276 MIRAN JARC: PRI OKNU. Dekletce se je veselo zasmejalo, poiskalo med starčevimi dlanmi sive brke in jih pričelo cukati s prstki: „Hihihi..." „Ah, ti moja mala, ti zlata moja sirota!" se je razplakal starec še huje, pritisnil dekletce k svojim grudim in ga poljubil z mokrimi ustnami na^.čelo. „Hihihi...," se je zasmejalo dekletce, vzelo med svoje mehke dlani starčev obraz in ga poljubilo v sive brke... MIRAN JARC: PRI OKNU. V pretihi mrak sneži, sneži... kak praznično je mesto belo, molčanje je mehko objelo večerno vdane misli mi.------- S Teboj sem tudi zrl nekoč pri oknu v padajočo noč. V Tvojih besedah je dihalo morje, iskreče se mesto, bleščeče obzorje... V peči je ogenj utripal plašno in ozarjal v pozabnost tonečo sobo. Pogovora žuborenje lahno snežilo je v to opojno tesnobo. - Besed in snežnih cvetov roj, šepet plamenov — kak divno sozvočje, ta svatovska godba svirala v noč je ob združenju moje duše s Teboj — — V pretihi mrak sneži, sneži.... kak praznično je mesto belo in duša, ki jo je objelo občutje davnih, davnih dni. , MIRAN JARC: PRI OKNU. 3JI Hudo mi je bilo izvedeti iz Vašega lista, dla ste »plavali vže med življenjem in smertijp." Toliko veče je torej moje veselje, da se je Lu-cinikina nepopačena natvora terdno postavila v bran hudobni beli ženi in da je tako ostala meni ena najdražjih mojih prijateljic. Da so Vam mojega nepozabljivega brata krasne pesmi po všeči, me veseli. Draga Lucinika! o mojega brata pesnih hranim jaz pismene sodbe od ,,velikanov učenosti", a veseli me, kakor sem vže dejal, da /dopadejo tudi Vam. Moj brat je umeri, a vendar bc večno živel Gospe Pesjak-ovi, ženi kakoršnih je malo na sveti, sem poročil Vaš poklon, katerega Vam vrača z obljubo, da Vas kmalu obišče. Letos jaz gotovo ne bom več prišel k Vam, nekaj zato, ker sem vedno z razno- 5?6 verstnim delom in študijami preobložen, naj več pa za^to, ker ste tako strašno daleč! Ko bi bili bliže, ne šel bi jaz nikedar drugam. Če se ne motim, sem Vas vže enkrat prosil, da bi mi Vi časi poslali kako pismo. Ako je Vam toliko ležeče na mojem prijateljstvi, kolikor meni na Vašem, upam, da boste to ponavljano prošnjo vslišali. Kako naglo je napisanih nekoliko verstic in meni bi{služile v veliko veselje. Premislite predlog in stvorite, kakor Vam serce Mi. Prihodnji teden bom dovršil prestavo „Donne Dijane" in potem se lotim spet nekega izvirnega dela, ki