodu društvenikov in go--'■•viz Chicaga, So* Chicfga WaUkegana, North Chicaga tir La Salle so prišla pred Union postajo gostom in delegatom naproti vsa slovenska jolietska društva z godbo na eelu. Od tam se je dolga vrsta vdeležencev pomikala deloma peš, ali v okrašenih avtomobilih po N. Chicago cesti proti slovenski cerkvi. Pri tem korakanju smo našteli 24 različnih z^tav. Tik-pred cerkvijo so naredila domača društva KSKJ z Mladinskim oddelkom KSKJ špalir gl. odboru in delegatom ki so korakali v cerkev k pontifi-kalni službi božji. Res škoda, da se ni te, "največje in najbolj impo- čase ,kakor se je o tem že pred'^^ parade kar so jih še doži- konvencijo pisalo in zatrjevalo. Že star ameriški običaj je, da skuša sleherno mesto kamor dospejo delegatje kake konvencije od blizu in daleč — tuje goste kar najgostoljubneje in najsijaj-neje sprejeti in pogostiti, dobro vedoe, da zahteva težavno duševno delo delegatov na konvenciji tudi potrebno telesno razvedrilo; dobro vedoč, da se bo sleherni delegat — tujec rad spominjal gostoljubnosti one naselbine, oziroma oneju^ mesta. že na več konvenci-. n. pr. Pittsburgh, Milwaukee, Eveleth pa tiMfttjajgevno v Jolietu, ta nam bo »ad pritrdil, da prekaša minula (XIV> jolietska konvencija vse druge.' Naj nam pa ostale naselbin* ne štejejo v zlo, če dajemo v tem oziru baš mestu jubilejne konvencije krono, ali prednost. Naši, nad vse napredni, marljivi, zavedni in agilni Joliet-čani so se pa na to konvencijo že dlje časa pripravljali; vsled tega so dosegli zaželjeni uspeh. Saj drugega tudi od Jolietčanov nismo pričakovali dobro vedoč, da je pristna slovenska gostoljubnost doma tudi v Jolietu v rojstnem kraju naše čislane K. S. K. J. V nobeni drugi naselbini ne najdemo tolike opore K. S. K. Jednoti, kot v Jolietu in Rockdale. Ondi se nahaja kar 9 krajevnih društev naše K. S. K. J., ki štejejo skupaj nad 1900 (tisoč devetsto) članov obeh oddelkov. Vsa ta društva so skupno nastopila, da tem prisrčneje in lepše sprejmejo in pozdravijo vse, na jubilejno konvencijo dosle eenj. goste in delegate. Čast jim! Priznanje in hvala veli Slovenci v Jolietu ovekoye-čilo na sliki. Dospevši v katežrili podobno cerkev sv. Jožefa so nas mogočni glasovi veličastnih novih orgel raz kora pozdravijali *ob milodo-nenečem potrkovanju zvonov v stolpih. In pa notranjščina na novo preslikane cerkve l Nad vse krasno in primerno ozaljšan veliki oltar! Človeku se je v tem trenotku zdelo, kot bi bil stepil iz syeta -v rajski dom. To navodilu neumornega domačega g. župnika so čast. šolske sestre veliki oltar s svežimi in posrebnimi rožami pretvorile v pravi čar.,In pa to veličastno mojstrsko petje domačega cerkvenega zbora! Točno ob pol 11. uri je dospela v nabito polno cerkev častita duhovščina v spremstvu mil. škofa Jakob Trobca ki je daroval pon-tifikalno mašo za uspeh delegatov na konvenciji ter za vse žive člane (ice) KSKJ. Arhduhovnik je bil Rev. Fr. Ažbe, dijakon Rev. V. Šolar, subdijakon Rev. Jos. Trobec, ceremonijar Dr. Ivan Seliškar, absinenci Rev. John John Plevnika. Med sv. mašo je duhovni vodja K. S. K. J. Rev. Fr. Ažbe stopil na lečo ter pozdravil došle gl. pdbornike jn delegate, želeč jim obilno božjega blagoslova in uspeha na glavnem zborovanju. Pri tej priliki je naznanil Rev. Ažbe zbranim vernikom veselo novico, da je pravkar došla njemu v roke iz Rima poslana brzojavna čestitka in apostolski blagoslov sv. konvencije. To čestitko je sprem* ljevala druga brzojavka njega Ekselence premil. g. kardinala svr. r m t m£S& i' RT. REV. JAKOB TROBEC, *D. D. škof v pokoju in častni član K. S. K J. REV. JOHN PLEVNIK, Sedanji župnik slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu, zapisnikar ustanovne seje in bivši duh. vodja K.S.K.J. Zatem je prečital Rev. ,AIbe še pismeno čestitko mil. chikaškega nadškofa Most. Rev. George Mun-deleina kakor sledi: Chicago, 111. 14. avg. *1920. Častitti *Faher .Ažbe, duhovni vodja K. S. K. J. Obžalujem, da radi varnih poslov tukaj v mestu, ne morem priti v nedeljo v Joliet, ter se ondi vdeležiti petrndvajsetletnice K. S. K. Jednote. Vendar nočem zamu- jditi priložnosti, da izrazim .zbrani očeta zbranim delegatom jubilejne konvenčni zbornici besedo poz- drava in spodbude. Vaša kpnven-eija se vrši ravno ob času, ki je kritičen za vse Slovence, bodisi stirja sv. očeta in tudi od apostolskega delegata ki se nahaja v Združenih državah. Tudi milost-ljivi nadškof je poslal lepo pismo in Vam čestita da se ravno v tem kritičnem času trudite in sodelujete za blagor slovenskega ljudstva. Častiti škof v visoki starosti Vas je počastil s svojim obiskom, da Vas s tem podučuje da boste zanaprej krepko vladali. Danes se spominjamo zaslug, katere Je pridobila K.. S. K. J. Spominjamo se onih umrlih mož, kateri so storili svoje dolžnosti, da se je sv. vera ohranila v tej Jednoti. Spominjamo se onega do- se vseh onih, ki so kedaj kaj dobrega za narod storili. V ponos je tistim kateri so tukaj, tistim kateri so se vedno trudili da ne bo K. S. K. J. propadla. Koliko dobrega je že storila ta slavna Je-,dnota za blagor slovenskega ljudstva! Koliko revnim otrokom je pomagala, koliko dobrega je storila članom v življenju in po smrti ne samo v telesnih, ampak tudi .v dušnih ootrebah. Skrbeli so da se je vera ohranila. Koliko je mož v prepričanju te resnice. Gotovo se morejo navdušeni združiti k tej Jednoti. Moja dolžnost je, d& tudi jaz svojo vero ohranim. TA slovesnost ne bo ostala samo v Jolietu ampak se bo razširila po celi Ameriki tudi v našo daljno slovensko deželo. Kako ste srečni možje, fantje, žene in dekleta ki se ne bojite svoje vere ua javnem pokazati. Življenje našega slovenskega ljudstva v tej deželi je v žalostnem položaju. V starem kraju je bil naš narod že od nekdaj trpin, toda ohranil je svojo vero. Vera, katera je edina sreča, kakor ste ravno prej slišali, torej bo tudi naša sreča. Kaj bi se pripetilo človeku, katerega je njegova katoliška mati rodila v stari domovini če bi ji nezvest postal ? Kako more Slovenec nezvest, postati svoji materi? Veliko jih ie, ki so zvesto obljubili, da hočejo krščausko živeti, a vendar pozabili so obljube in nauke kater.i jih je mati učila. Ne pogubiti svoje neumrjoče duše. Kako veličastno je, dragi katoličani da javno pričamo sveto vero. Ko se je pro-testanstvo razširjalo po drugih deželah so- naši slovenski očetje trdni v svoji veri ohranili živo vero v pravega Boga, ki so bili svetla luč svoji mladini. O, da bi naše ljudstvo zmeraj ostalo verno, da bi ostala naša Slovenija vedno katoliška Slovenija! , Da je bilo naše slovensko ljudstvo res Verno, priča nam to da stojijo krasne cerkve, po visokih gorah kamor je ljudstvo zahajalo iskat pomoči v svojeh težavah; ravno tako je izkazovalo čast in ljubezen svojemu Bogu. Ali more naša Slovenija kdaj pozabiti one ki so bili pred nami? Misijonski duhovniki prišli so v neznano domovino zapustili so vse v stari domovini. Kako je gospod Baraga, ki bode v bližnji prihodnosti prištet k svetnikom razširjal sveto vero krščanstva. Vodnik onega u-čenca misijonarja Pirca kateri je od njega dobil pogum posvetiti se slovenskemu narodu. Slovence so duševno podučevali da so dobili pogum ohraniti svojo katoliško vero. Ali bomo mi drugače delali? Ali bomo mi nesrečni postali? Ali jim bomo nehvaležni? Ali še hujše? Ali naj postanemo izdajalci se priti k sveti maši ob nedeljah, pristopiti k mizi Gospodovi in storiti to, kar vam sveta vera navdiha Vašemu srcu. Pokažite celemu svetu da ste zvesti pobožni Slovenci. Kaj bomo torej storili v prihodnjih petindvajsetih letih? Drugi škofje in drugi duhovniki bodo pričujoči pri slovesnosti namreč petdesetletnici K. S. K. Jednote. Ker ie Jednota ostala zvesta do sedaj za blagor našega ljudstva posebno v tem, da je o-hranila pravo vero zato iskrenoi želim, da naj ostane taka še v nadalje. Zato naj je večni Bog čuva in ohrani še na mnoga leta. Amen!" Po dovršeni slavnostni pridigi urof. Seliškarja je vstal še častitljivi, 80 letni škof. Jakob Trobec pred oltarjem in je navzoče nagovoril s sledečimi besedami : Dragi gospodje, glavni odborniki ,delegat je in prijatelji! Jako me veseli, da sem danes tukaj riled Vami. Pač nisem pričakoval toTike slovesnosti preljubi mi rojaki. Čeravno sem že 55 let v Ameriki, toda nisem še videl toliko Slovencev kakor tu. Čestitam danes župniji sv. Jožefa, Čestitam župniji na vsem, kar je storila od tistega časa, ko sem bil zadnjič tukaj. Zidali ste moderno šolo, lepo župnišče in kupili ste raznih stvari za cerkev, tako krasno in tafco lepo. Na zadnje ste dobili še orgije, ki so dosti močne tudi za škofijsko katedralo. To kaže, da ste ohranili vero svojih pradedov in ste sc navzeli ameri-kanskega duha radodamosti. Bog blagoslovi Vas in Vaše otroke! Dokler boste otroke pošiljali v katoliško šolo, bode tudi župnija ostala dobra; to smo prepričani da je župnija v Jolietu uajboljša in najimenitnejša. Čestitam K. S. K. Jednoti k 25 lefni jubilejsfo slavnosti .Upam bo enkrat praznovala še zlati in demantni jubilej v istem duhu kakor danes. Čestitam Vam da ste dobili'danes od sv. očeta blagoslov^ pozdrav od apostolskega delegata in še od vašega milost-ljivega nadškofa lepo pismo. Vse to Vas more navdušiti na delovanje dobrega. To je lepo znamenje da ste začeli konvencijo na praznik Marije, Nebeške Kraljice. Njej se priporočite. Ona naj Vas vodi, da bi vse storjli kar je dobro in koristno za K. S. K. J. Jednota se imenuje katoliška Jednota ; to se pravi da so udje praktični katoličani, da splnpjejo svoje dolžnosti. Pri sv. krstu je vsak kristjan to obljubil in to ga veže, namreč posnemati Kristusa parnega. Kristus je ustanovil sv. Cerkev; rekel je: "Peklenska vrata je ne bodo premagala;" po- 8,SEPTEMBRA 1920 'i\jiii - fWSW sebno v zadnjih 1900 letih. On nas \ je učil večne resnice. To oblast je dobil od svojega nebeškega O-£eta. Apostolom je rekel: "Kakor je Oče mene poslal, tako tu-di jaz Vas pošljem učiti večne re snice." Obljubil je sv. Duha da bi apostole potrdil v resnici. Goto vo nam ni treba vprašati ki ni smo podučeni. Človek komaj za ene misliti, vpraša'se: Zakaj sem tukaj na tem fcvetu? Sveta katoU ska Cerkev odgovori na to vpri sanje: Verujemo, kaj nas uči ka toliška Cerkev, smo prepričani da smo pripravljeni življenje dati za svojo vero. Vsak katoličan bi ji moral biti zvest do smrti. Ljubi kristjan. Nekdo, ki ni bi kat^Jičan je izrazil vprašanje: 'Is life worth living f Marsikdo ki je bil učen pa ni bil katoličan je že rekel: Ako katoličan po sv. veri živi, »polnuje zapovedi, svete za kramente prejema, mora biti sre čen.—Rav.no srečo vsak išče, vsak hoče srečen biti — to je gotovo. Pravo srečo najdemo* v sv. .katoliški Cerkvi v njej najdemo notranji mir. Ako družimo zapovedi o prejemanjem svetih zakrame-n tov, in z očiščenjem svoje»duše; tu prebiva nOtrahji mir fo*je*haj-večja sreča. Torej mitfost božja je največji zaklad. Pride lifra smrti pravovernega katdličafta ki jč o-h ranil svojo vero in vidi Svoje o-troke, katere je krščansko Vzgo jil, to je prava sreča. Vzemite o nega ki vero izgubi./Kakšna nesreča !Tak človek je bolj nesrečen kot kakšna živaj. Kako se človek trudi za svoje otroke, !kako se trudi za vsako stvar; tak človek živi samo za svet, on živi po svoi-jih strasteh. Kako pa dobri kristjan pretrpi ako ga zadene kakšna nadloga ali kriz, Vse* prestane vdan v voljo božjo. Sv. pismo pravi : za grešnika ni miru, liaj išče sreče kjer koli hoče, p»a vendar ne najde miru^ vesti. Morda bo kdo rekel, da nima vesti. Zmiraj ga grize in ne more si pomagati. Pride nesreča, pa nima nobene tolažbe. Kaj pa če pride smrt? Ne more si zagotoviti da ni večnosti. Zato se boji, trepeta, obupa. Vzemite takega človeka ki je zanemarjal svoje verske dolžnosti; sreče nima na tem svetu. Kaj pa na drugem? Ljubi kristjani, bodite torej verni, trdo. verni, bodite otroci božji, sprejemajte svete zakramente, da se boste večkrat zedini-li s Kristusom v svetem Rešnjem Telesu. Zagotovim Vas, da boste srečno živeli in srečno umrli. A-men.". Nikdo bi si ne mogel misliti, da je Rt. Rev. mil. škof Trobec navzlic visoki starosti še tako čil in jak. Njegov čisto doneči glas pri pontifikalni maši in med pridigo je nam pričal, da imamo pred seboj svečenika v 30—40 letih. — Ohrani ga Bog še mnogo časa čvrstega in zdravega! Po dovršeni pontifikalni sv. maši že ob 1. uri pop. je sledila še Zahvalna pesem, na kar so se verniki podali iz cerkve. K; S. K. Piknik v RivaL's parku. Od slovenske cerkve do Rival's parka je gotovo 2 miljev razdalje. Tako dolga je bila vrsta vdele-žencev, društvenikov v skupinah, gostov in delegatov v avtomobilih. Omeniti moramo še, da smo imeli ta dan najkrasneje vreme, da si nihče lepšega želeti ni mogel. Od 2500 do 3000 ljudstva je bilo zbranega na pikniku v Rival's parku. Da je bila vdeležba v resnici velika, nam kaže dejstvo, da se je stržilo ta dan nad $2000.— Na razpolago je bila raznovrstna mehka pijača, pa tudi raznovrsten prigrizek. Za toliko delegatov so pripravili zgorej na hribčku posebne lepo obložene mize pod košatim drevjem. Po dovršenem obedu je navzoče delegate pozdravil br. Golobic, preds. pripravi j. odbora jo-lietskih društev; v imenu cele po-lietske slov. naselbine jih je pozdravil br. A. Nemanič st. Nagla-šal ie da je vesel, ker vidi toliko delegatov, kjer je tudi že pred 24 leti na konvenciji v Jolietu manjše število delegatov pozdravljal. Temu je sledil pozdravni govor br. Paniana, ki je bil drugi gl. predsednik KSKJ. Govornik nam je v kratkem orisal zgodovino KSKJ, kako težaven je bil začetek pred 26 leti. Zatem se je zahvalil preds. Jos. Sitar vsem jolietskim društvom in pripravlj. odboru _za krasen sprejem in postrežbo delegatom. Temu je sledil, še govor, br. podpredsednika Jermana, delegata Bižala iz Kansas City, Kans., in zaključni govor gl. tajnika sobr Jos. Zalarja ko se je zahvalil predstavljenim že živečim 4 usta novnikom KSKJ. Jled odmorom je nastop* do mači cerkveni povski zbor, pod vodstvom g. Dav. Cvenka, in Moški pevski zbor "Soča" iz Chica-ga pod vodstvom g. Iv. Kovačiča. Pevci so želi od strani občinstva buren aplavz. Ker so bili delegat je na večer že utrujeni, se jih je več podalo k počitku; domači gostje osobito pa mladina je pa ostala na pikni-kovem prostoru do temne noči. •} Da, slavnostni ali prvi dan našega ffrihoda v Jolietu (15. avg.) smo sijajno preživeli. Vsakemu vdeleženeu bo ostal gotovo za vedno v spominu. Basket party v počast delegatom dne 17. avg. zvečer. . Žensko podporno društvo sv. Genovefe st. 108 K. S. K. J. v Jolietu je na torek zvečer, dne 17. avg. priredilo v Pulaski dvorani počast delegatom takozvanc Basket j)arty" spojeno s plesom Nad vse agilne odbornice in članice tega društva so hotele s to prireditvijo delegate razočarati, ser .slične veselice nam mnogim še niso bile do cela zname. Okrog M.9 ure sq dospeli v dvorano in zavzeli častne sedeže do malega vsi delegatje in čast. duhovščina; pozdravilo jih-je že navzoče občinstvo z burnim plas canjera ob zvokih izborne godbe. Neka odbornica društva sv. Gene-vefe je stopila zatem na oder ter je novodošle goste (delegate) v imenu društva iskreno pozdravi- Kmalu zatem je sledila licita-nnje okusno okrašenih in bogato obloženih košaric, 20 po številu. ekom 3četrt ure je bila licitacija zaključena, ker je košaric zmanjkalo. Košarice so šle po 8, 10, 11, 3, in celo nad 20 dolarjev tako, da je znašal skupni izkupiček $216. — Čisti prebitek te prireditve je bil namerijenn v podporo slovenskim vojnim sirotam v stari domovini Po dovršeni licitaciji ji bil \ označeni dvorani dokaj zanimivi prizor, ko so brhke in gostoljubne članice društva gostile in. ponujale razna, krepčila onim srečnim delegatom, ki so kako košarice zlicitirali. -r^ Zatem je sledil ples in prosta zabava do 12. ure po ho-či. Vsak izmed navriočih delegatov je bil vesel, da se je vdeležil tega večera in bo gotovo ohranil gostoljubnost društva sv. Genovefe za vedno v svojem spominu. 4 ; v.';* jf^m Šcf Jte- 1 ■i -■.». fc - C, tt®* « • Bm ' LASTNI DOM ALI QL. URAD K. S. K. J. V JOLIETU. Slavnostni banket dne 18 avgusta. Krono vseh prireditev delega tom v počast smo doživeli dne 18. avg. zvečer tudi v Pulaski dvorani. Ta banket so priredila vsa jo-lietska in roekdalska društva. Reči smemo samo to, da takega navdušenja, takega razpoloženja, takega veselja, take postrežbe in zabave še nismo doživeli na nobenem drugemu banketu kake konvencije. Nad 300 vdeležencev z delegati skupaj je sedelo pri bogato obloženih mizah. Vrle in zale jolietske Slovenke so medsebojno tekmovale, kako'bi gostom boljše stregle bodisi z okusnimi jedeli, ali pijačo. Po večerji od 9. ure Stonich, John Pasderc in Ivan Butala. Tekom večera je vzbujal največ zanimanja in oplavza sobr. Matt Jerman iz Pueblo, Colo., ker'je cJb spremljevanju zapel nekaj slovenskih in angleških pesmi in si-oer v takem tonu, da ga v tem ne prekaša noben drugi umetnik, j Med govori so nastopile v solo lietju in igranju na klavir gdč. Snedec, Grahek, Vida Zalar in Marion Zalar. Iz njih proizvajanji smo razvideli/ da so prave mojsterce na glasbenem polju. Tako smo prebili šele proti polnoči tudi ob zvokih mičnih po-skočnic slavnostni banket, na ka» terega se bomo vedno prijetno spominjali. I. Z. REV. FRANČIŠEK J. AŽBE, duhovni vodja K. 8. K. VT. , JOSIP SITAR, gl. predsednik K. 8. K. J. dalje do V212. ure so sledili raznijnašem mestu. Naš "team govori, napitnice pevske točke, cerkv. zbora in od hoc vprizorje-nega okteta delegatov, klavirnske solo točke, pevske solo točke in pa nastop sobr. M. Jermana z dragoceno harmoniko. Ker nam vsled pomanjkanja prostora ni mogoče tukaj navesti vsebine vseh govorov in ker je došel urednik vsled zaposlenosti šele po 9. uri v dvorano, radi tega naj zadostujejo samo imena govornikov. Stoloravnatelj banketa je bil sobr. Golobič. Njemu so sledili sledeči govorniki: preds. Jos. Sitar, Mons. Buh, Rev. Pr. Ažbe, Rev. Oman, Ant. Nemanich st. Jos. Dunda, deleg. Butkovich iz Pueblo, Colo., deleg. John Bižal iz Kansas City, John Filak preds dr. št. 2.; John Kren preds. dr. št. S; Mart Težak preds. dr. št. 29; delegatje Matija Pogorele, Mart. Konda, Geo. Stonich, Marko Ko-falt, John Grdina, John Zulich, Ivan Zupan, John Mravintz, Jos. Zalar gl. tajnik, in deleg. J. Vuk-šinčič. Med govori je stopilo na ofler 18 še živečih vstanovnikov K. S. K. J. oziroma onih, ki so že od početka pri K. S. K. J. ti so bili: Msgr. Buh, M. Vardjan, A Nemanich st., Geo. Flajnik, John Filak, John Grahek, Matt. Jerman, M. Pogorele, M. Krakar, M. Kofalt, John Grdina, Jakob Jančar, Steve Stamfel, Goiobicb, Geo. Base bali igTa na pikniku. Joliet, 111. 1. sept.' 1920. Cenjeni sobrat urednik>-Tu Vam pošiljam par vrstie glede naše "base bali' igre vršeče se dne 15. avgusta v Jolietu na slavnostnem pikniku v počast delegatom med našim K. S. K. J. "teamom' in waukeganskim "tea- ZAHVALA. S tem se zahvaljujem vsem jolietskim Slovencem za njih naklonjenost in gostoljubnost ob času 14. glavnega (jubilejnega) zborovanja KSKJ. Jas si boni do smrti ohranil v prijetnem spominu srebrni jubilej naše dične K. S. K. J. - in minulo konvencijo, vršeeo se za trden ob stanek članstva in njenega napredka. , . . - Iskrena hvala cenj. družini Go-lobich, ki se je nam nad vse s pravo bratsko gostoljubnostjo iz-' kazala. Torej še enkrat vsem skupaj r Moja skromna hvala! Kličem mom. »i Dasiravno smo mi, Jc^iet čaui v tej igri zmagali, moram reči, da je slovenska naselbina Waukegan lahko ponosna na tako izboren sVoj "baseball team". Vendar so naši igralci za nekaj močnejši. Ker so dlje časa izbrali, so tudi bolj izvežbani. Gredo se lahko merit in skušat z najboljšimi i-gralci tudi druge narodnosti v ima znanega Franka 'Navy Rostana" ki Je prišel ravno pravočasno da se je udeležil te tekmovalne igre. Mudil se jc prej v New Yorku, kjer je nekega znanega rokoborca premagal Skupaj Red igre . . Joliet . . Waukegan . 020510x 8 010 0110 3 Ob zaključku, dasiravno že malo pozno upam, da so se vsi vde-leženci prav dobro zabavali dne, 15. avg, povodom piknika «lavno-sti KSK3J., v naši veliki slovenski naselbini in kličem vsemi skupaj: Živela K. S. K. Jednota! S 8»bratskim pozdravom f John L. Živetz ml. Član dr. sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. ;'. i "■ , * ZAHVALA. Podpisani odbor Ženskega d štva sv. Genovefe št. 108 v Jolietu, III., si šteje v prijetno in sv to dolžnost, da se tem potom iskreno zahvaljuje čast, duhovščini, gl. uradnikom KSKJ, vsem delegatom minule konvencije, kakor tudi drugim vdeležencem naše prireditve v počast gg. delegatom, ki se je vršila dne 17. avg. v Pulasky dvorani. Osobito izrekamo onim zahvalo, ki so nam šli pri licitaciji __ JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. & X. J.' JOHN GRAHEK, blagajnik K. S. K. J. Vam: Xa zdravo in veselo svidenje leta 1923 na prihodnji kon vencijiv Clevelandu, O. S sobratskim pozdravom vdani Vam John Intihar. Cleveland, O. dne 27. avg. 1920. VERY REV. MATIJA SAVS, . dekan v Skakopee, Minn. Vgtanov-nik in aktivni začetnik K. S. K. J. Na njegov oklic "Svoji k svojim!", je bila naša Jednota vstanovljena. košaric tako požrtvovalno na roke. Skupaj se je zlicitiralo za 20 košaric nepričakovano 'veliko svoto $216.00 (dvesto' šestnajst dolarjev). Cisti prebitek te prireditve bomo izročile posebnemu pomožnemu odboru KSKJ, da ga odpošlje Škofijskemu društvu za varstvo vojnih sirot v Ljubljano. Torej še enkrat prisrčna hvala v imenu dobre stvari. Vaše naklo-* njenosti napram našemu društvu ter usmiljenih src do vojnih sirot ne bomo nikdar pozabile. Živeli delegatje minule konvencije! Hvalo izrekamo tudi^ g. Dav. Cvenku, ker se je trudil na odru pri licitaciji košaric in končno iskrena "hvala colOradskemu slav-čku Mr. Matt Jermanu, ki je nam zapel v dvorani nekaj krasnih pesmi. »Končno izrekamo tudi lepo zahvalo vsem cenj. sosestram za podarjene košarice z okusnim prigrizkom. Joliet, dne-28. avgusta 1920. Za odbor: Antonija Struna, predsednica. Mary LavTich, tajnica. Mary Zalar, zastopnica. ZAHVALA. < Predpisani si štejemo v prijetno dolžnost da tem potom izražamo iskreno zahvalo cenj. društvu sv. Jožefa št. 53, v Waukeganu, 111. ker nas je povabilo na praznovanje svojega 20.' letnega obstanka dne 5. t. m. — Tako smo prebili med Vami v številni družb dan ki nam priča, da vlada med članstvom tamošnjih društev K S. K. J. najlepša sloga, prava bratska ljubezfen in zastopnost, kar je glavni predpogoj k napred ku vsake naselbine. Iskrena hvala č. g. Rev. Fr. Ažbe-tu, duh. vodji K. S. K. J za njegov prijazen sprejem in gostoljubnost, llvala celemu odboru in vsemu članstvu dr. sv. Jožefa št. 53, K. S. K. J., dalje članstvu dr. Mar. Pomag. št. 79 in članicam društva sv. Ane št. 127 ki so se te slavnosti iz spoštovanja do naše čislane K. S. K. J. udeležili. Lepa hvala sobr. Frank peki in njegovi cenj j družini za postrežbo na njegovem domu. Hvalo izrekamo tudi g. Jos. F. Buh-u, mornaric, podeasniku, ki nam jc razkazal tako zanimive stvari, tamošnje mornarične šole. _ Zagotavljamo Vas vse skupaj, da bomo ohranili 20. letnico tega društva za vedno v prijetnem in hvaležnem spominu. K sklepu kličemo še: Živela zavedna in napredna slovenska, naselbina Waukegan — North Chicago! Josip Sitar, gl. pred. K. S. K. J. Josip Zalar, < glavni tajnik. Ivan Zupan, urednik "Glasila" Sto kron, — $100; to skromen je dar. Delite dobrote, za vojne sirote! . ___ _ . Razne stvari. 24 milijonov kron za roman. Po poročilu "New-Yoik Tribune" je bilo n«davno izplačano za dovoljenje naprave filma po romanu "Way down East" amerikanske-mu pisatelju Williamu Bradyju 175.000 dolarjev. Filmski režiser D. W. Griffith, ki je za to velikansko svoto dobil pravico napravit! film po omenjenem romanu, je plačal nekaj prej 150.000 dolar, za drugi amerikanski roman pod naslovom "Romanca". .Amerikanskl pisatelji so pač srečni in zavidanja vredni! V Rusiji brijejo zastonj. Moskovska svojetska vlada je izdala naredbo, po kateri dobi vsak državljan sovjetske Rusije legitimacijo za brezplačno britje brade in striženja las. Metuzalemi novejšega časa. Sveto pismo govori o velikanski starosti, katero so dosegle nekatere svetopisemske osebe. Pa tudi v novejši dobi so doživeli nekateri ljudje veliko starost.' V berkvenih matrikulah v Londonu najdemo, da je neki Thomas Carn bil rojen 1588 in umrl Se-le 1795. Živel je torej 207 let. Zlagj v Škotski ^e dosti zelo starih ljudi. Neki angleški list prinaša več slučajev, od katerih hočemo navesti sledeče: Sv. Mungo, ki je osnoval ?lasgowsko škofijo, je doživel 185 let. Isto starost' je dosegel neki Peter Zorsay. AngleSki kmet Toma Paris je umrl v 152. letu svoje starosti, zapustivši sina starega 127 let. Paris Se je v 120. letu starosti oženil z neko vdovo, ki je dejala, da se mu sploh ni videlo, da je toliko star. H. Jekins, ki je u-mrl L 1670., je bil 167 let star. Pred kratkim je umrl neki kmet v 160. letu, zapustivši vdovo z mnogimi otroki, od katerih je naj-tarejši 104 leta, a najmlajši 9 let star. Prebivalstvo Carigrada. Carigrad ima sedaj milijon in 17 tisoč prebivalcev. Od teh je Turkov 450 tisoč, med njimi uradnikov in vojakov z družinami 150.000, Grkov je 440.000, Armencev 150 ti* soč, ostali pripadajo drugim narodnostim. Nov poklic za večkratne milijonarje. Neki angleški večkratni mi-ijonar je odprl v Londonu krojaško delavnico in začel prodajati obleke za polovico cenejše nego o-stali krojači. Londonski dopisnik "Journala" poroča o tem sledeče: Angleški parlamentarec, 50 kratni milijonar Mr. Malldy Delly, je sklenil doprinesti svoj 'delež k znl-' zanju cen. V ta namen je otvoril veliko krojaško delavnico, pokupil za tri leta naprej vse sukno treh glavnih tekstilnih tvornic in namestil v delavnicah toliko število krojačev, da morejo narediti mesečno celih 25,000 oblek. Vsakdan čaka velika množica ljudi pred njegovo trgovino, tako da so morali tja postaviti posebno stražo za vzdržavanje reda. Mr. Delly pfodaja obleko za 50 do 70 odstotkov cenejše kot drugi krojači, katere misli na ta način prisiliti, da začnejo cenejše delati. Mr. Delly ima pri tem podjetju seveda izgubo. Sam se je izrazil sledeče: "Rad bi napravil tudi nekaj dobrega ! Ker se mi zdi, da krojači pretiravaju s cenami, sem sklenil, prisiliti jih na ta načinu, da znanj-šajo svojo dobičkaželjnost." — Škoda, da nimamo tudi v Jugoslaviji kakšnega podobnega dobrotnika. Mravlje imajo tako natančen vonj, da zaduhajo kako stvar na 3 metre v daljavi. • Osmina, vsega zemeljskega površja še ni raziskana. • r jPrvo oklopno bojno ladjo je zgradila 1. 1860 Francija; krstila jo je za "Gloire" (Slavo.) • Že 100 let pred Kristusovim rojstvom so učenjaki dognali, da povzroča mesec plimo in oseko. • Na Nemškem je vsak 5. moški in vsaka 9 ženska levičen(na). Vrabec opazi zrno na metrov v razdalji. ccsti 9 Važno za vsakega člana I Ako ste se preselili in preme-nili svoj naslov, naznanite to tajniku (ici) krajevnega društva; ne naznanjate pa te premembe naravnost upravništvu "Glasila". Na taka pisma se upravništvo ne bo oziralo. arzayan organi- Jednot ali or- um, na Isto.,........................... .,...$0.96 Z» nečlane ..................*.................*............f Za jnoteartro ...................................... .........88.00 1 OFFICIAL ORGAN * GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC ,UNION f. % of the ^ UNITED STATES OF AMERICA_____ " Issued every Wednesday.___ Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United State« of America.__ .--" OFFICE: ___ 1961 Ws* 22nd Plae* CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2487. . ; S " Subscription price: For Members. por year......................................v.f0.90 For Nonmembers............................................ For Foreign Countries............................................. Apel na članstvo razreda "B." t Zadnji čas prihajamo pred con j. naročnike s samimi oklici, ali apeli, tako da bo morda kedo rekel, da je že naveličan teh oklicov. — Živimo pač v taki dobi in v takih razmerah (po konvenciji), da'je treba baš z oklici utrditi in udejstviti na konvenciji storjeno delo delegatov. C št. 35 "Glasila" smo napisali nekaj vrstic v blagohoten prev-darek in ravnanje članstvu razreda "A" ki bo moralo po 1. jan. na podlagi razrešitve (razklasifikacije) plačevati nekaj več asesmenta. Pojasnili smo tedaj na dolgo in široko vzrok ra zredit ve članstva tega razreda; ki se bo izvršila vsled povelja "od zgoraj", ali vsled zahteVe državnih zakonov. Danes citate na prvi strani obširen oklic in prošnjo za božičen sklad vojnim sirotam v stari domovini, ki upamo, da ne bo glas vpijočega v puščavi. Na 5. ali Jednotini uradni strani je dalje priobčen oklic na ženska društva in vse cenjeen sosestre naše Jednote; ta oklic prihaja iz pod peresa šobr. gl. tajnika in smo tudi prepričani, da bodo besede sdbr. gl. tajnika obrodile dober sad za napredek naše čislane Jednote. Sobrat gl. tajnik je zadel na pravo struno, ker se je obrnil na žensko članstvo Jednote. Saj so bile baš naše sosestre vedno najbolj agilne pri agitaciji za K. S. K. J. Tako smemo upati ,da bode zopet kako žensko društvo zmagalo v tekmi za prvenstvo razpisanih nagrad za pridobivanje novih članic in članstva obeh oddelkov, odraslega in Mladinskega Ker se je sobrat gl. tajnik obrni.l na žensko skupino članstva K. S. K. Jednote, si usoja urednik "Glasila" obračati še do neke druge skupine, koje doslej še nismo omenili. To so moški člani solventnega razreda "B". Žal, da so pri naši Jednoti okoliščine tako nanesle, da smo člani razdeljeni v dva razreda. V razred "A", ali v stari razred bolj revnih (nesolventnih) ter v razred "B" novi razred onih, ki so "na konju" vsled solventnosti. Blagor se članstvu tega razreda! Niti'beli-ča Vam ne bo treba več plačevati po novem*letu. Vprašal nas bo morda kedo: Zakaj ne? — Zato, ker plačujete pravilen in predpisani rojakov. Ene izmed e za pristop, druge pa nasprot- ne. . Dobite med nji-mi celo naravnost protiverske slov. podp. organizacije, ki naravnost prepovedujejo katoliški cerkveni pogreb. Pono(i9m lahko naglašamo, da je med vsemi slovenskimi ameriškimi podpornimi organizacijami "(Jednotami) prva najstarejša in edina Jednota na katoliški podlagi baš naša Krfcnjsko-Slovenaka-Ka-toliška Jednota, ki šteje nad 18,000 članov skupaj, ter premore nekaj na $700,000.00. Od počaka to je od 2. aprila 1894 do danes je na|a K. S. K. J. izplačala ze $000,000 skupne podpore. Naša K S. K. J. imfc. v 21 raznih državah 134 podružnic ali krajevnih društev. Izplačuje za primenAMkW prispevki ^AtSroSf $m0.— -$500.— in $250.— posmrtnine. Poieg tega daje razne podpore za slučaj poškodbe, za 16 različnih operacij in za'dolgotrajno bolezen. Razred B" naše K. »S. K. J. kamor.1 pristopajo vsi no*i.člaifi je popolnoma solventen, ker ima nad lOO odsi. procentitc vrednosti. «»t>: \ Cenjeni nam rojaki in rojakinje, ki ste se odločili izseliti v Ameriko! Vprašam** Vas.še enkrat: H kateri podporni Organizaciji boste pristopili, k^ despete semkaj vAmeriko? frdnosmo prepričani, da si boste izbrali prvo najstarejšo in edino slovensko katoliško podporno Jednoto, to je naša K. S. K. Jednote. Vsled tega Vam že vnaprej kličemo: Dobrodošli nam novi podporni bratje in sestre! Dalje si usojamo prositi vse katoliške liste v starem kraju oso-bito^pa preč. duhovščino, da priporoča izseljencem pristop v našo K. 8. K. J. S Jem,.da jim. boste svetovali in priporočali vstop v edino katok podp. organizacijo boste sto^i dvojno dobro delo. Navdušili boste in tudi vtrjevali katoliško misel med tu živečimi Slovenci. Geslo naše K. S .K. J. je: Vse za vero, dom in narod! — Kdo bLtorej rad ne priporočal podporne organizacije y Ameriki, ki deluje po tako lepem in pomembnem načelu? naslov, ker m niste nič podpisali, ali označili imena niti na kuverti niti v pismu? Niti na kuverti niste označili, da je Vaše pismo naslovljeno na Glasilo; ampak.«te navedli samo 1951 W. 22 Place, Chicago, III. Vaše čudno pismo je prejel najprvo gospodar naše hiše. Obrnite se torej na društvenega tajnika, da naj nam on uradno in pravilno sporoči Vašo premembo naslova, "trr~: DOPISU k """""""""——- Po XIV, konvenciji. 1 Puf&lo; jGJolo. 3. sept., ^20. Cenjoni isn sobrat-urednik,:^- , Prosim nekoliko prostora v našemu '/Glasilu', da napišei^ i;ne* koliko* oppzk, oziroma krjtike^o pretakli konvenciji. — Gotovo boste rekli: "Po toči je zaman zvoniti; toda poštena kritika je vodno ddbrodošla in to zaradi' solventnosti K. S. K. J. — r' Jaz sicer nisem zoper predlog, katerega je sprejela k on venčna zbornica; morali bi pa sprejeti poleg nove lestvice tudi zadolžni-ce in sicer iz sledečih razlogov: I.) Po tem načinu bo vzelo-'predolgo časa, preden postane aVes razred A solventen, ali pa morda nikdar. II) %Po mojem mišlje»tju še vseeno ne bo mogoče dobiti d-blastveno poslovne pravice v različnih državah. Ako bi bil& pet ■mm i ■ it——— - - „ . t js j 1Ate lf. .. konveneija določila poleg prikla asesment že od časa-Vašega pristopa v Jednota od leta 1915. Mi, k, sifikaeije članstva razreda smo že leta in leta prej premalo plaeevali, borr\p morali pa zanaprej malo bolj poseči v žep. da zmanjšamo svoj dolg, ali primanjkljaj, /i Dasiravno ne smemo, ali ne moremo mi stari .člani prvega razreda "A" zahtevati in prositi članstvo mzreda "B" da bi nam finančno priskočili na pomoč za dosego solventnosti tudi našega razreda, vendar pa se nadejamo od Vas druge in še bolj pomembne pomoči. Ta pomoč ni težavna ter je lahko izvedljiva. \ Prosimo Vas edino to, da okušate število osobitd mladih in čilih članov Vašega lastnega razreda "B" zdatno pomnožiti. Če boste to * storili, bo nam pri sestavi skupne solventnosti dosti pomaganega. ases. Ali vi ga noette. To ni vyggg Aktuar bo procentni naraščaj vašega oddelka razdelil tudi med naš !stno, ker niste dali prilike član raered in na ta način bomo za nekaj odstokov v povprečnem skup- stvu, da lahko plača svoj dolg nem finančnem razmerju več vredni. . j * En novi, 161etni član razreda "B" zavarovan n. pr. za $1000.— šteje pri računih aktuarja 3 krat toliko, kot kak 48 letlstari član razreda "A"; to pa vsled tega, ker bo slednji toliko preje umrl kot pa 16 letni član. Obveznost Jednote napram mlademu članu je torej za toliko manjša, med tem ko je ista napram že priletnim članom toliko večja. >\ v ' Ako bi se ves razred "B" dvignil ter započel veliko akcijo za pridobitev 1000 ali 2000 od 16—20 letnih novih elanov(ic) potem bi poskočila selventnost tega razreda za več odstokov, tako bi se tudi>do «Uiedb-je imef mnogo posla, predno' se je; eelo stvar pravilno uredilo, kljub temu je pa vsaki posameznik pomagal po svoji najboljši* moči. Naš poslovodja gosp. Vinko Besal, izkušen trgovec iz starega kraja, nam zagotavlja sijajeji vspeh ako bodemo složni in ako bode sleherni podpiral to naše podjetje. Ženske naših delničarjev tudi pridno kupujejo v svoji lastni domači trgovini, kar pomeni, da ima naša delavska trgovina" najboljšo bodočnost. Sicer moram priznati, da ni bi jo radi uničili. Zato pa so ' tudi pričeli takoj prodajati gotove stvari ceno, kot jo je prodajala n^šak trgovina. Mi smo to pričakovali in še tudi na to pripravili, Vaše;geslo Je "V slogi je moč" in alto se bodemo držali tega, nas ne bo mogel nihče uničiti. vk t/ « . j' • Slovanskim družinam, ki še nimajo dclnic priporočam, da si tako^ nabavijo par delnic, kajti, eim Votlino imeli dovolj kapitala sč bole . prodajo dclnic suspendiralo. Ntfsim delničarjem, osobito^ našim rojakinjam, ki i-lnajonadzorstvo nad kuhinjami, p^ priporočam, da ostanejo trdne tne, m naj se ne ozirajr na obljfibe naših nasprotnikov Ako bodejo -one podpirale to na se. fr operacijskega 11 stroškovnega asesmenta, ker jt ostalo Vso po starem. Če bi bik-konv. zbbriiiea povišala podpore za operacijevin poškodnino, bi bih; morala zvišati najmanj za 5 al 1 Qc tudi tozadevni asesment. Ozi raj<' so reklasifikacijo članstva v v razredu "A"' bo posmrtninsk asesment, tega razreda primeroma dpsiti . zvišan; nalagati š/e višjih doklad si pa delegatje niso. upali Ako uc bomo izhajali s se4a njem upravnim (stroskoy^im' ^stvsnieirfoin, lahko glavni » oabor na podlag^, sklepa konvencije ta is es ni eni po potrebi zviša, kar se ^rtf kk^ro'srofo'vo že čez nekaj mesecev iz\u-šilo;.>- Ono knjigo smo oameilL u „ Mnogim uradnikom krajevnih društev ter dopisnikom: Iskrena ,Vam hvala-za poslane čestitke, •katpre sem ^prejel k zopetni izvolitvi v,,ur£dfli^ki urad! Upam in želim, da po šlo vše prihodnja 3 leta vse po starem redu naprej. S sobratskimi pozdravi: Ivan Zupan, urednik "Glasila" Potovanje med starim f krajem in Ameriko. I I. Affidavit in potni list. Jugoslovanski oddelek Ameriškega Rudečega Križa je nedavno izdal javnosti širša navodila za one osebe, ki želijo dobiti v Ameriko svojce iz starega kraja. Vsled mnogih prašanj za natančnejše informacije, se je isti potrudil dobiti na kompetent-tiem mestu najbolj primeren for-mular zaprisežene izjave (affidavit). ki naj služi za ta namen. Ta formular je bil odobren od State Departmenta. Pošiljajoč interesentom po dva ztisa tega formularja, je dal jim ib enem sledeča navodila ,ki so ibče važnosti tudi za one ki ra->ijo kako drugo formo za svoj lffidavit: • "Izpolnite^ oba formularja fin podpišiteje pred javnim notarjem, potem dajte potrditi notarjev podpis od County Clerk-a v ;voji County Courjt. Na to pošlji-e Oba affidavits dotičniku v sta-•em kraju, ki naj dobi potni list >d svoje domače oblasti in vpo-•abi en affidavit za to, da dobi d ameriškega konzula potrdilo 'vise') na ttem potnem listu. Orugi affidavit'naj drži pri sebi, la ga izkaže ob svojem prihodu : >riscljeniškim oblastim. Kar se tiče sliČne zaprisežene sjave v slovenščini, ki naj jo po-rdi jugoslovanski konzulat in ki iaj olajša strankam, da dobijo I >otni list od svoje domače oblati, nam Jugoslovanski Konzulat laznaiija, da ni tak affidavit •eobhodno potreben in da zado-tuje običajno pismo, iz katere a naj bo razvidno, da povabija-a dotičnika sem v. Ameriko. Jugoslovanske oblasti ne, dovolju , 'ejo odhoda '-otrok pod 16. letom >rez spremstvi# Oni pa, ki imajo sorodnike •zemlju pod italijansko okupacijo, morajo kpolniti tak' itali-anski affidavit, ki mora biti po-rjen od italijanskega konzulata Ta affidavit, ki ga imenujejo "Atto di Richiamo," more se dobivati Od italijanskega konzula a, od Foreign Departmenta ka ie Banke, od mnogih šifkarta-"snic in notarjev. Opozarjamo, da se mora dotič lik v starem kraju pravilno >rcdstaviti OSEBNO ameriške ■rtu konzulu za vise'. Ameriški konzulat v Jugoslaviji je v Bel gradu; rano v jeseni pa bo o-fvorjen nov konzulat tudi v Zagrebu. Oni v okupiranem ozem 'ju naj se obrnejo na ameriški konzulat V Trstu. Ameriški konzulat ne daje — dokler ni mir potrjen — vise ja 'finim, ki so bili za časa vojne vojaki v hivši avstro-ogrski vojski. II. Navodila 'jugoslovanske vlade glede potnega lista. Kakor posnemamo iz staro-krajskih listov je jugoslovansko ministrstvo za notranje stvari dopisom od 2. julija 1920 st. 988 objavilo, da ie za potovanje v A-merikd treba izpolniti nastopne formalnosti; Osebe, ki žele iti v Ameriko, morajo imeti potni list, na katerem mora biti njihova sli-, . , jka in pečat občine, ki jim dovo- Prijateljem humorja in zabavetfljuje pot v Ameriko. (Na onem Na izrecno željo več čitateljev naznanjamo, da bomo pričeli s prihodnjo številko zopet pri občevati nekaj humorističnega gradi-vd izpbd peresa našega znanega sdt rudnika Mike^C. " • ' - • •_ Listnica npravništva. Članu brez-imena, živečemu na 759 Jefferson St., Milwaukee, Wis. — Že neštetokrat smo pisali in prosili, da naj vsak član naznani svojo premembo naslova društvenemu tajniku. Koliko nepotrebnega dela in sitnosti povzročajo upravniku direktna naznanila o premembah, nam kaže zopet Vaš shičaj. , Vi pišete iz Milwaukee: Prosim pošljite mi moje "Glasilo" na W9 Jefferson St., Milwaukee, Wis., ne na Racine." Kdo pa ste potnem listu se morajo navesti oče, mati, mož in žena, otroci moškega spola pod 16 leti, ženskega spola pod 21 leti.) Zaradi vidiranja potnega lista morajo osebno priti v ameriški konzulat, razen tega morajo imeti osebe, ki potujejo v Ameriko, tudi spričevalo policijske oblasti o svojem obnašanju. Moški morajo imeti tudi spričevalo policije o svbjem službovanju v vojski za časa vojne, to je ali so služili v avstro-ogrski vojski. Osebe, ki prihajajo na ameriški konzulat zaradi vidiranja lista, morajo i-meti s seboj še eno sliko, ki jo konzulat pp izvršeni deklaraciji zadrži v svojem arhivu. Taksa za visum je dva dolarja. (Opomba jug. oddelka. A. R. K.: Ta taksa je bila od 1. julija t. 1. zvišana od $2. na $10. ravnotako kakor za ameriški pa sport.), ki se pa lahko plača v dinarjih po dnevnem kurzu, in sicer za vsak potni list. Vizum si morajo stranke nabaviti v oni državi iz katere potujejo. Stranke si m&-rajo nabaviti vizum vseh držav, skozi katere potujejo do svojega cilja. V zvezi s tem poroča zagrebški "Trgovski List" od.25. julija: "Zagrebška Trgovska in Orbt-na komora javlja, da pristojbina za potne liste za Ameriko znaša K 1,000, dočim je pristojbina za konzularni visum povišana od 2> na 10 dolarjev. Ker' ameriški konzulat v Bel gradu strogo zahteva, da morajo stranke osebno priti po visum, in je ta zahteva jako neugodna in spojena z velikimi stroški, je komora storila primerne korake, da se v tem pogledu nudijo one olajšave, kakor pri ostalih konzulatih." III. Pristojbina za vizum. Jugoslovansko ministerstvo za finance je odločilo, da vsa poslaništva, konzulati in misije v inozemstvo, kakor tudi ostale pristojne oblasti v Jugoslaviji zahtevajo od tujih državljanov za vizum (vise') potnega lista isto takso in v istim novcu, kakršno takso in v kakem novcu jo zahtevajo tuje oblasti v Jugoslaviji. Tuja poslaništva, konzulati in misije v Jugoslaviji zahtevajo za vizum sledeče pristojbine: Češkoslovaško poslaništvo, 21 dinarjev. Poljsko poslaništvo, 8 dinarje-jev. ^ Grško poslaništvo, 50 dinarjev. Italijansko poslaništvo, 30 dinarjev. Rumunsko poslaništvo, 10 dinarjev. Francoski konzulat, 10 frankov. Švicarski konzulat, (samo za prehod), 5 švic. frankov. Madjarska delegacija, 31 dinarjev . Belgijsko poslaništvo, 10 frankov. Združene države, 10 dolarjev. Amer. Red Cross F. L. I. S. Jugoslav Section 1107 Broadway, New York, N. Y. i Nagrade K. S. K. J. NAGRADE V ODRASLEM ODDELKU ZA DRUŠTVA SO: Prva nagrada $25.00 za pridobitev največ članov do 31. dec. 1920. v Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote. Dalje je določena posebna nagrada $2.50, ozir. $5.00 za vsakega člana (ico), ki pridobi tekom leta 5, oziroma 10 novih članov. Nova, ali posebna nagrada, v Veljavi od 1. julija dalje je pa še $1 za vsakega novega člana-(ico). Ako dobi torej kak član 5 novih članov, bo prejel od KSKJ. $7.50 nagrade v denarju, za 10 pa $15.00, oziroma $1.50 za vsakega. To je ie lepa svota, katere Vam ne nudi tudi ne kaka velika angleška podporna organizacija. NAGRADE V MLADINSKEM ODDELKU: Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev največ članov do 31. dec. 1920. Druga $10.00, tretja pa $5.00. Tudi imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote. . Dalje dobi vsak tajnik krajevnega društva lbc (deset) za vsakega novega člana; najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka. Za vstanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade. NE POZABITE LEPIH GRAD K. S. K. JEDNOTE! NA- AGITIRAJTE ZA DNOTO! K. S. K. JE- Vsi na krov in na delo za 1000 novih članov! Ali je Vaš sin, ali hči tndi že pri K. S. K. Jednoti? Če ne, po-skrbite za to na prihodnji seji! Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto! Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. J. ............... ► ___ ,, CENJENE CLANICE K. S. K. JEDNOTE! V zadnji številki Jednotinega "Glasila" poročal sem, da je štirinajsta ali jubilejna konveneija K. S. K. Jednote sprejela in odobrila žensko enakopravnost. S tem se je ustreglo opravičenim.zahtevam ženskih društev in članicam, ki so se dolgo vrsto let borile in Wegovilc za enakopravnost. Cenjene članice! Vaše prošnje in zahteve so bile uslišane. Dosegle ste, kar ste leta in leta želele in zahtevale. Postale ste ob času praznovanja 25 letnice K. S. K. Jednote enakopravne moškim. In kaj sedaj? Bodete li od samega veselja prenehale delovati za napredek naše Jednote! Xe! Uverjen sem,- da pe. številnih pisem razvidim, katera imam na rokah in v katerih stt» izjavljale, da če Jednota odobri in sprejme žensko enakopravnost, da boste s podvojeno močjo delale za napredek naše vrle matere K. S. K. J. Vaše izjave v tem Pogledu mi zagotavljajo, da boste pokazale, kako .velike koristi za Jednoto je napravila .štirinajsta konvencija s tem, ker je odobrila žensko enakopravnost. Jednota je,storila svojo dolžnost, radi tega Upam, da bodete tudi ve eenjene članice storile svojo. Štefane Peter, šteje 82 članov (ic). ^ , . Od dmštva sv. Alojzij* št, 47v Cfc^o, TllM 2094 Steblaj Joap H. 19. $1000. Odstopil 25. - Društvo šteje 98 članov (ic). Odstopile članice. Od društva Marije Čiste*« Spočetja80 v So. Chicago, Hi., 7392 Arch. Marija, R. 33, $1000, Odstopila 14. avgueta 192^.— Društvo šteje 149 Članov^ic). Od društva Marija Pomagaj št. 121 v Little Falls, N. V.. 4517 Gabrovšek Marija, R. 20, $500. Odstopila 4. avgusta 1920. — Društvo šteje 47 članojKie). Od društva sv. Ane St. 1*7 v Waukegan, ill., 7467 Schiflef Roza-lija, R. 23, $1000 ; 7570 Gregorin Franca, R. 20, $1000. Odstopili 22, avgusta 1920. — Društvo šteje 76 članov (ic). Izločeni člani (ice ). od društvu, sv Ape Siv. 12? v Waukcgan, lil., 8461 Kutzler Jo-, t;,. R. 41000. Izločena 22. avgusta 1920. — Društvo šteje 76 članov (ic). Ocj društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn., 2183G Rozman Franc, R. 34. $500. Izločen 15. junija 1920. — Društvo šteje 95 članov (ic). Zvišate zavarovalnino. Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis.. 7892 Primožič Franca, R. 30, z $500 na $1000. Zvišal* 2. septembra 1920. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. 11 li dobi po 31. juliju 1920, y svojo posest orožje ali municijo, mora to takoj naznaniti oblasti. Kdor dobi raznesilne. snovi, jih mora takoj izročiti oblasti. Kdor bi tega ne storil, bo kaznovan z ječo do 2 let; ako ni bilo slabega namena pri opustitvi pravočasnega naznanila, prisodi sodnik globe do 1000 lir. Vedno iščejo orožje. Pa kaka. lepa prilika se nudi o-blasti in njenim: karabinjerje-m, da spravijo v zapor neljubega človeka, kateremu se podtakne orožje! Velik požar v češkoslovaškem oddelka tri nove luke. Te dni je začelo goreti v češkoslov. oddelku nove luke v Trstu bomba-ževina. Zgorek) je več sto zabojev. IJurja je pospečevala požar. Užgal se je tudi hangar št. 71, v katerem je bila tudi bombaže-. vina. Gasili so mestni gasilci in češkoslovaški vojaki. Škode je nad pol miljona lir. Vzrok požara je še — neznan. V Naznanitev žita. Generalm/civilni komisarijat. za Primorsko u-kazuje rekvizicijo vse plenice, ječmena, rži in ovsa 1920 in preostankov iz prejšnjih let. Pridelovalci •rajo izvršiti > naznanitev v 5 aneh po m let vi. Primorska letina naj bo torej za Lehe! Veliko so že pobrali Jugoslovanom* kaj sedaj jim hočejo ugrabiti /etino 1920, predno bodo morali oditi.' Črnški škandal, v Črničab na Vipavskem so hoteli aretirati tamkajšnjega učitelja in pevo-vodjo, češ, da "tirata državi nevarno »propagando, ker učita pesmi, naperjene proti državi." državi." Poročnik na čelu treh o-dili v Borovnici. Ko so mlatili, je rožnikov je pokazal učitelju o-mlatilniea zlomila levo roko šest- vadbo. Zgodil se je nečuven škan-letnemu Milanu Švigelju in ->d- dal, da je Slovenec krčmar Ivan trgala levo roko petletnebu Iva- Podgornik v Craičah ovadil uei-nu Cerku telia in mu Podtaknil "državi ne- Rop v cerkvi in poskusen vlom varno propagando", ker uči ml*, v znpnišče. Dne 27. julija so ta- !*™ pesmi \sa stvar se tovi vlomili v cerkev v Zagradcu * pojasnila poročniku, nakar je na Dolenjskem in odnesli vso zla- i »videl, da je ovadba neutemeue-tnino in veliko perila. Nato so |«a pa je pustil učitelja in pevo-vdrli v župnišče, hoteli najprej i vodjo. Nesramni ovaduh pa vse pomoriti lin (potepi oropati. sluzi k*zen- Vo jaški nemiri v Idriji. V - b driji so se zgodili te dni veliki vojaški škandali. 'Častniki so namreč zahtevali od Rojakov, da jih morajo, kakor je to predpisano vojaško pozdravljali. Vojaki pa častnikov niso ubogati in so pričeli kar lia cesti v votiko zabavo Idrijčanov in Idrijčcrik klofutati italijanske častnike. 1-sto se poroča iz Logatca. Izpraznitev Radgone in Koroška. Ko so Jugoslovani izpraznili Radgono, so nemški listi od samega navdušenja komaj dihali, toliko "domovinske ljubezni v obliki jugoslovanskih živil — se jim je bilo nabralo v želodcu, ki, če je prenapolnjen, ovira respi-raeijo. Želodec se je hitro izpraznil in navdušenje se je poleglo. Kajti "Grazer Volksblatt" z dne 4. avgusta 1920 str. 2, p*še: Krj je sledilo veselju v osvobojenih Pokrajinah? Iz Radgone se poroča: "Vkorakanju našega orožhi-škega oddelka je sledil pohod neštetih prekupčevalcev, ki so kakor vojne hijene poplavili o-svobojeno ozemlje. Pfva posledica tega je, da je v teku dveh dni eena jajc poskočila za 2 K 60 vin, tako da danes stane jajce 5 K. Ona svinjske pečenke notira 0 K več kakor v času jugoslov. vlade. To govori kar cele-bukve!" Brez komentarja! • Požar. Dne 26. julija je nastal y eni k parni žagi na Kadolu, katera obstoja iz 12 deloma zidanih deloma lesenih hi« za stanovanje ter 6 sušilnic za les; spadajoči hiši, ogenj, ki je upepelil hišo z vsem, kar je bilo v nji. Škoda znaša 50.000 kron . Dve strašni nesreči sta sc zgo- >i( Xe contento?" Molk. Ta družba je, kolikor se je moglo dognati ukradla 11 kokoši, moko, 90 kg krompirja. Dalje razno parilo, rjuhe, srajce in celo žeblja. Dognana škoda znaša okoli 2000 K. Umrl je v. Sežani g. Andj-ej Primožič, trgovec in posestnik. Pokopali so ga v Idriji. Ustavljen izvoz žita v Avstrijo. "Jugoslovanski Lloyd'*' por*-ča t Kakor znano se, je > sklenil med našo državo in Avstrijo dogovor za izvoz žita in sicer 1500 vagonov pšenice in 4000 vagonov koruze. Prvotne cene so se vsled zmanjšane carine zvišale pri pšenici na 200 in koruzi za 160 dir narjev. Avstrija se je obvezala, da založi 15 milijonov dinarjev kot kavcijo za izvedbo, pogodbe in da bo plačala vsako fakturo živeža v roku od treh dni. Končni rok za celo količino poteče 15. avgusta. Dobavo žita je dobila nova Centralna uprava, katere delegat je nakifpil 4000 vagonov koruze in 1500 vagonov pšenieef koruzo po 115—120 dinarjev in pšenico, po" 180 dinarjev za 100 kg. Velik del tega žita je že lia-tovorjen in poslan na mejo. Ostalo pa je tudi že pripravijeno. Avstrijska vlada pa do danes še ni položila dogovorjene kavcije 15 miljonov dinarjev, ampak samo 4 miljone. Od fakturne plačano samo 16 miljonov, a dvakrat tolifco je danes še neizplačane. Vrednost cele količine znaša približno 95 miljonov, avstrijska vlada pa je do sedaj izplačala samo 20 miljonov. Kar je najlepše, je pa to, da Avstrijci ne nameravajo držati pogodbe, ker baje nimajo denarja. Avstrijski delegat je dobil z Dunaja nalog, do pogodbo razdere, če tudi bi bilo to nemogoče. Radi tega je šel na Dunaj, dočim čakajo v Bel gradu na njegov povratek. Centralna u-prava, ki je ravno s to kupčijo zuižala cene žita na naših vi-giH?* se. bo s tem najbrž sama uničila. Centralna uprava upa, da bo Avstrija radi onih izplačanih 20 milijonov izpolnila svojo, dolž- za- Amerikanke. Z Dolenjskega zlasti z novomeškega okraja se je" 12. avgusta pripeljalo narl 50 mladih deklet, in žena. Vse potujejo v Ameriko. Na glavh ihi koT lodvoru v Ljubljani so se že pojavili temni elementi, kateri iz-kušajo neizkifšene potovalke izkoristiti v svoje valutne špekulacije. Ponujajo jim lire y.ad dnevnim kurzom. Idila iznod Cekmovega gradu. V leseni baraki .košatega lrevo-reda pod Cekinovim gradom so živeli brezskrbno in bjezdeino življenji. Nikdar niso prijeli za kako delo, a dobro so živeli. Lo-gateanka Marija Kemove, 30lct-na ženščma, jm* je vodiki gospodinjstvo in kuhala, pomagala ji je mlada, simpatična Antonija Galuf. Mario Bonomi, italijanski dezerter iz Vidma, v Italiji obsojen na smrt zaradi raznih elelik-tov med: vojno, zločinec Auton Zorman in Ivan Leban pa so vršiti svoje tatinske in zelo piodo-nosne posle. Kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča je te dni to latinsko družino sodil zaradi raznih tatvin. Marijo Ko-. (move na eno leto,' Antonijo Ga-trg je zaprt. Tako naši Vipavci na eno leto. Marija Bonomija neizmerno trpe gospodarski pod na 18 mesecev, Antona Zormana kruto tujčevo roko. na tri leta in'Ivana Lebana na o- K sreči jih je g. župnik že preje prepodil s strelom iz samokresa. Ptički so že prijeti. Vodja te roparske čete je — domačin — Ar lojzij Erjavšek. Žitna trgovinr. v Bački. Iz Novega Sada sc poroča: Kupčija za izvoz 1000 vagonov pšeniee «* Češkoslovaško se ni posrečila, v^led česar cene padajo in več tvrdk ne kupuje več žita. Za robo iz prve roke plačujejo in sicer za pšenico 600 do 620 kron, za zdravo koruzo 280—300 K. Poroča se, da sta Severna in Južna Amerika nonudili v Trstu v nemških lu-kah žito,in moko v nakup za znatno nižje cene,'kakor so bile naše ponudbe. Moka notira: nularica 10.50—10.75, moka za kuho 9."-50—9.75, krušna moka 8.50, o-trobi 1.80 kron. Letina na Vipavskem obeta dobro. Grozdje je zdravo in pričakovati je dobre kapljice. Starega vina je po Vipavski d o lipi še precej, kupcev ni. Ako se razmere ne izboljšajo, čaka vipavskega vinogradnika trda usoda. Sadja je tudi obilo pa ni odjemalcev zadosti. Glavni odjema 1 ni Hov odlok, o izročitvi orožja je izdal generalni komisarijat na Primorskem. Zahteva, da kelorko- sem mesecev težke ječe. Predsednik senata jih po sodbi sprašuje: "Ali sprejmete kazen?" Galuf listov. Tako ptše Lloyd" z dne 8, m.: "Dinarska vrednost. Mi smo v svojih krajih povsod obdržali kronsko vrednost, samo v Sloveniji so v zadnjem času pričeli ponekod računati v dinarjih. Tako so na primer to leto pričati hoteli na Bledu računati sobam cene v dinarjih samo na ta način, da so enostavno zamenjali število kron z istim številom dinarov. Tako računajo za sobo. ki je stala lani 27 K, letos 30 di narov, to je 120 K. Slično je z o-stalimi cenami, in zlasti se iad* poslužujejo dinarske vrednost? nekateri Nemci na Koroškem (\ naši plebiscitni coni), ki eno a v no računajo eene, mišljene v Jtfco nah, na enako število dinarov. < tej draginii v Sloveniji in o izžemanju publike bpmo »nfu-a li še porazgovoriti." 'S. N." Tajnik delegacije Jugoslavije v Trstu gosp. dr. Anton Novačan je bil v Logatcu aretiran, ko s» je vračal iz Bel grada v Trst. Ci vilno oblečen varnostni organ gt j« spremljal iz Logatca v Trst nt ki&esturo. Tam so kazali, da po v veliki zadregi in so se opraviče vali na levo iu desno. Dr. Novačan je imel s seboj nekaj jugoslo vanskih listov in zaradi teh da b" bili prejeli njega, ki je gotove moj^M pokazati potrebno legitimacijo. Italijanski divjaki so bi li napadli delegacijo v Trstu ol znanih grozodejstvih, sedaj ne puste na miru člana delegacije Jugoslavije! Da vse delajo na lašč, ni treba še posebej pribija ti. Italija išče sporov z Jugosla vijo. Naj se pazi ! Škandal JPrijatelj nam piše-da je dobil v roke objavo v Ce Ije in nazaj v Ljubljano, katera je nosila popolnoma .pristni žig pritisnjen na južni železnici v Celju "Cilli 7-VIII," 1920. K. k. priv. Suedbahn." "S: N." Umrl je v sanatoriju na Reki gospod Josip Domladiš, lesbtr-žec in posestnik v Ilirski Bistrici glavar znane Dontladiševe rodbi ne. Pokopljejo ga na Reki v lastni grobnici. Naj počiva v mi ru Preostalim naše sožalje. Stanovanjski urad izdaja vča sih le preveč modre naredbe. Ec nost. Belgradska "Politika" tak njegov ukrep naj opišemo na roča, da Avstrija ni dobila nobe-^ kratko ^ tem mestu. V Sodni u ne pošiliatve, ker iih j<> Cente^J liei št. 5 je stanoval do 24. j unij j L na uprava zadržala na meji. Pravi vzrok, zakaj noče Avstrija prevzeti jugoslovanskega žita, je ta. ker lahko dobi danes cenejše žito iz Amerike. To je udarec ne samo za Centralno upravi, ampak tudi za našo izvozno politiko, ki bo morala vzeti popolnoma drugo smer. NEODRBŠENA DOMOVINA. Z Goriškega. — V Tolminu se je imela dne 18. juL slovesno blagosloviti italijanska trobojniea, katero je darovalo mesto Gorica ()! in otvoriti se je imel pryi :;o-vi občinski dom. V veliki tolminski občini pašuje izredni komisar Martinacci.' Vzroki, neodvisni od volje tolminske uprave, zab ran ju je jo za sedaj udejstvi-tev »slavnosti". Tako pravi M,ir-tinaccijfeva okrožnica na tolminska županstv|. Kaka predrznost in nesramnost je to, da hočejo v Tolminu, sredifču gorskih Slovencev na Goriškem blagosloviti italijansko zastavo! — Kmetje goriške okolice so se bili uprli goriškemu magistratu* in niso hoteli več prinašati na trg svojih pridelkov. To pa vsled izkoriščanja in pa vsled šikan s strani' tržnega nadzornika. Sedaj so sklenili slovenski kmetje iz okolice z goriškim magistratom poseben dogovor glede trga, katerega se bodo držali kmetje in se ga bo moral držati tudi magistrat, ker ako se ga ne bo držal, nastane nova stavka in goriški Italijani bodo zopet brez živil. — Pred cejr-kvijo v Mirnu pri Gorici je bilo razglašeno, da zahteva poveljnik (nadporočnik) mikenskega vojaštva, da ga mora na cesti vsakdo pozdraviti; kdor bi tega ne storil, bo interniran. To je višek italijanske nesramnosti. —- V Ri-hen-bergu je umrl tamkajšnji posestnik in mnogoletni župan Josip Pavlica, star 83 let. Pogubnost (odiranja tujcev in izletnikov. Opetovano smo opozorili našo javnost, da je ram močno v škodo, če planejo po naših letoviščih in zdaraviliščih kakor lačni volkovi po izletnikih in holnikih ter jih izžemajo in odirajo. Naša svarila niso našla vpo-jštcvmtja .kakor nam to ilokam I jejo ne Jje neprestano nam doha- komunist Albrecht v IV nad strop j u; ki kajpada, kot več drugih, ni bil zadovoljen s svojim stanovanjem in si je želel dobit: stanovanja y I. nadstropju. Tb sta stanovala od 16. junija dalj< v najlepši slogi žel. uradnik s so progo in učiteljica glasovirja ir francoščine. Stranki sta imeli vsaka po eno sobo, vsaka s svojim pohištvom. Sedaj se je pa naenkrat prisodilo stanovanje g. Albrecht u žel. uradnik z bolehno ženo je moral v 4. nadstropje, učiteljica pt — na cesto. — No, na papirju si to bere drugače. Njej so prisodil sobo v Ilirski ul. 29., ki je pa me blovana, torej sploh neporabna zi stranko z lastnim pohištvom, ii katere glavni najemnik je splol ne da, ker jo rabi za svoje name ne. Tako je po modrosti stano vanjskega urada prišlo tako daleč da je popolnoma brez vsake potre be zasebna učiteljica morala dru go.julijevo noč prebiti pod miline nebom, kot n. pr. kaka baraba Vzeta ji je možnost pouka na do mu ter s tem onemogočena vsaka eksistenca. S čim se naj seda; preživlja? Najlepše pri vsem tem je pa še to, da je na njeno silne prošnjo pohištvo smelo ostati če> noč v zaklenjeni in zapečateni sobi, ker ga ni bilo mogoče spravit pod streho, za učiteljico samo p8 v sobi ni bilo več prostora. Gospo da, na tak način se pa pri civilizi ranih ljudeh pač nikjer ne rešuje stanovanj, mizerija. Prizadeti gospodje naj se pa nikar ne izgovarjajo, da jim opisane razmere morda niso bile znane, kajti z ene kakor z druge strani so se pravo časno storili vsi koraki. Ujetniki iz Sibirje. Zagreb, 3. julija. Danes se je peljal skozi Zagreb transport na sih ujetnikov iz Sibiriji in Turk-stana. Ujetniki so iz vseli krajev naše domovine. Potovali so dva meseca in prišli preko Avstrije. Na dalj ni transporti ^sledijo. Ljudsko štetje v Nemški Avstri ji izkazuje 6,067.430 oseb. Od zad njega štetja se je število prebival Stva znižalo za 227.209 oseb (3, 61%). Število prebivalstva je najbolj padlo na Dunaju, v Celovcu in na Predarlskem. Na Dunaju so našteli 1,842.005 prebivalcev. ---- Celje. Meseca julija so v Celju izvršili popis prebivalstva. Našteli so 6g86 oseb (brez vojaštva) in sicer 2770 moških in 3507 ženskih Slovencev je 4885, Nemcev 1279, 172 o-seb se je vpisalo za "Jugoslovane", 15 pa za "international" Katoličanov je 6049, protestantov *199, zidov 21, pravoslavnih 15. Leta 1910 so našteli 6919 o-seb z vojaštvom in jetniki vred in sicer 2042 Slovencev in 4807 Nemcev. Škofijska kronika. Župnija Kraško ol) Savi je podeljena Leopoldu Turšiču, kaplanu v Šmihe-Iu pri Novem mestu. Župnija Kranjska gora je podeljena Karlu Čuku, župniku v •>kocijanu pri Mokronogu. — P<> okrožnici je razpisana župnija -Žabnica pri Škof j i Loki. Velik vlcm v Vavti vasi. V Vavti vasi pri Novem mestu so vlomilci velrli v trgovino Franca Štrumblja ter e>dnesli manufak-turnega blaga za 150.000 kron. Smrt v ognju je našel v Bočni Savinjski dolini posestnik Val. Zavolovšek iz Otoka. Požgal je hosto v gozdu, kjer ga je objel plamen in tako hudo obžgal, da ko so ga prinesli domov, je še komaj parkrat zdihnil. Rajni je bil 36 let star, priden in veren mož. Posebno veliko je preplavil flo-»ov na Hrvatsko, včasih v velikih nevarnostih, pa smrt ga je objela v plamenu. Naša vojna odškodnina znižana na polovico. "Politika" piše, ia so zavezniki vojno odškodni-io, ki bi jo imeli mi dobiti, zniža-, i na minimum zo dobro polovico. Zavezniki so nas v tem pogledu '.apostavilie za Grčijo, Rumunijo n Italijo. "Politika" računa, da H)do naše izgube v 40 letih znaša-e 15 milijard dinarjev. Dohodki iz uvozne in izvozne •arine v letu 1919 so znašali: v datu 61 milijonov dinarjev, v srebru 21 milijdnov dinarjev, v papirnatih kronah 16 milijonov eron, en milijon frankov in 330 'evov. Podražanje voznih listov na. železnicah. Vožne cene za pot-like se bodo na osebnih in eks-jresnih vlakih povišale s 1. avgustom. Voznina za bi a ko se bo mvišala s 15. avgustom za 100%: KOMISIJA ZA NAŠE MEJE. Komisija za fiksiranje mej med Jugoslavije^n avstrijsko republiko bo nastanjena v Mariboru in začie poslovati elr.c 12. avgusta t. 1. Vsakdo, ki je interesi-ran v smislu inštrukcij se lahko obrne glede svojih želja na to komisijo. Naš komisar je gospod general Anton Plivelič. ki mu bo prideljeno potrebno število ekspertov. Glasom mirovnih pogodb ima-•jo delimitacijske komisije nalogo, da fiksisajo ia licu mesta : a) najprej meje, opisane v mirovnih pogodbah. b) nato meje, ki bodo določene po raznih plebiscitih, kakor so predpisane v omenjenih pogodbah. Vsaka plebiscitna komisija jo določila* Čim nastopi' funkcije in če bo potreba, v podrobnosti meje plebiscitnega ozemlja. ^Ohe imajo vso oblast, ne le glede določanja odsekov definiranih pod imenom linij, ki sv morajo določiti na mestu, ampak tudi »lede revizije frakcij, določenih k; upravnimi mejami, z izjemo mednarodnih nieja od aygusta leta 1914, kjer mora komisija edinole vzpostaviti stebre in mejnike, če zahteva to revizijo kakšna interesirana država iu če smatra tar odobri komisija to kot oportuno. One smejo celo v primerih, ki niso predvideni v specialnih pogodbenih stipulacijah, spremeniti pripadnost kraja, imenoma ozna: čenega. v pogodbi, pod pogojem, da je ta sprememba neznatne važnosti in če se kaj takega sklene v komisiji soglasno. One morajo gledati na to, da sc v vseh slučajih kar največ mogoče držijo definicij v pogodbah ter se ozirajo kolikor mogoče na upravne meje in lokalne gospodarske interese, izključujoč ka-koršpnkidi nacionalen, jezikoven ali verski razlog. V njih kompetenco spada sestavitev zapisnikov in ureditev vsa-koršnih juridičnih vprašanj, ki bi nastala vsled delimitacije; ti za-pisnikiin te ureditve pa postanejo definitivne in obligatorične za interesirane sile sede potem, kr> jih te sile odobre. Konferenca ambasadorjev konstituira in organizira elelimitaeij-«ke komisije ter zasleduje njihovo poslovanje. NUJNA OBJAVA VSEM ONIM, KI IMAJO V AVSTRIJSKI REPUBLIKI TERJATVE POD ZAPORO. Avstrijska republika je dala z i ukazom državnega urada financ /. dne 18. aprila 1919 pod zaporo vse odprte depote, vloge, do-|bro imetja, safe in zaprte depote. ki pripadajo fizičnim osebam, (družbam in jurističnim osebam, 'katere imajo svoj sedež ali noje bivališče v Jugoslaviji. To je pomenilo za vse one naše državlja-jie, ki imajo v avstrijski rcpubli-ki kake terjatve ali elepote. težak ge>spodarski udarec. Vsled prizadevanja trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani se je osnovala v Ljubljani "Zveza upnikov v Sloveniji za privatnopravn«-: terjat ve napram dolžnikom v avstrijski republiki", v kateri so zastopane deželna vlada za Slove-venijo, trgovska in obrtniška /Jjornica v Ljubljani, ljublja-i-^. banke, hranilnice in posojilnice ter Zadružna zveza. Zveza je storila razne korake, da hi dosegla rešitev premožnii/ avstrijske republike. Njenemu prizadevanju se je posre&le. da so prišla v Bel gradu v tok pogajanja z avstrijsko republiko, tičoča sc vrnitve našega premoženja. Po prizadevanju, Zveze upnikov in vsled njene želje so . ustanovile Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka in Slovenska e-konomska banka "Repatrijo, družbo z omejeno zavezo v 'Sloveniji za vrnitev juge>slovanskih vrednosti iz avstrijske republike" v Ljubljani. Namen te družbe je, da na kar najcenejši iu najpriprestejši način izvrši repa-triacijo vsega poel zapoio sc nahaja jočega premoženja. Da bo mogoče uvaževati vse interese posameznih upnikov, naj vsi upniki, kateri žele, da se "Zveza upnikov" in "Repatrija' brigata za njiherve interese, priglasijo svoje terjatve na njegov naslov "Repatrija", v katere pismi v Ljubljni, Kolodvorska u-liea št. 8, dobe vzorce za prijave. " Repa tri j? " sprejema priglase j depozitov in terjatev, katere so nastale pred L majem 1919. Ne bavi se pa za sedaj z repa jlriacijo vojnih posojil. Tudi terjatve pioti bivšemu erarju in terjatve proti avstrijski peištni hranilnici ne spadajo v delokrog "Repatrije." Oni. ki so vsled razglasa pover-jeništva finančnega ministrstva z dne 11. marca 1919 štev. 1321 (Uradni List deželne vlade za Slovenijo št. LX1I).. prijavili svoje vrednostne papirje pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani. naj pismeno sporoče, če žele, da jih "Repatrija" zastopa. Da bo mogen-e kriti režijske !stroške, ima vsaka stranka pla-jčati 10 K prigiasnine in založiti: od vrednosti do 50.000 K terjatve, od vrednosti od 50.000 K do 100.000 K 0.75%, terjatve, od vrednosti od 100.000 kron da j200.00 K 0.509? terjatve, od vrednosti nad 20.000 K po dogovoru. ! Takoj pri oglasu je plačati pri-;glasnimi in plačati vsaj \\ na terjatev odpadajoče provizije. Pri stalno obrestijivih vredno-I.sinih papirjih se jemlje za podlago provizije Jiominale, pri li-* videndih papirjih kur/, dunajske borze dne 1. avgusta t. 1. . Najmanjša pristojbina, ki jo je založiti, znaša KI. K. Ako se doseže od Avstrije vračilo režijskih stroškov, kar se bo zahtevalo se isti interesentom povrnejo. Ako bi •bili režijski stroški manjši nego založeni zneski, se strankam pdvrne diferenca. "Prijave se morejo izvršiti najkasneje do 15, septembra 1920. Ljubljana, elne 6. avg. 1920. "Repatria," d. z. o. z. v Sloveniji za vrnitev jugoslovanskih vrednosti iz avstrijske republike. Ali ste že kaj prispevali za naše vojne vojne sirote v stari domovini? Usmilite se jih! Zastave, bandera, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. IC. J. ■ izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, IU. HARMONIKA NA PRODAJ. Prodam po zelo nizki ceni kranjsko, tri vrstno še novo dvakrat uglašeno karmoniko. Frank Sterbentz, 587 O. Street San Bernardino, Calif. žalosten, tu- Iz češčiae prevedel A. Po šoli! S .šumom, kakor brenčeče čebele, ki roje iz panja, se drenja-jo otroci iz šolske sobe in skozi vrata šolske sobe in ^jozi vrata Šolskega -poslopja. Veselje je gledati nanje! Skoro sami smejoči se obrazki, sli vsaj zadovoljni, pravzaprav brezskrbni. Le tuintam se vidi dečka ali deklico z mirnim, <-elo zamišljenim izrazonfi, toda še ti se vsaj tupatam nasmejejo. . . Najbolj vesela, najbolj razposajena je sedemletna črnooka deklica, če moremo čebljanje, skakanje m najholj nedolžno naga jan je imenovati razposajenost. Vitko telesce je prožno kakor vrhova šiba; notice capljajo drobnimi koraki, ročice mahajo po zraku, kakor bi odganjale muhe. Izraz zagorelega obrazka je sama otroška radost; črne oči se leskečejo, bujne ustnice se smehljajo, in vrsta sncžnobelih zobkov se vsak čas zasveti, kakor nabor biserov med dvema progama rožne^ aksamita. To jc vtelešeni škratelj nedol-znosti! Na jž i va h ne jš i, na jd o v zet ne jši otrok v celem razredu — ljubljenček učiteljice. Jlavno zato, ker je v šoli vtelešena .pazljivost, se izven šole jako izpremeni. Ravno danes je veselejša^ lahko se reče bujnejša, kot kdaj prej; ali ta živahnost vendar ne presega mej šolske discipline. Bila je namreč pohvaljena doma in v šoli. Zgodaj zjutraj, ko se jc prebudila, je slišala mamico — črno-oko, postavno in od zdravja ki-pečo črnolasko — s pritajenim »lasom peti eno izmed najganj-ljivejših Marijinih pesmi — dala se je potem poljubvati, obleči, in ko se je bila najedla, je ponovila materi, kar se je imela naučiti in šla je pohvaljena v šolo. In v šoli ni znala niti ena učenka tako razumno in pravilno odgovarjati kakor ona. Bila je semintja pohvaljena, da celo postavljena ostalim za vzgled. In zato ta živa radost, to zadovoljstvo, da bo mamici doma povedala, kaj in kako se je godilo v šoli -a- kajti prihodnjo nedeljo obišče z mamo svojo teto v bližini visi, najmlajše sestro mamino, katera ji vsakokrat, pripoveduje pravljice in katero ima tako rada, da bi jo skoro zamenjala za mamo, če bi — mama hotela--— Čez nekaj minut se otroci razprte na vse strani. "Maruška je ostala sama. . . Ima namreč najbolj daleč v šolo; doma je na koncu vasi, kjer je lepo posestvo. Gre počasi. 0-brazek se smehlja, oči igrajo V tem je ugledala rodni dom. Spustila se je v- tek — in po nekaj sekundah je bila pri vratih in takoj je skočila v izbo. Toda kaj je to? . Našla je mamo samo in v hi-dem razburjenju. Hodi po sobi, lomi roke in se ne briga za otroka. . . Nehote je šel prestrešani otrok v kot za posteljo, kjer se najrajši igra; potuhnil se je tam in pogledoval mater. " Zdajci je niati bolestno, sree pret rešujoče kriknila, opotekla se in segla naglo, krčevito proti robu mize; ni pa mogla več zagrabiti ga in padla je na tla. In preden so pritekli domači na krifc otroka, je bila mati mrtva. . . Otrok — ubogi ubogi otrok ni niti pojmil, kako sč je vse to zgodilo, kakf) se je^sploh zgoditi moglo. . . Tako mu je nepričakovano zadala usoda kruto rano, "katere zlo še niti razumeval ni . . dan nega popoldne, ko jo je oče dvignil, da bi zadnjikrat pogledala mater, preden bo pokrov rak ve za vedno pribit. Niti pojmila ni, da leži v ra'kvi pravo, odrevenelo truplo materino. Šele ko so šolarčki zapeli ža lostni psalm in so sorodniki in prijatelji zajokali ihteče in milo, so se. orosile oe\ tudi otroku ... Toda ko se je izprevod končno pomikal od posestva proti pokopališču, je hodila deklica za ra-kvo z očetom in teto, ki sta jo vodila vsak za eno ročico, ravno tako, kakor kateri drugi izmed tujih udeležnjkov žalostnega obreda. In podobno je bilo na pokopališču. Deklica je, stala med razžalo-ščenim očetom in plakajočo teto pred odprtim grobom izpočetka skoro tako, kot pred domačim pragom. Gledala je, kako spuščajo rakev počasi v grob, slišala, kako strahotno bobneče padajo grude na rakev ^in šele ko so «ačeli pri petju žalostinke jokati in ihteti, so se udrle tudi Maruši solze 'tr oči. Dolgo pa ni jokala. Žalostni oklepni obred je končan; udeležniki pogreba se razhajajo. Samo oče in teta, oba še pritajeno ihteča, stojita zamišljena pred zasutim groliom in otrok med njima. Koneeuo se tudi ti obrnejo odhodu. Molče vede oče svojega edinega otroka za eno ročico,"" teta za drugo Gredo počasi, a vendar prehite nekatere pogrebnike, ki se pomi kajo domov še bolj nespešno. Žalostno jesensko solnce se kloni k zahodu. Dolge sence, ki jih meče topolov drevored —sik o-, zi katerega gre žalostna trojica — počez na strnišče, dajejo naj boljši okolici zelo turoben značaj. In šele sedaj čuti otrok nejasno tugo in strah, ka'kor bi se mu srčece stiskalo od nepojmljive tesnobe — kakor bi kje blizo preželo nekaj, pred čimer bi se še oče stresiiil.. Čez nekaj časa je prišla skupina postarnih žen, ki so bile i t neznanih vzrokov zadržane. Žene so tolažile, oče in teta sta se zahvalila in šla dalje z otrokom. V tem je začula deklica za seboj milosrčen, pomilovalen glas: ''Uboga, uboga deklica, sirotica!' In po kratkem molku je dodal rug vriščav gl§s za hrbotom o-rdka: "Elr — kaj bo zdaj?J. . . Mačeha pride, mačeftia!" Skoro strahovitno vreščavi glas, ki je govoril te besede, se je zasadil kakor nož v dušo otrokovo. ^tresel se je po vsem telesu, čudno da ni zakričal. Ni sicer razumel. Zadnja beseda mu je bila napol tuja; kajti doslej je slisal doma in drugje izreči to besedo le malokdaj — toda glas, ki je govoril one besede, je učinkoval, kakor bi v otroka naglo blišča ledena sapa. Molče ji—šla deklica z očetom in teto dalje — počasi, omahova-je in končno so prišli domov, v tisto sobo, iz katere so pred eno u-ro odnesli mater. Oče je spustil ročico otrokovo, razgledaval se je naokoll^po izbi — in šele tedaj je zajokal tudi on. . . Teta, ki je držala otroka za ročico, je tudi zajokala in nato tudi otrok. . . Vsi trije so jokali in ihteli; otrok le od neznanega, instinktivnega gorja. . . Končno so nenadoma vsi utihnili, teta se je poslovila in odšla — oče je ostal s svojim edinim o-trokom v samoti-- ravno minolega dneva, zdaj 8] mini iz ie napol pozabljenih dni. Mamina slika se je nekoliko- krat pokazala pred duševnimi oč- iBsrbara Murgelj raj. Lufcar (Sla mi otroka; adaj'sveža, smehljajo- imna vas) $2. — Marija itenko, ča kot v dndi neskaljene sreče, Čez tri dni in noči, kar je ležala mati na mrtvaškem odru v ču-mnati, se je deklici zdelo, da ni in ne more biti resnica, kar se je zgodilo — da mama ne pride več, da je ne bo več srčkala in po-ljubovala, da ne pojde več ž njo, kamor je iiajraje šla — k tetki, ki zna pripovedovati tako krasne, pravljice. Deklici se je zdelo, da je šla mati le za malo časa k sosedovim, •T pa se zopet povrne. . . Le tedaj, ko je prišel kateri izmed sorodnikov ali znancev in zajokal, bodisi pritajeno ali ihteče in vroče, so se orosile črne, jasne oči tudi otroku. i Prišel je večer roben. Oče je bil molčeč, Maruska je bila boječa in pobita. Namesto sveže, vedno vesele mame, je stregla mračna ženska. Prizadevala si je sicer, biti vljudna in prikupljiva, ali kdj pomaga — etroku je 'bilo vseeno neizraz-no težko. Molče, slkoro kot punčka za i-gračo, se je dala sleči in legla v svojo posteljico. Stara postrežni-ca se je Nagnila, kakor bi jo hotela poljubiti; a ni je poljubila; mati jo je poljubila vedno, kadarkoli se je ločila od Maruške. Otrok je nehote začutil nekaj kakor jezo. Nekaj časa je ležal vznak, z očmi uprtimi v praznoto, potem se je obrnil na desno stran zaprl oči in potegnil odejo tesno pod vratek. videl otrok v rake vi v belem o. blačilu, in z rokami zloženimi na prsih. In vendar niti sedaj ni pojmil otrok velike izgube popolnoma. Še sedaj se mu je zdelo, da je vse samo sen —'kakor bi šla mama malo k sosedovim — kakor bi se morala vrniti prav kmalu, da se poslovi od Maruške. Čez četrt ure so začele te slike bledeti — spanec je legal, na njen obraz. V hipu je presunil otrokovo dušo spomin na usodni trenotek, ko je. slišal za hrbtom *' vračajoč $e z očetom in teto od pokopališča, s strahotnim .glasom izgovorjeno besedo "mačeha.* Otrok se je stresel tudi sedaj, kakor takrat — ne drugače, kot če bi ga kdo naglo s čim prestrašil — in nehote je potegnil odejo čez glavo. Bilo mu je nepopisno tesnobno. V tem strahu se mu je zdelo, da mačeha ne more biti človek, da je to nekaka pošast, nestvor. . . Ni čuda, da so se začele gibati pred duševnimi očmi otroka meglene, a grozne predstave v naj-fantestičnejših podobah zmajev in drugih, pošasti — nič drugače, kot če bi; mu kdo ravno pravil najstrašnejšo pravljico. Otrok se stresa pogosto kot trepetlika — tako močno vplivajo nanj strašne prikazni domišljije.' . . Končno vendar, čez pol ure začne domišljija slabeti; predstave, poprej kakor žive, se vedno bolj izgubljajo v .megli, dokler nazadnje ne izginejo popolnoma —- otrok zaspi. . . Kako uro in mogoče več spi trdno, kot je navadno pri.utruje-nju potem pa se zopet začno o-glašati živci po svoji naravni pravici— pridejo mučne sanje. Doslej o^rok še nikdar ni videl toliko in tako čudnih, posebno pošastnih prikazni, kakor ravrk* sttiaj. In vse so imele grozen, strahoten značaj — vse so budile tesnobo in bojazen. Med kaotičnimi prikaznimi je ugledala deklica tudi mamfčo ne-' kolikokrat — vedno smehljajočo,' zadovoljno in z^nežnim izrazim nepopisne sreče, kakršno jo je videla poprej vedno. * 0 A kadarkoli se je * pokazala materina slika, nikdar ni bila sama .., Vedno je stala za njo, kakor v megli, daleč ali čisto blizu neka strahovita prikazen s krvavimi očmi. * ^ (Gradec.) Iz Bishop, Pa,, so nii poslali t** ji rojaki (inje) $7.50 in si-er: Martin Luzar (Slamna vas) ojim p* iraj. Luzar (Slamna vas.) zdaj hladna in otrpla, kakor jo je* $2.—, Marija Kočevar, roj. Papič (Krmačina) $1.— in Anton Pa-' pič (Krmačina) 50c. Iz So. Omahe. Neb., sem prejel $4 — in siceT je daroval Anton Krašovec (Slamna vas) $2.00 ter Marko Vi voda (Krmačina) $2.00. V Jolietu, 111,r sta naknadno darovala še: John Panian (iz Rosal-nic) $5.00 ter Štefan Vprdjan iz (Žakanje) $2.— skupaj $7.00. Vsega skupaj od zadnjega izkaza Ee je nabralo še $59. — Celokupna nahrana sirota p« znaša sedaj $811.00 (osemsto enajst dol.) Ifckrena hvala vsem nabiralcem ter darovalcem! West Pullman, 111., 27. avg. 1920. Martir Petric. (Advertisement.) ;' HJALMAR REHN Kandidat za Republikansko Nominacijo za DRŽAVTOOA PRAVDNIKA OKRAJA WILL. M Primarne1 volitve se vrše 15. sept. 1920. Tem potom naznanjam, :h tvoj ati •«» pripravljen sedaj »preje paciente v obeh *voj»!Tpi.arn«h in sicer: Ob poadeljkih in petkih na stv. 242 Eut 72 Str., Hew York. Telephone: Rhinelander 2065. Ure: Od 10. dopoldne do ft. zvečer. Ostale dni na it. 2399 Silver St. (Ridgewood), Brooklyn, N.Y. '■a* ■ • Telephone: Evergreen 1445. Ure: Od 10. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah po dogovoru. DR. JOSEF M. PLEŠE. iUiram MOLITVENIKI. V ZALOGI IMAM "Rajski Glasovi", v platno vez.....................$0.90 "Rajski Glasovi", v usneje vez.....................$1.90 "Skrbi za dušo", v platno vezano................$1.00 "Sveta ura", v platno'vezano....................$1.00 "Sveta ura", v usnje vezano.......................$2.00 Naročilu priložite denar ali pa Money Order. ' MATH PEZDIR, Box 772 CITY HALL STAT., Mew York, N. Y. PENA R V STARO DOMO VINO Danes pošljemo: 1,000 kron za......$ 18.00 » 100 lir za..........$ 6.80 10,000 kron za...... 179.00 | 1,000 lir z«.......... 64.00 .Denar pošljemo po pošti, ali bančnem draftu. Vse posiljatve garantirane. Cene kron se vednp dvigajo, radi tega svetujemo rojakom, da naj ne odlagajo s pošiljatvijo. . Mi računamo krone po istodnevnem kurzu, ko prejmemo denar za odpošiljatev. Anton Nemanich & Son, 1000 N Chicago St., Met, III. POSESTVO HA PRODAJ, Prodam iz proste roke svoje lepo posestvo v vasi Šipek, fara Dragatuš, okraj Črnomelj na Dolenjskem. Več se poizve pri lastniku Peter Mušič 113 State Str. Joliet, 111. (Advertisment.36, 37. 38.) SEZNAM DAROVALCEV ZA ZVONOVE PRI TREH FARAl I IX ZAHVALA. POZOR gg. TAJNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV! Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pinma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo Slovansko unijako tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Are., Chicago, III. Ta Vam bode izgotovila vae tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačil ne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevapje bolniSke podpore'in drugih izdatkov, ter pohot-uiee. Tiskane imamo tmli Bolniške liste, večje in manjše in posebae pole za vodstvo članov, du se ima na podlagi.teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V nasi tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote I ( ! Mr. Jljalmar Rehm je sin pri- prostegm zidarja.' Star je 34^ let, in biva v Joliet u od leta 1889. Od leta 1912 posluje kot pravdnik in advokat, in pogostokrat postreže Slovanom. iNjegovi stariši so ibili revni, ter ga niso mogli' nič podpirati pri njegovim št udira ju. On je! dospel do sedanje stopinje le vsled lastne energije, ki je bila zares občudovanja vredna ves čas njegovega življenja. On ni bil še nikdar kandidat iza katero javno službo. Spfpoben je opravljati posle državdnega pravdnika, ' (States Attorney) in če izvoljen, bo deloval na pošten in nepristranski Pošilj«no J u gos •čkrai lavijo Istro Goriiko čekov derj«v o2irom spremembe Iranca na ni ker ko pr.de Citat« Jan oglas. kura višji ali nižji. Pri pošUj denarja v edno torej isti kakor&na ko prej izvrftujava tudi tarska drla druge legal Posebno če dobiti lite stare obrnite vine jc«, Poleg poj ila prodajava a tie, t*»a farna mortgage. obir- Sijo od do Za vsak tak •lučaj sti. obrnite urad ali pismeno. no MLADIC & M 18th Street VERDERBAR 1334 W Chicago blizu Bi island Ave ®®®G)®®®® ®®®®®®®®® ®®®®®®®®® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® nnačin. Vsak glas za njega oddan»<§) Dodatno k že večkratnim izkazom darovalcev za nove zvonove pri Treh farah na Dolenjskem sem prejel zadnji • čas še sledeče prispevke : Iz Lorain, Ohio., znesek $35.50. Darovali so: Jože Milek (iz Ze-melj) .$5.00; John Stare (iz Ro-salnic) $3.00; — po $2.00: Anton Malevič (Vidošiče), Nick Štefa-niš (Drašiče), Martin Kure (iz Grma), John Neraanič (Božja-kovo), John Nema nič (Metlika), Štefan Bahorič (Žakanje): Po $1.00: Josip Ivaniš (Bobnarce) Martin Pezdirc (Borst), Nick Lu-kaniČev), John Kozjan {Križev. ska vas,) Grga Florijanič (Roj*1 vo). Blaz Mihalič (Duriend), Martin Muc (Vranoviče), Jijrij Mihalič (Durlenei); John Mtie (Prlozje), John Vrlanek (Zemelj) Rev. J. Kraker (Semič) in Mrs Neža Petrašič, omož. Tomažin iz Drašič. — Po 50c: Frank Tomažin in Podbukovja, John Lfcšnak (Ravne), Marko $utila (iz Breznika). Lud. BahoriČ iz Žakanje, Frank Žikel iz Krope pri jGor. bo glas za zvestega zastopnika ljudstva. Njegova nominacija* pri volit vi,- ki! so vrši Jvsredo dne 15. septembra 1920, je poipoldnoma odvisna* ti a Vaš glas, in dobr6 be-sodo pri Vaših znancih ter prijateljih, da bi tudi zanj glasovali. Zatorej, rojaki in rojakinje, na delo dai bo izvoljerf dober mož. Advertis. SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO. PriseljniŠke postave ostanejo še zmeraj v vfljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. i (Advertis.) ® ® ® ® ® ® DENAR V JUGOSLAVIJO pošiljamo hitro, točno in po ceni. Potrdila lastnoročno podpisana po naslovniku dobimo tekom najkrajšega časa. Pro-dajemo PAROBRODNE LISTKE (iifkarte) za vse prore ZA in IZ Evrope po izvirni ceni. Našim potnikom preskrbimo POTNE LISTE (pose) kakor tudi izdelujemo vse potrebne potne listine ter izvršujemo NOTARSKE POSLE vsake vrste pravilno in točno. Izdelujemo prošnje ali izjave, ki so potrebne za dopremo oseb iz domovine v Ameriko. Jemljemo denar na OBRESTNEE VLOGE ter plačujemo po obresti. •' Otvorite vaš račun danes. Izplačujemo tudi največje vloge vlagateljem nazaj brez odpovedi. NEMETH STATE BANK, 10 E. 22nd St. New York, N. Y. ® ® ® ® ® <§> <§> m ® ® ® ® ® ® ® ®®®®®®®® ®®®®®®®®® ®®®®®®®®® raramsasE POOBLASTILA ZA STARI KRAJ, PHOŠNJE IN IZJAVE. za dobffvo potnih listov iz stare domovine v 'Ameriko Udeluje pri gene* ral-konzulatu SBS registrirani sloven ski javni notar IVAM ZUPAN, 1951 W. 22. Place. Chicago, Iti Pišite ca pojasnila. 1 THE DOLLAR SAVINGS BANK jf Hi DDinrronDT nuin ^ a S a a B BRIDGEPORT, OHIO. GLAVNIČA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljifca. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. Posebno poiornoit dajemo Inozemskemu oddelku. a 015100000 □ □□□□ras nssmiiiiisssuiHa r I i (Z STAREGA KRAJA ie prišlo že mnogo oseb, katerim sem jaz izdelal proSnje na podlagi katerih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje ža potovanje v Ameriko. Kdor želi poslati svojcem v stari darapvini take prošnje, naj se yinrino obrne na mene ih jaz mu bodem zadevo povoljno uredil. TUDI V VSEH DftUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJU, se poslužujte moje pisarne. Delo povoljno, ee-ne niT.ke. ANTON ZBAŠNIK, javni notar, sOba 102 BakcvreU Bldg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant 8ts., (nasproti Courts), ali pa zvečer na domu, 5633 Butler Street. »O* BANČNA fVfeDKA 1736 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503 jmmmmmmmmmmmmmmm JOHN ZVETINA JAVNI NOTAR Izvršuje razne listine SPADAJOČE V TO STROKO. POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODAJE ŠIFKARTE. immmmmmmmma Sever o v i vzdr/tijejo u/in.t (r. W F. S F VE Ft A CO CEDAR RAPIDS. IOWA 0S11SS1S1S1SIIIEISS1I Prevel Vladimir Levstik. kot odvetnik za patente, v sled česar lahko posvetim vašemu patentu posebno pozornost. MoJ urad te nahaja samo aakaj korakov od Patentnega urada in Saz lahko Izvršim vašo zadevo v kratkem času. Pošljite mi svojo iznajdbo v pregled. Pišite mi danes v tvojem lastnem jeziku. A. M. WILSON, Registered Patent Attorney, 315 Victor Bldg. Washington, D. O. ? ti f'^MilSmfti^ za DUBROVNIK JHli^^klS TRST, HAVRE ^BggBgga^gm in HAMBURG ^' prodajerao p o najpovoljnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO oseb« iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči. JOHN A. LAJEVICH & CO. 1137 West 18th Street, Chicago, 111. Phone: Canal 4116. MATIJA. SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj r 5227 Butler St ' Pittsburgh, Pa. mW^BB^ Sprejem« Tožbe, dele Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ^ Lute (PAŠOSE); Iztiri« dolgove tuk^j in v starem kraju. Izvršuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela te polnih 10 let na istem mestu. DRUGI DEL. ......JPsvprsiajts nas ca nasvet in cene, kadar ielite poslati denar v stare Ako imate doma Liberty Bond*, izpostavljene nevarnostim otnjs in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili bresplaino. Poslopje, kjer so naii nradi, je nais lastnina. Odprto vsak dsn isven nedelj in prssnikov od 9. dop. do t. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 VAŽNO OBVESTILO. Rojak Math Kostainšek iz Virr ginia, Minn., je te dn\ oStootovtf v Calif orni jo, kjer bo ostal neka§ časa, kupoval in pošiljal« grozdje v Minnesoto na Mesaba Range, kakor tudi drugam, ako kdo' t6 želi. Nastanjen je v Fresno Hotel, Presno, Calif, in bo z veseljem dal vsakemu na željo potrebna pojasnila. (Advertis.) & Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačsd cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City MT Station WEW .VOBK CITY. Za podjetne in j brihtne ljudi. Mnogo naših rojakov se je j pred leti z vso resnostjo oprijelo učenja angleščine; sedaj ža-; njejo,