5 1 Je Boško Kaianovič podelil • grafičnega bienala. ^menica ravneh, ^enega, i Priti < kolikor S Boš« j 1 razstave, decernbta, Je B'0 Kočevje. ice ZSM Milan Simčič, nem programu bodo na-nladi iz kočevskih šol. bodo tudi v nekaterih Ir skupnostih in po vseh Še brez dokončne besede ^isk medobčinskih funkcionarjev v KZ Novo mesto -Se negotovost glede hladilnice in predelovalnice v, torek, 25. _. . —. novembra, je Pina funkcionarjev raznih ^občinskih organizacij, ki jo jodil Loize Ratajc, vodik po-°r s predstavniki novomeške ^ru8e- Sloje za obravnavo na-®v za novi srednjeročni plan, dvsem pa za usmeritev zad-take dejavnosti, da se bo Hi te prebivalstva na doma- —renu izboljšala. «adfld^e -80 “ zadržaB P1* gradnji in predelovalnice, pa tudi h ' ni padla končna beseda, temu da je bilo tej gradnji in ji samo v zadnjem času po-nekaj deset sestankov na je še ostalo marsikaj Naj več je vprašanje pa do 200 milijonov di-jih zahteva projekt, se je bodisi za združe-ev v združenem delu ali zmanjšanje projekta, pa je nujno vedeti vnaprej, >no rentabilnostjo gre pri inve-oziroma koliko let poslovala z izgubo, kar fc JARM, ČERNAČ IN KOŠIR RAZSTAVLJAJO v KOČEVJU ob 18. uri bodo v kočev-Likovnem salonu odprli razde! akademskega kiparja Jarma ter slikarjev Janeza ana Koširja. Poki bo odprta do Gozdno gospo- so tokrat ocenili kot gotovo dejstvo. Obširneje bomo o tem sestanku in zadružnih načrtih še pisali. VLAK BRATSTVA TUDI V LETU 1981 Medobčinski koordinacijski odbor slovenskih občin, ki sodelujejo v. pripravah vlaka bratstva in enotnosti, je na nedavni seji v Celju sprejel pobudo koordinacijskega odbora SR Srbije, da bi vlak bratstva in enotnosti, ki ga organizirajo vsako drugo leto, krenil na pot tijdi v prihodnjem, jubilejnem letu 1981, in sicer naj bi šel na pot v oktobru iz Slovenije v Srbijo. Tako bi z vlakom, eno najbolj množičnih manifestacij bratstva ih enotnosti naših narodov in narodnosti, počastili vrsto jubilejev naše revolucije v prihodnjem letu -40-letnico revolucije, 40. obletnico prvih množičnih transportov slovenskih izseljencev v Srbijo in 20-let-nico prvega vlaka bratstva in enotnosti. PROSLAVLJANJE °neva republike L “Srednja svečanost ob leto-lem dnevu republike za kočev-v0 °bčino bo danes, 27. no-tobra, ob 18. uri v Seškovem . v Kočevju. Na njej bo predsednik občinske j?°Pili mladi iz k.aVe bodo tudi 1 S^vnih skupnostih DELAVSKI DOM V KRŠKEM BO NOSIL KARDELJEVO IME Letošnji praznik republike posvečajo občani krške občme spominu velikega sina revolucije Edvarda Kardelja in njegovi ustvarjalno sti. Po njem bodo jutri, 28. novembra, poimenovali delavski dom v Kr&em. Svečanost bodo združili z odkritjem dopisnega kipa Edvarda Kardelja in odprli razstavo o njegovem življenju in dela Nov rod prevzema častno breme Proslava 40-letnice partijske konference novomeškega okrožja v Dol. Toplicah S slavnostno sejo občinske konference Zveze komunistov Novo mesto so 21. novembra v Dolenjskih Toplicah počastili 404etnico partijske konference novome&ega okrožja, ki je bila v Hemgmano-vi hiši 8. septembra 1940 V Domu kulture so se zbrali mnogi udeleženci partijske konfe- Kostanjevici so v soboto odprli 6. grafični bienale jugoslovanskih otrok na temo »Družina"_____________ . »Naša grafika sodi v svetovni vrh in prav nič se ne bojimo, da bi kvaliteta in ugled upadla. Med mladimi je mnogo takih, ki ju S®*0 znali ohraniti,” je poudaril beograjski akademski slikar in grafik , ko Karanovič, preden je 22. novembra dopoldne na dvorišču /Plutovega likovnega salona v Kostanjevici prižgal festivalno plame-"lc° na čast 6. grafičnemu bienalu jugoslovanskih otrok, ki ga je ta ®*n odprl predsednik izvršilnega odbora republiške izobraževalne ‘fdpnosti Jože Deberšek. Na otvoritveni slovesnosti je sodeloval tudi P>onirski pevski gbor kostanjeviške osnovne šole pod vodstvom ^esta Jazbeca. fanfare so zatem številne udeležence, ki so prišli na otvoritev, Povabile na ogled (v Lamutov likovni salon in galerijo v Krškem) 149 Jetičnih listov, ki so jih izdelali učenci 96 osnovnih šol iz vse 3>slavije na temo „Družina”, izbrala pa strokovna žirija pod , °dstvom Vladimira Malekoviča, umetnostnega zgodovinarja m pafi-Zagreba, izmed 1.600 grafik, ki so prispele iz 139 jugpslovan-osnovnih šol. Ob razstavi je izšel tudi katalog, ki. abotne slavnosti je bil v prostorih kostanjeviške osnovne šole, diplome udeležencem in nagrajencem l.Z. ZA OTROŠKE GRAFIKE - Takole je beo-akademski slikar in grafik Boško Karanovič na slavnosti na dvorišču Lamutovega likovnega salona v festivalni ogenj« renče izpred štiridesetih let, borci in aktivisti narodnoosvobodilnega boja in gostje France Popit, Viktor Avbelj, Franc Leskovšek-Luka, Vida Tomšič, Mara in Bogdan Osolnik, Marko Bulc, Vilma Pirkovič, Jože Borštnar, Franc Jerele in drugi Zbrane je najprej pozdravila predsednica OK ZKS Novo mesto Vilma Manček, ki je dejala, da mladi z vso odgovornostjo prevzemajo na svoja ramena težko in častno breme predvojnih partijskih delavcev in revolucionarnega gibanja, ki je pred štiridesetimi leti razplamtel Dolenjsko in med katerimi so zrasli pfeverjchi vodniki med NOB, ki je zrasel v zmagovito socialistično revolucijo. Zveza komunistov se je v zadnjih letih močno okrepila, saj v njene vrste stopajo predvsem mladi in ima že več kot' 3000 članov. Slavnostni govornik je bil udeleženec okrožne partijske konference, član sveta republike Niko Šilih, kije v svojem govoru temeljito opisal razvojno pot dolenjskega revolucionarnega gibanja od viniškega upora dalje. V nadaljevanju je dejal: „V času, ko so fašistične armade prodi-»rale pred Moskvo, je Dolenjska plamtela v revolucionarnem uporu. Rojevala se je nova vez ljudskih množic. V boju, krvi in trpljenju so: rasle korenine novi družbeni skup^ nosti - svobodni, socialistični Sloveniji in Jugoslaviji. Kljub težkemu davku premnog h žrtev je Dolenjska dala številne kadre, ki so pomagali v težkem boju širom po Sloveniji in Jugoslaviji Tudi po osvoboditvi je ogromen del kadrov Dolenjske, zraslih v revoluciji, prevzel naloge v iz-graduji naše JLA in ljudske oblasti širom po domovini” Slavnostno sejo v Domu kulture je spremljal tudi ubran kulturni program, ki so ga spletli združeni pevci« Dolenjskega in Šentjernejskega okte-1 ta, zbor .Maks Henigman” iz Dolenjskih Toplic, zbora osnovne šole iz Šmihela in Dolenjskih Toplic ter recitatorji.. S Kompasom in Dolenjskim listom na Jadran Današnja križanka »Kompas" prinaša Zelo vabljive nagrade Da bodo praznični dnevi prijetnejši, objavljamo danes na 7. strani nagradno križanko, ki jo je prispeval Kompas Jugoslavija - tozd Domači turizem, Ljubljana. Izjemno bogata darila, ki jih bodo deležni izžrebanci, sta prispevala Kompas in uredništvo Dolenjskega lista. Poleg denarnih in knjižnih nagrad se srečnežem obeta celo 7-dnevno bivanje v hotelu Eden v Rovinju in v Belvedeiu v Medulinu. In še to: posamezni reševalec seveda lahko pošlje tudi po več rešitev Sicer pa vse o križanki še na 7. strani! Avnojski svetilnik Edvard Kardelj je zapisal, da se avnojska federacija bistveno razlikuje od drugih federacij v svetu, ki so velikokrat plod kompromisa med vladajočimi in zatiranimi narodi, ki so v taki meri razvili Moje osvobodilno gibanje, da so morali vladajoči narodi pristati na nekakšno sožitje. Nasprotno je nova Jugosla/ija nastala kot sad lastnega samostojnega boja jugoslovanskih narodov, samostojnega reševanja nacionalnega vprašanja, lastne državnosti in pr»ic do samoodločbe. Socialistična in neuvrščena Jugoslavija je rezultat prepričanja naših narodov in narodnosti, da je federativna skupnost najboljša in najbolj trdna skupnost za zavarovanje svobodnega razvoja slehernega od njih. In zanimivo je, da smo bili vselej, ko so nam bila pred očmi ta vodila, najbolj uspešni, imeli smo najmanj stranpoti, pretresov in nesoglasij. Ko je bilo kaj narobe, ko je bilo treba obračunati z najrazličnejšimi škodljivimi izmi, smo se vedno vračali k avnojskim sklepom. AVNOJ je bil in je jasen izziv vsemu nedemokratičnemu, nehumanemu med ljudmi in narodi, vsemu preživelemu, AVNOJ je odgovor birokratski- in dogmatski logiki s tujih in domačih logov, filozofiji tehnokratske in liberalistične nadvlade nad ljudmi in proizvodnjo, nekritičnemu prepisovanju in spogledovanju s slabimi tujimi vzori. Množica uspehov, ki so tudi rezultat doslednega spoštovanja avnojskih načel, pa nam ne sme prikrivati jasnega pogleda na slabosti, zlasti gospodarske. Razpeti med željami in dejanskim stanjem mnogokrat zanemarimo surovo realnost številk. Kjer sta potrebni vzajemno razumevanje in sporazumevanje, prevečkrat popustimo sebičnim interesom' če dobro pretehtamo naše sedanje teža/e, niso vse objektivno pogojene, kot tako radi in zlahka rečemo. Zakaj o težavah, čeprav samo mimogrede in načelno, v sicer „po-svečenem" preprazničnerr. času? Zato, ker smo vedno gledali resnici v oči, zato, Ker smo prepričani, da nam tudi tokrat ne manika volje za resnične preobrate. Imeli smo že težia gospodarska stanja, presegali smo jih z jasno politično naravnanostjo, dosledno akcijo, zaostreno odgovornostjo, z vero v ustvarjalno sposobnost samoupravljanja in seveda z delom. Naš napredek bo morda nekoliko počasnejši, vendar bolj klen. Vedno znova smo dokazovali, kljub odstopanjem, zastoiem, krizam — morda ravno zaradi njih - nepremagljivo moč in jasnost naše revolucije. In ob tem je AVNOJ nepogrešljiv temelj zgodovinske zavesti presnavljajoče se jugoslovanske družbe in izhodišče vseh miselnih tokov o smotrnosti in nujnosti skupnega življenja ter skupnega jugoslovanskega, našega boja za zmago socialističnih načel človeškega sožitja. Počastitev 25-obletnice dela Industrije motornih vozil Novo mesto V torek, 25. novembra, se je na novi Tovarniški avtobusni postaji poleg nekajtisoč^avega kolektiva tovarne 1MV v N o vem mestu ob 25—letnici obstoja tovarne udeležila slavja še množica gostov iz federacije, republike in občine. Bili so predstavniki poslovnih partnerjev iz tujine in domovine, med ,gosti pa sta bila tudi Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS in narodni heroj Franc Lesk osek-—Luka. Prehojeno pot 6.000 članskega kolektiva, ki je pred četrt stoletja . začel v mali delavnici s 34 zaposleni- mi, Je orisal Milan Kukovec, predsednik centralnega delavskega sveta, zatem pa je generalni direktor Jurij Levič nik spregovoril o uspehih in težavah, ki so se nakopičile zlasti v zadnjih dveh letih ob administrativno zadrževanih cenah avtomobilov. Med drugim sc je javno opravičil kupcem, ki čakajo na vplačana voziti in prosil za razumevanje. Omenil je tudi nadaljnjo rast tovarne v srednjeročnem obdobju. - Navzoči so pozdravili direktorjevo izjavo, da je IMV pred dvema letoma dano obljubo o nekajkrat pove čanem izvozu letos tudi izpolnila. Na tuji trg bo do konca leta prodanih za 120 milijonov dolarjev izdel- Na proslavi ki sta jo popestrila s kulturnim programom domač mešani pevski zbor tovarne in pa Sentjer-nejski oktet, so prebrali tudi imena jubilantov iz kolektiva in zaslužnih družbenopolitičnih delavcev, ki jih je kolektiv s pismenimi priznanji in spominskimi značkami nagradil za njihovo delo. R- B. V dragi polovici tedna bo j spremenljivo vreme, precej (»lačno, vmes večkrat padavine in hladneje bo. MLADI V POMOČ - Tako živahno je bilo na Meniških steljnikih pretekli petek, ko so v pomoč pri obiranji', letošnjega pridelka koruze prišli tudi dijaki iz novomeške strojne in gradbene srednje šole. Na poliih je ostalo le še nekaj koruze, ki pa jo bodo lahko obrali strojno. Več o akcijah še na novomeški strani. fFntn: J.P.^ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik -/sc/KAVO A 'r F/DO! i Za stanovanje je potrebno varčevati Svet, ki mnogokje temni pod nevarnimi oblaki napetosti in vojne, ter vloga neuvrščenih v njem sta bila poglavitni temi razgovorov, ki sta jih imela nepalski kralj Birenda Bikram Sah Deva in predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič med dvodnevnim obiskom gosta iz daljne, toda prijateljske himalajske dežele. Ločeno sta se pogovarjala tudi jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in njegov nepalski kolega K. B. Sahi Državi že dogla leta zelo prijateljsko sodelujeta, temelje temu pa sta postavila Tito in kralj Ji predsednik ^ Mahndra, oče sedanjega ne- Obisk prijatelja iz Nepala Zlasti podrdbno so razpravljali o ministrskem sestanku neuvrščenih „ v Delhiju, ki bo v začetku prihodnjega leta in pri tem poudarili, da morajo biti priprave nanj kar se da temeljite, položaj v svetu - in tudi v gibanju neuvrščenih - bremenilo številna odprta in nerešena vprašanja in neuvrščeni bodo morali vložiti veliko razuma ter akcijske sposobnosti, če naj se razmere popravijo. Zato bi bilo treba še bolj okrepiti dejavnost neuvrščenih, ki sicer v Združenih narodih in drugod lahko pomembno prispevajo k utrditvi miru ter premagovanju in odpravljanju nevarnih žarišč spopadov ter napetosti AMAN-NEGOTOVOSTI OKOLI VRHA Sestanek voditeljev arabskih držav v jordanskem glavnem mestu Amanu se začenja v precejšnji negotovosti tako glede udeležbe kot tudi izida. Sirija je sklenila, da se ga ne bo udeležila, ker na ministrskem sestanku arabskih držav niso sprejeli njenega predloga, naj vrh odložijo. Do sestanka na vrhu prihaja v zelo zapletenih okoliščinah, saj so se razdori v arabskih vrstah še poglobili z iransko-iraško vojno. Zdi se, da je najbolj v zadregi Palestinska osvobodilna organizacija. Sirija je namreč njen najbolj dragocen opornik - toda udeležba Palestincev na vrhu b i za marsikoga (ne nazadnje za Sirijo) pomenila, da Palestinska osvobodilna organizacija ravna v opreki z željami svojega zaščitnika. Prevladuje prepričanje, da vrh ne bo mogel storiti ničesar za rešitev trenutno-najbolj nadležne zadrege arab-skkga sveta: iransko-iraške vojne, ta bo pa vseskozi prisotna v Amanu. Sirija in Irak nimata najboljših odnosov, nekatere arabske države (Libija denimo) pa podpirajo Iran in v krogu nekdanjih in sedanjih prijateljstev ter zavezništev je položaj Palestincev še toliko bolj neprijeten, ker tvegajo, da bi se z dobrimi odnosi z enimi - zamerili drugim. MADRID: preverjanje Madridski sestanek Evropske konference o varnosti in sodelovanju nadaljuje svoje delo z zasedanji petih komisij. To bo pravzaprav preverjanje uresničevanja Helsinške listine hkrati pa se bodo nadaljevala tudi plenarna zasedanja konference. Ena izmed osrednjih tem na razpravah zadnje dni je bilo sklicanje posebne konference o vojaškem popuščanju napetosti in razorožitvi v Evropi Tudi glede tega so bila mnenja zelo deljena, saj so se izoblikovali kar štirje predlogi: vzhodni, zahodni (dala ga je Francija), švedski in finski Sovjetska zveza zelo močno vztraja, da bi konferenco o razorožitvi sklicali čim prej in celo (dasi ne naravnost) postavlja to kot pogoj nadaljevanja procesa popuščanja napetosti v Evrbpi, izraženega v konferenci o varnosti in sodelovanju. JANEZ ČUČEK l \ I I Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z . vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. ljubljanska banka Tepe nas predvsem razdrobljenost Zgovorne izkušnje naših sosedov avstrijskih kmetijcev kažejo, da zviševanje odkupnih cen ni rešitev za vse težave — Bolj potrebna je ustrezna organizacija Med našimi poročili o pomanjkanju živine, pšenice, sladkorne pese in še nekaterih kmetijskih pridelkov naletimo kdaj pa kdaj tudi na vesti o velikih presežkih takega blaga v zahodnoevropskih državah. Kako tam lahko pridelajo toliko? Naši kmetovalci so prepričani, da je to moč doseči le z visokimi odkupnimi cenami. Primerjave cen pa tega ne potrdijo. Kmet v Zvezni republiki dega pitanega bika okrog 3,50 Nemčiji dobi za kilogram mla- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Predsednik CK ZKS France Popit je na minuli seji centralnega komiteja - namenjena je bila idejnopolitičnim vprašanjem razvoja Slovenije - med drugim poudaril: Pred Zvezo komunistov Slovenije in Jugo-' slavije je zelo pomembna naloga: z neposredno idejno in akcijsko dejavnostjo med delovnimi ljudmi - na podlagi analiz dosedanjih družbenoekonomskih gibanj, — sooblikovati idejnopolitične opredelitve, kako naprej v našem družbenem in gospodarskem razvoju. Izkoristimo možnosti Te opredelitve morajo izražati stvarne, ne namišljene, možnosti in potrebe razvoja socialistične republike Slovenije v celoti razvojnih usmeritev socialistične, federativne republike Jugoslavije v prihodnjih petih letih! Izražati morajo bistveno vsebino plana s poudarkom na uresničevanju politike ekonomske stabilizacije in hitrejšega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in zmanjševanja ekonomske odvisnosti od inozemstva. Za to imamo vse možnosti, samo aktivirati moramo vse razpoložljive objektivne materialne in ustvarjalne zmogljivosti naše družbe. V kar največji meri moramo izkoristiti dosežke dosedanjega razvoja, vse vire, vse rezerve, vse znanje naših ljudi, poznavanje in obladovanje proizvodnih sredstev in tehnologije, uveljaviti racionalnost v gospodarjenju, posebej s surovinami in energijo, ter obvladati tržišče. Učinkovitejše moramo izrabiti celotno inovacijsko verigo — od znanosti in raziskovalnega dela do inženiringa in drugih kakovostnih dejavnikov - ter izkoristiti prednosti, da smo neuvrščena država in nismo v sponah blokovskih ali multinacionalnih podjetniških politik. DOLENJSKI LIST Odgovornost za gospodarjenje zaostruje dejstvo, da bo obseg sredstev za naložbe, ki moremo z njimi realno računati v naslednjem planskem obdobju tako iz lastnih kot iz tujih virov, sorazmerno manjši. Razmere v družbeni proizvodnji in reprodukciji nam namreč ne dopuščajo, da bi še naprej prenapenjali g gospodarski razvoj z nepokritimi sredstvi in krediti iz tujine. Edinole preusmeritev razvoja na trdne, stabilne osnove, torej na ustvarjeni dohodek, vodi k trdnejšemu, stabilnejšemu gospodarjenju v celoti. V prehodnem času bo neizogibno vplival tudi na zmanjšanje stopnje rasti družbenega proizvoda in s tem na zmanjšanje sredstev za naložbe. Na to bodo močno vplivala tudi odplačila v preteklosti najetih tujih kreditov. Odgovornost za gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije močno zaostrujejo tu -di potrebe po reševanju nekaterih perečih strukturnih vprašanj v naši proizvodnji in reprodukciji. Po eni strani si moramo zagotoviti trdnejše, stabilnejše in zanesljivejše vire surovine, energije, reprodukcijega materiala in hrane, po drugi strani pa moramo ustvariti pogoje za modernizacijo, za povezovanje in sodelovanje organizacij združenega dela, za spremembe v proivodnih usmeritvah in programih ter za boljšo kakovost proizvodov. To pa terja združevanje in usmerjanje sredstev za naložbe v modernizacijo, izboljšanje in razširitev proizvodnih zmogljivosti ter dopolnitev proizvodnih programov in izboljšanje kakovosti proizvodnje surovin, polizdelkov in hrane v slovenskem in širšem jugoslovanskem prostoru. S tem bomo omogočili ekonomsko smotrnejšo delitev dela, produktivnejšo uporabo sredstev in sodobnih metod dela, racionalizacijo vseh stroškovnih del itd. [ Ž i i Ž marke - 1 marka je okrog 15 din - kar v dinarjih ni nič več, kot plačajo nekateri naši odku-povalci za enako žival. Avstrijski kmet dobi 24 do 25 šilingov — 1 šiling je 2,15 din — in za najboljšega mesnatega prašiča do 23 šilingov, slabši pa so tudi cenejši od 20 šilingov, Za liter dobrega mleka dobi avstrijski kmet le malo več kot 3 šilinge. Pri takih cenah - lahko bi jih primerjali še v drugih državah -avstrijski kmetje spitajo ne le dovolj, temveč za domače potrebe preveč prašičev. Imeli so preveč svinine, čeprav je bila lani in še v prvi polovici tega leta odkupna cena prašičev po 20 šilingov za kilogram. Preveč imajo tudi drugega mesa in mleka, masla. Država omejuje kmetijsko proizvodnjo s predpisi, da kmetje ne smejo graditi hlevov, ki bi presegali določeno število stojišč. Tudi za perutnino. Kdor hoče zgraditi pitališče piščancev, ki bi bilo/Večje kot za 20.000 kljunov, mora dobiti posebno dovoljenje ministrstva za kmetijstvo. Pri kokoših nes-nicah velja omejitev na 10.000 kljunov. Odkupna cena jajc pa je bila v začetku novembra 1 do 1,50 šilinga, na tržnici v Gradcu pa so jih prodajah po 1,80 do 2 šilinga. Kaj torej spodbuja ah sili avstrijske kmete, da pri takih cenah redijo toliko živine? Menda ne nagajivost do države ali delavcev, češ zdaj pa pokupite vse, kar vam nudimo. Od izgub v kmetijstvu — pri nas radi pravimo: večja proizvodnja, večja izguba! — se tudi ne da živeti. V čem je torej njihova skrivnost? Ali ne v veliki proiz- vodnji? Z njo si kmetje menda bolj zvečajo dohodke kot z zahtevo po višjih cenah. Za primerjavo vzemimo mleko. Avstrija je trikrat manjša od Jugoslavije, tako po qovršini kot številu prebivalstva, po številu kmetov pa je razlika še večja, pa so lani prodali mlekarnam 2,168.000 ton mleka, vsi jugoslovanski živinorejci pa le 1,405.000 ton. Ker cene ne morejo zvišati, si želijo zvečati dohodke z večjo prirgo. Enako pri prašičih, perutnini in drugem. Povedati pa je tudi treba, da kmetijska zemlja v Avstriji ni razdrobljena tako kot pri nas. Iz tega bi lahko sklepali, da je našim kmetom bolj potrebna ustreznejša organizacija kmetijske proizvodnje kot še nadalnje zviševanje odkupnih cen. To je tudi nujno za boljše življenjske razmere naših kmetov in oskrbo delavcev z živili, izkušnje pri sosedih pa kažejo, da je uresničljivo. JOŽE PETEK V SVETOVNI JAVNOSTI 2E DOLGO ni bilo takega zanimanja za kak sodni PI0CeS,/j° ga vzbuja te dni sojenje v PeKi^ gu in razlog je seveda na dl®* na zatožni klopi je vdova pr® sednika Mao Zedonga Iiang z devetimi drugimi nekdanji« uglednimi osebnostmi Ljud* republike Kitajske. V resnici g» za dva procesa, civilnega in V°J škga - slednji pa je namenje petim generalom kitajske lju« armade, ki jih obtožnica ib* drugim bremeni, da so P^P1*! ljali državni udar proti p« sedniku Mau. Generali se z*1 J branijo z že ,.klasičnim" rom, da so jim namreč (P*r vsem pa nekdanji obrambni ® nister Lin Biao) ukazali, naj rijo, kar so potem st jLj. pripravljali državni udar. • • * j tuma revolucija je imel® vidikov... TIJ- PRECEJ VROČE PA JE Dl v veliki kitajski sosedi jugu, Indiji. Tu so nekateri op“ zicijski voditelji v zadnjih <* obtoževali predsednico Indiro Gandhi, da želi predsedniški sistem in s silo* .i Siti več levičarskih vlad v nrL|)j rih indijskih zveznih drž*vH Indira Gandhi, ki je VK. x. doživljala hude čase /.aradiu^ be izjemnega stanja (zaradi c jc tudi izgubila predsedn®* litve), zaUjuje, da obtožbe op zocije ne držijo. *>rc.t*se?e)[. trdi, da opozicija izrablja ooj tivno težke pogoje, v katei Indija (med drugim ^ cen in nezaposlenosti, P°®,e kanje hrane) za osebne n»P*^ nanjo ..., v čimveč cijsici voditelji že kar dolg0 uspešno prakso ... _0|ir| TACAŠ PA SE V AFW* VEČA VZNEMIRJENJE *aržn> znova pogostih novic, daJ Afrika izpopolnjuje svoje . jedrskega orožja. Za zdaj sice nihče ni uradno dokaZ“' Južna Afrika res ima jeclP vlade uvesti bombo, toda neuradno je o , - B1# v svetovni javnosti govora že časa. To pot so bile obto J tako resne, da je reagirala skupščina Združenih narodov z velikansko večino glasov jela resolucijo, v kateri sve’ organizacija izraža svojo *-skrbljenost ob napovedih, ima Južna Afrika možnosti ^ izdelavo jedrskega orožja. • • • ena resolucija, ki ne P00*^ dosti glede na močne (in *» j strani koristne) gospodarske Južne Afrike z nekaterimi dl vami zahoda ... TELEGRAMI NEW YORK - Na pobud® ^ uvrščenih sta bila političnem miteju generalne skupščin« juCij, predložena predloga dveh ki naj"bi prispevali k uresnic ^ sklepov prvega posebnega o razorožitvi in k učinkovit^.^ delovanju komiteja za iaz°rniunil' Obe je predstavil v imenu ‘Jj avtorjev jugoslovanski P1? „redi*' Bragomir Djokič. Prva, ki 1° " uj(i« 24 držav, ugotavlja, ‘^'pov i poziva vse arzave, t—wjr0! jedrske sile, naj nehajo z °/f ^ jo valno tekmo. Druga resolucij , ^ predlaga 23 držav, pa zanj® komiteja OZN za razorožite . y{ -~J ,: .je že začete in nadaljuje vsebinski pripom za problemih, da bi , ustvarjanju vzdušja za alr°vtfjfl* se brio zasedanje generalne s i^ r OZN o razorožitvi, ki naj bi htf 1982. f Iz zadnjega Pavlihe —------ PO SLEDEH NAPREDKA K ^DUSTRIJI 20 VAGONOV - V nasadih krške- iah Agrokombinata so pridelali 230 vagonov *k in 115 vagonov hrušk. Mraz, ki je sledil O snegu, je naredil precej škode. Dvajset «»ov prvovrstnih jabolk morajo odposlati v pt* da znanilce bolj razmahnjene reje, za katero imamo še e> neizkoriščene naravne možnosti. Pomanjkanje mesa, ki 8oveHZaradi ve^e porabe in še vedno ne dovolj spodbudne reje ovfi- leP ^as ne bomo otresli, utegne spodbuditi tudi tnes erf}9 *n odpravljati krivičen predsodek o vrednosti ovčjega Pozn s n ®a’ mimogrede povedano, na razvitem zahodu ne Števil meso ki lahko precej obogatilo izbiro mesa in obtežilo cem 116 Prazne kline v naših mesnicah. Žal je pri Slovencih malo no in to je bil tudi pomemben vzrok, da smo tako *ače ^^no poklali slovensko ovčjo čredo in moramo zdaj znova. Vedeti paje treba, daje tudi ovčje meso kakovosti zelo izboljšati s krmo in s primemo Na p ®*cusno je predvsem mlado meso, mlad pitanec, ^sepl k^n so naredili poizkus in v organizirani reji jaflJr sPodbudne rezultate. Kar tri četrtine spomladLspitanih Kov je po kakovosti mesa spadalo v I. kakovostni razred in kiloa ena četrtina v drugi. Na dan so pitanci priraščali za četrt 6Q J?ina> pojedli pa v povprečju pol kilograma dobrega sena in ^ajai niočnega krmila (štarteija). Povprečna kakovost je odstotkov. Z rejo bodo nadaljevali; še več: z uvozom ijjjor^ nemških plemenskih živali - ovnov nameravajo V«* genetske zasnove domače črede. ^0ven, modro frankinjo in portu-galko; torej je izbor sort trt podoben našemu izboru. Povprečno pridelajo (kar velja zlasti za laški rizling) 15000 kg grozdja na hektar (okrog 10000 litrov vina), pri štajerski 'belini pa pridelajo tudi po 18000 kg grozdja. Razdalje sajenja so enotne na celi površini in znašajo 2,8 m med vrstami, razdalje trt v vrsti pa povprečno od 80 cm do 90 cm. Tu se vidi, da z zemljo niso razmetavali, česar pa ne moremo trditi o za naše pojme preširokih poteh in obračališčih med posameznimi tablami vinograda. Zelo so poenostavili sajenje trt. Zakoličili so le razdalje vrsto od vrste na 2,8 m. V smeri vrste so s traktorjem zaorali globoko brazdo. Razdalj Ut v vrsti sploh niso zakoličili. Jam za trte ni bilo treba kopati, ker je delavec v jarek brazde sadil trte v razdalji 80 cm do 90 cm. Tako je en delavec posadil v 10 urah 500 trt. Pri sajenju trt niso uporabljali ne komposta in ne hlevskega gnoja. Delavec je korenine trte pri sajenju zagrnil le z zemljo, eomji del trte pa je zagrnil traktorist s plueom. V prvem letu po sajenju trta sploh nima opore (količa) in mlade mladike rastejo po tleh. V drugem letu pa že postavijo žično oporo. Uporabljajo betonske stebre kot nosilce žice. Višina vzgoje je 1 m do največ 1,2 m nad zemljo. Vzgoja trte je dvošparonska s krajšimi, menjajočimi se šoaroni. (Dalje prihodniič) DT ■ ! I % fTfc«., . zio med nami Delo aktivistov iztrgati pozabi ' novembru, mesecu boia V novembru, mesecu boja proti alkoholizmu Alkoholizem je družbeni pojav, ker je množičen, z družbenimi vzroki in posledicami. Za to področje socialnih bolezni ne poznamo trdno veljavnih številk. Po oceni je v Sloveniji okoli 10 do 15 odstotkov alkoholikov, ljudi, ki so že v tolikšni meri zasvojeni z alkoholom, da jim to povzroča motnje v vedenju in osebnosti, razkroj družine, zmanjšuje delovno sposobnost in storilnost. Zelo težko bi bilo verjetno tudi izračunati, kolikšen je delež teh ljudi pri upadanju produktivnosti v neki delovni organizaciji, koliko nesreč pri delu povzročijo in koliko dni prispevajo k številu bolniških. Alkoholizem v organizacijah združenega dela je brez dvoma ekonomski problem, ogroža pa tudi medsebojne odnose. Žal v delovnih organizacijah ni opaziti resnejših in trajnejših prizadevanj za preprečevanje uživanja alkohola, prinašanja alkohola na delovno mesto, itd. Običajno se ukrepa le proti posameznikom, ki so že pravi alkoholiki. Okolje je do uživalcev alkohola v preveliki meri tolerantno, saj se v delovnih organizacijah in družinah zganejo šele takrat, ko alkoholik s svojim ravnanjem prestopi vse meje dovoljenega oziroma sprejemljivega obnašanja. Zelo zakrbljujoče je tudi dejstvo, da se starostna meja pitja alkohola stalno znižuje, da se poseganje po alkoholu širi med mladino. Kako preprečiti prekomerno uživanje alkohola oziroma kako reševati alkoholike — ki jih tudi na Dolenjskem ni malo — če alkoholizma že ne moremo preprečiti? V sedanjih razmerah so poglavitne preventivne akcije v vzgojno izobraževalnem procesu, zdravstveni in kulturni izobrazbi, pri čemer čaka veliko dela tudi ne povsem zaživete koordinacijske odbore za boj proti alkoholizmu, alkoholikom pa pomagati pri zdravljenju — pri odvajanju od pitja, predvsem pa pri učenju ustvarjalnega življenja brez alkohola, pri vključevanju v družbo, iz katere jih je izključil alkohol. Predvsem pa je treba zmanjšati toleranco okolja do pitja, škodljivo solidarnost do alkoholika in se boriti proti škodljivemu družbenemu pojavu ves čas, ne samo v novembru — mesecu boja proti alkoholizmu. Z. L.—D. PLANSKI DOKUMENTI NA REŠETU Seja vseh zborov občinske skupščine Kočevje je sklicana za sredo, 3. decembra. Vsi zbori imajo na dnevnem redu razpravo o planskih dokumentih za naslednjih S let, volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja in odgovore nanje. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta razpravljala in sklepala še o zahtevku za zvišanje cene vode in o predlogu odloka o cenah za geodetske storitve. Sobotnega delovnega zbora članov medvojnih odborov OF, komitejev KPS in SKOJ v Novem mestu se je udeležilo preko 200 še živečih aktivistov — Ohranjati dragocenosti revolucije 22. novembra so se v Domu delovnem zboni člani medvojnih nega odbora OF, komitejev KPS predstavniki občinske skupščine Po izvolitvi delovnega predsedstva - vodil ga je- Franc Pirkovič - in komisij so preko 200 zbranih aktivistov, ki so v težkih časih narodnoosvobodilne boitoe delovali v novo- Starost ni naplavina življenja „Starost ni nahrbtna stran življenja, karikatura mladosti, ampak prav obraz družbe same. Mi, ki delamo na vprašanjih humanizacije, socializacije, aktivnosti dela starejših oseb, rizične bolne populacije in odvisne od pomoči in skrbi zanje, moramo usmerjati celovito odgovornost za mnoea življenjska vprašanja. Nihče od naših starejših priiate-ljcv ne želi ostati ali pa postati o«>orek svojega in predvsem skupnega življenja,” je poudaril v odmevnem nastopu na nedavnem gerontološkem kongresu v Splitu direktor Doma Impoljca dr. Cveto Gradišar. Ob zanimivi misli se nehote vprašamo, kako pa ie z domskim varstvom pri nas in kakšen je položaj starejših oseb. Za Posavje govorijo številke, da je domsko varstvo nadnovprečno razvito, saj zajema okoli 13 odstotkov oseb, starih nad 65 let (SRS - 11%). Kar štiri petine starostnikov je življenjsko aktivnih in psihofizično sposobnih. Značilno pa je, da 60 odstotkov ostarelih ljudi živi v manjših naseljih, skoraj polovica jih živi sama, okoli 35 odstotkov pa ima ustrezne življenjske pogoje. Okoli 14 odstotkov je takih, ki bi zaradi kroničnih obolenj morali imeti redneiše zcfcravstveno varstvo. Sem sodijo obiski in nega na domu pa tudi ambulantni pregledi. Gerontološki koncept narekuje, naj domovi prerastejo bivalno hotelsko -hospitalno dejavnost. j, pERC JLA v Novem mestu zbrali na rajonskih, podokrožnih in okrož-in SKOJ, ki so se ga udeležili tudi in družbenopolitičnih organizacij. meški in trebanjski občini, pozdravili novomeški pionirji. O razvoju in sedanji družbenopolitični problematiki v občinah Trebnje in Novo mesto je udeležencem zbora spregovoril Boris Gabrič, sekretar Medobčinskega sveta ZKS, in takoj v začetku poudaril, da je prav trebanj-' ska občina lep primer, kako se pri nas da doseči napredek, saj je bilo to območje do konca 2. svetovne vojne in še precej časa potem v objemu nerazvitosti. Ko je govoril o sedanjem gospodarskem stanju v obeh občinah, je poudaril, da še manjka zavesti, da je izvoz naša nuja, da moramo uvozne materiale v največji meri zamenjati z domačimi, urediti zunanjetrgovinsko bilanco itd. Kljub pomanjkljivostim in težavam, s katerimi se srečujemo, pa bo treba storiti vse, da dobimo bitko za stabilizacijo. O vlogi dela aktivistov med vojno, predvsem pa o delu okrožnega odbora aktivistov OF od prejšnjega zbora, je govoril Jože Ravbar. Odbor kot ena od oblik organizacije, ki naj ohranja dragocenosti dolenjskega revolucionarnega gibanja oz. dela aktivistov v času NOB, si je v tem času zadal neposredno nalogo ohranjanja pristnih človeških vezi med nekdanjimi sodelavci, soborci, med njimi in sedanjo družbo. • Ena osrednjih nalog je bila tr.di zbiranje dokumentov in gradiva o delu SKOJ, Društva kmečkih fantov in deklet itd., pri čemer se srečujejo s številnimi težavami, saj npr. za čas do leta 1942 na Dolenjskem ni nobenih dokumentov, ampak samo spomini, ki pa bi se jih morali lotiti zgodovinaiji, da bi revolucionarno gibanje in delo aktivistov na Dolenjskem dobilo mesto, ki mu gre v zgodovini. V teh letih je bilo podeljenih tudi več domicilnih listin, odbor je sodeloval tudi pri označevanju ulic ter pri izdelavi scenarija za postavitev muzejske zbirke v Novem mestu, še premalo pa je bilo stoijencga za obeležitev hiš in krajev v obeh občinah, kjer so se v času vojne odigrali pomembni dogodki. Marsikaj so udeleženci zbora razjasnili še v kasnejši razpravi, v kateri je Bogdan Osolnik poudaril, da je pomembno, da se ohrani vse, kar spominja na NOB, kot posebno pomembno pa je ocenil delo pri izdelavi krajevnih kronik in zbiranje gradiva za muzejsko zbirko, da se ohrani vse, kar pomeni pričevanje o NOB. Na zboru so udeleženci dali raz-rešnico dosedanjemu odboru in izvolili novega, ki bo deloval kot sekcija pri OK SZDL Novo mesto, ter nov sekretariat. z. L.-D. BORCI O FILMU — Del udeležencev razšiijene seje predsedstva vojaškega šolstva NOV in odbora XV. (Belokranj&e) brigade Spačena podoba partizanstva V Metliki so govorili o vojaškem šolstvu NOV in POS, o tradicijah NOB in vsebini filma „Na svwe- • _ it nje Zadnjo soboto je bila v Metliki skupna seja predsedstev Skupnosti vojaškega šolstva NOV in POS ter Odbora 15. (Belokranjske) brigade. Zbrani so si najprej ogledali Belokranjski muzej in ugotovili, da ta premore zelo malo gradiva o vojaškem šolstvu, točneje, o oficirski šoli, ki je delovala v Metliki. To pomanjkljivost naj bi odpravili s presli-kanjem gradiva, ki ga hranijo nekdanji predavatelji. Na seji so se dogovorili, naj bi dr. Drago Stepinšek do 1982 spisal monografijo vojaškega šolstva NOV; da bi tako delo pokrilo vso Slovenijo, so imenovali odbore za posamezne šole, katerih naloga bo zbiranje gradiva, predlagali pa naj bi tudi, kje postaviti spominska obeležj*-Govorili so še o drugih oblika*1 ohranjevanja in negovanja tradi- oij NOB, razpravljali pa so tudi o vsebini novega slovenskega fllffl* „Na svidenje v naslednji vojni , ki ga že vrtijo v Ljubljani. Udeleženci metliške seje 50 izrazili protest zoper posa®**"® neresničnosti v tem filmu. Me®" jo, da partizanska vojaška tak“ ka ni bila takšna, kot jo k*** film. Zasede so prikazane ne' ustrezno, sekretarji okrožij v resnici niso nosili činov. *u(1_ odnosi med partizani so bili dni' gačni, bolj človeški. Film *f° celota zato dela veliko krivic0 partizanstvu, pači njegovo pfav0 P BRANKO BLENKUS IB tev vse v« po na ID! S mi Ki Sa a Vi: nc b< Nedorečeni srednjeročni načrti Planski dokumenti na medobčinskem rešetu - Evidentirajo možne kandidate za novega predsednika (VIS SZDL, ker sedanji kandidira za predsednika ObS Kočevje Razprave o planskih dokumentih na območju občin ljubljanske regije potekajo zadovoljivo in so zajele širok krog ljudi. Žal pa marsikje ni uspelo delovnim ljudem in občanom prikazati celoten pregled obveznosti občanov, saj bi bile tako razprave še bolj živahne, stvarne in plodne. To so ugotovili na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL Ljubljanske regije, kije bfla minuli teden. Med razpravo o pripravi srednje- le tisto, kar bomo ustvarili. Nekateri ročnih planskih dokumentov so nadalje ugotovili, da bodo nekatere pristojnosti prenesene z medobčinskih in republiških SIS na občinske ter da je zato treba hkrati ustrezno spremeniti tudi prispevne stopnje. Pri razpravah o uvedbi novih krajevnih samoprispevkov je treba upoštevati, da v načrte ni treba le vnesti denar, ki je potreben za gradnjo raznih novih objektov, ampak tudi zagotoviti denar za njihovo delovanje. V dosedanjih razpravah je bil dan velik poudarek delitvi dohodka, potrebno pa ga je dajati predvsem ustvarjanju dohodka oz. družbenega proizvoda, saj bomo lahko porabili so v razpravi poudarili tudi, da so planski dokumenti zdravstvene skupnosti razmeroma nedorečeni, oziroma da v nekaterih občinah sploh niso bili pripravljeni do razprave. Zato so na seji sklenili, da bo še poseben posvet o letošnjem položaju zdravstva ter o njegovih prihodnjih nalogah in organiziranosti. Ko so razpravljali, kako je potekala razprava o osnutku družbenega dogovora o financiranju KS, so ugotovili, da so prišle pripombe prav iz vseh občin. Najti je treba še precej rešitev, zato bo sedanji način finansiranja (..glavarina”) veljal še leto dni. Sprejeli so še okvirni program • Na zadnji seji Medobčinskega sveta SZDL liublianske regije so sklenili, da bodo uvedli postopek za izvolitev novega predsednika tega sveta. Sedanji predsednik Jože Novak je namreč kandidat za predsednika občinske skupščine Kcčevje. Evidentiranje za novega predsednika MS SZDL se ie začelo, predloge iz občin pa bodo zbirali do programske seje, ki bo v decembru. NNNP 80/81, potrdili zaključke posveta o razvoju zadružne kmetijske proizvodnje in rebalans finančnega načrta MS SZDL. J. PRIMC ZBOR SKUPNOSTI BORCEV 15. DIVIZIJE V soboto, 6. decembra, bo uri v domu JLA v Ljubljan* 1 skupnosti borcev 15. divizije- ^ zboru bodo obravnavali in ^ pravilnik o nalogah, organiziran** in poslovanju skupnosti borcev izvolili odbor. Po zboru bo ško srečanje. Odbor borcev 15. o zije vabi, da se zbora udeleže bo Gubčeve, Cankarjeve, 12. in ./ SNOUB, 1. artilerijske brigade, J**0 nega bataljona in štabnih enot. ČRNOMELJ: JUTRI O NOVI PETLETKI Črnomaljska kulturna skiipn®** bo, kot kaže, med prvimi na n*** območju dobila plan za ob<*° £ 1981 - 1985. Napovedano je, naj" ta dokument obravnavali in sp**r' kultur1* izvedb nalog bodo potrebovali do leta več kot : sameznih u» uuKunieui uuiariuiTou — * ^ na jutrišnji seji skupščine skupnosti v Črnomlju. Za *zv®?g5 ig bodo potrebovali do leta 1 kot 37 milijonov dinarjev, v Pf aznih letih pa po 7,2 do 7,9 lij ona dinarjev. V prvih dveh . nove petletke računajo na p001 republiške solidarnosti. Jože Vidic-. U Po sledouih uojnega zločinca Franca Frakeljna Po teh besedah sva z ženo še bolj pobledela in začela trepetati Frakelj je bil brez srca, brez usmiljenja." Mladoletna Marica Melik je po vojni v bolnišnici v Valdoltri v zvezku z naslovom »Moje trpljenje v tujini*4 takole opisala ure groze v barjanski šoli: „V šoli na Barju, kamor so nas zaprli, je bilo že mnogo ljudi. Tu sta bili petnajstletna kurirka Verica Skrba in njena mama. Kolikokrat sva z Verico opravljali naloge, ki nama jih je zaupalo narodnoosvobodilno gibanje, Osvobodilna fronta! Pa sestri Lojzka in Ivanka Lenarčič, tudi kurirki Zdeli smo brez besed. Le sestrična Anica in-1 teta Marija sta se pogovarjali, kaj bo z domom in 12>letno Faniko. Ostala je sama. Najraje bi jo vzela s seboj. Na slami, tam pod oknom, so bili stric Franc, sedemnajstletni bratranec Slavko in brat Bojan. Ko sva ie z očetom približala Bojanu, sem ga tiho vprašala, kaj mislijo storiti z nami. .Slabo je, Marica, pravijo, da nas bodo vse pobili,’je rekel. Umolknil je, ker ga je dušil jok. ,Ce tebe ne bodo, pojdi po svetu, in ko se vrneš, vse pozdravi' Povesil je pogled in premišljeval. Čez čas se je obrnil k očetu: ,Ata moj, povem ti, da sem ves pretepen. Od bolečin se ne morem ganiti, dvigniti. Dve uri so me tepli s štirimi jermeni Ali so kaj dobili doma? Mislim, da ne, ker sem vse previdno skril. Če padeva,. se bodo že drugi maščevali’ V sobo je stopil komandant Skalar, kije zarjul: .Zakaj sedite? Ni že čas, da vstanete? Mislili ste, da boste pomagali partizanom, ki hočejo s svojimi kremplji uničiti našo zemljo. Sedaj ste v mojih pesteh in boste videli, kaj znamo napraviti s takimi ljudmi.’ Vsi v slami ležeči so se začeli premikati in vstajati Brat Bojan ni mogel vstati Hotela sem mu pomagati, pa mi je prekleti Skalar prepovedal. Pobral nam je legitimacije in odšel. Ko se je vrnil, jih je odbraL Dvanajst na eno in dvanajst na drugo stran. .Dobro vem, da grem na strelišče,’ mi je rekel oče. Hotela sem z njim, a me niso pustili Oče mi je naročil: .Četudi ti bo hudo, vztrajaj, da se boš, ko bo svoboda, vrnila domov in povedala o izdajalcih, o Skalarju in njemu podobnih. In mamo pozdravi, sestram pomagaj.’ Na drugi strani so se začeli dvigati Ivanka in Lojzka se stisneta. Dvajset in osemnajst let imata. Verica kot da ne ve, da so to njeni poslednji trenutki Tudi 21-letna Štefka Vidmarjeva veselo pogleda sestro Fani Mar misli, da gre na zaslišanje? Ata in Bojan imata spet solzne oči Za njimi gredo bledi kot zid stric Franc, teta Marija in bratranec Slavko. Tudi Angela Modic, 45-ietna mlekarica, pri kateri doma je bila pomembna javka, ne misli na smrt. Tone Škraba, Karla Vilfanova... Vrata se zapro. In žalostna kolona počasi izgine v noč. Čez pol ure, bilo je okrog pol Šestih zjutraj, so v zloglasni Kozlarjevi gošči zaregljale strojnice... Dvanajst so jih ubili, pet Melikov...“ Marica Melik se je hudo bolna vrnila iz taborišča Auschwitz in leto dni po svobodi umrla * zdT"ilišču, bolnici Valdoltri. Pred smrtjo Je .. polnila očetovo zadnjo željo: njen Dnevi 'c bo na sodišču močna obtožba prot' morilcu Francu Frakeljnu in njegovi morilski tolpi Komaj so se ohladila trupla dvanajsterice žrtev iz Črne vasi in Barja, že je Peter Skalar - Franc Frakelj pripravil spisek nove skupine. . Mrzlega decembrskega popoldneva je Marija Verbič z Jezera pri Podpeči hitela k Branceljnu v Podkraj pri Tomišlju. Z možem Ivanom, železničarjem, sta imela deset otrok, a jih je polovica umrla že v mladosti. Kadarkoli je Ha proti TomiSju, je njen obraz oblila temna senca in v očeh so se ji zalesketale solze. V trenutku otožnosti je bila najraje sama in ob takih prilikah se je izogibala družbe. Solze ji je venomer izvabil žalosten spomin na sina Ivana, ki so ga decembra 1941 skupaj s še petimi tovariši, med njimi je bil tudi narodni heroj Ljubo Šercer, ustrelili blizu Tomišlja. Kako mlad je moral umreti, je razmišljala, pa tako veselega značaja je bfl. Kdo ve, kje so jih pokopali? Pri Branceljnu v Podkraju je oddala cigarete in pošto za partizane. Nj se zadrževala, le skodelico čaja je popila in že je hitela domov, kamor pa ni priSa nikoli več. Franc Frakelj je namreč javil na domobransko postojanko v Podpeč, naj jo aretirajo in pripeljejo na Barje. Patrulja jo je srečala, ko se je vračala iz Tomišlja. Prvi dan je bila zaprta v domobranski postojanki v Podpeči, kjer sojo mučili in zasliševali domačini: Leopold Pristavec, veletrgovec iz vasi Jezero (po vojni obsojen na smrt in ustreljen), Tone Uršič (padel kot domobranec), Janez Jurček (obsojen na smrt), Jože Modic, Janez Cimperman, Janez Zalar in še nekateri. Naslednjega dne so Verbičevo izročili Frakeljnu. Ko jo je ta zagledal, je dvignil prst in s tem dal svojim apostolom tajno znamenje, da je prispela prva žrtev nove skupine, ki bo kmalu zbrana in poslana v Kozlarjevo goščo. Franc Frakelj - Peter Skalar je namreč imel izbranih točno 12 morilcev, ki jih je sam oklical za apostole. Marija Brancelj je bila hčerka siromašnega cerkovnika iz Tomišlja. Očetu in mami je pomagala pri čiščenju cerkve in župnišča, pasla krave in hodila na dnino k bogatejšim kmetom. Poročila se je z revnim vaškim fantom Jožetom, s katerim je imela devet otrok. Eden je umrl že v rani mladosti, odrasli so štirje fantje in štiri dekleta, cvet vasi. Fantje so bili samouki zidarji in tesarji Doma so imeli par konj in z njimi so opravljali razne prevoze. Takrat so bili tovornjaki ie redkost na naiih cestah, posebno na Barju. Prišla je vojna in že 1942. leta so trije Branceljnovi odšli v partizane, za njimi pa še sestra. Franc je bfl pomočnik intendanta 18. divizije, Jože je spomeničar, Lojze upokojen podpolkovnik. Njih« /a sestra (partizanka) Justina je poročena s Tržačanom, ki je v boju za osvoboditev Trsta izgubil obe roki, in živi z možem v Trstu. Se pred italijansko okupacijo se je v Tomišlju močno razpada belogardistična golazen. V vasi je bila vaška straža, kateri je poveljeval Franc Frakelj pod tajnim imenom Peter Skalar. S pojavom skrivnostnih moritev in ugrabitev v ljubljanski okolici sta se Branceljnov oče in mati preselila k hčerki Francki v Ljubljano in tam pestovala vnuka Jožeta in Olgo. Pred vojno je vaščan Jože Grum rad oprezal za Francko. Kamorkoli je šla, povsod je bil za njo. Hodil je k Branceljnu v vas, trkal na Franckino okno in ji pihal na dušo. Obljubljal ji je gradove v oblakih in raj na zemlji. Francka se ni zmenila zanj. V njegovih meglenih očeh je opazila uklenjene strasti in bala se je, kaj bo, ko se bodo sprostile. Tedaj še ni mislila na vojno, menila je le, da bo Grum pokazal svoj pravi obraz šele po apostoL S tem se mu je ponudila ložnost, da se maščuje Francki in nK poroki Nasploh ji Grumovo dvorjenj® ^ vedenje ni ugajalo. Sedmi čut je td izd se zmotila. Francka se je poročila z drug1" in se preselila v Ljubljano. . rieV Med vojno je bfl Grum drugi SkaJaflv postol. ižnost, staršem. ^ „Stiije Branceljnovi so v partizan”'« _ ba jih bo kaznovati...” je namigu*1 ^ Skalar je zadovoljno prikimal in drog1 ^ je patrulja pod vodstvom Jožeta Grum hitela v Ljubljano. ^4|” ,Jože, poglej moja dva majhna otro ^ ga je prosila Francka, »usmili *e ju m pusti doma.’’ Iz rtfegovih oči je * ^ sovraštvo, želja po maščevanju. Vedel . da pred njo stoji po značaju povsem človek in ne tisti, ki jo je nekoč ljubu. , V zapor v barjansko šolo je Grjm1 peljal Francko in njena stari- jo dvignil štiri prste kot znamenje, d*j,. zaporu že štiri žrtve, kandidati za K*® ^, vo goščo. Kmalu bosta pripeljal* ^ žrtvi in Skalar se bo spet lahko nap« V » ničar Anton Jeah z Iga vprego naP“ V 'soboto, 18. decembra 1943, j< y ličar Anton Jesih z Iga vpregel ‘ % voziček in se odpeljal v Ljubljano«** ^ sta prisedla le njegovf sestra gostilničar Jože Javornik. Peljali so * Lavrici in od tam naprej po Ddeflj Na bloku na Rudniku so jim Pre™ dokumente m prtljago. in Jože Javornik je bil kot gostilni ^ mesar znan daleč naokrog. S prvo imel sina in hčer, z drugo pa HfU|jji> otrok. V roški ofenzivi je *** ^(jjsti zbežala v gozdove. Italijani m v so jih preganjali, ker je bil si0. . zfptli partizanih. Med ofenzivo so jih zaje**» in nato izpustili nazaj domov na \P :utia Ko so se tistega decembrskeg orJlj]c peljali ?; vozom v Ljubljano, j® rekel Jcsi*iu, naj zapelje do M gostilne- (Nadaljevanje prih0^ 9/M J| ti/twUvi^iboor (ajJo/ , OTVORITEV Sole v tržišču tev'lS°*K>^0 Je b'la v Tržišču otvori-BV nove šole v. -_ ..c: rr;x"?Ve ^le, ki smo jo vsi že dolgo 1888 'Va*-‘ 8tara ’ zgrajena leta > J® bila že dolgo premajhna za vi&; osera razredov. Zato so imeli D0Tw5Zredi P°uk dopoldne, nižji pa S w?e,; 0b menjavi izmen je bik » smo jo vseno veseli, saj! !oS ve® prostora za izven-dejavnosti. EMILIJA KOREN no$ krožek OS Tržišče ; SEMINAR O »Nformiranju 5^99 ZSMS Doma Majde Sile je formi, organizirala seminar o in-Miheif51JU> ga je vodil Samo Centn. strok°vni sodelavec pri ŽSMs sZa informiranje na RK javn» ' Seznanili smo se s sredstvi javnem *?nXili smo se s sredstvi Oiedvta e^anja. Zanimalo nas je I je, n!em oblikovanje radijske odda-1 biltema “Reditev oglasnih desk in Sašem so ^ obuke obveščanja v 'Sanion, mu najpogostejše. Z zani-Sni J ® Smo poslušali, kako se slimn -do informacije, o kateri helin nnaPisati sestavek. Samo Mi-itku§n-;aJn, j.e. pripovedoval tudi o delu. Sp ’• jm je dobil pri svojem Sega* a^par je uspel, zaradi omeje-Jtieea a?a,ie manjkalo le več prakti-bortio . Zato smo sklenili, da Don, ovariša Sama še povabili v JANJA MOČAN Dom Majde Sile, Novo mesto pregledali delo Pretetr0' 8' razredov smo imeli tj Jr**1 teden oddelčne konference, Iji, j^Se jih udeležili tudi naši učite-P°ro je dobil vabilo, da se lucjja~*mo kviza Tito-oartija-revo-1? (f domu JLA v Novem mestu. *°m j0mlja smo se peljali z avtobu-v dvn, nastopa pa čakali v avli, saj j® v n1 n' hilo prostora. Naš zbor in T,%t08ramu zapel dve pesmi: Mi BtireH;!.ter Bilečanko. Obiskovalci '“tve so nam zelo ploskalL JANA MATKOVIČ OS Mirana Jarca Črnomelj OB OBLETNICI SMRTI obletnici smrti Staneta se izbrani učenci dov n_¥stjh, sedmih in osmih razre-ha Loč® Sole odpeljali s kombijem narod,, - ^ri spomeniku našemu če n, amu her°ju smo prižgali sve-miadih vazo dali rože. Naloga nas herojem® a skrbimo za spomenike do. so nam priborili svobo- JOŽICA BRODARIČ, 7.c OŠ Cmomelj Wlll(|HlHIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||ltlin I VRATA SOLE ODPRTA — V soboto, 15. novembra, so se odprla vrata težko pričakovane nove šole v Tržišču. Na otvoritvi je navzoče pozdravil Jože Bavec, predsednik OK SZDL Sevnica, o napredku Tržišča pa je spregovoril predsednik KS Igor Malus. Za prijetno vzdušje je poskrbela godba na pihala iz Sevnice. (Foto: Loko) Svoboda je naše bogastvo Vsak človek in vsa živa bitja na svetu si žeiijo živeti v miru in svobodi. Kljub temu pa nas vsak dan pretresajo poročila o vojnah in trpljenju v svetu, ki so plod nesporazumov med narodi. Mir in svoboda sta lahko le tam, kjer se zanjo vsi prizadevajo. Tudi živali so nesrečne, če jim kratimo svobodo. V ujetništvu raje poginejo, kot pa da bi živele v kletki. Kljub vsemu premišljevanju zato ne morem razumeti, zakaj se vojne neprestano pona-valiajo. V maju 1945 je bila osvobojena naša domovina. Med vojno je bilo porušenih mnogo hiš in tovarn in vladala je velika revščina. Po vojni smo komaj zagotovili nqnujnejšo obleko in hrano vsem ljudem in številnim sirotam. Pod vodstvom to- ZBIRALI SMO STEKLENICE Pred nekaj tedni smo dobili ponudbo iz tovarne Alko, naj sc učenci naše šole vključijo v akcijo zbiranja steklenic. In res smo nekaj dni vsi učenci pridno nosili v šolo prazne steklenice, ki smo jih skupaj zbrali več kot 10 tisoč. TOZD Alko jih je odkupil 6.644, precej steklenic od radenske in piva smo prodali kar trgovinam, ostale pa bo odkupil Dinos. S tem smo učenci opravili veliko nalogo v korist vseh nas in si obenem prislužili denar, ki ga bodo razredne skupnosti koristno porabile. ALEKSANDER MOKROVIČ, 5.c OS bratov Ribariev pred jutrišnjim dnem. Sprašujem se, kdaj bo vsem ljudem zasijala svobo- variša l ita smo si le uredili lepo in svobodno življenje. Kar težko si sedaj predstavljam, kakšno je življenje v vojni vihri in v negotovosti risnji l ljudem zasiia da kot zlato sonce na modrem nebu. Kdaj jih bodo veselo pozdravljali jutranji ptičji zbori, in ne jekleni zmaji, žejni človeške krvi. V svobodi se po hribih in dolinah čuje pesem mladine, pesem življenja. Srečna sem ker živim v svobodni Jugoslaviji. VIDA KOVAČ, 7. r OŠ Boštanj HM Ožbolt aiie Brežice ZANIMIVI VEČER Člani kluba OZN Doma Majde Šilc smo povabili tovariša Jožeta Murna iz Novega mesta. Znan je kot družbenopolitični delavec. Bil je tudi predsednik mladine in delegat na dveh mladinskih kongresih. Rad potuje in bistro opazuje ter primerja. Pred leti je obiskal Sovjetsko zvezo, se navdušil nad nieno prostranostjo in kulturnozgodovinskimi spomeniki Delček svojih doživetij in zaključkov je prinesel med nas, mlade, z mislijo: »Šele ko spoznaš tuje dežele, življenje tamkajšnjih ljudi in zanimivosti, znaš bolje ceniti lastno domovino in naše demokratične odnose.” Takšni živi pogovori, obogateni z barvnimi diapozitivi, so privlačna in prava oblika dejavnosti kluba OZN. MARJETKA F1LEJ Dom Majde Šilc Novo mesto Te dni so se številni prebivalci Suhe krajine in sosednje kočevske občine poslovili od Mihaela Ožbolta s Smuke. Rodil seje 1891. leta v Brežah pri RibnicL Ze v mladosti je spoznal težave proletarskega življenja. Udeležil se je prve svetovne vojne, kjer je bil ranjen, kasneje pase je z večjo skupino vojakov predal in prešel v rusko ujetništvo. Tam se je seznanil z idejami oktobrske revolucije. Po vrnitvi domov se je pridružil prostovoljcem za severno mejo, Maistrovim borcem. V drugi svetovni vojni so mu najprej kočevski Nemci požgali hišo, kasneje pa še Italijani v času roške ofenzive. Uredil si je zasilno zatočišče v bližnjem Kotu in ta njegov skromni dom je postal zbirališče partizanov ter zatočišče partizanske tehnike z radijsko postajo. Sam je ves čas aktivno in organizirano podpiral narodnoosvobodilni boj, v tem pa so mu sledili tudi njegovi otroci. Bil je tih, skromen in delaven mož in zato priljubljen pri ljudeh. V. DRAGOŠ Iz republiške ceste nastala kozja steza Občani, ki prebivamo ob cesti Kot — Gaber, smo se veselili otvoritve Partizanske magistrale, saj smo mislili, da nam ne bo treba več požirati prahu in da se bodo naše težave zmanjšale. Bolj pa se je bližala otvoritev, bolj nam je upadal optimizem. Med gradnjo Partizanske magistrale in modernizacijo drugih cest na območju čmomeljske občine je bil omenjeni odsek ceste močno obremenjen in poškodovan. Po njej so težki tovornjaki vozili gradbeni material za vse okoliške ceste. Ker cesta za takno obremenitev ni primerna, je prišlo do hudih poškodb; polomljene so cevi, zamašani so kanali, poleg tega so graditelji Partizanske magistrale nasuli na cesto debelo kamenje in speljali odtočne kanale tako, da sedaj voda odnaša cestišče. Ponekod so tudi do 40 cm globoki jarki. Stekla je Partizanska magistrala in cesta Kot - Gaber se je spremenila iz republiške ceste v kozjo stezo. Danes se krajani sprašujemo, čigava ja pravzaprav ta cesta. Na republiški skupnosti za ceste so nam povedali, da so' ta odsek ceste dali v upravljanje in vzdrževanje občini Črnomelj. Na občini pravijo, da so cesto prepustili krajevni skupnosti. Kaj nam je torej preostalo? Sami smo poskusili poskrbeti za popravilo, da bi si zagotovili dostop od doma na moderno cesto. Krajevna skupnost je omogočila brezplačno nabavo 150 m3 gramoza, pri domačinih pa smo zbirali denar za prevoz materiala. Ko smo zbrali potreben denar, je nenadoma zmanjkalo gramoza. Za silo smo vseeno zasuli jame in skopali obcestne jarke. To je le začasna rešitev. Sprašujemo se namre, kaj bo pozimi, kdo bo splužil cesto in kaj se bo zgodilo, ko jo bodo zdrli spomladanski nalivi. Cesta je še vedno zelo prometna. Po njej namreč ne vozijo samo domačini, ampak tudi drugi, saj je to še vedno najkrajša pot na železniško postajo Semič. Kdo jo je torej dolžan vzdrževati? . I. V. Obiskali smo Titov grob Konec oktobra je Društvo invali dov Sevnica organiziralo izlet v Beograd z namenom, da počastijo spomin na največjega sina naših narodov - tovariša Tita Ko smo v zgodnjih jutranjih urah prispeli z avtobusom na Dedinje, so bile tam že kolone avtobusov, ki so! prispele pred nami Le kdor sam doživi, lahko verjame, kako dolge kolone ljudi potrpežljivo čakajo, da se zvrste ob Titovem grobu. Mi invalidi, nekateri tudi na vozičkih, smo imeli prednost Bolj ko smo se bližali grobu našega dragega Tita, bolj so obrazi postajali žalostni, brez besed in marsikomu se je utrnila solza. Po ogledu Hiše cvetja smo obiskali še muzej 25. maja, muzej ljubezni naroda do svojega velikega voditelja. Čeprav nam je nagajalo vreme, smo se odpravili še na krožno vož njo po Beogradu in na Avalo. Vračali smo se utrujeni, vendar z zavest- j o, da smo obiskali preprost, a veličasten grob človeka, ki le z nami živel, delal, nam zapustil bogato za- puščino - našo Jugoslavijo,ki uživa v svetu velik ugled. b. DEBELAK POGOZDOVALI SO Učenci 8. razredov OS Mirana Jarca v Črnomlju so pomagali pogozdovati. Na travnikih in obronkih gozda so zemljo najprej obdelali z lopatami, kar je bilo precej naporno. Ko je bilo to opravljeno, so dobili smrekova drevesca, da sojih posadi-h- JANJA MATKOVIČ pisma in odmevi TRGOVCI POČASTILI DAN REPUBLIKE Pred prazniki bodo trgovine prepolne in trgovci ne bodo utegnili slovesno počastiti dneva republike. Delavci brežiškega tozda Gostinstvo v DO Emona-Posavje smo to storili že zadnjo soboto. Skupina petih delavk je pripravila prisrčno slovesnost, priložnostno besedilo in skrbno izbrane recitacije so pokazale našo pripadnost domovini, ki mora ostati svobodna, neodvisna, močna. ERNA ROŽMAN DAN REPUBLIKE 29. novembra je rojstni dan republike Jugoslavije. Na ta dan leta 1943 so sli vsi voditelji naših narodov na shod v Jajce. Hoditi so morali daleč in po ovinkih, saj so bili povsod fašisti. Tja so prišli vsi lačni in prezeblL Na zasedanju, ki je bilo zaradi varnosti skrivno, je govoril tovariš Tito. Govoril je o zmagi nad sovražnikom in o novi Jugoslaviji. Na zasedanju je slikar Božidar Jakac tovariša Tita tudi naslikal. Dan republike je naš največji pra- MIRA HUSIČ znik. Visok standard - stane »Krajani nismo glasovali za tako drago gradnjo!" premerite številna okna, lri se vrstijo drug za drugim na vseh koncih in krajih stavbe, skozi katere ,.veselo” uhaja tako draga toplota! In še marsikaj bi se našlo. Verjamite, da krajani nismo glasovali za tako drago gradnjo. Zadovoljni bi bili z veliko skromnejšim zdravstvenim domom, za katerega gotovo ne bi bilo potrebno toliko denarja za poslovanje. V zadnji številki Dolenjskega lista je na strani 17 pod sliko zdravstvenega centra napisano, da modema stavba zahteva veliko stroškov za vzdrževanje in ,,da so želje krajanov graditi, ne da bi pomislili, kdo bo zagotavljal denar za poslovanje z visokim standardom”. Res je, da smo krajani želeli lepši zdravstveni dom, kot je bil stari, še bolj pa so ga želeli zdravstveni delavci, ki so delali v starem domu. Zato smo se tudi »odločili” za gradnjo novega doma, nobeden pa nas ni vprašal, če smo za' tako »visoko standardno” gradnjo, kot se je navsezadnje pokazala na koncu. Se vam ne zdi, da bi bilo lahko vse skupaj precej skromnejše? ! Le pojdite pogledat in se kritično ozrite po velikih neizkoriščenih hodnikih - dvoranah z vrsto nikdar zasedenih modemih stolov! Ali pa preštejte in Odgovorni, ki pa seveda nočejo biti nikdar »odgovorni”, bi morali na to pomisliti takrat, ko so odločali o gradnji. Če se »odgovorni” ne najdejo, je najlaže vse zvreči na krajane. « Sicer pa zdravstveni center ni edina stavba »visokega standarda" v Novem mestu in tudi v teh stroških za vzdrževanje verjetno niso majhni. T.G. Premalo posluha za uporabnike Podjetje za PTT promet bi se moralo bolj približati uporabnikom — Težave z dostavo Dvoboji med potrošniki in Podjetjem za PT promet se nadaljujejo. Težko je pač hladnokrvno prenesti pripombe. Sicer smo ljudje res pogosto nezadovoljni, najlažje pa je kritizirati, vendar je marsikatera kritika upravičena in bi lahko spodbudil a k izboljšanju razmer. Poštni delavci se sicer trudijo, da bi iz svoje stavbe naredili čimveč. Paketni oddelek so preselili v klet, denar sprejemajo in izdajajo na več okencih kot včasih itd. Vendar je vse to še premalo. Pošta rabi nove prostore, saj dela za okrog 20 tisoč prebivalcev ena sama. Ko pa je na istem območju živelo le 2 tisoč prebivalcev, smo imeli tri pošte - v centru, Bršljinu in Šmihelu. Prav o zadnji bi rad spregovoril. Ko so jo zapirali, smo se krajani temu upirali. Odgovorili so nam, da pošta nima prometa, da nimajo ljudi, da bo boljše delovanje v mestu itd. Danes ima ta predel mesta - KS Šmihel, KS Regerča vas in del KS Drska ter Gotna vas - že več kot 2 tisoč prebivalcev (brez stanovalcev v dijaškem domu, domu za starejše občane), pošte pa ni. Težave so številne. Dostava šepa, ni telefonov itd. Za primer: Svet knjige v svojem propagandnem ma- terialu obljublja »knjigo na dom”. Pa ni tako. Dobim samo obvestilo, po knjigo pa moram na pošto 4 kilometre daleč. Pa računi za telefonsko uporabnino! Zakaj ne bi kar poštar na domu pobral denar, kot to dela za časopise, ne pa da zgubljamo čas pred okencem na pošti? Mislim, da bi moralo poštno podjetje le kaj ukreniti in včasih dati prav tudi potrošniku. Saj poštne usluge niso tako poceni. Taksa za plačilo je večja kot na bankah, vse dražje pa so tudi znamke,-telefonski im pulz in druge storitve. FRANC SEGEDIN iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Navje ali problem našega barbarstva Dramatik Ivan Mrak se s pozivom in stališčem slovenskih pisateljev obrača na našo kulturno zavest Al nedavni seji Društva slo-Ugnt. Pisateljev smo soglasno tiofajP*' & nima nihče in pod j ^nim pogojem pravice, da se kuh, Navi°> tega enkratnega spomenika, kjer je ^ Pokopana, bodisi zazna-'■a.er V * prvotnimi ploščami in HaSu itn* spomeniki večina l Pisateljev, glasbenikov, sli-#ev Znanstvenikov, izumite-narodnih buditeljev iz stoletja njegovi *P°menik Josipa Jurčiča' n|J?.»?bnlkl zapisali: „Svo-!tv»leihii Ju prvoboritelju postavil bilo sra 11810 d slovenski”, potem bi bi mj ®°tno in neodpustljivo, če :5S X ..sv°bodni domonivi ta dolili j ®' Nikakor ne bomo r,; se nam vsem tako vsega naroda. Na naš zgoraj omenjeni sklep v Društvu slovenskih pisateljev smo prejeli kratek anonimni odgovor na slovenski televiziji v dnevniku 1. nov. L 1., češ da nima pomena, da se vodijo po časopisih o tem žolčne razprave, temveč da se dajmo o zadevi pametno jragovoriti. V istem hipu Je 1 šitev” tee bi se ploš i dana že kar »rešitev” tega",problema”, in sicer naj če z imeni zaslužnih mož vzidale v cerkveni zid stare pokopališke cerkvice na Zalah, ostale spomenike pomembnih mož (kdo bo določil kriterij?) pa bi se! razvrstilo v okolici cerkvice. Vse nadaljnje spomenike in arhitekturo pa lri se zavrglo ozir. »dalo v depo”. Pri tem se seveda ni nič omenilo, da je' pokopališka cerkvica (sedaj župnijska) predvidena za rušenje, ker je postala premajhna za potrebe nove. župnije s področja tega dela L1 ublja-ne. Torej kakšna »rešitev” naj bi to bila? izmer približno 25 x 140 m, z lepimi brezami in drugim drevjem, krog in krog ograjen, s severnimi vrati in arhitektonsko lepo izvedenim juž nim vhodom, ki se zapira z umetniško kovanimi vratL Po zelenici so na redko postavljeni obeliski in pomniki, ob vzhodnem zidu pa stojijo niše s ploščami (napisi, kar se zaključuje na južnem delu z arkadami v grškem slogu, pod katerimi so pokopani za našo kulturo v preteklost! vnm °j?Jektl preseljujejo po *>eldhfn» Spalka: to ni zadeva n*mov, temveč Je to zadeva | se dejansko naklepa? tistega, ki na Navju : koli ni bil, povem, da je to čudovito še ni- Naj za tistega, ki na Navju J! to ču in skrbno "urejen spominski park najbolj zaslužni možje: Jeme . tar, Janko Kersnik, Jožef Ressel, Gregorij Rihar, Anton T. Linhart, Ivan Grohar, Fran Maselj-Podlim-barski, Franjo in Jožef Cimperman, Matija Cop, Simon Rutar, Anton Aškerc, Fran Gestrin, Fran Levstik, Andrejčkov Jože Podmilšak, Josip Jurčič, Josip Stritar, Emil Korytko, Valentin Vodnik ctc. etc. Severni zid krasijo in zaključujejo štirje edinestveno lepi visoki ste on. Vse to je v celoti in po pooblastilu ter z denarjem našega naroda domislil in sezidal nekn) let pred vojno naš do sedaj največji umetnik-arhitekt Jože Plečnik. Ta park leži vzhodno od Gospodarskega razstavišča, ki je: bilo sezidano na mestu nekadnje bežigrajske cerkve in starega ljubljanskega pokopališča. Navje je kot celota velik slovenski umetniški in kulturni spomenik, ki je povsem urejen park in zelenica (za katere se vsi neprestano borimo z urbanisti), ki ne potrebuje nobenih dodatkov ali sprememb. To je v skopih črtah podoba našega slovenskega Paneto-na, edinega, lri ga imama Naj ponovim besede, ki sem jih izrekel na Društvu slovenskih pisateljev v pogovoru o Navju. Ali sc Slovenci odpovedujemo prilastkoma kulturnega in zgodovinskega naroda, kajti nenehno po logiki brezdušnega tehnokratizma rušimo svoje narodne spomenike, z» kar ni nobene in nikakršne opravič-be. Ob razširitvi sedanje Titove ceste j e že po Prešernu anostrofirano po-slopje bivše nemške Kazine obstalo, medtem ko je bilo brez pomisleka ?orušeno poslopje prve slovenske italnice — paradoks brez primere! Kako globok posluh imamo m zgodovinsko kontinuiteto! Po isti logiki je bil razrušen Jakopičev paviljon, ki bi ga vsak kulturen narod pestoval po rokah. Pa bo kdo rekel, saj »Jakopičev paviljon” imamo, celo v lepi, veliki, moderni stavbi. Kolikšna preproščina! Mi vsi vemo, pod kako! težkimi in edinstvenimi pogoji je Jakopič gradil svoj paviljon in s tem odprl obdobje naše® impresionizma. Kakšno pomanjkanje zgodovinskega čuta v najbolj osnovnih primerih, kakšna sramota za nas, našo kulturo, kakšna nenadomestljiva izguba, da nismo hoteli ohraniti tega paviljona. Po podobni logiki je padla dragocena Kozlerjeva hiša, edinstveni spomenik renesančnega stavbar stva na Slovenskem, ki so jo takrat, pred dvema desctletjama (!) naši tehnokrati sveto obljubljali postaviti na novo v arboretumu Volčji potok. Je kdo sploh resno mislil na to; ko je obljubljal? Je naša spomemško-varstvena služba zgolj na papirju? Sredi Firenc, med najpometnejšimi ulicami, med naivečjim hrupom tega mesta leži anglikansko angleško pokopališče ki je že dolgo časa za nove pokopne zaprto, docela varno pred kakršnim koli tehnokratskim posegom. Kako vabljiv prostor za naše tehnokrate! Bomo vnovič klonili pred barbarskimi apetiti tehnokratov? Se ne bodo tehnokrati že enkrat naučili spoštovanja naše kulturne dediščine in s tem, da bodo pri svojih načrtovanjih upoštevali vse, kar nam je dragocenega, da to obidejo, da to S?! darijo, ne pa kratkomalo izniči- ?! Učimo se pri bratih Srbih, Id turiste po obisku Hiše cvetja na DedL nju usmerjajo na Oplenac, ki v Sa-bomi cerkvi v Beogradu hranijo v dragocenih krstah trupla despotov: carja Dušana Silnega, kralja Uroša in drugih, v istem območju Vuka Ka-radziča in ostalih, učimo se pri bratih Črnogorcih, ki so s pomočjo vse Jugoslavije postavili mogočni mavzolej Nj egosu! Zakaj? Učimo se pri njih zgodovinske kontinuitete, brez katere smo kot narod zapisani smrti. Opozarjam tudi na to, da se je po-* j avila v zadnjih tridesetih letih obilica člankov in apelov, naj se odgo- vorni zganejo in poskrbe, da se bo Navje dostojno vzdrževalo. Prid težo teh pritiskov iz baze se je pred leti nekaj postorilo, sedaj pa je zadeva z Navjem presenetljivo zopet postala, vprašljiva, in to v celoti. Mar ni sramota za nas vse, da se Navje znova in znova postavlja pod vprašal?! Mar ni naša dolžnost, da proti temu protestiramo? Zahtevamo, da se ta spomenik ohrani, kjer je in kakršen Je, ter omogoča nam in bodočim rodovom vedno vnovičen živ dialog, živ in tih dialog s preteklostjo, z vsemi tu pokopanimi, tu označenimi -s koreninami naše narodne eksistence. Edino na ta način se kot narod lahko samopotrjujemo in ohranjamo, IVAN MRAK, LJUBLJANA novembra 1980 DOLENJSKI LIST | (TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 28. XI. O labod 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, TV vrtec, Ruščina Energija vode 10.00 TV V ŠOU: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 16.05 POROČILA 16.10 PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA 16.35 PAN TAU 17.05 OBZORNIK 17.15 ISKRA OLIMPIJA : C3BO-NA, prenos košarkarske tekme 18.45 TELESTART 80, 4. oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 7+7, zabavnoglasbena oddaja 21.05 V ZNAMENJU 21.20 VVASMNGTON ZA ZAPRTIMI VRATI 22.30 MED STRAHOM IN DOL ŽNOSTJO, slovenski film Film z gomjim naslovom je po romanu Karla Grabelj ška pred petimi leti posnel režiser Vojko Duletič, znali filmski prirejevalec literarnih deL Dogajanje filma, ki ga bodo televizijci vrteli v počastitev dneva republike, je postavljeno v čas zadnje vojne. Nekje v polhograjskih hribih je majhna kmetija, na skopi zemlji se z revščino in drugimi tegobami otepata priletna lastnika. Mimo domačije prihajajo različne vojske, ki ropajo še tisto malo, kar pridelata. Toda njuna volja, da bi preživela, je močna, Živita v prepričanju, da zlo, ki ga prinašajo sovražniki, ne more zmagati in biti večno. Vztrajata na svojem kosu zemlje, trpita ponižanja, se soočata s smrtno nevamost-j o... in kljubujeta. Za vlogo kmetice je Marjeta Gregorač dobila srebrno areno v Pulju 1976, ob njej pa igra moško vlogo Boris Juh. 17.45 Test — 18.00 Zagrebška panorama — 18.45 Obramba in zaščita —. 19.15 MaK koncert - 19.30 Dnev nik — 20.00 Gost urednik: Jakov Blaževič - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15. Bilečanka (glasbena oddaja) — 22.00 Portreti: Boro in Ramiz — 22.30 Recital za alt saksofon SOBOTA, 29. XI. C) labod 8.55 POROČILA 9.00 ZA PRAZNIČNO DOBRO JUTRO: KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA OBMOČJA 9.30 LADARICE, glasbena oddaja 10.00 PISATELJI IN OTROCI O SVOBODI 10.30 LEPA SI, ZEMLJA MOJA, pesniška oddaja 11.30 CESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI, dokumentarna oddaja 12.00 GLASBENA MLADINA 12.55 DINAMO : ZELJEZNlCAR, prenos nogometne tekme 14.45 MUPET SHOW (gostuje Aliče Cooper) 15.10 PRIMORJE: HONVED, pre- nos vaterpolske tekme 16.10, OD RATEČ DO GEVGEU- JE, potopisna reportaža Humorist Tone Fomezzi-Tof je pripravil karavano desetih kolesarjev, ki so na dveh kolesih obiskali važne zgodovinske pomnike. Pot od skrajnega slovenskega konca do južne Makedonije simbolizira tudi povezanost krajev, pokrajin in republik, skozi katere so kolesarili udeleženci karavane. 16.40 SINOVI SONCA, dokumentarna oddaja 17.05 BOŠKO BUHA, jugoslovanski film Zgodbo o življenju heroja, pionir-ja iz Virovitioe, je režiral Branko Bauer najprej posnel kot televizijsko nadaljevanko, po tem pa je sestavili še igrani film. Glavne vloge igrajo Ivan Kujundžič, Dragan Bj elogrlič, Milena Dapčevič. Lj ubiša Samardžič in drugi. 19.05 ZLATA PTICA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 SREČANJA 21.35 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA 22.25 POROČILA 2Z30 HlSA IZ BAMBUSA, ameriški film Film, ki ga je 1955 posnel Samuel Fuller, govori o skupini Američanov, ki v Tokiu pripravljajo veliko akdjo - seveda ne zastonj, prinesla naj bi jim precej denarcev. Toda stvari ne gredo kot po maslu, kajti pojavi se poseben ameriški agent, ki skuša akcijo onemogočiti... Zgodba se razplete dokaj nenavadno.' glavne vloge pa so prepričljivo odigrali Robert Stack, Robert Ryan, Shirley Yamagouchi in še kdo. 16.30.Test — 16.45,Lik komunista (dokumentarna oddaja) - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -20.00 Večer z Abiaševičem — 21.30 Studio 2 — 21.40 Poezya — 22.10 ' Tito v pesmi - 22.40 Športna sobota NEDELJA, 30. XI. G labod 8.20 POROČILA 8.25 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: JESENICE 9.00 Čebelica maja 9.25 BELI KAMEN 9.55 KDO BO ZMAGOVALEC, češki dokumentarni film 10.15 Bjoern Borg, francoski dokumentarni film 10.35 VRNITEV ODPISANIH 11.35 TV KAŽIPOT 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 13.35 POROČILA 14.15 NAGON PO SAMOOHRANITVI Nizozemski režiser Bert Haanstra je velik mojster kratkih in dokumentarnih filmov. Na malih zaslonih bo to nedeljo popoldne moč videti njegovo stvaritev, ki na dokumentaren način govori o samoohranitvenem nagonu številnih živih bitij na vseh koncih sveta. , 15.55 POROČILA 16.00 CORDILLERA BLANCA Dokumentarni film Andreja Veli-čkoviča pa bo prikazal Limo, glavno mesto Peruja, pa mestece Huaraz, ki leži pod vznožjem 6738 metrov visokega Huascarana, najvišjega perujskega vrha. Videli bomo h več perujskih znamenitosti, se seznanili z ljudmi, ki živijo pod gorami, slišali legende, ki krožijo med Perujci, itd. 16.25 VOJNA IN MIR, 3. del sov jetskega filma 17.45 ŠPORTNA POROČILA 17.55 CRVENA ZVEZDA : PARTIZAN, prenos košarkarske tekme 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 M. Smoje: VELIKO MESTO Miljenko Smoje, znan kot scenarist televevizjjske nadaljevanke o Našem malem mistu, je spisal scenarij tudi za Veliko mesto, nadaljevanko v štirinajstih delih, od katerih bo vsak dolg poldrugo uro. Delo bo govorilo o življenju in političnem dogajanju na slovanskem jugu v letih od 1910 do 1946. Skozi kroniko nekega mesta bo prikazano: prva svetovna vojna, nemirno obdobje dveh desetletij v skupni jugoslovanski državi pa stremljenja po boljšem življenju, ki ga prinese boj med zadnjo vojno. Nadaljevanka je deloma posneta po resničnih dogodkih, ni pa ne humoristična ne dramska ne do-dokumentama ali kaj podobnega. Scenarist pravi, da je taka kakor življenje samo: je hkrati smeh ta lok. Za zagrebške televizijce jo je zrežiral Joakim Marušič, sodelovalo je blizu 300 igralcev, glavne like pa so upodobili Boris Dvornik, Boris Buzan-čič, Zdravka Krstulovič, Fabijan Sova go vič in drugi. 21.30 POZDRAV IZ TOLMINA, dokumentarna oddaja 22.00 V ZNAMENJU 22.20 ŠPORTNI PREGLED 15.00 Primorje : CSKA (prenos vaterpolske tekme) - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Poročila - 20.55 Fantje na zvonikih (kantate) - 21.35 WiUie Boy (ameriški igrani film) PONEDELJEK, 1. XII. Glabod 8.00 POROČILA 14.45 ŽIVALSTVO AVSTRALIJE, poljudnoznanstvena oddaja 15.15 FESTIVAL, REVOLUCIJA IN GLASBA - D. Božič; XIV. DIVIZIJA 16.15 DNEVNIK PODRUŽNIČNE SOLE, japonski film V japonskih gorah Iwate stoji majhna podružnična šola, ki jo obis- 8.05 MALI GODCI V GLASBENI^ dvajset učencev. Učita mlada DEŽELI 8.20 S. Makarovič: Polh si sposodi hruško 8.35 DIMNIKARCEK SE POTEPA POSVETU 8.45 KLESAR IN SINOVA 9.15 POLETAVCEK 9.45 VZPON MADSA ANDERSE NA 10.25 DELAJ Z GLAVO: O SPOMINU 10.55 PO SLEDEH NAPREDKA 11.25. DOKUMENTARNA ODDAJA 11.55 POROČILA 14.30 VRTEC NA OBISKU: DEŽE LA CVETLIČNIH LONČKOV zakonca, žena šele začenja učitelj- HKe 17.55 POROČILA 18.00 3-2-1 ...SMUK! 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 I. Cankar: LEPA VIDA, po-snetek predstave SLG Celje 21.50 V ZNAMENJU 22.05 MINIATURE: MEMENTO guernica O usodi Gucmice, španskega mesteca, ki so ga Nemci zbombardirali, je Pablo Picasso ustvaril znamenito likovno umetnino, ki je že dolga desetletja v New Yorku, zdi pa se, da bo končno našla razstavo mesto v Madridu. O mestu, o tem, kako je zraslo na nqvo, pa bo govorila oddaja, obogatili jo bodo verzi Garcie Lorce. j*, * "J' sko pot, mož pa že ima nekaj izkušenj. Soslke razmere so težke, prijazni vaščani in ielje šolarjev po znanju pa pripomorejo, da učitelja premostita zagite. Fride vest, da bodo šolo ukinili; to se tudi zgodi, učenci se morajo voziti v bližnje mesto, učitelja pa se odpravita'po deželi iskat novo podružnično šolo in učence. Film je zrežiral Isao Kumagai, igrajo pa Tsubehiko Kam?o, Mitsuko Oka, Satoshi Terao, Ilisao Dazai, Tanie Kitabayashi in drugi. 15.30 Mirko in Slavko (Jugoslovanki igrani film) - 17.00 Posnetek z mladinskega festivala v Subotici -18.45 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 S. Gajin - I. Brešan: Dva zaboja dinamita (televizijska drama) — 21.05 Glasbeni trenutek - 21.10 Kultura v objektivu — 21.55 Dnevnik - 22.10 Glasbena oddaja TOREK, 2. XII. Glabod 1 9.00 in 10.00 TVVSOLI 16.15 ŠOLSKA TV: Tehnika in upodabljanje, Živa voda 17.15 POROČILA 17.20 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 17.30 PISANI SVET 18.00 PRVO SREČANJE SLOVENSKIH TAMBURAŠKIH SKUPIN V vasi Cirkovce pri Ptuju je bilo 19. oktobra prvo srečanje slovenskih tamburaških skupin. Namen srečanja, na katerem je nastopilo 19 skupin, ki so bodisi samostojne ali pa igrajo pri folklornih skupinah, je bil prikaz tovrstne ljubiteljske dejavnosti, izmenjava izkušenj, notnega gradiva pa pogovor o nadaljnjem dela Nastopov vseh skupin televizijci niso posneli, med tistimi, ki bodo nastopile v pričujoči oddaji, bo tudi skupina Ivan Navratil iz Metlike. 18.30 OBZORNIK 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK , 20.00 AKTUALNA ODDAJA J 20.55 B. Ibanez: TRSJE IN BLA‘ 21.45,V ZNEMENJU 22.00 PIRANSKI GLASBENI CERI _ 19J 17.10 Dnevnik v madžaršči® 17.30 Dnevnik - 17.45 Pal«1 majo pojma - 18.15 Knjige to — 18.45 Narodna glasba Dnevnik — 20.00 Zabavn^s*--oddaja — 20.40 Včeraj, danes. J1^ — 21.00 Družina in družba -Poezija S«« SREDA, 3. XII. Glabod 9.20 in 10.00 TV VSOU 16.10 SMUK ZA ŽENSKE, posnetek iz Val d’Isera 17.15 POROČILA 17.20 S. Makarovič: HRČKOVA POGAČA 17.35 UKROČENO OKO, kultumo -dokumentarna oddaja 18.05 PRIMORSKA POJE, 3. del oddaje 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: JUNAKOVE PUSTOLOVŠČINE (po filmu POGOVOR O FILMSKEM FESTIVALU V KARTAGINI) Junak filma, ki ga je zrežiral tunizijski filmar Merzak AUouache, don kaj umomo kaže življenje v sodobnem afriškem svetu. Gre za pripoved o afriškem plemenu, ki želi dobiti svojega junaka. Ljudje verujejo, da bo junak imel posebno znamenje že ob rojstvu. Zato neki kmet svojemu sinu ob rojstvu vtetovira tako znamenje. Cez leta prevara pride na dan, toda sin se noče odreči svojemu posebnemu položaju, zato prijatelja, ki ga razkrge, ubije. Nato se nap0 v svet, da bi dokazal svoje jun**00' zaide v svet zahodne civilizacij. *' ve se svojega sprenevedanja to p0***' ne borec za človeške pravice. no vlogo igra Mustapha Dj adjaffl-22.25 V ZNAMENJU 22.40 625 17.15 Bosna : Crvena zvezd* jj** nos košarkarske tekme) - l&i'^ obisku - 19.30 Dnevnik - , Televizijska drama - 21.25 VM" danes, jutri - 21.45 Franjo Bos»t* - 22.15 Koncert izven abonirtj* ČETRTEK, 4. XII. Glabod 9.00 in 10.00 TV VSOU 14.20 ŠOLSKA TV: Tehnika in upodabljanje, Živa voda Solarji, ki jim v torek ni uspelo ogledati si dva prispevka iz niza šolskih oddaj, lahko to storijo danes, Najprej bo govor o tehniki freske, mozaika in okenskega slikarstva, nato pa o vodi, viru življenja, oz. o t. i. prehrambeni verigi v vodi 15.15 POROČILA 15.20 VELESLALOM ZA ZENSKE, posnetek iz Val d’Isera 16.25 OLIMPIJA : JESENICE, prenos hokejske tekme (med drugim odmorom OBZORNIK) 18.40 ZELENI OBLAKI 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 V ŽIVO 21.35 V ZNAMENJU 21.50 GLASBENI MAGAZIN 17.10 Dnevnik v madžarščto* ' 17.30 Dnevnik - 17.45 Ptičje str*" lo - 18.15 Znaimst - 18.45 Dof jazza - 19.30 Dnevnik - 20.00N* posredni stiki - 22.00 Včeraj. & ne s, jutri 90 IB- MO- JL Montažni mm l GIBLJIVO .V KISLOODPORNO^ 0 G INI JEST AL NO 'ŠAMOTNO CEVJO Uporablja se za peč. in kotle od 4,000 do lOO OOOKcal/h Proizvaja: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO POOJETJE 61060 Ijukljuu. Opekarska 13 Tel.: 22113 20-641 Wu: 31426 TU KIP Prodaja in strokovni nasveti: I OPEKARNA ZALOG 1 Tei.: 21-403, 22-291 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO in SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO razpisujeta evidentiranje kupcev stanovanj, ki bodo zgrajena v okviru družbeno usmerjene gradnje v stanovanjski soseski Novo mesto — Cesta herojev 1. V stanovanjskem objektu „ A" skupine bo zgrajenih skupno 109 stanovanj — rok dograditve konec leta 1981 Struktura stanovanj: 11 garsonjer, površina 27 m2 31 enosobnih stanovanj, površina od 45 do 49 m2 52 dvosobnih stanovanj, površina od 53 do 68 m2 11 dvoinpolsobnih stanovanj, površina 73 m2 4 trisobna stanovanja, površina od 77 do 108 m2 Z Orientacijska izhodiščna cena oktobra 1980 je 22.902,88 din za 1 m2 stanovanjske površine. i. Prijave zbira in daje informacije SGP ..PIONIR" -TOZ° TKI Novo mesto — Novo mesto, Lj ubljanska 3/1. 4. Rok prijave: do 2Q.decembra 1980 5 Pismeni prijavi mora bodoči kupec priložiti dokazila ? zagotovljenih sredstvih za nakup stanovanj (izjavo prist°)' nega samoupravnega organa o lastnih sredstvih oz. potrdi10 banke, če bo kupil stanovanje z bančnimi posojili). „ 61 Pogoji nakupa: 6 evidentirani kupec mora skleniti predkupno pogodbo *a nakup stanovanj najkasneje do 31. 1. 1981; ^ i b. ob sklenitvi predkupne pogodbe mora kupec plačati 30 % vrednosti kupljenih stanovanj; c ostali del kupnine plača kupec v treh tranšah do mes*6* novembra 1981. > Ekspresno FOTOKOPIRANJE dokumentov, knjig, katal0" gov, not, zapiskov, račun0 itd. v formatih A3, A4 1 A5' j 7 vsak dan razen sobote oo ■ do 12. ure in od 13. do 1 ure- Priporoča se Nace GreS® čič, fotokopiranje, Pre»er nov trg 7, Novo mesto. DOLENJSKI LIST CENTER MOLDAVIJE UČINEK LOMLJENJA VRSTA PSA PRITOK SAVE DOLGA OS ANTIFVEČE «1?. ŠKOTSKO SUKNO TRENER OSVEŽILNA PIJAČA UPAD MORVODE ZNANI FR GLEDREZl-SER( LOUIS) COP MATIJA NAZIV POD TATARSKI VLADAR GORAVSV SRBIJI IGRALEC ŠERBEOLUl REDKEJŠE ŽM PRVAK OVALNA SKLEDA NAS DNEVNIK AM KROKODIL KANAL GAJ STARI SLOVAN VEČANJE FR REKA ZORAN SLAVNIC PRITOK VOLGE KRAMPEZI SPREM UE VALEČ OGNJA AVSTRAL PTIČ STRUPE- NOST KOZO- KONJENIK KRILEC INDMESTO POO URALOM ALBANEC OTOK PRI ZADRU ODPRTINA ■ ■tf-ZIPU.. IGRALEC DELON ODDELEK TOPNIŠTVA Z I TO AVSTR ALPSKI SMUČAR DEL POTI JEZIK .BANTU CRNCEV E BI VALEČ [TATARSKE ASSR ZA POLTON ZVIŠANI E SUKANEC NEPTUNIJ ANT IME ZA PRIPADNICC SEfljuaa PODSTRE SNICA RIM 4-POZJŽžM, BELG TERME PORTUGAL POLITIK NADAV BISMUT DEL GLAVE Reševalce prosimo, da pošljejo rešene križanke do vključno srede, 10. decembra, v uredništvo ^Dolenjskega lista, Novo mesto, p. p. 33, na kuverti pa naj v levem spodnjem kotu obvezno označijo »KRIŽANKA”, svoj naslov pa napišejo na beli rob križanke, ki je hkrati kupon pri žrebanju. Prijetne praznične dni vam želita Kompas in Dolenjski list! ODPADNA VODA MOČNO USPAVALO NEM PLEME DEL KROŽNICE MARX [ZUMrli ®UVONO-ŽEC ZAVETJE NAGON OŽINA NA MALAKI NAŠA PREDVOJ MLADIN ORGAN IZ TUL SPAKA VLADAR RUTENIJ RASIST SMITH KRIŽANKA Pred nami so trije praznični dnevi, ko bo več prostega časa tudi za reševanje križank. Letošnjo po nagradah izjemno bogato vam poklanja Kompas Jugoslavija - tozd Domači turizem, Ljubljana, ki je prispeval tudi prvi dve nagradi. Reševalce, ki jim bo naklonjen žreb, čakajo naslednje nagrade in knjižna darila: 1. nagrada - 7-dnevno bivanje za eno osebo v hotelu Eden v Rovinju v februaiju 1981 2. nagrada — 7-dnevno bivanje za eno osebo v hotelu Belvedere v ?>*edulinu v januarju 1981 3. nagrada — 1.000 din 4. nagrada - 750 din 5. nagrada — 500 din 151epih knjižnih daril AJBIŠ OKAY JAP DENAR MOJZLSOV BRAT IGOR OZIM IGRALEC ŠUGMAN Z DEVETIMI PRSTI PON D OVIRE DEL — -'■■■ HAMBURG* DEL TRUPA LUČAJ PRITOK RENA POKLON KIT UT MERA RIM BOGINJA PRIRODE KOMPASOVA NAGRADNA ORIG IME ZA IRSKO KOM PAS JUGOSLAVIJA SKANDIN DROBIŽ ILIRSKI PESNIK (STANKO) KRAJ V STARI BITIM IJI IVO JAN AVSTR SMUCARSK l SREDIŠČE PROMETU AVSTR POLITIK (JULIUS) VALJEVO TIBET GOVEDO ]CASOVNA ENOTA PRIPRAVA ZA PHANJE U*JVEČJ, ^AfTN| BRZICA Priprava ro'uENJE Tapeta GREBEN MIT MOR POŠAST REŠEVALNI COLN SEVAM medved ZVEZDA V ORLU METEOR DREVESNA SKORJA DOMAČE SUKNO SOCVETJE AVT OZN NEMČIJE VINSKA RASTLINA PTIČ PLAVČEK TEČAJ LOBANJSKA KOST DUŠIK SKOPJE BOTRA KRILO RIM LEGIJE NABIRALEC TRAV RUSKI VLADAR FR PESNIK DADAIST ROM RODI (TRI STAN) ^VTERIJ Luka NA ^KAIDU OTROK E£l i6re PRI TENISU RIBIŠKA MREŽA IT PISATELJ (CARLO) SLAB SADEŽ FIGURA PRI ČETVORKI NOVINARK/ BAČER RADIJ TONA EVR VELETOK ANNA karina HLAD RIŽEVO ŽGANJE GORSKI SKLOP PTIC VELIKAN SIAM KONICA IGRALEC FLYNN LIČILO JUNAK ANI DRAM SVETLO RUMENA BARVA RUDNINA ZAPRIDOB SUPER- fosfata GRAM NAŠA KRAŠKA REKA VETRNI JOPIČ SEV JELEN razkošna! ZASEBNA LADJA ’"»w, Ravascletto, RAZSMERNIK ZA BREZPREKINITVENO IZ*** NIČNO NAPAJANJE - Brez te naprave si ne misliti brezhibnega in stalnega delovanja življenj važnih aparatur v bolnišnicah. . z - enofazni razsmernik. ključene motnje v delovanju razsmernik#, se za višjo stopnjo zanesljivosti uporablja tiristor-skoelektronsko preklopno stikalo EPS. EPS v primem motnje na razsmemiku preklopi porabnike brez prekinitve na omrežje. Najvišjo stopnjo zanesljivosti predstavlja redundantno vzporedno delovanje dveh ali več razsmernikov. Ob okvari prevzame napajanje porabnikov redundančni razsmer-nik. Razsmerniki so zgrajeni v sodobni polprevodniški tehnologiji. Program razsmernikov predstavljajo naslednje kon-ceptne izvedbe: — cllUldillll I atam*' ) magnetno (feroresonančnol bilizacijo do moči 3 k VA t — enofazni razsrnem1* ^ elektronsko regulacijo za m* nad 2,5 kV A . ^ — trifazni razsmerniki j vsaki tronsko regulacijo v za moči nad 16 kV A. Mnogostranska abros' ivinogobirarisKd upora BSN je optimalno izkori&e ■ različnimi sistemskimi PrlSi„j-za specifične zahteve P°tr alkov. V okviru tovarne nap^ nih naprav deluje skupin® tret* op'1 kovnjakov, ki glede na po naročnikov projektirajo malno izvedbo neprekinj®11 napajalnega sistema. 20. xi,- i.xn- J® PREDPRODAJA INEX: TITOVA Z LJUBLJANA^ V LJUBLJANI G JE ŠE DO j. 12. ■* Q rtsss |£ ©dpi emona globtour fj? novo mesto krk> Z GL0BT0UR0M NA BELE SMUČINE od 3. januarja do sredine februarja 1981 APARTMAJI Avstrija: Gerlitzen, Innerkrems, Klippitzthoerl, Koralpe, Weissbriach, Nassfeld (Mokrine), Lienz, Sillian, Bad Hofgastein, Eben im Pongau, Kleinarl, Mauterndorf, St. Gilgen, Ramsau. turistične ZANIMIVOSTI Kronplatz, Stefansdorf, San 'Martino di Castrozza, Sel la Nevea. HOTELI Avstrija: Bad Kleinkirchheim, Innerkrems, Klippitzthoerl, Nassfeld, (Mokrine), Peče, Reicnenfels, Lienz, St. Jakob, Sillian, Mauterndorf, VVeissbriach. MorariCiin Anrinlrt Racon Qan H inrnm V/onotn — CalraHn BOHINJ - Zaprti » ^ Bellevue, Skri hotel In ,, Sf Stane Žagar. Za Dan republ' ^ajdovo I j prostora v hotelu P od y lom in v zasebnih sobah, v hotelu Zlatorog in v brun.0 3^ Cena penziona je med 220 ^ dinarjev. V času med 26. In vembrom bo odprta planin* na Uskovnici. Samo še do jutri, 28. no ne vozi žičnica na Vogel, | gutfic* center KOBLA v Bohinjski redno obratuje. ^ i° KRANJSKA GORA - ^TiDiC*- : In M hoteli Slavec, Erika, Lek ,bnlh V ostalih hotelih In zašel stičnih sobah je dovolj ProfJ JEZERSKO - V hotelln * p in Planinka Je dovolj Pr0S' ,,g, praznike priporočajo rez0f ,,| KRVAVEC - V brunar j, vec je za Dan republike P* ifl približno 40 ležišč, v štiriposteljnih sobah. Za ^ \ d*1’ 3 dni znaša cena penziona * fi od 300 do 350 dinarjev. prenočevanje pa se giblji0 in 160 dinarji. MARIBORSKO POHO^c^ volj prostora je v vseh ^ v penzionih, kočah in dorn° b0 <**' Dan republike rezervacija n več. ___ Kam za Novo leto? Z avtobusom v PRAGO IN BRATISLAVO in v HOTELE PO DOMOVINI: Portorož, Koper, Poreč, Opatija, Pula, Rab, Hvar, Čateške in Dolenjske Toplice, Gozd Martuljek, Jezersko. Za silvestrovanje na Češkoslovaškem je pripravljen poseben program, cene za silvestrovanje v domačih hotelih za 4 polne penzione in silvestrska večerja. Cene pa se qibijejo od 1.700 do 3.320 din. INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTO-R NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 19, telefon: 068/25-125, 25- 789. Zadnja beseda tehnologije KOMPASOVA SMOKA ’81 KRAJ HOTEL KRANJSKA GORA hotel Kompas BOVEC hotel Kanin ODHODI 10., 11., 16., 17., 21., 24., 26., 31., januar 10., 17., 24., 31. januar CENE V DINARJIH NA OSEBO ZA TEDEN DNI od 2.300 do 4.300 3.200 od 5.500 do 7.950 od 5.900 do 8.750 od 4.800 do 7.250 od 5.000 do 7.850 od 4.900 do 6.750 od 4.500 do 6.350 N od 5.500 do 8.150 od 4.500 do 7.150 od 4.100 do 8.100 ' od 8.200 do 8.700 od 5.950 do 8.350 od 5.200 do 8.900 2.500 od 1.900 do 2.300 cene naknadno cene naknadno 8.580 prejel lepo pleteno smučarsko kapo. Če ste se ogreli za katerega od aranžmajev, je najbolje, da stopite v najbližjo poslovalnico KOMPASA. PAMPEAGO hotel Pampeago hotel Rododendro NEVEGAL hotel Oliver hotel Olimpo PASSO TONA LE hotel Victoria hotel Eden ALLEGHE hotel Coldai PASSO PORDOI hotel Pordoi OBERTAUERN hotel VVinter AVORIAZ - MORZINE hotel Snovv apartmaji CHAMO\'fX apartmaji Vacancs COURCHEVEL hotel Corcheneige LATOUSSUIRE planinska koča Vsi, ki se bodo prijavili do 10. decembra 1980, bodo imeli 5-odstoten popust na hotelske cene. Otroci pa bodo deležni posebnih popustov, če se bo prijavila zaključena skupina nad 20 oseb, bodo člani take skupine prav tako deležni posebnega popusta. Prijavljenci imajo možnost plačila na obro- 10., 17., 24., 31. januar 21., 28. marec 3., 10., 17., 24., 31. januar 7.j 14., 21. marec 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar 10., 17. januar 17., 24. januar 17., 24. januar 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar 14. marec, 15. april 14. marec 7., 14., 21. marec ke, s tem da mora biti zadnji obrok plačan 3 dni pred odhodom. Pri Kompasovih aranžmajih za bližajočo se zimo sodelujejo tudi znane slovenske tovarne športne opreme ELAN, tovarna obutve ALPINA in tovarna pletenin RAŠICA z raznimi koristnimi nagradami. Med drugim bo vsak udeleženec Elektronske napajalne naprave so postale vsakdanji spremljevalec sodobnega človeka posredno ali neposredno. Ko dvignemo telefonsko slušalko, nam pomaga vzpostaviti zvezo elektronika, avtomobilski akumulatorji bodo ostali neuporabni brez polnilcev kot sta Poli ali Pobi, korektorja napetosti korigirajo električno napetost v meje, ki so še dopustne za nemoteno delovanje. Vse bolj se uveljavlja elektronika tudi v kmetijstvu -- sodobne paše si ne moremo več predstavljati brez električnega pastirja. Velikih elektronskih sistemov aparatur pa si sodobna tehnologija ne predstavlja več brez napajalnih naprav, ki skrbijo za nemoteno in neprekinjeno delovanje z dovajanjem električne napetosti. ELEKTRIČNI PASTIR NADOMEŠČA 2IVEGA živali, ki bi hotele iz oqrade ali oa v njo, so ob dotiku z žico z močnimi električnimi enakomernimi sunki opozorjene, da je tam ..prepovedano" obmo- čje. „Kekec" je uporaben tudi za zaščito pred divjadjo v sadovnjakih, plantažah, ob avtocesti in drugod. S KOREKTORJEM NAPETOSTI DO LEPŠE SLIKE NA EKRANU Le redkf televizijski gledalci se lahko pohvalijo, z res lepo sliko. Večina pa je prepuščena na milost, in nemilost distribucijski mreži, ki ne zagotavlja povsod dovolj visoko napetost. Ker ni druge pomoči kot nakup TV color korektorja, si oglejmo nekaj njegovih karakteristik. Kadar omrežna električna napetost 220 voltov tako pade, da ogroža normalen sprejem, jo korektor TV color dvigne nazaj na 220 voltov. Če pa je padef le prehud, pa korektor „popravi" napetost v meje, ki so še dopustne za nemoteno delovanje televizijskega pa tudi radijskega sprejemnika. PROFESIONALNE NAPAJALNE NAPRAVE Kot pravijo v Iskri je proizvodnja profesionalnih napajalnih naprav deležna največje po- zornosti, razvoja in vlaqanj v razvoj. Dosedanji program je obsegal napajalne naprave za napajanje hišnih in javnih telefonskih central, napajalne naprave v elektrokemičnih procesih, v elektroenergetiki, za opremo delavnic, za rezervno napajanje, napajalne naprave v ladjedelništvu in za posebne namene. Seveda pa vlaganje v razvoj ne pomeni samo vlaganje, ampak tudi skrb, da razvijejo nove sodobne napajalne naprave. EVROPSKA VRHUNSKA TEHNIKA Eden izmed Iskrinih dosežkov, ki stepajo v korak z evropsko vrhunsko tehniko so tudi brezprekinitveni sistemi napajanja. V družino teh sistemov sodijo razsmerniki, ki tvorijo z akumulatorsko baterijo in pripadajočimi usmerniškimi napravami brezprekinitveni sistem izmeničnega napajanja (BSN), ki ni odvisen od stanja (izpadi) in odstopanja parametrov razdelilnega omrežja. Razsmerniki so vodeni z internim oscilatorjem in dovoljujejo fazno - frekvenčno sinhronizacijo z omrežjem. Če porabniki dovoljujejo prekinitev napajanja, se lahko napajajo iz omrežja. Ob izpadu omrežne napetosti bodo s krajšo prekinitvijo (nekaj 100 ms) preklopljeni na vzporedno tekoči — neobremenjeni razsmernik. Zahtevni porabniki (procesni sistemi, avtomati, klinična in-strumentacija ipd), ki ne dovoljujejo nobenih prekinitev, bodo trajno priključeni na razsmernik. Ker kljub visoki za nesljivosti obratovanja niso iz- POLNILCA AKOMULA-TORJEV POBI IN POLI Pobi je namenjen polnjenju 6-ali 12-voltnih avtomobilskih akumulatorjev in za napajanje otroških električnih igrač z enosmernim električnim izvorom 4,5 ali 9,5 voltov. Pobi kot polnilec akumulatorjev zagotavlja vedno poln akkmulator posebno v zimskem času, ko imajo težave z vžigi predvsem tisti lastniki avtomobilov, ki nimajo garaž. Pobi kot napajalna naprava otroških igrač pa zagotavlja nemoteno delovanje motorčkov, predvsem pa varnost otrok pri igri. Polnilec Poli služi za polnjenje in dopolnjevanje 6-, 12-in 24-voltnih svinčenih akumulatorskih baterij s tokom do 10 amperov. Uporabljamo ga v mehaničnih in remontnih delavnicah, garažah, servisih postajah, orevozniških podjetjih. Napaja pa tudi druge uporabnike v okviru svojih zmogljivosti. POLNILEC POBI Pri Iskri pravijo tej zlata vredni napravi sicer električni pašni aparat „Kekec" — vendar se je pri uporabnikih udomačilo ime „električni pastir Kekec". To je napravica dokaj skromnega, a lepega videza, ki v nekaj kilometrov dolgi ogradi varno „pase" kar veliko čredo, pa naj bodo to goveja živina, konji, drobnica, svinje ali pa celo pernate živali. Vse dvo ali štirinoge Značilnost proizvodnega programa novomeške Iskrine Tovarne napajalnih naprav je prav v tem, da oskrbuje težišče doma in v svetu z napajalnimi napravami za široko potrošnjo in profesionalno uporabo. kultura in izobra- ževanje lllllt!lllllltllllllllillll‘i. i:.i< alillllllillllllllillltimillllUIIIIIIIIIIIIIIItlllllllU! S Kostelci V srcu I Prešernove Matija Glad, kipar iz Ko-;.ev!a> ima v delu novo skulpturo. „Klešem orglaija s kopo, pravi. „V tem ni Juc nenavadnega, saj me kot ustvarjalca še vedno, in kot ** mi zdi, tudi čedalje bolj 'ttnemirajajo poklici, včasih J^ko razširjeni v moji rodni kostelski dolini. Zastavil pa ^ si, da mora biti kip iz fneRa kosa, s čimer bi rad še tolj poudaril nerazdružlji-JJt človeka in njegovega Matija Glad Glad dela počasi, premišljeno. Med delom se mu porajajo nove zamisli. Tako »med oglarjem” že misli na drvarja. ..Naložil sem si, da bom v seriji kipov upodobil in ovekovečil vrsto starih kmečkih poklicev, ki počasi izumirajo: kosce, žanjice, pletarje, sekače pa krošnjarje oziroma vse po vrsti. S kipi želim opozoriti in napeljati gledalca k razmišljanju o življenju, ki je bilo, o raznovrstnosti kmečkih opravil, skratka o tem, da boj za kos kruha ni bil lahak. Veliko tega sem že naredil, mnogo pa še nameravam.” Svoje stvaritve je Glad že večkrat pokazal na razstavah. V zadnjem času nastopa skupaj s slikarjem Radom Megličem. Razstavljala sta v Kočevju, Ribnici, Črnomlju, Novem mestu, pri rojakih na Tržaškem, na Reki, oktobra letos tudi v brežiškem Domu JLA. Prihodnje leto imata v načrtu skupne razstave v Karlovcu in Zagrebu. Tako se sloves Kostelske doline širi iz kraja v kraj tudi po zaslugi Gladovih del, saj na otvoritvah ne pozabijo omeniti, da navdihuje niegovo kiparstvo okolje, kjer je preživel svojo trpko mladost. = I. ZORAN | ""iiiiniiiiiiiiimiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii^ Šesta knjiga v zbirki — nagrada za zvestobo Te je je v skupni nakladi 23.000 izvodov izšlo šest knjig redne letne zbirke Prešernove družbe. V zbirki so: Prešernov koledar za leto 1981, slovenske otroške pesmi pod naslovom ,Naj mi sije sončece, naj mi poje srčece”, .Delovni dan sestre Marje" izpod peresa Antona Ingoliča, , Velika zmeda” Stevana Jakovljeviča, , Zdravje v družini” prof. dr. Mihe Likarja in .Blodni ogenj in planem” Maxa von der Gruena, ki ga bodo dobili najzvestejši člani Prešernove družbe brezplačno. Celotna zbirka stane vsega 190 dinarjev (vezana v platno 240 dinarjev). V zbirki Ljudska knjiga pa je v skupni nakladi 4000 izvodov izšlo iest prevedenih romanov iz tuje književnosti To so: R. Riva .Obsedno stanje", H. Troyata »Pajek”. W. S. Maughama .Tesno domovanje”, J. Hena , Jakohama” in K. Vonneguta »Mačja zibka”. Knjige te zbirke, ki stane 440 dinarjev, so vezane v platno. GRIBELJSKI USPEH Kulturno društvo Nika Zupaniča v GriMjah je imelo 22. novembra občni zbor . Ugotovili so, da je bila kutuma bera minule sezone uspešna, saj se je društvo izkazalo tako z nastopi kot z organizacijo najrazličnejših prireditev. Od naslednje sezone veliko pričakuje gribeljski pevski zbor, ki ima novega pevovodjo. Razprava o usmerjenem izobraževanju in priprava vsega posebnega za pidiod na to izobraževanje naslednjo jesen sta ?Pozorih, da teh vprašanj na °°knjskem in v Posavju ne bo . ustrezno in zadovoljivo u redi ti brez dobrega soddo-obeh regij. Da vezi med ^•ma tuso trdne in da obstajajo neusklajenosti pogledov r* ®teeesov med regijama ne-IJU*6 razpoke, se je pokazalo ■ 1 ®ed načrtovanjem tako ovane mreže Sol. »Savci so kar brez ovinkov pedali, da jim Dolenjci odte-M®jo nekatere usmeritve izo-/aževanja, do katerih so sami /vJ Upravičeni, ker imajo v j ^ju tradicijo in tudi za-jjjjstne domske zmogljivosti za /■ence od drugod. Dolenjci ne Da j° s prstom na Posavce, pač Jr utemeljujejo svoje zahteve, Jj* Morajo biti take in drugačne . rneritve pri njih, na potrebah M združenega dela. talami je tudi zahteva po odHa,Voslovn°-matematičnih Jelkih usmerjenega izobraženi1 v okviru novomeške gimnazije. Tovarna zdravil „Krka” namreč vidi prav v izvajanju takega programa v Novem mestu možnost, da dobi ustrezen profil kadrov, ker tega predlagana rešitev izobraževanja v okviru Izobraževalnega centra za tehniške stroke v Novem mestu ne bi omogočala. Delovni skupini CK ZKS, ki sta prejšnji teden Obiskali Dolenjsko in Posavje, sta prišli do podobnih ugotovitev, akoravno nista imeli namena ,.izsiliti” od sogovornikov mnenja o kratkih stikih med regijama in posledicah, ki se kažejo tudi pri načrtovanju usmerjenega izobraževanja. Želeli sta predvsem dobiti odgovor na vprašanje, kakšne so idejnopolitične razmere v zvezi s preobrazbo vzgojno-izobraževalnega sistema, pri čemer je usmerjeno izobraževanje le eden od pomembnih in tačas morda le najbolj aktualnih delov. Ugotovili sta, da idejnopolitičnih odporov proti šolski reformi in usmerjenemu izobraževanju ni, da pa se odkloni in odpori lahko kažejo prikrito, ko gre za uresničevanje akcij- VSELEJ DOŽIVETJE - Razstava otro&e grafike je svojevrsten napoj enkratne^ domišljijskega sveta. Tako tudi ta, ki so jo pravkar odprii v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici in kjer so zbrana najboljša dela 6. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok. (Foto: I. Zoran) „Grupa 69” v Novem mestu Razstavo del te skupine v Dolenjski galeriji bo jutri 18. uri odprl Franc Sali ob V Dolenjski galeriji bodo od. jutri dalje na ogled dela deseterice slovenskih članov »Grupe 69”. To so: Janez^ Bernik, Andrej Jemc, Gabrijel Stupica, Adriana Maraž, Riko Debenjak, Drago Tršar, Slavko Tihec, Franc Rotar, Štefan Planinc in Jože Ciuha. Po uvodni besedi Zorana Kržišnika, ravnatelja Modeme rale rije v Lj ubljani, bo jutri ob 18. uri odpri razstavo Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. „Grupa 69” slavi desetletnico delovanja. Kot je zapisal Maijan Tršar, predstavlja tisti nepogrešljivi del naše umetniške Eanorame, ki bi brez nje izgubi-i svojo izrazno izjemnost. Kajti njeni člani so samosvoje, zrele umetniške osebnosti z nezamenljivimi sporočilnimi vsebinami ,,Grupa 69 je združba zanesenih likovnih raziskovalcev, mimo vseh zuanjih videzov in anličij prenikujočih do globoko skritih edino resničnih podob stvari,“ pravi Tršar. Do mreže le s sodelovanjem! Načrtovanje mreže šol usmerjenega izobraževanja razkrilo, da so vezi med dolenjsko in posavsko regijo preslabotne — Na Dolenjskem mreža odraz potreb skih programov in drugih nalog v pripravah na začetek usmerjenega izobraževanja. Na skupni seji delovnih skupin je bilo slišati, da je dolenjska regija v pripravah na prehod na usmerjeno izobraževanje precej pred posavsko. Pri tem so posebej podčrtali, da je na Dolenjskem usmerjeno izobraževanje že seglo do delavcev, medtem ko so marsikje v Posavju komaj zadovoljivo informirani direktorji tozdov. Porabniki in izvajalci v posavskih občinah stojijo preveč ob strani, tako da aktivnost poteka predvsem na politični ravni. Tudi enot PIS (posebnih izobraževalnih skupnosti) še niso ustanovili, medtem ko bodo na Dolenjskem prav zdaj zaživele. Za obe regiji pa velja, da se združeno delo prepočasi vključuje v priprave, da preobrazbe vzgoje in izobraževanja ni dojelo kot celote, pa tudi njegove lastne potrebe po kadrih še niso dovolj trdno »obsedele” na papirju. I.Z. V Semiču že tretjič Na letošnjem tednu domačega filma bodo predvajali sedem filmskih celovečerni kov Š predvajanjem jugoslovanskega filma lvDvoboj za južno progo” se bo v Semiču v soboto, 29. novembra, začel že tretji teden domačega filma. Na otvoritveni slovesnosti bo še dodaten kulturni program, ki ga bodo izvedli mladinci Semiča, mladi delavci iz Iskre in osnovnošolci. V okviru filmskega tedna, ki ga tudi tokrat prireja kino sekcija semiškega Prosvetnega društva Jožeta Mihelčiča, bodo na sporedu še: 30. novembra „Ubij me nežno”, 1. decembra »Iskanja”, 2. decembra »Prestop”, 3. decembra »Tistega lepega dne” in 4. decembra »Na svoji zemlji”. Teden domačega filma se bo končal 5. decembra s predvajanjem slovenske novitete »Na svidenje v naslednji vojni”. Prireditelji računajo, da bodo predstave obiskane podobno dobro kot na prvih dveh tednih domače filmske ustvarjalnosti. F. D. tudi za javnost Jutri na sevniškem gradu tudi ‘otrvoritev razstave Partizanske grafike in risbe Danes ob 17. uri bodo v sevniškem gradu odprii za javnost znamenite freske, ki jih je restavriral in k on serviral Viktor Povše, akademski slikar in restavrator iz Ceya. Uvodno razlago s filmom bosta imela skupaj vodja teh del Viktor Povše in dr. Anica Cevc, ravnateljica Narodne galerije v Lj ubljani. Tri četrt ure pozneje bodo v galeriji na sevniškem gradu odprli razstavo , Partizanske grafike in risbe”. O pomenu te dejavnosti bo govoril prof. Iztok Duijava. Kulturni spored se bo nadaljeval ob 18.30 v Lutrovski kleti, kjer bodo nasotopili: pevski zbor Lisca, folklorna skupina prosvetnega društva .Anton Umek - Oldšld” iz Boštanja in recitatorji sevniškega Odra mladih. Baročne freske, ki na kakih 100 m2alegorično predstavljajo letne čase, je odkrila, restavrirala in kon-servirala skupina pod vodstvom Viktorja Povšeta od leta 1978 dalje. Na razstavi partizanskih grafik in risb bo izbor bogate partizanske likovne tvornosti Razstavljena bodo dela Božidarja Jakca, Nikolaja Pirnata, Franca Miheliča, Dore ta Klemenčiča, Draga in Nandeta Vidmar ja pa Alenke Gerlovič, Iveta Šubica in drugih, ki so začeli svojo umetniško pot med NOB. A. F. KRŠKI NASTOP V ZAGREBU V Slovenskem domu v Zagrebu bodo drevi odprli razstavo slik Viktorja Zemljaka iz Krškega. Na otvoritveni slovesnosti bo pel moški pevski zbor DPD Svoboda iz Brestanice pod vsodstvom dirigenta Janka Avsenaka. Ob razstavi so prireditelji izdali zloženko s spremno besedo dr. Ceneta Avguština, predsednika Združenja likovnih skupin Slovenije. O društvu, ki ga je rodila svoboda Brestaniško delavsko kulturno društvo Svoboda slavi 35-letnico delovanja ,Vsaka ped svobode, ki si jo i lj;:astvo, je korale naprej pribori lj v kul tun, je nekoč zapisal Ivan Cankar in ta niegova misel seje potrdila tudi v Brestanici. Že prvo leto življenja v svobodi so se namreč najbolj navdušeni ljubitelji slovenske besede, pesmi in glasbe v tem kraju združili in Prednost stalnim zbirkam Urejanje muzejskih zbirk in oddelkov v Dolenjskem muzeju poteka po petletnem programu Prof. Ludvik T ončič »V Dolenjskem muzeju smo ^ delo podredili oblikovanju in “Wjanju stalnih zbirk. Od teh borno piv0> v novem oddelku NOB in ljudske revolucije, odprli *a iaynost to leto, i druge pa po «mle vrstnem redu: arheološka, 'teološka in kulturno zgodovin-, a>'' pravi ravnatelj prof. L'»dvik Tončič. Nr>Rl°Va’ za Potrebe oddelka st-ii- in ljudske revolucije po-/? jena in pred dvema letoma Prta muzejska stavba, ki bo e zdaj začela služiti svojemu Namenu, je Dolenjskemu muzeju “"»ogočila hitrejšo in smotrnejšo editev drugih zbirk oziroma Prostorov zadruge oddelke. V Ropasovi hiši, kjer je toliko let brezperspektivno vedril oddelek NOB, bo nameščena etnološka zbirka. V stavbi, ki so jo letos zadovoljivo usposobili za tako dejavnost, so štiri primerne razstavne dvorane. S čim jih napolniti, ne bo zadrege, saj ima muzej nemalo ustreznega gradiva. Poleg tega bo po daljšem času to delo spet vodeno strokovno, naloženo pa je mladi diplomirani etnologinji Ivici Anžič, ki je prišla v Dolenjski muzej v prvo službo v začetku letošnjega septembra. Po mnenju ravnatelja bo moč etnološko zbirko dokončno urediti in odpreti za javnost ob koncu leta 1983, torej šele v drugi polovici novega srednjeročnega obdobja in muzejeve petletke. Trenutno pa še vedno potekajo preureditvena dela v Križa-tiji. ..Nadaljujemo, oziroma dokončujemo adaptacijo prostorov v pritličju te stavbe, ki bodo v celoti služili arheologiji in kjer je načrtovana nova postavitev arheološke zbirke, in sicer po zamisli inž. arh. Jova Grobovška. V pritličje se bodo preselili tudi arheološki predmeti iz prvega nadstropja Križatije in drugi, ki so v depoju. Prizadevamo si, da bi preurejeno arheološko zbirko odprli čimprej, vsekakor pa že v letu 1981, kar je napisano tudi v srednjeročnem planu muzeja. Seveda nam bodo datum otvoritve določile razpoložljive vsote denarja, saj adaptacija ni poceni. 2e za dosedanja dela, brez osvetlitve, vitrin in podobnega, je bilo treba odšteti okoli 160.000 dinarjev." Stalna arehološka zbirka bo zasedla štiri sobe in bo v njej moč razvrstiti gradivo po konceptu, ki ga je pripravil kustos arheolog Tone Knez. Tako bi bilo v vsaki sobi predstavljeno eno obdobje s poudarki na izjemnih zanimivostih. Od sobe do sobe bi se zvrstile: bronasta doba, halštatska doba (situlska umetnost), keltska doba in rimsko obdobje. Poleg ustreznega gradiva (najdb) bi bile smiselno razstavljene ilustracije in najrazličnejša ponazorila. »Za smotrno in sodobno ureditev arheološke zbirke - kot nam pač to dovoljujejo prostori in druge okoliščine - se nismo zavzeli naključno, marveč iz prepričanja, da predstavlja arheološka dejavnost z evropsko pomembnimi najdbami pomembno jedro delovanja Dolenjskega muzeja,“ meni prof. Tončič. Prvo nadstropje v Križatiji bo namenjeno za predstavitev kultumo-zgodovinskih zbirk. Zaključeno celoto bo predstavljala zbirka, v kateri bodo eksponati in ostalo gradivo govorili o dejavnosti in pomenu železarne na Dvoru in Žužemberku. Celotno zbirko želijo urediti in odpreti za javnost do leta 1985. „V tem ča$u bi radi sanirali tudi podstrešje Križatije, saj bi lahko pridobili dodatne prostore, ki jih muzej vsekakor nima na pretek. Lahko bi tam imeli depoje ali vsaj delovne prostore, dokončno pa se bomo odločili za namembnost, ko bodo svojo besedo o podstrešju povedali statiki," ugotavlja ravnatelj Tončič. 1. ZORAN ustanovili delavsko kulturno društvo. Društvo, ki so mu pri rojstvu dali ime Svoboda, se je z dejavnostmi razraslo in se v celoti vtkalo v kulturno razrast večjegp dela Posavja. Zgodovina brestaniške Svobode, ki z različnimi prireditvami prav ta mesec slavi 35-letnico ustanovitve, je pestra. Pot, po kateri je šlo društvo, ni bila gladka in ne ravna. Zato je moč govoriti o letih bolj ali manj uspešnega delovanja, kar velja za vse sekcije. Ohranjena dokumentacija pove, da so se z izjemno vnemo in voljo do dela vpregli prav prvo leto svobode. Dramska sekcija, ki je začela delovati takoj po ustanovitvi društva, je npr. že leta 1945 uprizorila štiri igre. V treh desetletjih in pol je naštudirala nad 50 celovečernih predstav in z nemajhnim uspehom gostovala v številnih posavskih krajih. Iz kronološkega pregleda je razvidno, da ni manjkalo ne igralcev ne režiserjev in ostalega osebja za pripravo predstav. Vsekakor je značilen podatek, da je majhen krfy premogel nad 15 režiserjev, od katerih kronika do leta 1972 najčešče omenja Pavlo Zajelšnik, z imenom katere je povezano tudi delovanje lutkovne skupine. V spomin brošuri, izšli za jubilej, lahko preberemo, da dramska sekcija, v okviru katere deluje več skupin, doseg? svoj namen. Ta pa je: širiti med ljudmi umetniško besedo, ohranjati ljudsko igro in vključevati vse ljubitelje iere, recitacije in petja, od mlajših do starejših. Moški pevski zbor se je prvič oglasil, ,,ko nihče več ni mogel utišati načih grl, ki so pela o veliki ljubezni do domovine - slovenske zemlje”. Sprva je štel 15 članov. Pod vodstvom Vinka Avsenaka so vadili v Kocjanovi hiši, na trgu v stari občini, bivšem Sokolskem domu, gostilni Pod lipo in rdečem kotičku pred nekdanjim vhodom v elektrarno, dokler se niso dokončno »ustavili” v sindikalni dvorani elektrarne, kjer brusijo glasove še danes. Seveda se je zbor v tem času znatno okrepil. Dolgih 23 let g? je vodil uslužbenec senovskega rudnika Adolf Moškon, od aprila 1976 pa se pevci zbirajo pod taktirko Janka Avsenaka. Pred osmimi leti so zboru podelili Valvasorjevo medaljo, priznanje krike občinske skupščine, predi aiskim pa je od krajevne skupnosti v Brestanici prsjel bronasto medaljo OF. Natančno število koncertov ni znano, ob tem naj omenimo, da so brestaniške pevce nekajkrat slišali poslušalci ljubljanskega Radia. Tri leta je zbor pobraten z moškim pevskim zborom Toneta Okrogarja iz Zagorja, s katerim tudi večkrat nastopa. Pobrateni zbor bo nastopil tudi na zaključni prireditvi na čast visokega jubileja brestaniške Svobode, in sicer 6. decembra. Po petdesetih letih je v Brestanici nekaj let uspešno deloval mladinski pevski zbor. Poleg tega zbora je v mladinskem kulturnem društvu obstajala tudi dramska skupina, vendar je kasneje zamrla. V prvi polovici sedemdesetih let je Brestanica dobila mešani mladinski zbor. Ko je že kazalo, da se bo mladinsko petje razcvetelo, je zbor po dveh -letih dela in nastopanja utihniL Kasneie ga niso več poskušali obnoviti. Prikaz dejavnosti V okviru delavskega kulturnega društva Svobode je bil nepopoln, če ne bi vsaj na kratko omenili še nekaterih dejavnosti. Gre za sekcijo zabavne glasbe, iz katere so izšla nekatera znana imena slovenskega popevkarskega življenja in drugo. Sekcija je po neprekinjenem 20-letnem delu leta 1975 razpadla. Knjižnico, ki se je razvil a iz knjižnega fonda sindikalne podružnice brestaniške elektrarne, so pred petimi leti ukinili, nedavno - v jubilejnem letu Svobode - pa so jo ponovno odprli, in sicer nad krajevno kino dvorano. V okviru društva se je ves čas razvijala diužabna dejavnost, za ljubitelje filmov pa je skrbela kino-sekcija. DOLENJSKI LIST '633) 27. novembra 1980 POTA in sm/ deM poročajo OB KASETOFON -17. novem bra je bilo vlomljeno v osebni avto parkiran pri kmetijski šoli na Grmu Vozniku Stlepanu Lavrckoviču ' vlomilec odnesel kasetoron, tako je oškodovan za5.000 din. VINJEN RAZGRAJAL DOMA -Črnomaljski miličniki so prejšnlo sredo pridržali do iztreznitve 30-let-nega Franca Kobeta iz Učakovcev, ker je pod vplivom alkohola razgrajal v domačem stanovanju. Pri tem je celo razbijal pohištvo in stahoval domače. Zakaj, bo skušal razložiti sodniku za prekrške. TAT ODNESEL MOTORNO ZAGO - Plantanovi iz Osrečja pri Smarjeti so prejšnji teden ugotovili, da jim je tat odnesel motorno žago, ki so jo hranili na podstrešj u stano vanjske hiše. Plantanovi so oškodovani za najmanj 7.000 din. RAZGRAJAL IN SE NEDOSTOJNO OBNAŠAL - Metliški miličniki so v nedeljo zvečer pridržali do iztreznitve 21-letnega Ivana Klariča iz Kaštela. Ivan je razgrajal v gostišču Na Dragah in se nedostojno obnašal Čaka ga pot k sodniku za prekrške. Smrt pod traktorjem pred domačo hišo 42—letni Jože Lamovšek iz Gabrske gore nova ______________ žrtev Ponovno je traktor zahteval smrtno žrtev. Tokrat je smrt kosila na Gabrski gori pri Sentjan-ii. V ponedeljek ob 5. uri zjutraj je 42-letni Jože Lamovšek prižgal motor traktorja z name-! nom, da se kot vsako jutro z njim odpelje do avtobusne postaje, od tam pa naprej na delo v krmeljsko Metalno. Na dvorišču hiše je speljal 11 metrov v klanec, tu nameraval prestaviti v' drugo prestavo, pri (em pa je traktor zdrsel nazaj in se ob meji prevrnil ter pri tem pokopal pod seboj voznika. Za Lamov9ca ni bilo več pomoči PEŠAKINJA KONČALA V BOLNIŠNICI V nede(jo ob 14.15 je prišlo v Šmarju pri Sevnici na mostu preko Sevnične do hujše prometne nesreče, ki jo Je zakrivil 22-letni voznik osebnega avtomobila Stane Bunder-šek s Podboršta. Ta je na omenjeni most zapeljal prehitro in po levi ter trčil v nasproti vozeče vozilo Stanislava Pompeta iz Sevnice. Pri nesreči je Bunderška odbilo v desno, kjer je podrl pešakinjo Zofijo Senico, 37 let, iz Sevnice, id je bila pri tem poškodovana in sojo prepeljali v bolnišnica Škode na vozilih je bilo za 25.000 din, ugotovljeno pa je nadalje, da je Bunderšek vozil vinjen. V drugo pravičnejša delitev? Zbor delovne skupnosti in kasneje še senat novomeškega sodišča združenega odločila, da se razpis ponovi — Kršen pravilnik — Brez gradbenih dovoljenj dela Tudi dodelitev posojil za stanovanjsko izgradnjo ali obnovo je lahko vzrok spora pred sodiščem združenega dela. Tako je motal novomeški senat pred dnevi obravnavati zahtevek Silve Kužnik iz Novega mesta, ki se ni strinjala s postopkom dodelitve posojil, še manj pa s kasnejšim sklepom zbora delovne skupnosti novome&e Regionalne zdravstvene skupnosti. Kužnikova je pred časom v omenjeni ustanovi zaprosila za posojilo in stanovanjska komisija ji je odobri- TRCIL V DREVO, NATO ŠE V AVTO 17-letni Stefan C se je v četrtek popoldne peljal na kolesu z motor jem skozi Suhadol. V ovinku je zapeljal na levo, vozil nekaj časa po bankini, trčil v drevo, za nameček, pa še v avtomobil, parkiran pred hišo. Pri nesreči se je kolesar poško-’ doval in so mu pomoč nudili v novomeški bolnišnici Gmotne škode je za nekaj stotakov. PRI ZAVIRANJU GA JE ZANESLO - Konrad Majer iz Cerknice se je 18. novembra dopoldne peljal z osebnim avtom iz zagrebške smeri proti Ljubljani Pri Poljanah je zaviral, pri tem pa je vozilo zaneslo, tako da je voznik tovornjaka, ki je vozil za Majerjem, Mirko Peljhan, trčil v osebni avto. Pri nesreči se je poškodovala Tončka Maler iz: Cerknice; odpeljali so jo v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 90.000 din. PREHITRO PO ZAPRTI CESTI - 17. novembra seje Ljubljančan Ranko Miladinovič peljal s tovornja- la 30.000 din, enako kot sodelavki Milki Krevs, ki -pa ni izpolnjevala zahtevanih pogojev. Kužnikova se je zato pritožila na zbor delovne skup-' nosti, ki pa je odločil njej v škodo, saj je razveljavil delitev in sprejel sklep, da se razpis ponovi Kužnikova se seveda s tem ni strinjala, saj je po njenem izpolnjevala vse zahtevane pogoje za pridobitev posojila. Regionalna zdravstvena skupnost J e v bistvu potrdila vse zapisano, dodala je le še, da so Krevsovi dodelili posojilo s pogojem, da v dveh mesecih pridobi vso potrebno dokumentacijo. No, na pritožbo Kužnikove pa je zbor delovne skupnosti ugoto- kom iz zagrebške smeri proti Lj ub-ljanl Zaradi del na cesti pri Ribnici Je bil promet izmenično urejen enosmerno, kar je bilo označeno tudi s' prometnimi znaki urejal pa ga je tudi delavec cestnega podjetja. Prav v času, ko je bila smer za Lj ubljano zaprta, je pripeljal Milašinovič, ki vozila zaradi prevelike hitrosti ni utegnil pravi čas ustaviti. Zapeljal je' v levo in silovito trčil v nasproti vo- -zeči tovornjak, ki ea je upravljal Karlovčan Ignac Silič. Pri nesreči se je slednji hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 280.000 din. vil, da komisija ni ravnala po pravilniku o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil, in zato sklenila, da se razpis ponovi Temu je pritrdilo tudi sodišče, saj v pravilniku jasno stoji, da mora imeti prosilec za pridobitev stanovanjskega' posojila gradbeno dovoljenje. Tega pa ne le da ni imela Krev-sova, ampak tudi Kužnikova ne. Vsaj v času, ko je odločala stanovanjska komisija, ne. Senat le zato pritegnil odločitvi zbora delovne skupnosti Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto, da se razpis za stanovanjska posojila ponovi, po-' stopek pa, seveda, izpele brez takšnih spodrsljajev. P02ES PODLEGEL POŠKODBAM O hudi prometni nesreči ki se je pripetila v nedeflo zvečer, poročamo že na drugem mestu. Le nekaj ur po nezgodi pa je iz novomeške bolnišnice prišla vest, da je hudo poškodovani voznik osebnega avtomobila, 24-letni Franc Požes iz Dolnjega Podboršta pri Trebnjem, že čez nekaj ur podlegel po- škodbam. SLABO „PLACAN“ VLOM V noči na minuli petek je bilo vlomljeno v osnovno šolo v Vavti. vasi Vlomilec Je vdrl skoz okno v pritličju, nato pa v prvem nadstropju obiskal še pisarno. Razmetal je vse in nasilno odpihal predale. Obiskal je tudi kuhinjo, med drugim celo knjižnico, za seboj pa pustil velik nered. Očitno je iskal kaj vrednega, vendar sc je moral na koncu zadovoljiti z 270 din drobiža. Dirka po vagonih z nožem v roki Zakaj je imel brzi vlak med Beogradom in Ljubljano natanko 43 minut zamude? " Najprej nad sprevodnika, nato še nad potnika in njegovo ženo PROMETNA RAZGLEDNICA — Kljub novomeški prometni gneči, ki o je dvojna rumena črta še povečala, nekateri še vedno niso za prometni red. Včasih je res škoda, da ni več pajkov, čeprav niso bili posebno priljubljeni. (Foto: M. Bauer) TRČIL V TOVORNJAK Branko Tarbuk iz Jagodnjaka se je v nedeljo proti večeru peljal s to vornjakom s prikolico osiješke registracije iz zagrebške smeri proti Ljubljani. Pri Mačkovcu je prehiteval drug tovornjak, ko mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Franc Požeš iz Dolnjega Podboršta pri Trebnjem. Pri trčenju se je Požeš poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa le bilo kar za 40.500 din. TRČIL V ^ETO^SKI JAREK IN OGRAJO Branko Križman iz Blatnika pri Črnomlju se je v četrtek dopoldne peljal s tovornjakom od Velikega Nerajca proti Malemu Nerajcu. Me d vožnjo mu je nasproti pripeljal drug tovornjak, zato se je Križman umikal na rob ceste, pri tem pa zapeljal v jarek, tičil v betonski jarek pod dovozno potjo in nato še v betonsko ograjo. Na pločevini je nastalo za 70.000 din škode. Zaradi nevsakdanjih in skoraj tragičnih dogodkovna vlaku, ki je v petek ob 0.06 pripeljal na železni&o postajo v Dobovi, so morali brežiški miličniki ob drugi uri pridržati 43-letnega državljana Gornje Volte Abila Bobo Coulibahya, ki zaradi študija začasno živi v Beogradu. Boba so kasneje predali preiskovalnemu sodniku. ' Pozne nočne ure na dobovski železniški postaji so bile res pestre. Boba, ki se je peljal na brzem vlaku med Beogradom in Lj ubljano, je v Dobovi obiskal sprevodnik Sefik Huskič, delavec ZTP Lj ubljana in zahteval od njega vozno karto. Ta mu je namesto karte pomolil pest, skočil s sedeža in sprevodnika udaril v obraz. Ko se je ta pričel braniti, je Bobo potegnil nož na vzmet, ga odprl in z njim zamahnil proti Hus-kiča Ta se je seveda ustrašil in pričel bežati po vagonu, Bobo pa za njim. Klicem sprevodnika na pomoč: se je odzval potnik Božidar Stojil-kovič, ki je na začasnem delu v Pretep zaradi nesporazuma o kopanju jarka Lopate in krampe za medsebojno obračunavanje Nevskadanji je bil povod pretepa, do katerega je prišlo v petek ob 7.30 na železniški postaji na Blanci. V lase sta si skočili skupini delavcev, vsi pa so doma iz Kosovega. Kot je bilo pojasnjeno kasneje, je do prepira prišlo zaradi spora, kateri skupini gredo pravice do kopanja jarka, frišlo je tudi do ne tako nedolžnega pretepa, v katerem sta jo s hudimi poškodbami odnesla Jamzai Se fčet in Edvirin Bečiraj, ki sta kon čala v brežiški bolnišnici. Sicer pa nič čudnega, saj delavci niso prav nič štedili s krampi in lopatami le da so jih tokrat uporabili za medsebojno obračunavanje. S KOLESOM ZADEL PEŠCA 57-letni Ivan Vavtar iz Male Loke je šel prejšnjo sredo zvečer peš ob desnem robu ceste proti Veliki Loki Pri Stefanu se je za njim pripeljal na kolesu z motorjem 30-letni' Adolf Pucelj iz Adohove vasi, ta-'' krat pa je nasproti pripeljal tudi osebni avto. Pucelj se je zategadelj umikal na rob ceste, pri tem pa Je zadel pešca in ga zbil po tleh. Pri nesreči sta se oba poškodovala in so! ju prepeljali v novomeško bolnišnico. Na kolesu je za 2 tisočaka škode. KAKO JE IZGINILO VINO Vinko Grubič iz Dobrave 8 pri Podbočju je v nedeljo prijavil, da mu je to noč nekdo vlomil v zidanico na Suterskem vrhu, predtem bojda še v zidanico sorodnika in odnesel več vina. Ugotovili so, da je izginilo 60 litrov vina in nekaj drugih predmetov. AJi je vino šlo skozi vrata v želodcih ali steklenicah, še ni znana Se istega dne je UJV Krško prejela od PM Lj ubljana-Moste obvestilo, da so storilcem že na sledi in da bodo kmalu prijeti V JE STA KOVČKA, VREDNA 60.000 DIN? V petek ob 17.15 je na krški postaji milice Drago Kljajič iz Bosanskega Broda prijavil, da mu je nekdo iz prtljažnika osebnega avta, parkiranega pred gostilno Tratnik na Gmajni, ukradel dva kovčka z oblačili in tehničnimi predmeti, vredna 60.000 din. Na prtljažniku ni bilo znakov nasilja, vse ostale podrobnosti pa bo razkrila nadaljnja preiskava. Leto se poslavlja in novega bomo spet pospremili na pot z najlepšimi željami. Avstriji, in je hotel preprečiti pregon po vlaka Tudi državljan pa je zamahnil tudi proti njemu, tako da je sedaj bežal Stojilkovič, Coulibaly pa Je tekel za njim. Dohitel ga je šele. v drugem vagona Pri tem je Stojilkovič padel, Bobo pa mu le nastavil nož na vrat. Takrat je možu pritekla na pomoč žena, ki je vpila in rotila Bobo, naj moža vendar pusti na miru. Vendar sc ta za grožnje ni kaj prida zmenil pač pa je tudi Stojil-kovičevi ženi zagrozil, da jo bo za bodel Ta kratki dialog je urno izkoristil Stojilkovič in skočil skoz okno vlaka. Nadaljnje ogrožanje potnikov sta potem Bobu preprečila zagrebška miličnika, končni postopek, vključno z odvzemom noža, pa PRETEPAL ŽENO, GROZIL MILIČNIKOM Prejšnji teden je sevniška postaja milice pridržala do iztreznitve 51-letnega Sandija Peca z Vrha nad Boštanjem. Pec je doma razgrajal in pretepal ženo, vljuden pa ni bil niti do miličnikov. Ko sta moža postave v hodniku potrkala na njegova vrata, j u je nadrl s kletvico, nato pa nenadoma odprl vrata in planil z nožem nad miličnika Sama Mohorka. Hotel ga je zabosti, vendar se mu je Mohorko spretno izognil, skupaj s kolegom pa sta napadalca obvladala ini mu odvzela nož. Mimogrede sta napisala še ovadbo javnemu tožilstva TRI DNI GOST MILIČNIKOV Krški miličniki so 17, 18, in 19. novembra gostili 25-letnega Draga Sekuliča iz Trdinove 8 v Krškem. Sekulič je prvega dne razgrajal in razbijal opremo v gostilni .Murko” v Krškem, naslednja dva dni pa je razgrajal in oviral železniško osebje na krški železniški postaji. PRETRGAL VODOVODNO CEV V družbi miličnikov je bife v Brestanici 20. novembra ob 19. uri zapustil 56-letni Dušan Kukovičič, star znanec te strani. Ker mu že. vinjenemu niso postregli z alkoholom, je iz jeze zagrabil točilno mizo in jo premaknil, pri tem pa je pretrgal vodovodno cev. Kukovičič je za nameček poškodoval še vhodna vrata in se nedostojno vedel do miličnikov. sta izpeljala moža postave z breži&{ postaje milice. Zaradi omenjenih dogodkov r imel brzi vlak na progi med gradom in Ljubljano natanko minut zamude. —> PO DOLENJSK DEŽELI J • Novomeški miličn*®. morali prejšnji teden za časa pridržati 19-letno Mil**" Sarič, doma iz okolice Pmjavo*; Milena že nekaj časa popoW) med Novim mestom in M0 L no. Vse bi bilo lepo in bi ženska imela v torbici ka»*j dinar in vsaj začasno streho n*“ glavo. . • Milana Hudorovca u "r bravice je te dni menda ti* strahovito bolel zob, hotel sedež pri čmomalj"”’; zobozdravniku izsiliti kar * * žem. Srboriteža so ukrotil)« ** pisnik pa ne poroča, če gaJe tem tudi nehal boleti zob. • V petek ob uri stiahov miličniki iz Cmomalja do iztreznitve 24-letnega don* čina Borisa Žuglja. Zalotil1 ga, ko je hodil po Ulj0**1 »j utrdbah in z vpitjem kršil noj počitek stanovalcev. Sele niki so mu pojasnili, da je ** ,Še kiklco prodala bom” V® vižo ,Hej, brigade”. Le kaj bo3 pel sodniku za prekrške? • Pojavljajo se nove vr** lovci V noči na 19. ali 20; vember je bilo namreč vlorroK v lovsko kočo LD Brežice v v bravl Neznan vlomilec je ° ^ sel večji luster iz rogov, nek8) či in več lovskih trofej. v. ,,v. bo lahko napletel zaniinive ske zgodbe. SMRT MED SPRAVILOM KORUZE :ViiC Prejšnji torek se je pri spra1 koruze smrtno poškodov*** 55-letna Marija Sopler iz vice pri Bizeljskem. Manj*)' omenjenega dne okoli 16.45 večjo košaro nosila koruzo P° nezavarovanem stopnišču gospodarsko poslopje. Ko jel*1" šla vrh stopnišča, je izgubila notežje in padla 3 metre P°. boko na betonska tla. Pri tetn,j dobila tako hude poškodb*! j e zaradi njih umrla na kiaju seče. Gazijo vse leto Vaščani Zihovega sela se slabe in nevzdrževane poti “ 1 ■ ■ upravičeno hudujejo z® — Včasih zaleže le trakt0 M nama Zihovo selo je majhna vas, vsega kilometer oddaljena od Otočca, prav ta kilometer pa je za vaščane, katerih večina jih je zaposlena v novomeških delovnih organizacijah, Velika ovira. Cesta, bolje rečeno kolovoz, med Zihovim selom in Otočcem je polna Mata in luž in navzlic vsem prizadevanjem vaščanov, da pot vsaj malo popravijo, se stanje do danes ni izboljšalo. Krajani so večkrat zaprosili pri krajevni skupnosti za gramoz, nazadnje pa predlagali, da pot razširijo. Zbrali so izjave, oziroma dovoljenja krajanov, da odstopijo del zemljišča, in vse to že sredi poletja poslali krajevni skupnosti Od tam pa doslej še ni bilo odgovora. Se več: ker ustne intervencije niso zalegle, je nekaj vaščanov šlo 16. novembra ponovno k predsedniku • Zaželite vaša novoletna voščila na UNICEF VOŠCILNICAH! kr^evne skupnosti, da ga za gramoz, ta pa je dobe se o*1 vrnil: IrfJ ž*5* »Bomo že. Ce ste že tolik hodili po blatu, boste Pa * časa-“ Svoje pa je k ogorčenosti ^, nov Zihovega sela prispeval p ^ ko je neki posameznik del g ^ namenjenega za posipavanje p« nejšega dela poti, razvozu ^ svojem dvorišču. Vse ima w J . p. je, pa tudi potrpljenje. Va ^ IK> hovega sela se sprašujem0’, ^ot*. konec igre z nami, “j.^jj, idfi koncev ogrožen tudi naš kru ea služimo v mestu! P° P0Jj0 šna je sedaj, se dolgo ne bo .vjsn' hoditi. Ze danes smo včasm uuuiu. uaiica ajiiv *w le še od traktoria. . ,,*$£A1* PRIZADETI VA^ 0 Letošnja kolekcija UNICEF novoletnih voščilnic je v veleblagovnici nama KOČEVJE že v prodaji. 'M f V zadnjih minutah ob točki Nesrečen poraz novomeških košarkarjev z Mariborom — Za zmago je potrebno igrati vseh 40 minut — Možnost zapravili že v prvem polčasu V slabem tednu so Novomeščani doživeli že drug nesrečen poraz, potem ko so bili tokrat v športni dvorani v srečanju z mariborsko Tirno blizu uspeha. Revanša za poraz v pokalnem sračanju pied dobrim mesecem je tako padla v vodo, v veliki meri pa so'tega krivi Novomeščani sami. Skoraj celo tekmo so imeli igro in rezultat popolnoma v rokah, potem pa kot da jim je zmanjkalo moči in hrabrosti. Škoda, kajti z dvema novima točkama bi lahko pred večje uspehe dosega ekipa Podbočja, ki je po treh kolih na vrhu lestvice. Lep uspeh je v soboto uspel tudi Kočevcem, ki so v gosteh po podaljških ugnali Cerknico. B. B. težkimi nastopi v naslednjih kolih svobodneje zadihali. BESEDO IMAJO ŠTEVILKE OB ZMAGO — Po nesrečnem porazu v prejšnjem kolu je illi-t at sreCa Novomeščanom obrnila hibet. Na posnetku eden Ž Bud;')0* V novome^c* vrst‘ Seničar (z žogo) v akciji. (Foto: Niz stane 150 tisočakov O dveh skrajnostih novomeške odbojke Se zdaleč nima teh nekaj vjstic namena razvrednotiti dela in prizadevanj za uvelja-Jtev neke športne panoge (čeprav bodo nekateri mislili 'tka), pač pa v neki novi jjči prikazati dejstva, ki ni-wkor ne govore v prid zdra-Vltn in razumnim odnosom v Mesni kulturi Že tako se Dolenjska ne more postaviti 2 reprezentativno športno zvrstjo (izjema je atletika), rned najvišje domete uvršča-720 drugoligaške nastope, takoj za njimi pa tekmovanja v slovenskih ligah. Pa še dosežki v republi-®dh tekmovanjih so od zvrsti do zvrsti različni Medtem ko za moško odbojko ugotavljamo, da se je s trdnim in načrtnim delom ter z lastnim igralskim kadrom povsem postavila na tega za dekleta ne tnoremo trditi Rezultati Zenske vrste dajejo vse kaj jakega kot zagotovilo, da 0 odbojka med dekleti res-n,črio zaživela in šla po stopnjah moške vrste. Se več: P? Polovici odigranega jesenska dela prvenstva so dekleta v vseh nastopih osvoji-^ en sam niz, da pa nekaj naslednjih vrstic ne bo izzve nelo v prazno obsojanje, velja zapisati, da je avtor tega zapisa videl tudi nekaj tre ningov novomeških odbojkaric. Mimo lahko zatrdim, da razen ene ali dveh pose meznic ni dekleta, ki bi bila sposobna resneje udariti žogo čez mrežo. Resda je kvaliteta ženske odbojke v Sloveniji še dokaj šibka, zagotovo pa nastopi v republiški ligi zahtevajo precej več od povsem rekreacijskega žoga-njo. In ko govorimo o stabilizacijskih prizadevanjih v telesni kulturi, bi morali imeti pred očmi tudi to. Nenazadnje pa ista vrsta novomeške Krke pobere letno od ZTKO 80.000 din, od-tovarne zdravil 50.000 din, skupaj s fanti prispeva blizu 40.000 din za najemnino dvorane, z 10.000 din krije stroške trenerja, skratka, za sodelovanje v slovenski odbojkarski ligi porabi uradno registriranih preko 150.000 din. To pa je nedvomno denar, ki bi moral imeti za svoje kritje kaj več od doslej enega edinega osvojenega niza na prvenstvenih nastopih. BOJANBUDJA Sicer p se nekako ne moremo znebiti občutka, da so zmago zapra-i vili Novomeščani že v 1. polčasu. Ob prekinitvi v 8. minuti, ko se je po&odoval tokrat najboljši mož v novomeški vrsti, Slavko Seničar, so domačini vodili z 12:8, že v 11. minuti pa je na semaforju stalo 22:12 za domače. Takrat je na klop odšel eden boljših v domači vrsti, Ivančič, ki si je nabral že 4 osebne napake, vendar so Novomeščani nadaljevali z izredno igro in povsem nadigrali goste. 6 mmut pred pol- BRE2ICANOM JESENSKI DEL Končal se je jesenski del posavske nogometne lige, v kateri je nastopalo 8 ekip, tekmovanje pa jih je zaključilo 7. Vrstni red po jesenskem delu: Brežice 11 točk, Šentjernej 8, Rudar 6, itd. N aj boljši strelec je Brežičan Mirkac s 7 zadetki, toliko jih je dosegel tudi Lešnik iz Šentjerneja. SESTI V SUPER MARATONU Izreden podvig je pred dnevi uspel 28-letnemu delavcu iz Tovarne pohištva v Brežicah, Ivanu Kopu iz Tranja pri Brežicah. Na prvenstvu Jugoslavije v supermaratonu, dolgem kar 100 kilometrov, je zasedel odlično 6. mesto z izrednim časom 8 ur in 34 minut. Sicer pa Kopa Brežičani že dobro poznajo, saj je že večkrat sodeloval na raznih maratonih. KEGLJAŠKA REVUA Zmagovalec tradicionalne kegljaške revije ob Dnevu republike je letos Drago Badovinac, član IMV, ki se je uvrstil pred Bartoljem iz Merkatorja in Rustjo iz Gozdarja. N. G. KEGLJAŠKI TURNIR V SEVNICI 3. in 4. decembra ter 6. in 7. decembra bo Kegljaški klub Rudi Kepa iz Sevnice skupaj z Gostinskim podjetjem Sevnica organiziral velik' kegljaški turnir v počastitev 15.. obletnice kegljanja v Sevnici na, asfaltnih stezah. Za pokal hotela Aj dovec se bodo pomerili moški in ženske v posamezni konkurenci Družno zimovanje na dnu lestvice tudi jesensko prvenstvo nogometašev — Kot je bilo pričakovati, se dno lestvice ni spremenilo — Korenito spremeniti odnos do dela in gledalcev krajšem premoru so nogometaši v slovenskih ligah odigrali fe ZjPjj prvenstveno kdo, ki pa vsaj na začelju (to nas Dolenjce tudi °°*J zanima) ni prineslo nikakršnih sprememb. Na zimsko spanje zanima) ni prineslo nikakršnih spre me _ u Jj-°čevje, Elan in Bela krajina odpravljajo s skromno zalogo točk, , J'tn tudi spomladi ne daje kaj pnda upanja, da se bodo odlepili z lestvice. *o morali Novomeščani z«nsld dopust in se poda na *°KOMETNI TURNIR v ŠENTJERNEJU Wintiernejujeba 23. novembra j^kometni turnir ob otvoritvi udel»*iPortne dvorane, fcli7T..ekipe Olimp« . Id so se ga . v,.ekiI* Olimpije in Slovana: ubljane, Lisce iz Sevnice in Prvo mesto je osvoji jeiitieJ?BlmP1je. druga Je bila ekipa Us^^K tretji Slovan in četrta Uacs "jzultatf tekem: OHmp«a: 2l;ifi~ 24:5, Šentjernej: Slovan — OlUJ, Sl«yan: Lisca - 16:13 in Šentjernej - 21:15. Vse prejele spominske nokale. ogledalo okrog 200 lju-uneta. J. K. ikvrol A USPEŠNA ^ladinska para ^njair, dnevi ®e je v Ajdovščini Jtvo v mla<|insko kegljaško prven-'Ulcšini* Novomeška para ‘U dojeM tepec in Fink-Popovič dn*Ro in tretje mesto za Aidovig*«*! Cruk-Nabregoj iz N. G. 2A MEMORIAL v RUDIJA KEPE ^UljišJu*3?*0 ra nedeljo bo na T?kmovar,i ela Aidovec v Sevnici . trarfiif v ?P°min Rudija Kepe. J?i>lja veiil°n^no tekmovanje pripev, tn^.° število najboljših keg-n°diln8 letos pa 'se Wlo~za Pičani ^ m P°tegovali Trebapjci, 0111 ra Novomeščani N. G. stadion Bratstva in enotnosti, da pomerijo moči z eldpo Jesenic. Po nezanimivem prvem polčasu so gostje v nadaljevanju bolje zaigrali in dosegli dva zadetka, kar je bHo dovo! za zanesljivo zmago. Nič bo«e se Sdilo Kočevcem, ki so gostili kvali-no dokaj šibko eldpo Tabora. S' tremi zadetki v mreži so morali gostom priznati premoč in se tako ie bolj utrditi na zadnjem mestu na lestvici z res zanimivo razliko v zadetkih 8:33. še pogled v Kamnik, kjer so gostovali nogometaši Bele najine. Po prvem polčasu je kazalo na pravo katastrofo gostov, saj so domačini vodili že s 3:0, vendar so se nogometaši Stola v nadaljevnjt povsem zadovoljili s tem vodstvom, gostom pa dovolili celo, da so preko vratarja dosegli častni zadetek, b enajstmetrovke seveda. Kaj še reči po končanem jesenskem delu? Razen točkovno nepričakovanega izkupička so dolenjske enajsterice z neborbenostjo po- KEGLJAŠKE VESTI IZ TREBNJEGA Trebanjski kegljači so na svojem klubskem prvenstvu prišli do zadnjega nastopa. Pred njun vodi Franci Lavrič s 5854 podrtimi keglji, sledita mu Goleš in Fliser, lepe izglede za drugo mesto pa ima tudi Gričar. Pri dekletih vodi Milena Veber pred Vencljevo in Fliserjcvo. Pred dnevi sc je končalo sindikalno prvenstvo trebanjske občine, na katerem je sodelovalo 11 moških ie 8 ženskih ekip. Kot je bilo pričakovati, je pri moških zmagala ekipa TRIMA, drugo mesto je zasedla KZ Trebnje, tretje pa SO Trebnje. Med ženskimi ekipami je bila najbolj uspešna KZ Trebnje pred eldpo TRIMA in Donitom iz Velike Loke_. vsem razočarale. Zimski dopust bi morali slej ko prt« izkoristiti za trdo delo, predvsem z mladimi, id nikakor ne bi smeh iti po poti starejših kolegov, če seveda nogometa, kot še zmeraj najbolj razu pne in najpopularnejše športne panoge, nismo povsem odpisali Na rekreacijskih odnosih ne moremo graditi kvalitete. B. B. časom so vodili ie s 2b:l2, malo zatem pa je bilo že 14 košev prednosti za Novomeščane. In namesto da bi takrat zaigrali še bo« zbrano in zavzeto, jih je visoko vodstvo uspavalo, kar so izkušeni Mariborčani izkoristili in uredili svoje vrste. V dobri minuti so zmanjšali prednost __ i pet točk razlike. Domačini so tudi v na vsega pet točk razli Domačini so tudi ’ dobro igrali, vendar jim ni uspelo ponoviti izredno igro iz srede prvega polčasa. Nekaj pred koncem pa, kot da so se ustrašili dveh točk, la sta se jim nasmihali. Igro so popolnoma! prepustili Mariborčanom, ki so v zadnjih minutah celo povedli s 6 koši razlike in si tako zagotovili izredno dragoceno zmago. Kaj veči kot zmanjšati razliko Novomeščanom navzlic presingu ni uspelo. V novomeški vrsti gre tokrat pohvaliti Muniha za izredno igro v prvem polčasu in Slavka Semčarja, ki je bil tudi najučinkovitejši v domači vrsti. Novomeščani so s tem porazom znova padli na prvenstveni lestvici, kaj bo«e pa verjetno ne bo niti po sobotnem kolu, ko potujejo v goste k vodilni ekipi Juga. Na morebitne nove točke bodo morali Novomeščani počakati do obračunov s slovenskimi ekipami Branikom, Fructalom in Ježico, ki so tudi najresnejši kandidati za dno lestvice. Prvenstvo se je nadaljevalo tudi v drugih slovenskih ligah, kjer naj- II. ZVEZNA UGA, MOŠKI -5. KOLO: NOVO MESTO -TIMA MARIBOR 71:72 (41:35). NOVO MESTO: P. Seničar o, Skube 8, Munih 19, Ivančič 8, S. Seničar 20, Župevec 2, Plan-tan 8. LESTVICA: 1. Jug 8, 9. Novo mesto 4. V 6. kolu gostujejo Novomeščani pri vodilni ekipi Juga. h. S KI - vzhod: STRAŽA -PODBOČJE 61:82 (30:37), BREŽICE - DRAVOGRAD 69:97(31:43). Vodi Podbočje s 6 točkami B. SKX- zahod: CERKNICA - KOČEVJE 97:98 (86:86, 47:46). Kočevje je 2. s 4 točkami V 4. kolu igrajo: Zlatorog-Brežice, Podbočje-Pomurje, Drava-Straža in Kočevje-Po-stojna. SOL — zahod, moški — 5. kolo: TRIGLAV - PIONIR 0:3 (-5, -6, -4) Vodijo Novomeščani še brez izgubljene točke in niza. V naslednjem kolu ugrajo doma z eldpo Save. SOL - ženske, 5. kolo: KRKA - BRANIK (ml) 0:3 (-6, -2, -11). Novomeščanke so zadnje, v 6. kolu pa gostujejo pri ekipi Tabora. zahod; zadnje BELA KRAJINA 3:1 kolo: SNL -STOL - __ (3:0), ELAN - JESENICE 0.:2 (0:0) in KOČEVJE - TABOR 0:3 (0:2). JESENSKA LESTVICA: 1. Primorje 21, 6. Bela krajina 7, 7. Elan 6 in 8. Kočevje 4. V prvem spomladanskem kolu Igrajo: Elan - Stol (1:3, 5:1), Kočevje - Primorje (0:6, 0:5), Bela krajina - Tabor (2:0, 2:0). Zmaga le vprašanje časa Pionirjevi odbojkarji brez težav nadaljujejo zmagoviti pohod — Za dekleta kaj malo upanja V slovenski odbojkarski lip stara pesem. Medtem ko fantje nadaljujejo z zmagovitim pohodom, ki postavlja Te vprašanje , v kolikšnem času bodo opravili z nasprotnikom, pa dekleta nizajo poraz za porazom Slabih " ----- Rezultati setov govore, da le bilo sobotno srečanje vnovič bolj podobno treningu, kakršnih bodo Novomeščani za nastopanje v D. zvezni ligi še kako potrebovali Sicer pa bi naj po vseh napovedih naj zanimivejše srečanje letošnjega prvenstva videli že v naslednjem kolu 6. decembra, ko bodo Novomeščani j . i < •] | « j, i _ UwWIHWfl( KU UUUU is v 50 minut je bilo tokrat po- imeli v R0Steh eldpo Save. trebnih pionirjevcem, da stro odpor borbenih domačinov v Kranju. Odbojkarji Triglava so prikazali eno boljših iger v prvenstvu, vendar še' zmeraj daleč premalo, da bi kakorkoli ogrozili zmago Novo meščanov. SEVMlSKI VETERANI V UMAGU V počastitev Dneva republike bo 29. in 30. 11. ter 1.12. v Umagu že 11. državno prvenstvo rokometašev - veteranov. Iz Dolenjske in Posavja bo sodelovala (že petič zapovrstjo) samo Sevnica. Iz šloven«e bodo v Umagu še veterani Slovana, Celju, Rudarja 64, Slovet« Gradca, Šošta-Sl? in Menerve. V konkurenci nad 30 ekip iz vseh republik sodelujejo Igralci stari 34 ali 35 let, ki prenehajo z aktivnim udejstvovanjem. Bogate izkušnje pa starejši rokometaši radi prenašalo na mlajše rodove. P.P. O dekletih pa le beseda, dve. Tudi K odigranih 5. kolih ostajajo krep-na dnu lestvice z vsega enim osvojenim nizom in prav nič ne kaže, da se bodo do konca prvenstva rešile zadnjega mesta. Kajti kvaliteta njihovih iger je pod poprečjem prikazane odbojke v ligi ZA OBČINSKE NASLOVE V prostorih SK Novo mesto bo 5. decembra člansko šahovsko prvenstvo Novega mesta, na katerem se bo igralo po švicarskem sistemu, pravico do nastopa pa imajo vsi registrirani člani SK 1. In IL kategorije, nekaj mest pa bo odprtih tudi za tre tjeka te gornike. Prijavite se lahko! s podpisom na oglasni deski najkasneje do četrtka, 4. decembra. TRETJI POLČAS o Novomeškim košarkarjem ni uspela revanša za poraz v pokalnem srečanju z vrsto Time. Čeprav so domačini že v prvem delu vodili s 14 koši razlike, jim je neizkušenost odnesla bolj ali manj pričakovani točki Sicer pa je že nekako nepisano pravilo,' da Novomeičani zmagujejo takrat, ko bi to od njih najmanj pričakovali Tako danes nihče ne upa pomisliti na morebiten sobotni podvig v Dubrovniku... o Upajmo, da novomeški no- S meta S ne bodo zahtevali ka ga posebnega dodatka, ker so marali v nedeljo prekiniti zimski' dopust in dobro uro in pol teka ' zadeli kar pnča 1 čen rezultat 1 o Mnogi označujejo predzad-i«e kolo slovenske odbojkarske lige med Pinoirjem in Savo za derbi prvenstva. Kolikor poznamo trenutno razmerje moči v tej tipi bo derbijev. to eden Praviloma ovo me- ščani nasprotnikom ne _ kaj več kot 40 minut Pozabiti pa ne smemo, da Sava bregove podira. o Nasprotno pa odbojkaricam tudi domači sodnik ni pomagal k drugemu osvojenemu nizu v prvenstvu. Verjetno bi za tak podvig potrebovale tudi bo« domačo ekipo. VODIJO KREMEN GABRJE IN REKREATOR Po nepopolnih odigranih kolih jesenskega prvesntva v rekreacijskem nogometu na novomeškem območju vodi v 1. skupini Kremen s 25 točkami, sledijo: Iskra 24, Smolenja vas 23, Mirna peč 22, Bela cerkev 17 itd. VII. skupini je stanje naslednje: L Gabrje 23, 2. Brigadir, Partizan in Žabja vas 19, Mladost 18 itd. Se pogled v III. skupino: tam vodi Rekreator s 30 točkami pred Krko 28, Uršnimi seli 25, Regetčo vasjo 23 itd. Z NOVIMI IZKUŠNJAMI IZ EDINBURGHA Novomeščan Marjan Kolarič, republiški trener za disk in kladivo, se je sredi tega meseca udeležil mednarodnega kongresa atletskih trenerjev v Edinbuighu. Na kongresu je sodelovalo 67 trenerjev iz 13 držav, od tega dva iz Jugoslavije. Poleg zanimivega filmskega gradiva je bilo podanih tudi več zanimivih referatov, ki bodo Kolariču pri nadaljnjem delu nedvomno v veliko oporo. Se posebej zanimivo je spoznanje, da pri metalcih kladiva ni več v modi 0oboki počep pri dviganju uteži, saj prinaša težke poškodbe ligamentov kolena, in da imajo metalci s štirimi obrati ob novi tehniki bistveno večje možnosti za uspeh od tistih, ki pri metih uporabljajo tri obrate. Kam gre telesnokulturni dinar? Ivan Kapš o načinu delitve sredstev novomeške ZTKO Vprašanje, kam in kako v Novem mestu razdamo denar, namenjen za telesnokultumo dejavnost, je za čuda v Novem mestu vse glasneje postavljeno. Oglašajo se atleti, košarkaiji, rokometaši, smučarji, plavala, nogometaši, letalci, košarkaiji, odbojkarji itd, večina z bolj ali manj jasno postavljenimi dvomi o ključu delitve sredstev, namenjenih posamezni panogi Da govorice ne bi izzvenele kar tja v en dan, obsodbe pa seveda ostale, je na pomoč priskočil Ivan Kapš, sekretar ZTKO Novo mesto. O delitvi sredstev posameznim športom, načinu in ključu, ie oovedat: ,,Sredstva posameznim telesno-kultumim dejavnostim delimo po pravilniku, ki temelji na sprejetih portoroških sklepih in ki namenja množičnemu športu 55 odstotkov sredstev, vrhunskemu pa 45. V .okviru teh številk pa potem odbora za množičnost in vrhunski šport dajeta denar klubom in društvom. Seveda so zadelitev izdela- ni posebni kriteriji. Tako odbor za množičnost sklepa na podlagi naslednjih meril: množičnost, uspešnost dela, organiziranost in pomen za SLO in družbeno samozaščito. V ta namen so klubom in društvom poslani posebni vprašalniki na podlagi katerih dobimo pač vse želene podatke. Seveda predlog delitve sredstev med panoge potrdi še skupščina ZTKO, medtem ko delitev znotraj samih panog opravijo posebne komisije pri odboru za množične športe.” Toliko o 55 odstotkih sredstev ZTKO, namenjenih množičnosti. Nihče ne trdi, da ob tem ne prih rja do napak, da kakšen klub dobiva danes glede na rezultate, ki jih dosega, preveč sredstev (o tem govori tudi današnji športni komentar), zato bi bilo potrebno kriterije pogosteje preverjati in prav nobena škoda ne bi bila, če bi kakšen klub ob koncu tekmovalne sezone ostal tudi brez posebnih telesnokultumih dotacij. O vrhunskih in perspektivnih posameznikih, ki jih imamo v Novem mestu 23, pa tole: »Športnike s takšnim statusom je določil strokovni svet ZTKO, denar zar«e pa dajemo klubom. Tudi tu gre za izdelane kriterije, ki ne dopuščajo nikakršnih dvomov.” Lep kupček dei arja pa ZTKO namenja tudi šolskim športnim : »Za vsako dotacijo i društvu imamo kri- športnim igram ipd. Tudi tukaj stroški, ki jih zahtevajo športni objekti, kadri, oiganizadje tekmovanj in še kaj, niso majhni. Konec koncev pa je poglavitnega pomena predvsem dejstvo, da telesnokuTuinii denar ni razdan kar tjavdan, da za to obstqajo pravila in kriteriji in da, kot pravi Ivan Kapš, o tem dinarju odločajo posredno in neposredno ne le športniki, pač pa vsi, Id jih telesna nam jevnim* skupnostim, delavskim kultura v takšni ali drugačni obliki zanima. B. B. a foto slišal Milan Markelj BEŽIMO, SESTRE! MESARJI SO V KORUZI! KAR NAZAJ GA ODPELJITE! ŽENA JE ŽE SPEKLA JABOLČNI ZAVITEK, PA TUM NI MISLILA NA TAK VALJAR. C DOLENJSKI UST Ustaviti beg strokovnjakov RAZVOJ DRUŽBENIH služb smo zanemarili in se skrivali za izgovorom, da imamo pač slabo dediščino preteklosti. Vsa družba je odgovorna za razvoj zdravstva in šolstva, komunisti v podjetjih naj se zato bore za pravilno vrednotenje kulturnih dobrin. Kadrovsko politiko smo večkrat zanemarili, preveč je prepuščena slabo razviti kadrovski službi in komisijam za štipendiranje. Rešitev je le v dolgoročni perspektivni kadrovski politiki, ki bo - upoštevaje razvoj - oskrbela dotok strokovnjakov v naš okraj. Več skrbi za stanovanja in vse drugo ter pravilen odnos do strokovnjakov bosta ustavila njihov beg iz Dolenjske! Organi delavskega samoupravljanja in komunisti se morajo s silo prepričanja boriti za te naloge, saj pomenijo investiranje v človeka. Le tako bomo podrli plotove okoli naših tovarn in zgradili šole, zdravstvene ustanove, stanovanja. GLAVNI ClNITELJI, ki najbolj pomagajo pri premagovanju gospodarske nerazvitosti našega okraja in ki vplivajo na splošen gospodarski razvoj, so za 50 odst. povečana denarna sredstva in s tem v zvezi za okoli 110 odst. obsežnejša investicijska vlaganja. ČE PO PRIŠLO do uresničitve mednarodnega kiparskega simpozija pri nas, potem se bo verjetno vršil v dveh krajih, in sicer v Portorožu ter v Kostanjevici na Krki. PROBLEM OKENSKEGA stekla je znan in smo bili letos prisiljeni uvažati več tisoč kv. metrov, da bi krili naraščajoče potrebe spričo obsežne investicijske in stanovanjske izgradnje. S tovarno v Novem mestu bomo lahko krili vse potrebe v SR Sloveniji in še izvažali steklo, kar bo brez dvoma pomembno za naše gospodarstvo. KMETIJSTVO BO doživelo prvi preporod. Res je že tudi v zadnjih letih doseglo pomembne uspehe, vendar na sorazmerno majhnih površinah. Za kmetijstvo bomo dah vsako leto 150 milijard dinarjev - skoraj dvakrat več kot letos. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 24. novembra 1960) SVETU OKOLI pnianti ] DPAGOCENA GOVEDINA — Govedina ni dragocenost samo v naših mesnicah; neka švedska gospodinja je plačala za lep goveji zrezek 20 tisoč dinarjev. Seveda ni bilo tako drago samo meso, temveč je treba upoštevati, da je levji delež cene pravzaprav globa, ki jo je morala švedska gospodinja odšteti, ker je omenjeni zrezek ukradla. Obsojanja vredno dejanje! Pri nas večkrat tudi ukrasti ni kaj, pa je tako vsaj moralnost naših .gospodinj zaščitena. POSILSTVO V ZAKONU -Krasti je prepovedano menda povsod po svetu, le malo držav pa ima tako dosledno kazensko iravo, da pozna tudi posilstvo "itne žene. V Veliki Britaniji je tako. Se več, poslej bo zaKon že gledal pod odejo tudi koruzar-jem. IGRAČA — Igračkanje z zakonom je torej lahko hudo nevarno in zato se je verjetno Robert Forbes odločil, da se bo posvetil manj nevarnim igračam. Njegov konjiček so makete ladij. Toda makete so presneto drage. Zadnja, ki si jo je privoščil na javni dražbi pri slavnem sotheby, ga je stala j 595.000 dinaijev. Toliko je od-l štel za model bojne ladnje iz j leta 1905. Če ni nevarno, je pa l drago! ' j PP.ILETNA ROMANCA -i Sreča se kdaj nasmehne tudi v j poznih letih. Lep dokaz sta Lula in Francis Slayton, ki sta sklenila zakonsko zvezo in strnila velika hrepenenja v uradno „požegnano’ zvezo. Sicer je nevesti kar 31 let manj, kot jih ima ženin, a pri njunih letih - Lula jih ima 78, Francis pa 110 - se razlike hitro izravnajo. SPEČA - Kdor bo poslej menjaval staro vodovodno instalacijo, se lahko spomni Jaco-busa Oosthuizena iz Južnoafriške republike, ki je pri zamenjavi vodovodnih cevi odkril, da so obdane z zlatim prahom, in je tako za odpisane cevi iztržil goro denaija. Sreča drugih sicer budi zavist, a daje tudi zavest, da je na svetu kdaj pa kdaj mogoče ujeti srečo opotečo pri povsem navadnem opravilu. Torej pazljivo s starimi cevmi! S finim povdarkom na glasovirju (V s p o r e d) o tvoril se je s R. Schumano-vimi „Cigani”, ljubeznivo, melodijozno skladbico, katero so gospice pevke in gospodje pevci z običajno jim vnemo proizvajali. Spremljala je na glasoviiju povsem precizno in > finim povdarkom gospica M. R. Tudi v dveh nadalinih mešanih zborih, I. Hladnikovem ..Triglavu ’ in M. Hubadovi »Čukovi ženitvi” pokazal se je zbor dol. pevskega društva, da stoji stopinji pevske izobrazbe in da je — tudi brez tuje pomoči - kos najtežji nalogi. Dovoljeno nam bodi, da navajamo konečno še točko, ki se nam je zdela biser obsežnega vspeha, Lisztovo drugo ogrsko rapsodijo za glasovir, katero je interpretiral g. I. Hladnik. Bodi mlademu umetniku še posebej izrečeno priznanje. (Žandarmarijsko) postajo otvorili' bodo s prvim januarjem v kočevskih Čermošnji-cah, in sicer tam bo nastavljen en postajevoaja in dva žandarja; vsled tega bo v Toplicah jeden žandarm manj, v Novem mestu pa jedan več. (Od ž i v n o r e j e) bi lahko imeli na Dolenjskem veliko lepše dohodke kakor jih imamo sedaj, ako bi nekoliko boli skrbeh za lepo in dobro plemeno goved. Vsak živinorejec bi moral gledati, da ima v svojem hlevu le dobre in lepe krave, vsi živinoijeci skupaj pa na to, da se redijo le dobri in pripravni plemenjaki. (Prodaja) cesarskega smodnika. Za puške in za kamnolome se bode od sedaj prodaj cesarski smodnik pri tvrdki A. Guštin v Novem mestu. S tem so vse dosedanji težkoče odpravljene, kajti dobi se brez vsacega dovoljenja. (Smolinčanje) so dobili nove zvonove. Ta dan je bil praznik zanje. Zbrali so se stari in mladi na hribčku pred cerkvijo ter pričakovali zvonov, ki so jih imeli pripeljati. Okoli treh popoldne so zagrmeli topiči, vabeč k sebi tovariše. Obširni popis prihodnjič. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1900) Odločilni gumbi živih strojev Umetno izdelani rastlinski hormoni se uveljavljajo — Zelene banane škrope v sintetičnim hormonom in dozore — Skrivnost je pol razvita skladih V borbi za večji pridelek hrane, ki očitno zares postaja najudarnejše orožje v sodobnem svetu, stopajo razvite dežele z velikimi koraki naprej. Mehanizaciji poljedeljskega dela in vrsti umetnih gnojil ter zaščitnih sredstev, kar vse je pripomoglo, da se je pridelek - z njim pa dobiček in moč - povečal, se je v novejšem času pridružilo še eno mogočno sredstvo: sintetični rastlinski hormoni. Z njimi strokovnjaki za kmetijstvo dosegajo zavidljive uspehe. S pomočjo rastlinskih hormonov pridelujejo sočnejše, debelejše in barvitejše sadeže, dosežejo, da nekaterim rastlinam prej odpade listje in imajo tako sadeži več sonca, ali pa dosežejo, da zelene banane hitro dozore in lepo zarumenijo. Kaže, da oo-stajajo nekakšna čarobna paličica v rokah sodobnih pridelovalcev hrane. Kot pri drugih živih bitjih tudi pri rastlinah hormoni urejajo rast, razvoj in ploditev, vendar jih znanost pozna šele slabega pol stoletja, praktično pa so rastlinske hormone začeli uporabljati šele pred kratkim. Raziskovanja, posvečena rasdi-nskim hormonom, so pomagala znanosti doumeti njihovo vlogo in proučiti njihovo zgradbo do te mere, da so zdaj sposobni izdelati umetne. „Vse ostalo, gnojila, namakanja, herbicidi, samo pomaga, da rastlina doseže vrh svojih zmožnosti, z rastlinskimi hormoni pa lahko od rastlin dobimo tudi čisto nove koristne stvari,” pravi Louis Nickell, strokovnjak za kemijo. Slišati je čudovito in hkrati preprosto, vendar posebno preprosto s hormoni res ni. Zagonetni so predvsem zato, ker so tako vsestransko uporabni: lahko zaukazujejo rast korenin, povzročijo, da prične odpadati listje, uspešno zaukažejo zmanjšano izhlapevanje itd. Vse v rastlini deluje kot v zelo na- DOT se poslavlja Zaščitna sredstva ne bodo več ogrožala zdravja Insekticidi, herbicidi, aka-ricidi, fungicidi ali kakor koli se že imenujejo zaščitna sredstva za rastline, so iz leta v leto pod hujšim pritiskom javnosti, ki hoče dokončen odgovor: ali zaščita z njimi preko živil ogroža človekovo zdravje ali ne. Prvi del odgovora je, žal, pritrdilen. Umetna kemična sredstva za zaščito rastlin in plodov so po svoji sestavi škodljiva tudi za človeka, vendar se da škodljivemu učinku izogniti z uporabo prvega sredstva, ki pod naravnimi pogoji razpadajo v neškodljive snovi. Novejši insekticidi za plodove imajo tritedensko moč, po tem obdobju pa njihovi ostanki ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, četudi jih človek s sadežem zaužije. Vendar kljub razmeroma kratkotrajni obstojnosti opravijo svojo poglavitno nalogo, da plodove ščitijo pred škodljivci. Za zmeraj pa se bo treba posloviti od slavnega DDT. To sredstvo, ki je naredilo človeštvu veliko koristnega, je obstojno in preko krme prehaja v mleko, mast, meso in druga živila ter preko njih v človeka. Za nameček so mnoge vrste škodljivcev razvile odpornost na DDT in tako počasi izgublja tudi svojo moč. Strokovnjaki menijo, da ga bodo kmalu povsem nadomestila varnejša zaščitna sredstva. Torej so pogledi v bodočnost, kar se z zaščitnimi sredstvi zastrupljene hrane tiče, lahko vedrejši. tančnem stroju, in če poiščemo primerjavo za hormone, potem je najbližja ta, da so hormoni tisti pomembni vzvodi, ki zapleteni organizem spravljajo v tek. Najprej so odkrili najpomembnejšo skupino hormonov - hormone rasti. Nastajajo v listih in v končkih poganjkov, usmerjajo in spodbujajo pa rast vseh delov rastline, od rožnega popka do listov in korenin. Ko hormoni rasti potujejo po rastlini, sproščajo v posameznih celicah kisline, ki mehčajo celične stene, da se lahko pri rasti širijo. Strokovnjaki se še vedno vljudno prepirajo, kako spremembe v okolju vplivajo na delovanje hormonov rasti. Opazili so namreč čudno dejstvo, da se hormoni različno obnašajo pri različno močni sončni svetlobi. Enega od možnih odgovorov daje Robert Bandurski, ki je izdelal teorije o dvojni pojavnosti hormonov. Po njegovem se hormoni rasti lahko pojavljajo v aktivni in v neaktivni obliki. S poskusi na koruzi je dokazal, da prisotnost svetlobe sprošča v rastlinah posebne encime, ki hormone aktivirajo. Od količine svetlobe je odvisno, kdaj in v koliki meri se hormoni rasti iz nedejavne oblike sprevržejo v dejavno. Presenetljivo je, da so hormoni rasti najbolj aktivni takrat, ko rastlina kali. Višek delovanja je vse dotlej, dokler se rastlina ne prebije do svetlobe, potem se hormoni nekako „upehajo” in po doslej neznani spremembi preusmerijo v spodbujevalce rasti korenin in listja. Samo delno poznavanje monov rasti pa znanstve ni zavrlo, da bi ne izdelali ufl nih in jih praktično upof g Gibereline, skupino honn - rasti, ki reagirajo na sveti ’ izdelujejo umetno m J«1 zgavajo v grozdje, v Kaliforniji so z njuiu,v < močjo pridelali čiidcivif0 . mizno grozdje, nič manj W šni pa niso bili sadjarji, k* ^ so umetni giberelini lep0 in zaokrožili hruške. . ^ Zanimive so tudi raz**.^ iz prejšnje številke hormonov, ki uravnavajo k#: Na bralca je treba vplivati z resnico. D. ČULAFIČ no vlage v rastlini. Str°koV^,( upajo, da jim bo PoznjLna- . delovanja teh hormonov Na poganjkih obilja in bede se galonajti sredstva,kakor ,, odplra^ cyet; bo|ezen obvarovati med sušo. toI. j ANDRIČ poskusi so pokazali, da “ j, moni nadzorujejo °dpira^efe , rež, skoz* jggo. Umetnost je čista življenjska i listih oddajI ^ °Č, ujeta v podobo življenja, razpršilo s to« - J. VIDMAR zaptranje rastlina v Posebno . _ hormonom zapira pore v in rastlina je tako zava^ „ pred premočnim oddaj' vlage v sušnem obdobju. Se najbolj daleč je ^ raba najpreprostejšega 1 ^ skega hormona, ki mu PJ5 kar etilen po znanem P11*’ j^r-sadje prične zoreti, se * mon sprošča in PoV7S°^L si-zorenjem pohite vsi 0*®#1 e-deži. Mnogokrat je to no, saj zorenje ne P° wjvefi komerno, če je hormona* ^ le v enem delu rastline-1^ pr«'w č9z velebit al- gi vne$*o kes, it ojna palez borišč« d I polom. ban«rot prebivalec nekdanje prusij« kdor kaj reklamir« odtev pokrajina v i talij nagon /j tekotina rr^r teg tur. valikaš vrsta peresa de'anje. od'JdLa omlaceno žito ni io* I za sv. Mi izpoc spancev dl po.t. I- aget c a domaCe i ime i van minatt i inkovski vladar doba del noge «9 boj sonca sukanec praiek za lase f-.ik kranj želazov oksid pod proizveden etilenski h°r". po mogoče razpršiti istoča^,.^ vseh sadežih in tako 52 ^ dosežejo, da vse sadje ^ dozori. Na tak način jo zelene banane šele v diščih tik pred prodajo. Pri -196° C čakajo vstajenja živalski vrtovi postajajo nekakšne sodobne Noetove barke - Genetika bo rešila stotere ogrožene živalske vrste - Divje življenje v tekočem dušiku Stara zgodba iz Mezopotamije o praočaku Noetu, ki je svojo barko zbral vse živali eta in jih rešil pogina, se Ponavlja, le da so zdaj Noeti ^rokovnjaki v živalskih vrto-V®1» barka pa sodobno urejena ^točišča za divje živali. Da-nes živi v nekaterih svetovno 2nanih živalskih vrtovih nekaj divjih živali, ki so v divjini J6 iztrebljene: divji mongolski •jonj, Davidov jelen in evrop-10 bizon. Slednji se sicer po-n°vno pojavlja na Poljskem, vendar so ga v njegovo staro d°niovino naselili iz živalske-8® vrta. Zadnjega svobodnega Evropskega bizona so ustrelili leta 1912 Težave pri ohranjanju red-»p živalskih vrst niso majhne, arava je mnogim divjim živaljo vgradila neke vrste obram-j*11 mehanizem in se v ujetni-JVu ne razmnožujejo. Tako °rajo v živalskih vrtovih VRTILlČAR Sel bi z njimi v KasUVwasne,,’''»Vij1(Z'u Je Pridni narod predrobil trdi kamen v 'e ^ ^rade in prisilil vsak pedenj zemlje, da ^*^ciin ia(te*e. Posebno v Trstu bi se imeli moji to ^ b • l u bi se jim odprla um in oko, in izdelke, •tu bi se imeli moji *« bi se jim odprla i in oko, na malem P “ sv«t, vse pridelke izdelke, vsa ljudska, tebe. Ne bi pozabil Levi grozd je rasel ob običajri vinogradnikovi skrbi, desnem'’ t pomagali pri rasti z umetnimi rastlinskimi hormoni. Nova bolezen Kavvasaki otroška bolezen tiplje v svet Novi čas ni prinesel samo novih zdravil za stare bolezni, temveč tudi nove bolezni, katerim ne stara ne nova zdravila niso kos. Ena med njimi je ka-wasaldk bolezen nosi naziv po imenu japonskega zdravnika Tomisake Kavvasadija, ki jo je prvi odkril. Leta 1961 je dobil skupinico malih bolnikov, ki so imeli neko čudno bolezen, katere ni-bilo mogoče spraviti v noben dotelj znani predalček. Oboleli] otroci so imeli močno vnete bezgavke, po vratu in hrbtu škrlatne izpuščaje in zelo viso-i ko vročino. Penicilin ni nič za legel, kar je potrdilo zdravnikov sum, da ne gre za škrlatinko, ampak za povsem nepoznano bolezen. Raziskave so v naslednjih šestih letih potrdile, da je človeštvo , bogatejše” za novo zdravstveno nadlogo, ime pa so ji dali kar po zdraniiku. Sprva je bila nova otroška bolezen doma na Japonskem, zato so strokovnjaki menili, dal gre za nekakšno etnično zasnovano bolezen. Obolevajo samo otroci do 5. leta starosti in jo prebolijo v dveh tednih. Zdravila zanjo ni, če izvzamemo aspirin, ki znižuje vročino in blaži vnetja. V novejšem času je nova bolezen odšla po svetu. Nekaj primerov obolenja so zabeležili v ZDA in v Evropi. Vendar gre za redkost. Kawasaki je še vedno doma le na Japonskem. dostikrat poseči po najnovejših znanstvenih dosežkih. Zanimiv je poskus živalskega vrta Bronx, kjer so samico gaura, divjega goveda iz Azije, s hormoni »obdelali” tako, da je proizvedla več jajčec. Te so ji odstranili, jih .umetno oplodili in nato zarodke vsadili v navadne krave. Tako so prišli do zdravega in številnega potomstva te redke živali. Uspešni so bili tudi v londonskem živalskem vrtu, kjer je poleti prišla na svet prva velika mačka s pomočjo umetne oploditve. Samici gorskega leva so morali pred postopkom dajati hormonske injekcije, da se je lahko obreji-la. Najbolj presenetljiv pa je dolgoročni program ustanovitve »zamrznjenega živalskega vrta”. V San Diegu hranijo tkiva vseh ogroženih živalskih vrst. Tkiva so globoko zamr- znjena v tekočem dušiku (-196 stopinj C) in čakajo na razvoj genetike, ko bo mogoče iz njih obuditi v življenje takrat morda že izumrlih živalskih vrst. Svet bi bil res pust brez njih, saj domače mačke in psi pa še kje kakšen vrabič le niso dovolj. Bonny, mlada puma, s materjo. svojo Napha te, nato pa prsi v usta Bolezenska požrešnost muči samo ženske — V ________duševnosti___________ Kaj je narobe z dekletom, ki za poobedek poje dve vrečki piškotov, poliže liziko, lonček marmelade, mimogrede pohrusta še tri sendviče in se nazoba rozin in vloženih jagod, nato pa s slastjo načne pizzo ter konča poobedek z nekaj rezinami sira, krepko politega z majonezo? Dodajmo še, da je njen naslednji korak v stranišče, kjer porine prst v usta in silno množino zaužite hrane na silo izbljuva. Dekle je nedvomno bolno! Gre za doslej razmeroma redko, a v zadnjem času že bolj razširjeno bolezen, ki ji zdravniki pravijo bulimarexia. Beseda izhaja iz starogrških besed, ki pomerita vola in lakoto; bolezen bi torej lahko poslovenili v nekakšno volovsko lakoto. Nenavadno je, da za bulimarexio obolevajo skoraj izkuljučno samo ženske. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tako nenavadnim apetitom, primerjajo bolezen z alkoholizmom. Poudarjajo, da se da ozdraviti samo ob pomoči psihiatra, ker korenini v duševnosti. Crtiče in povesti iz narodnega življenja i%»i in izaelKe, vsa , 'TO.k.u bi pozabil privoljenje, hoditi v svil* " W <#, ko se prede ilahtna svila, ki bi mogla, o1» jj^j tudi našo deželo bogatiti. Ko bi se ' v tem in onem, naučili reda, posla m P V0drij*Ubi fantiči! Cas je vrniti se. Poskusite11«,<*na naKranjskem. Ako se vam zlaže, nič f oj vzemite v roko popotno palico Pa, .im *•$, .Jj^pe žvižgaje in prepevaje. Našli boste ^ Z#PMtij bro zemljo, dobro plačo. Odkar svet st J> ^»1 na Hrvaškem še nobenega Kranjca, _,.” zvesto živel po njegovih svetih zapove0 To je pripovedk^ Bralci si sami domišljajo, presledkov, da je kakor m ‘»P—Sr°onS° in brez uoKazai resnico ■> sv- -jctn v. »ar ostrmeli in jeli pritrjati z je k?' ?>eSedi* katero je izustil, drugim Pa r(jo n „ 2^ranjska zavist, da so se začeli iz Srečo sta si na Dolenjskem prijazne** ^5, J' sosedi. Neki pivec se zabavljivo ogl8?1* ’’ vefld*1.? h°^io n* 168 tako bogat Puščic ...ci.vtiv, O- nisi"-;: ’ '*»guvon dobrovoljno: „Ah tn- ® g, ^ mož en bokal? Nai tra n rine se d»fc ‘^C^lovi.'’ Matiček, ki ga ?a še*^010?’ odgovori Naj ga prinese Te besede i tovariše z njim ne ^Pak i^’ da so vse 1#l »ucfi, kakor bi trenil, popolnoma prepričale, da je Matiček resničen bogatin. Vse kupice so se dvignile v njegovo zdravje, vsa usta in srca so želela dolgo srečo njemu in njega rodovini. JETNICA NovomeSčan Grom je bil obrten mož. Ni se zadovoljil z dediSčino, katero je dobil po očetu: z lepo hiiico in malo lectarija Loti se Je trgovine z medom in voskom, osnoval Je precej veliko svečama Delal Je znatne dobičke, ali obogateti s tem ni mogel. Deželo so nam poplavili Francozi, nazadnje so z njo celo zagospodovali Vojske so prinesle mnogim beraitvo. pameten človek pa se je znal z njim okoristiti Grom se je nove vlade od konca ustreSil, začutil je v sebi neko avstrijsko domoljubje. Kmalu pa je spoznal, da ga F rane oz je ne bodo pojedli. Jel Je z njimi obči ti in se prepričal, da niso bogve kako modri, da se da z njimi barantati Nakupil je ovsa. sena. vina in raznih drugih potreb; oglasil se je pri poveljniku in drugii važnih možeh; tujci so videli, da je blago dobro, in so plačali Pravijo, da Je potisnil ob tej priliki oficirjem in uradnikom v žep nekaj okroglega in rumenega. To je mogoče, ali dokazano ni. Čisto gotovo pa je. da so se Francozi z Gromom pogodili za nove poSiljke in da jih je zaklada! vsa Štiri leta njhovega prebivanja na Kranjskem. Ta trgovina ga je postavila na čvrste noge. Namesto pohlevnih stotakov je preSteval bahate tisočaka. Leta 1813 so prihrumeli Rebroviievi Hrvatje in so se tako neotesano pomenkovali s Francozi, da so Jim ti obrnili hrbet in se napotili od tod proč v bolj priljudne in omikane dežele. To se Gromu ni dopadlo. Pahnil je tujce iz srca, jih preklel in se zopet poavstrijanil. Nekaj časa mu niso nič kaj verjeli. To ga Je jako bolelo, ali prebrisana glavica ni še obtičala v nobeni zadregi. Razširili so se v visokih krogih glasovi, ki so morali zbuditi vanj zaupanje. Govorilo se je: ..Kranjci so sleparji. Napoleona so častili ko Boga; v Francoze so se zatelebali _______________ . o, latani so mu neprenehoma segali v ^ iaba ali, m„ ugovarjali, pobijali njegovo Mili-P_Nua.°niače razvade in napake, se včasi hudo ^j^t ^ Pet ublažili, migali SO Šegavo Z .0 d^ LnVCi ^VeITl fj?0,, 'n sočasno mi aoKazano m. uidi goioro pa je, aa *o »e r ranča zakrohotali. Najbolj ^ bajUi ,,0 TOletku. Ko jim je Gromom pogodili za nove pošiljke in da jih je zakladal dokazal resnico s P uj, sp len, cn kar ostrmeli štiri leta njfiovega prebivanja na Kranjskem. kakor Judje v zlato tele; svojega cesarja so pozabili, kakor da bi ga ne bilo nikdar na svetu. Hoteli so narediti punt. kilavci pa so vrgli vile od sebe in se krohotali: Naj se bije. kdor je avša, mi že ne. Edini Grom je na Dolenjskem ostal mož; delal se je. kakor da hoče jakobinom postreči, ali jih je lepo n asu kal. Mislili so. da pijo vino. O. patriot Grom ne prodaja tujcem vina. ampak zavrelica Francozi so cepali od nje kakor muhe, ki se naužijejo mušnice. Mrvo je pustil, da mu je zgnila, potem šele so jo dobili konji, in oves Jim Je ostrupil, da jt) je bil konjederec vesel." Kolikor več mesecev in let je preteklo, toliko bolj gotovo se je trdilo in sploh verjelo, da je stal Grom na čelu avstrijske stranke, ki Je osnovala zoper francosko oblast skrivno vojsko in j! delala neizmerno škodo s svojim vohunstvom, prekanjenostjo in zaskakovanjem. Ljubljanski poglavar je majal nekoliko z glavo, kakor da ni prav preverjen, ali hvala ima za človeka ravno tak nasledek kakor graja, da zmerom nekaj ostane - semper alkjuid haeret Doseglo se je vsaj toliko, da ni dvomil nihče več o Gromovi lojalnosti Vlada je dala v najem razne mitnice (v kranjski Šprahi M zovo „šrange"). Najemščino Je postavila tako nizko, da Je kazalo sijajnega dobička. Če vprašate stare bogatine, kaj Jim je napolnilo mošnjo, jfi bo odgovorilo izmed deset gotovo šest. da — mitnica. Tudi Grom se je oglasil, dasiravno ne z velikim upanjem; bal se Je. da mu bodo Francozi itak kaj zavirali Ali strah je bil votel, njegova ponudba se je sprejela. Grom je postal tedaj mitničar in čez nekaj let bogataš prvega reda. Ne da bi si bi nagrmadil milijone. Razmere naše sirotne zemlje se ne smejo meriti z angleškim ali belgijskim laktom. Na Dolenjskem se šteje med premožne, kdor ima pet tisoč; kdor deset tisoč, se mu' treba že odkriti; imenitna partija je. na katero prežijo vse gospe, obdarjene z mladimi gospodičnami. Grom si je skoval in iztolkel iz lecta, sveč, medu, voska, vina, ovsa, sena in mitnic celil trideset tisoč goldinarjev. Po pravilu: denar da denar, se je nabralo sčasoma 6 veliko več: petdeset, osemdeset sto, sto dvajset tisoč. To pa ni steklo tako zlahka in zgladka. kakor je tu povedana Zapletel se je v nepremišljene špekulacije, trpel je strašne izgube, prišel je dvakrat na boben; prijatelji so ga zapustil' in zasramovali Grom je dokazal v nesreči, da ni kak šušmar. ampak korenjak, ki Je bogastva vreden. Poznal je dobro srebrne žile, obrnil se je tv aj na vama pota. začel nove posle in barantije. ki ga niso mogli preveriti. ' zeleni vlak na relaciji METLIKA-LJUBLJANA 5.50 METLIKA 16.10 6.07 ČRNOMELJ 15.54 ai7 SEMIČ 15.43 6.41 KAN Dl JA 15.20 6.42 NOVO MESTO-CENTER 15.18 6.44 NOVO MESTO 15.16 7.03 TREBNJE NA DOL. 14.56 8.00 LJUBLJANA 14.00 razen ob sobotah, nedeljah in praznikih i železniško gospodarstvo l ITubijana vaš poslovni partner ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO Bršljin 63 OBJ A VLJA PROSTA DELA IN NALOGE - KONSTRUKTOR za opravljanje del in nalog na področju regulacij Pogoji: diplomirani elektro inženir ali elektro inženir šibki tok ter 3 oziroma 2 leti delovnih izkušenj pri konstruiranju - KONSTRUKTOR za opravljanje del in nalog na področju transformatorjev in magnetike Pogoji: diplomirani elektro inženir ali elektro inženir jaki tok ter 3 oziroma 2 leti delovnih izkušenj pri konstruiranju - REFERENT ZA SAMOUPRAVLJANJE Pogoji: ekonomski tehnik ali gimnazijski maturant ter 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah v samoupravni dejavno sti ROK za vložitev prijav je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15-ih dneh po sprejemu sklepa. Poseben pogoj je poskusno delo. 868/48-80 SALONIT ANHOVO industrija gradbenega rr-ateriala Anhovo, n. sol. o. Razpisna komisija delavskega sveta Temeljne organizacije združenega dela Rudnik Globoko Razpisuje prosta dela oz. naloge DIREKTORJA TOZD RUDNIK GLOBOKO Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo - da ima 5 let delovnih izkušeni pri vodstvenih delih in nalogah - da ima organizacijske in poslovne sposobnosti - da zna en tuji jezik - da nima prepovedi opravljanja zadev z delovnega področja direktorja temeljne organizacije v-primerih, ki jih določata zakon, ter da ima ustrezne moralne in politične vrline Pogoje iz prve alinee izpolnjuje tudi tisti kandidat, ki je najmanj 10 let pred prijavo uspešno delal pri vodstvenih de- • lih in nalogah v delovni organizaciji. Direktorja bomo izbrali za štiri leta. Pismene prijave sprejema ..Salonit Anhovo-TOZD Rudnik Globoko, 68254 Globoko, z označbo „Za razpisno komisijo", 15 dni po objavi. Kandidati morajo prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. TTL TOZD Tobak OE Novo mesto Na cesti Komandanta Staneta 15 v Novem mestu smo odprli prodajalno za prodajo izdelkov priznane tovarne pletenin in tovarne nogavic Sarajevo. Ključ Almira Radovljica, Cenjeni kupci, potrudili se bomo, da bomo ugodili vašim željam. Priporočamo se za vaš obisk in vam čestitamo za dan republike! 869/48-80 EETRTK0V INTERVJU S Domače delo je še boljše Po zaslugi Franca Okleščena ima „Krka" manj stroškov pri obdelavi encimov pa še prihranek v . devizah Med inovatoiji, ki jih je občinska raziskovalna skupnost včeraj nagradila z vsakoletnimi nagradami, je tudi Franc Okleščen, vodja vzdrževanja naprav v oddelku kemijske sinteze tovarne Krka. Leta 1950 je prišel v Krko kot prvi strojni ključavničar, potem pa ... ,,Doma sem z Uršnih sel. Takoj po vojni sem bil leto dni kurir na okraju, potem sem šel v Maribor v šolo in se izučil za strojnega klju- Franc Okleščen: »Najbolj sem vesel, da je novi način tesnjenja tuli boljši, ne samo mnogo cenejši. ’ čavničaija. Naredil sem mojstrski izpit, leta 1959 pa sem se zaposlil v Krki. Tovarna me je šolala ob delu, da sem končal srednjo strojno šolo, zadnjih osem let pa sem s skupino desetih sodelavcev raznih obrtnih poklicev prispeval že k marsikateri izboljšavi. Sami smo opravili montažo vseh 24 reaktorjev, kar je zelo zahtevno in tudi nevarno delo. Bil sem v Nemčiji na specializaciji, tako da zidai sami reaktorje ^ občinsko priznanje razisko-S valne skuonosti? „Pri popravljanju reaktorjev in naprav v obratu kemijske sinteze smo imeli vsa leta ežave. Rezervni deli so vsi iz uvoza, popravila pa so opravljali tujci. Bilo je veliko stroškov. Naj povem, na primer, da samo en ležaj stane 40.000 dinarjev. Jaz sem naredil načrt, da smo predelali na nov način tesnjenja opar-jalnik in sušilnik ,JLuwa”. Ker je naprava pod zelo visoko temperaturo, je bilo potrebno tudi intenzivno hlajenje, ta sistem pa smo naredili s pompčjo vode, ki jo pridobivamo iz Krke. Je poceni. Ne samo, da smo tako rešili vprašanje dragih popravil in rezervnih delov, z domačo izboljšavo smo dosegli tudi izredno visok vakuum, zato na izdelkih ni okvar. Na novem sistemu dela stroj dva meseca v treh izmenah in v tem času še ni balo nobene okvare.” — Kakšne izboljšave ste še dosegli na vašem oddelku z vašo pomočjo? „V zadnjih osmih letih smo razen tega naredili še okrog 500 raznih manjših izboljšav, od predelave centrifug do elektromotoijev jtd. Vse to se je izkazalo za dobro in mnogo cenejše. Po postopku, ki smo ga zdaj uvedli na sušilniku Luwa, bomo v prihodnje predelali še druge stroje.” - Ker je pri vseh delo stalno v nevarnosti pred eksplozijami, ali se ne bojite, da bi poizkusništvo morda privedlo do napake? „Vse novitete na naših • napravah so pod stalno kontrolo posebne komisije iz Zagreta, tako da ne smemo sami napeljati niti metra k a-bla, ne da bi od njih dobili dovoljenje. Prav vsak novi postopek je prej pregledan in ocenjen od omenjene komisije.” R.B. I I SPREJEM ZA MATERE PADLIH - Svet za spremljanje družbenoekonomskega položaja in političnega položaja žen& pri OK SZDL v Novem mestu je v okviru praznovanj občinskega praznika pri-i pravil 22. novembra v hotelu Metropol tradicionalno srečanje staršev in žena in mater padlih borcev, ki se ga je letos udeležilo 180' žena iz vse občine. Kulturni pro; ke Šobar—Nataše”. (Foto: J. Pa' im so pripravili pioniiji OŠ „Mil- ZAČASNA SKLADIŠČA? Založenost trgovin je na splošno slaba, to je bilo znova ugotovljeno. Ker v Novem mestu ni skladišč, kamor bi trgovinske delovne organizacije‘lahko shranjevale večje količine artiklov, ki jih občasno zmanjkuje, se pa včasih dobe, tudi ni bilo možno porabiti nekaj sredstev, ki jih je proračun namenil za blagovne rezerve. Akcija za gradnjo skladišč in hladilnice je v teku, preden pa bo to zgrajeno, bo minilo nekaj let, medtem pa se založenost ne more bistveno popraviti, če ne bo blgga kam shranjevati. Da bi v letu 1981 novomeške potrošnike le malo bolje oskrbovali kot letos, se dogovarjajo za adaptacijo dveh opuščenih vojaških skladišč v Žabji vasi za potrebe blagovnih rezerv, ki so, mimogrede rečeno, določene tudi s predpisi. Ne bo boljše, kvečjemu slabše Novomeška industrija je močno odvisna od uvoza surovin, zato so težave in pričakujejo, da bodo v začetku leta 1981 še hujše — Usmeritev na domače vire ■s############*#####################*####■ Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala je v novomeški industriji ponekod že prišlo do motenj v proizvodnji. Marsikje so delavce nekaj dni zaposlovali z drugimi deli, dokler potrebnih surovin ali delov ni bilo. Večina industrije v novomeški občini je odvisne od uvoza reprodukcijskega materiala, razen izjem, kot je Opekarna Zalog, ki proizvaja iz domače gline, zato tu ni bilo nikakršnih težav. Konfekcija v Novoteksu, Labod, Industrija obutve pa so slabo založeni s potrebnimi su- VEDNO NOVI ZADRŽKI V novomeški občini je letos v gradnji 450 stanovanj, povsod pa' gradbinci zamujajo in stanovalci čakajo. Pred kratkim je bilo z zamudo vseljenih 10 vrstnih hiš na Drski, v Bršljinu se gradnja 82 stanovanj vleče ko jara kača, v Straži pa bi 55: stanovanj tudi že moralo biti zdavnaj naseljnih. Tu gre za petmesečno zamuda Kar pa zadeva bršljinske bloke, je očitno, da zadnji čas pio-niijevci hitijo, ker je obdor podpisnikov sporazuma zavrnil prošnjo za novo podaljšanje gradbenega roka. Zdaj je upanje, da bo pred iztekom leta 1980 brš(jinski kompleks blokov dokončan. rovinami za redno in nemoteno proizvodnjo, onemogočen uvoz zaradi omejitev pa onemogoča običajno dobavo iz tujine. Kritično je bilo nekajkrat tudi že v šentjernejski in žužemberški Iskri, pa tudi tovarna vezanih plošč v Straži in Novolesov tozd stilnega pohištva sta imela motnje zaradi malenkosti. Medtem ko sta ta dva proizvajalca založena z osnovno surovino, z lesom, pa jima je manjkalo bodisi uvoženega Uma ah laka, tako da izdelkov ni bilo možno dokončati. Očitno je, da bo potrebno prizadevanje iskati možnosti za oskrbo iz domačih virov,, kjer pa to nikakor ne bo možno, lahko tudi v prihodnje računajo s težavami. Še več: v komiteju za družbeni razvoj novomeške občine računajo na hujše težave v začetku prihodnjega leta. Takrat bo najbrž zmanjkalo repro-materiala iz zalog, ne bo pa še novih pošiljk iz uvoza. S takimi nevšečnostmi gre računati pravočasno. Vse kaže, da bodo v nekaterih delovnih organizacijah morali razmišljati celo o spremembi proizvodnih programov za srednjeročno obdobje, ker je znano, da v prihodnje zlepa ne bo deviz na primer za proizvodnjo luksuznih predmetov. Močnejši od strojev Mladi iz Šentjerneja in Novega mesta v pomoč pri obiranju koruze — Koruza pospravljena in jesenska setev opravljena Občani dajejo velik delež Topliška krajevna skupnost nadaljuie akcijo za asfaltiranje cest Z referendumom, kije izglasoval 1—odstotni prispevek občanov in še z dodatnim prispevkom, ki ga daje vsako gospodinjstvo, seje več vasi na območju krajevne skupnosti Dol. Toplice odločno posodobiti ceste. Obstaja natančno izdelan petletni komunalni program (1979 do 1984), po katerem pa naj bi širša skupnost sofinancirala modernizacijo važnih cest, ki povezujejo naselja. Del tega programa se že uresničuje, saj je položen asfalt na občinski cesti D«. Toplice-Dobindol v dolžini 2,2 kilometra. Ta cesta povezuje pet vasi. Ce bi se lepo vreme letos nadaljevalo, bi lahko asfaltirali še del ceste med Gorenjim in Dolenjim Poljem v dolžini 350 metrov, medtem ko je asfaltiranje odcepa z a Gor. Gradišče predviden prihodnjo spomlad. Njgvečja akcija, ki bo končana leta 1981, najkasneje pa v 1982. letu, pa je modernizacija in asfaltiranje občinske ceste, ki povezuje vasi Gabrje, Soteska in Drenje, v dolžini 1600 metrov. Cesto uporabljajo še občani drugih vasi pa tudi vikendarji in razni lastniki zemljišč. Za priključek na omenjeno cesto, ki pelje v peskokop, pa bo poskrbelo GG-tozd Gradnje Novo mesto. Ureditev tega priključka je njuna tudi zato, ker je zraven več objektov, v pristojnosti spomeniškega varstva. Pri vseh teh delih nosijo krajani veliko stroškovno breme, krajevna skupnost pa si bo prizadevala oplemeniti njihova sredstva še z drugimi komunalnimi viri. Ce bo šlo vse po zastavljenem programu, bodo leta 1984 asfaltirani vsi glavni deli cest v naseljih. Vaški odbori pa lahko v tem obdobju pokažejo več skrbi, da bi se tudi stranska pota bolje vzdiže-vala. T. V. »Dolenjski list« v vsako družino Lahko zapišemo, da je bitka za letošnji pridelek in setev tudi v novomeški občini dobljena. Velike zasluge za zmago pa zagotovo lahko pripišemo mladim, ki so se v velikem številu odzvali in delali tam, kjer so bili stroji v blatnem in razmočenem terenu nemočni. V četrtek, 20. novembra, so se javili na enodnevno pomoč obiranja koruze mladinci osnovne šole Martina Kotarja iz Šentjerneja. Prek sto j ih je na njivah v Dobruški vasi obralo rekordnih 6 ha površin, kar kaže, da je tamkajšnja mladež še vajena kmečkih del Vodstvo KZ Krka je že obljubila, da bo pridnim delavcem primaknila nekaj sredstev za končni izlet Konec tedna so začeli v Draškovcu tudi strojno obirati koruza Stroj bo delal od ranega jutra do poznega večera in upamo, da bo preostalih 48 ha obranih v petih dneh. Ni šentjemejskih poljih so de-' lavci tozda .Brazda” opravili že tretjino jesenske setve lži in pšenice. Po letnem planu so posejali 78 hal rži in 61 ha pšenice. Kmetijski inšti-1 tut jim je zagotovil, da bo setev uspešna, pridelek pa bo zaradi kasne setve za 25 odstotkov manjši J Z obiranjem so hiteli tudi v meniških steljnikih pri Dolenjskih Toplicah, saj so pred snegom obrali že 45 ha koruze, prav toliko pa je je še ostalo. Pretekli petek se je neobrane koruze lotilo 70 mladih iz tretjih letnikov novomeške srednje gradbene in strojne šole. Akdja mladih je bila že druga v prizadevanju za rešitev letošnjega pridelka, saj je v po-I nedeljek obiralo 30 delavcev skupnih služb KZ Krka. KDAJ BO KOMBI? v Letošnji začetek male šole na mirnopeški osnovni šli spremlja vsakdanja skrb za pievoz otrok. Šolski kombi je star in tako zdelan, da ga vsak dan sproti popravljajo, preden gie na vožnjo po vaseh, da pobira in razvaža otroke. Zaradi tako negotove^ prevoza so starši v skrbeh in dogaja se tudi, da kombi ne pride pravočasno. Sola ima že dolgo natočeno novo vozilo pri IMV, toda doslej še ni bilo dobavljeno. Stari zdravstveni dom zraven frančiškanske cerkve sameva prazen, odkar se je zdravstvena dejavnost preselila v Kandijo. Kmalu bo leto dni! Ker je stavba namenjena Glasbeni šoli in * nekaterim dejavnostim, » vse komaj čakajo na prostori se zdi občanom nerazumlp' vo, zakaj leto dni ni moino izpeljati preselitve. Zataknilo se je pri kurjavi! Odbor za gradnjo šol im1 projekte za malenkostno notranjo preureditev stavbe’ kar ni sporno, pač pa je Ob pomanjkanju prostorov -prazno prišlo do navzkrižnih mneni glede ogrevanja. Novi naseljenci stavbe so predvideli centralno kurjavo in postavitev kotlarne na dvorišču, tega pa služba spomeniškega varstva ne dovoli, ker bi * tem posegli v prostor, ki je zaradi kulturnih vrednot lOr ščiteru Oni so predvideli na zdaj zanemarjenem dvorišču lep atrij, kjer bi lahko posedali učenci, ne pa kotlovnic-Predlagali so, naj bi stavbo začasno ogrevali tako kot bivši zdravstveni dom: na drva in premog. To pa bodoči naseljenci Stavbe odklanjajo, češ da bi bili preveliki stroški z obvezno preložitvijo lončenih peči in najetjem delovne sile, ki bi skrbela za kurjenje. Problem je v tem, ker je v tem koncu mesta še več interesentov za centralno kurjavo, pa nihče ne ve, kje naj bi postavili kotlarno. Gre za rotovž in vse urade v njem pa za Mladinsko Knji• go in šeNovoteks, ki kupuje Ivanetičevo hišo za trgovsko dejavnost. Najbrž vsak zase ne bo postavljal kotlarne, za vse skupaj pa bi morali najti ustrezno rešii. Trajalo je vse leto, da so se pred dnevi na izvršnem svetu sešli predstavniki obeh strani na pogovor. Zdaj ie bilo končno dogovorjeno, da bo Zavod za družbeno planiranje do srede decembra ugotovil energetske pO' trebe v tem delu start& mestnega jedra in predvidet' S'e bi bilo možno zanje p? aviti skupno kotlarno, M* nato se bodo lahko sestali bodoči uporabniki centralne kurjave in se začeli dogovar jati o skupnem vlaganju Skratka: še bo preteklo PTf_ cej vode, preden bo stav~\ vseljena. Ob tem primeru P“ bi lahko prišli do izkušnje v* bodoče, kajti učenje zrne'w na istih napakah je predrafp- Novomeška kronika STABILIZACIJSKO OB NOVEM LETU IzvrSni svet novomeške občinske skupščine je namesto novoletnih čestitk namenil 1.000 dinariev v sklad za boj proti raku, predlagal Sa je tudi, naj se preko ZDL začne akcija v združenem delu, da bi tudi tam ravnali tako. Izvršni svet predlaga, naj delovne organ:za-cije namesto čestitk nam tlijo sredstva v sklad z£ drage medicinske instrumente pri občinski organizacij'* RK v Novem mestu. I . fj} m UDARNIŠKO OBIRANJE KORUZE — Pred dnevi, ko je mraz rezal do kosti, so dijaki III. b letnika srednje kmetijske šole Grm v prostovoljni akciji obirali koruzo na šolski njivi pri Gotni vasi. Da ne bi slabo vreme s snegom naredilo škode, so navzlic slabemu vremenu obirali. (Foto: R. Bačer) RAZSVETLJAVA Z LUNE -Stanovalci naselja na Drski so bili štiri dni brez cestne razsvetljave. Zvečer so hodili domov v popolni temi ki jo je tu in tam pretrgala le svetloba Lune, ko je pogledala izza oblakov. Dolgo Je trajalo, preden je bila okvara popravljena! Se EN BIFE — Pred dvema tednoma je v avli Športne dvorane začel poslovati stalen bife. Odprl i zasebnik iz sosednje republl Strankam strežejo kot drugod do 22. ure zvečer. OB NOVI CENI SPET IZBIRA -V novomeških trgovinah so imeli nedavno tega že zelo pičlo izbiro keksov in čokoladnih izdelkov, zadnje dni pa so police spet polne tega blaga. Z,odobritvijo nove cene tudi pri dobaviteljih ni bilo več zadržkov za dobavo. EN SAM DEČEK - Minuli teden je Novo mesto postalo bogatejše za enega samega oočančka. Rodila je Aleksandra Blatnik z Ragovske ceste 14 - Boruta. TA TEDEN BOLJŠE - Lepo ponedeljkovo Jutro je privabilo na koli«*' sirčke in jajca, pa irn^j __ 4tudi dol jebolka; čeravno mšo posebno na pogled, gredo dobro v den®| trosnixi še želijo starih sort ki jih Je dobiti samo še pn Zelo dobro založen pa je o tudi kramarski del tržnice. toki*1 Ena gospa je rekla, trgovke iz samopostrežne vi n a na fVcri liprniev -c vine na Cesti herojev p1^ na uijene kriminalistke. dan imqo opravka s » ^ prihajajo iz bližnjih š°* - in odmori polnijo žepe. rokave________ id i.i.i na« I LIST Št. 48 (16331,27. novembra od delegatov za delegate Niso si krivi, da so drugačni! Društvo za pomoč duševno prizadetim delavno — Do prihodnje jeseni delavnice Primanjkuje jim sredstev — V Krki že uspešno teče akcija pridobivanja novih članov Društvo za pomoč duševno prizadetim v novomeški občini deluje 6 let in je do nedavnega štelo 148 članov, ljudi, ki želijo pomagati prizadetim osebam. Namen društva je skrb za duševno prizadete, Ki niso sposobni za redno delo, tako rekoč od rojstva do smrti, je v pogovoru povedala sedanja predsednica društva Avgusta Lak, ortopedagoginja na osnovni šoli Dragotin Kette s prilagojenim jirogramom, za izgradnjo katere si je tudi društvo veliko prizadeva- ToV POT POSTAJA CESTA — Krajevna skupnost Dolenjske °«ce je z lastnimi sredstvi in sredstvi vaščanov Polja pričela širiti odsek od Polja do Dol. Polja v dolžini 2 kilometrov. b„ lrjtev ceste od dveh na štiri metre in položitev asfaltne plasti Ve*jala okoli 600 tisoč dinarjev. (Foto: J. Pavlin) V šolo so se učenci vselili pred dvema letoma, sedaj pa imajo na njej tudi tri oddelke za delovno usposabljanje srednje in težje duševno prizadetih otrok do šestnajstega TABORNIŠKE NOVICE CETA JUTRANJE ZARJE na zdravstveni šoli v Novem mestu je ob zadnjem sestanku staršev priredila razstavo taborniških in drugih ročnih del, taborniške literature in modelov nekaterih oblektov. Mnogo staršev je z zanimanjem pogledalo delo prizadevnih tabornikov na zdravstveni šoli. ODRED DOBRE VOUE iz Lj ubrane je v nedeljo obiskal Dolenjski muzej, si ogledal njegove zbirke, nato pa je prof. Marjan Dobovšek 50 ljubljanskim tabornikom razkazal zgodovinske in druge zanimivosti mesta ter njegovo najbližjo okolico; Fantje in dekleta iz Ljubljane so se nato podali še na Trško g°ro. SENTJERNEJSKJ TABORNIKI so pretekli petek prvi v občini na redni letni konferenci pregledali enoletno delo in si začrtali pot za naprej. Za njimi Je prvi samostojni letni tabor ob Kolpi in polni novih pobud se prizadevno lotevajo novih nalog. NA OSNOVNI SOLI Grm v Novem mestu je medtem znova steklo delo v taborniški četi. Novi starešina čete je Jože Bračika, načelnica pa Alenka Suhodolnik. S. H. Premajhna skrb za krajane ho ?r°blemsk* konferenci krajevne konference SZDL Bršljin 19. DiJd Je bfl govor o preteklem delu v tefkrajevni skupnosti, gledali pa so tudi načrte za naprej. predsednik KK SZDL Bršljin Mijo rPes je v uvodnem poročilu kri- _Na problemski konferenci KK SZDL Bršljin kritično — Dve gradnji v zraku sovali samoprispevek, ne morejo dobiti investitorja. Zaradi zaostrenih ekonomskih razmerje zelo negotova tudi gradnja zdravstvene postaje -za katero se prav tako zbira samoprispevek - in dveh igrišč, tako da zaenkrat v srednjeročnem programu do leta 1985 ostaja jasna le ureditev pločnikov od Cestnega podjetja do Javnih skladišč, javne razsvetljave, asfaltiranje ulic, napeljava telefona, urediti pa bi morali tudi avtobusno postajališče. Kritika je padla tudi na račun preslabega dela hišne samouprave, mladina pa je kljub prostorskim težavam izvedla precej akcij, pri čemer pa bi bilo pričakovati več pomoči OK ZSMS Novo mesto. hkr*° 0Vrec*not'l preteklo vl, at' posebej poudaril **JUČr delo in nujnost Cjj Jevanja vseh v boj za stabiliza-> katere breme se mora enako-0Cem° porazdeliti na vse. Ko je ^eval delo delegatov v krajevni spJ>no,*i - o tem so obširneje gorili tudi v razpravi - je n0y premajno zanimanje kraja-*a delo v krajevni skupnosti. mej 0 Je sploh dobiti ljudi, da sprej-(jej ° ftinkcijo, potem pa še premalo in 3°’ ne čutijo prave odgovornosti majo stika s svojo bazo, ki se ne ble e' dokler se ne pojavi kak pro-dj • ki jih neposredno zadeva. Kot tudp°'3lemov ni! Organizirali so dar ^obrazevanje za delegate, ven-0 bila predavanja izredno slabo obiskana. Temu in pa kadrovanju bodo morali v bodoče posvetiti več pozornosti. Pri delu pa se srečujejo tudi s prostorskimi težavami. V krajevni skupnosti jim tudi ni uspelo najti stik z delovnimi organizacijami, da bi z njimi reševali žgoča vprašanja varstva in urejanja okolja, prostorskega planiranja, ohranjanja okolice osnovne šole in igrišča, ki si ga pogosto lastijo Pionirjevi delavci, itd. Skrb za preko 4.000 zaposlenih v KS Bršljin in okrog 2.300 krajanov je premajhna, je bilo slišati, posebno slaba pa je preskrba ljudi, za kar so največ krive premajhne trgovinske zmogljivosti - delo potrošniškega sveta tako ostaja na mrtvi točki -kar pa se tudi v prihodnje verjetno ne bo izboljšalo, saj za gradpjo trgovine, za katero so krajani izgla- Spregovorili so tudi o solidnem delu društva, krajevnega odbora RK in KO ZZB ter opozorili na naloge v akciji NNNP. Z. LINDIČ - DRAGAS Kaj je zaščiteno in kaj ni Otočec je z delegatskim vprašanjem opozorila na odprta vprašanja v zvezi z zaščito parcel okrog Starega gradu, znan pa ie tudi odgovor . Na zasedanju zbora kra-f ,Vn*h skupnosti in zbora druženega dela 29. septem-*a letos je delegacija z točca pismeno predložila slednjo pobudo: »Prosimo, da pristojna rokovna služba izdela kar-> ki bo določala, katere °*ao8 Starega gradu Padajo pod zaščito. Nadalje Potrebno natančno določi kakšni posegi se na tem Področju dovoljujejo in kaj . • Lastnike parcel je po-ebn° 0 tem obvestiti t bl|o, da bodo lahko načr-Ijj.^r gospodarjenje z zem-J Cem tako v kmetijske “drene kot za druge nameri/ * krajevni skupnosti tQl°lfCC te^ >£aščit“ že ra* . resno ovirajo o j V°J id slabo vplivajo na . nose med občani, organi jevne skupnosti in obči-r ’ ^to je opredelitev do ta3*°ja nujna. so^dja smo, da organi, ki dali pobudo za zaščito, niso opravili vsega dela, zato naj napako čimprej popravi- Zavod za družbeno planiranje je otoški delegaciji obširno odgovoril na treh tipkanih straneh, mi pa povzemamo le najvažnejše misli: »Po občinskem odloku je okolica Starega gradu razdeljena na širše in ožje območje. Meje posameznih območij so razvidne iz elaborata Zaščita spomeniškega ambi-enta Stari grad“ iz julija 1967, ki se nahaja na občinskem uradu za urbanizem. V ožjem območju je prepovedana vsaka sprememba zemljiških površin in vsaka gradnja, razen dopolnitev na spomeniškem objektu Stari grad. Na širšem območju pa se morajo ohraniti specifične značilnosti okolice in vasi, zaradi česar je prepovedana gradnja počitniških najemo o umestnosti delegatskega vprašanja. selij in drugih gradbenih objektov, razen s posebnim soglasjem pristojne spomeniške službe. Na celotnem varovanem območju je brez predhodne odobritve spome-- niške službe prepovedano vsakršno sekanje drevja, prepovedana sta lov in ribolov. Znano je, da Zavod za družbeno planiranje pripravlja urbanistično planske dokumente za območje Otočca, o čemer bodo prve smernice v javni razpravi že novembra 1980. Če bo to gradivo odobrila tako krajevna skupnost Otočec in skupščina občine Novo mesto, bo hkrati razveljavljen tudi odlok iz leta 1969, ki je bil v zadnjih letih že tolikokrat kršen, daje izgubil smisel. O delu in strokovnih postopkih v zvezi s tem so predstavniki KS Otočec podrobno seznanjeni, saj so imeli z delavci našega zavoda samo v letu 1980 že osem sestankov in se zato sprašu- leta. Lansko leto je društvo v sodelovanju s centrom za socialno delo - s katerim vseskozi zelo tesno sodeluje - doseglo, da so v vzgojno-varstvenem zavodu na Drski odprli poseben oddelek za predšolske prizadete otroke, ki v organiziranem varstvu dobro napredujejo, njihove družine pa so vsaj delno razbremenjene. Iz članarine - ki je 50 dinarjev na leto, za kar pa vsak član dobiva njihov Zbornik - društvo vsako leto omogoči nekaj mamicam prizadetih otrok skupaj z njihovimi malčki udeležbo na seminarjih v Cmi in v Umagu. Skupaj s Centrom za socialno delo je društvo tudi doseglo, da dobivajo vsi srednje in težje prizadeti občani družbeno denarno pomoč kot dodatni vir za preživljanje. Delovni načrt društva je precej obsežen in zahteven. Poleg nekaterih stalnih nalog - pomoč šoli s posebnim programom in vrtcu, financiranje seminarjev za starše, v marcu prihodnje leto srečaje s starši in njihovimi otroki itd. - je trenutno najzahtevnejša naloga ustano- Vedno isti obrazi Na Mestnih njivah novi blok, trgovina in zaklonišče Šestindvajset krajanov je premogla problemska konferenca SZDL več kot tisočglavega naselja Mestne njive v Novem mestu, ko je v ponedeljek zvečer razpravljala o preteklem in bodočem delu. V soseski, kjer je bilo po 13 letih lani zgrajeno otroško igrišče, se ljudje bojijo, da bi bilo le-to uničeno ali hudo poškodovano, ko bodo v bližnji bodočnosti med četrtim in petim blokom začeli graditi novo stanovanjsko stavbo, v kateri pa bo tudi trgovina. Velika pridobitev za naselje in krajane b o zaklonišče, ki pa ne bo služilo le potrebam v izrednih razmerah, temveč bo hkrati prostor za družbenopolitične organizacije, seje in pisarno krajevne skupnosti. Ta objekt bo postavljen v ozek pas za desetim' blokom. Problemska konferenca je s kritičnim očesom pogledala na delo delegacij in organizacij na svojem terenu, prav tako pa ocenila delo potrošniškega sveta. Ta se je doslej le dvakrat sestal, še to bolj formalno kot zavoljo koristi. Kot osrednji problem, ki se na sestankih tega predela pojavlja zagotovo že osem let, če ne več, se je tudi tokrat izkazala neurejenost Koštialove in Lamutove ulica. Občani so dobili pojasnilo, da bosta ti dve vaški cesti postali prvi ulici v novem srednjeročnem obdobju, v kolikor ne bo zapletov pri odmerjanju trase, ko bo treba žrtvovati na tem ali onem vrtičku nekaj zemlje. n salon novki pohištva komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 vitev delavnic pod posebnimi pogoji, ki bodo nudile varstvo in primemo zaposlitev prizadetim, ko se konča njihovo delovno usposabljanje v šoli, seveda glede na njihove sposobnosti. Center za socialno delo je že izdelal analizo o 56 prizadetih osebah, od katerih jih je 20 primernih za delo v teh delavnicah. Iniciativni odbor za ustanovitev delavnic pospešeno dela, im rjo pa velike težave pri skanju ustreznih prostorov. Ce jim bo uspelo rešiti jih, računajo, da bi delavnice lahko začele z delom prihodnjo jesen. V društvu se zavedajo tudi potrebnosti mobilne ortopedagoške službe, ki bi obiskovala prizadete po domovih, vendar finančno tega ne bodo zmogli. Nameravajo pa organizirati posvetovalnico, v kateri bi strokovnjaki dajali staršem prizadetih otrok nasvete glede vzgoje in zaposlovanja otrok. Še eno akcijo vodijo: da bi se v društvo včlanilo čimveč ljudi iz delovnih organizacij, saj bi tako laže pomagali prizadetim in njihovim družinam. V tem prav sedaj dosegajo lepe uspehe v Tovarni zdravil Krka, v kateri deluje pokroviteljski odbor OŠ Dragotin Kette s prizadevno predsednico Milico Jakopin. V Krki so že' pridobili preko 300 novih članov dni štva, ne bi pa bilo narobe, če bi se tudi drugi ljudje zavedeli pomena dela tega društva in z včlanjenjem pripomogli k razširitvi njegovega dela. Z. L. - D. Slovo z napako 14. novembra popoldne smo se na šmihelskem pokopališču poslovili od sovaščana Jožeta Krašovca iz Žabje vasi Spoštovali so ga sosedje, sokrajani in stanovski prijatelji, kar se je potrdilo tudi z udeležbo na pogrebu. Krajevna skupnost in krajevna organizacija SZDL sta se poslovili od pokojnega Krašovca s toplimi besedami, pričakovali pa smo tudi besede slovesa in zahvale od njegovega delovnega kolekti-va-Keramike, kjer je začel in končal svoje delo. Toda ni bilo delavca iz vodstva tovarne ne od sindikata, kjer je pred leti aktivno deloval Ali je do neizpolnjene zadnje naloge do Jožeta Krašovca prišlo zato, ker ni več sodelavcev njegove generacije, ali pa zato, ker je bil preprosto pozabljen? Nq tak vzgled ne vleče, ker je boleč! PM TURNIR OB DNEVU REPUBLIKE _ Novomeški šahovski klub pripravlja za četrtek, 27. novembra ob 17. uri, odprto hitropotezno šahovsko prvenstvo v Domu JLA. Prijavite se lahko v avli doma med 16. 16.45. uro m Niso med molčečimi delegati Delegacija krajevne skupnosti je kar uspešna, so pa težave, ker delegat ne more z javnim prevozom na seje Prosvetni delavec Tone Perko ie v Mimi peči predsednik delegacije v občinskem zboru krajevnih skupnosti, in kot je nedavno tega izjavil, brez težav tudi njihova dele^cija ne dela. Navedel paje nekaj koristnih izkušenj. „Redno sklicujemo seje delegacije, da obravnavamo gradivo za občinsko sejo. Navadno se po en član 9-članske delegacije pripravi za posamezno točko, jo na seji razloži, da se lahko opredelimo. Ce bi vsi študirali vse, bi seje trajale še dlje kot sicer. Tudi udeležba na naših sejah je kar dobra, saj je vedno prisotnih tri četrtine delegatov. Tudi s prisotnostjo na občinskih sejah smo lahko zadovoljni, kar je razvidno iz statistike. Imamo pa težave zaradi tega, ker so včasih seje v Novem mestu ob 12. uri, takrat pa večina naših delegatov 'ne more iti, ker ni prevoza. Ne avtobusa ne vlaka ni, ki bi iz Mirne peči peljal v mesto v dopoldanskem času, tako daje delegat vezan na lasten prevoz ali na „stop” vožnjo, ki pa ni zanesljiva. Zaradi tega razloga sem moral lani največkrat sam na občinske seje. Letos so se drugi nekajkrat žrtvovali, da so si organizirali prevoz ali pa šli v mesto že zjutraj z vlakom in tam čakali na sejo.” - Ali je mimopeška delegacija aktivna v skupščini zbora krajevnih skupnosti? Se oglaša in s kakšnimi pripombami? „Večkrat smo bili glasni zaradi vprašanj, ki so za naš kraj življenjskega pomena, pa njih razrešitev ni odvisna od nas. Tako smo postavljali delegatska vprašanja s komunalnega področja in - zaradi odprtja ambulante.” - Kako povratna informacija pride med krajane? Kako in na kakšen način oni izvedo, kaj je delegat na seji opravil in kaj je bilo sklenjeno? ..Povratna informacija je navadno v zamudi, je pa vselej podana na sejah. Ko skličemo razpravo o novem gradivu, se najprej pomenimo o poročilu delegata, ki je bil na prejšnji seji. Ce pa gre za pomembno sporočilo, ga ta delegat posreduje meni in še drugim članom delegacije takoj po prihodu s seje.” - Je težko biti predsednik delegacije? »Težko ni, pač pa resno delo vzame veliko časa. Tega pa nam vsem skupaj čedalje bolj zmanjkuje." R. B. Bo uspelo načrtovano? V Žabji vasi kljub mnogim opravljenim nalogam ni razloaa za zadovoljstvo; preveč prepuščeni sami sebi Pred dnevi so se sešli na programski konferenci SZDL krajani Žabje vasi. Iz poročila in razgovora je bilo razbrati, da je bilo opravljenih vrsta nalog, pa vendar livdje niso zadovoljni. Več bi lahko storili na področju delovanja delegatov in delegacij pa v delovni vnemi in zagnanosti vodstva krajevne skupnosti. Več bi lahko naredili tudi s tem, če bi zunanji dejavniki malo bolj uresničevali obljube in dogovore, tako Cestna skupnost Slovenije, občinska komunalna skupnost, No vograd tozd Vodovod in kanalizacije in še kdo. Ti svojih obveznosti do krajevne skupnosti Žabja vas niso v celoti izpolnili. Ne le o teh bolečih rečeh, tudi o vrsti drugih je še tekla, beseda. Na primer: v Žabji vasi želijo svoj krajevni praznik v spomin na odhod v partizane večje skupine vaščanov leta 1942. Načeli so vprašanje zahtevnosti in aktivnosti dela sveta potrošnikov, dogovorili so se, kako najbolje izpeljati vajo NNNP, in se kot zadnje čase vselje pogovarjali o prostorih v Agroservisu. Tu organizacije še vedno gostujejo, ker od upravnega organa občine še niso dobili že zdavnaj obljubljenih prostorov. P. M. Berite »Dolenjski list« SVOJE UNIČUJEJO - Iz kamnoloma Vrhpeč vozi čez področje krajevne skupnosti Mirna peč Cestno podjetje svoje tovore, in to dan na dan s kamioni, ki imajo prevelik osni pritisk. Ker je cesta republiškega pomena, Cestno podjetje uničuje »svojo” cesto, prizadeti pa so vsi občani... VSAK PRIDE BLATEN -Iz mesta v Mimo peč ne pride nihče z avtom ne da, bi bil spodaj in zgoraj obrizgan z blatom. Vsak mora skozi Žabjak, tam pa je zadnje čase deponija zemlje brez odvodnjavanja in blato se čez cesto na debelo razliva proti Muhaberu ... od delegatov za del Ogroženi, dokler ne bo nasipa Prizadeto prebivalstvo poplavnega območja težko čaka na zavarovanje savskega brega oktobra letos so narasle vode podvojile lansko škodo v brežiški občini Težko je gospodariti in si opomoči, če naravne nesreče prepogosto uničijo sadow vloženega dela. Tako je na primer v brežiški' občini zaradi neukročene Save ogroženih veliko kmetijskih površin. Poplava je zdaj že drago leto zapored napravila ogromno &odo, pa ne samo na npfcvah, ampak tudi na cestah, v skladiščih, na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih in vodnogospodarskih objektih. Lanska škoda je znašala 23,4 milijona dinarjev in je pobrala] 2,51 odst družbenega proizvoda v občini Oktobra letos je: bila Sc oda dosti večja. Po podatkih, ki jih je dobil izvršni svet, je ta presegla vsoto 49,2 milijona dinarjev, kar predstav^ lja 3,9 odst družbenega proizvoda. I Ob takem obsegu škode je razumljivo, da je občina brez pomoči širše družbene skupnosti ne bo mogla odpraviti. Razen tega vsak njen ukrep lahko odpravi le trenutne težave, ne more pa preprečiti naslednje povodnji. Dokončno rešitev bo Einesla šele izgradnja nasipa ob vem bregu Save. Zanj doslej nikoli ni bilo denarja, zdaj pa je SREČANJE S SLIKARSTVOM ZORANA DIDKA Na včerajšnjo otvoritev Did-kove slikarske razstave je Posavski muzej povabil basista Ladka Korošca, tenorista Rajka Koritnika, sopranistko Sonjo Hočevarjevo in hannonikaija Milana Stanteta. Dela slikarja, pedagoga in oblikovalca Zorana Didka je muzeju posredovala Modema galerija iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 14. decembra. končno le dobil mesto v srednjeročnem programu. Mnogim je to vlilo novo upanje. V ob dobju 1980—1985,* je predvidena šele prva faza izgradnje nasipa, ki naj bi obvaroval slabo tretjino poplavnega območja. Do dokončanja bo vzdolž Save še vedno ogroženih 70 odst. površin. V kmetijstvu je po oktobrski poplavi največ škode utrpel za-sbni sektor (nekaj manj kot za 20 milijonov dinarjev). Pod vodo je bilo 690 ha koruze, 110 ha pšenice, 70 ha drugih poljščin, zelte, pese, krmnega ohrovta, korenja ipd. Z ozimnimi žiti je bilo do popolave posejanih tri četrtine površin. Voda je uničila posevke in na 110 ha morajo ponovno zasejati pšenico. Z njiv, ki so jih kmetje šele pripravljali za zimsko oranje, je voda odnesla gnoj, plodno zemljo, na travnike pa je nanosila sviža in gramoza, kar bo oviralo rast, košnk) in spravilo krme. Dolgotrajna voda je močno razmočila koruzo, tako da normalno uskladiščenje sploh ni mogoče. Morali bi jo umetno* dosuševati, za kar v brežiški! občini ni na voljo nobene sušilnice. V kleteh, shrambah, na dvoriščih in drugod je poplava uničila kmetom že pospravljeno* letino (žito, korenje, jabolka, V skladu z določili S. in 8. člena pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu Žirije razpisuje Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinska konferenc a SZDL Brežice 15 priznanj Osvobodilne fronte za leto 1981 Priznanja so namenjena posameznikkm in orginizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: — razvijanju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanju ustavno opredeljenih dužbeno-ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v dražbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizirani! socialističnih sil, — neposrednem uveljavljanju delovnih lfidi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predloge lahko oblikujejo organizacije SZDL, oiganizacije zdmže- neea dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje Priznani OF pri Občinski konferenci SZDL Brežice, Prvih borcev 24, NAJKASNEJE DO IS. FEBRUARJA 1981. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK ?ZDL BREŽICE NOVO V BREŽICAH SE BO DINOS SEUL? - Najbrž bo prej ali slej moral pobrati šila in kopita in si poiskati prostor zunaj mestnega območja. Stisnjen med železniško postno, progo, cesto in stanovanjske hile že dolgp nima dovolj življenjskega prostora. Razen tega kupi odpadkov kvarno podobo tistega dela Brežic. Moten je tudi promet, saj vozovi in avtomobili parkirajo kar na cesti ped vhodom na dvorišče. Solarji na poljih - Letos so učenci višjih razredov osnovne šole pomagali v vinogradih, za trgatvijo pa so se prostovoljci prijavili tudi za pomoč pri spravilu koruze. Njihovega odziva so bile kmetje nadvse veseli. BANKO BLIŽE OBČANOM -Kaže, da ni več tako daleč čas, ko bo tudi Dobova dobila poslovno bančno enoto. Temeljna posavska banka kaže pripravljenost za njeno ustanovitev in pričakovati je, da bo lahko uresničila ta svoj načrt v začetku nove petletke, če se bo pokazalo, da imajo v Dobovi zares vse pogoje za tak razvoj. BRIGADIRJI NA BIZELJSKO? - Bizeljsko območje za svoje vodovode nima še zadostnih vodnih virov, zato je občina naročila študijo za raziskavo pitne vode. V akciji za napeljavo vodovoda Bizeljsko - Pi-šece naj bi sodelovale tudi mladinske delovne brigade, vendar ne samo iz domače občine. Gre namreč za nerazviti krajevni skupnosti na obrobju Kozjanskega, ki izpolnjujeta vse pogoje za to, da jima priskočijo na pomoč z republiško delovno akego. Pobudo zanjo so dali člani občinske konference ZK in mladina sama, podprle so jo druge politične organizacije in izvršni svet občinske skupščine, ki bo .psokrbel, da bo republiška konferenca ZSMS pravočasno dobila na spogled srednjeročni razvojni program občine. BREŽIŠKE VESTI otavo, krompir, žito), umetna gnojila, steljo ipd. Družbeni sektor kmetijstva je utrpel za pol milijona dinaijev škode. Močno je bilo prizadeto cestno omrežje, kjer znaša koda 19,8 milijona dinaijev. Na stanovanjskih in gospodarskih objektih je škode za 1,6 milijona dinaijev, na oblektih vodnega gospodarstva za 5,9 milijona in v kemični industrilč , Kamnik" za 1,4 mililona dinaijev. Povsod hitijo odpravljati posledice, kolikor trenutno zmorejo. Nak težje je kmetom, ki nimajo od: kod dobiti denarno nadomestilo, zato upravičeno pričakujejo čim prejšnjo pomoč družbe v kakršnikoli obliki. JOŽICA TEPPEY Besede, besede... Kako škoda, da besede, napisane in izrečene, tolikokrat zgrešilo cilj! Poplava informacij ne doseže tistih, ki jim k namenjena. Tako se je na primer pri sicer dolgotrajnih razpravah o usmerje-. nem izobraževanju pokazalo, da ga mnogi delavci v. združenem delu poznajo bolj kot aktivistično parolo, o vsebini pa le malo vedo. I Potemtakem jim niti sestanki niti tisk, niti radio, televizija niso mogli dopovedati, za kaj gre. O šolanju po novem vedo nekaj več predvsem starši sedanje osnovnošolske generacije, o vlogi in dolžnostih delovnih organizacij v usmerjenem izobraževanju pa že veliko manj. Celo tam, kjer so kolikor toliko seznanjeni z zakonom in kjer so že do sedaj gojili tesne stike z nekaterimi poklicnimi, srednjimi in drugimi šolami, sprejemajo to z vrsto pomislekov, izvirajočih iz bojazni, da njihovi bodoči delavci ne bodo dobili tiste strokovnosti in praktičnega znanja, s katerim zdaj zagotovo računajo. 1 Dosti jasnejše so predstave o_ potrebah po krajevni razporeditvi šol, zato so tudi razprave o šolski mreži jutri-, šnjega dne veliko bolj stvarne in prizadete. V brežiških in vseh posavskih kolektivih se počutijo ogrožene, ker se ob odpiranju enakih šol v novomeški regiji bojijo za obstoj šolskih centrov v Bre-, žicah in v Krškem Sporazumevanje med regijami ni dalo nobenih sadov, čeprav v Posavju trezno ugotavljajo, da se bo velik del mladine še naprej izobraževal v Novem, mestu Ne morejo pa razumeti, da se dijaki v eno smer lahko vozijo 40 kilometrov daleč, v drugo pa ne, če že. razglašamo potrebo po ra-\ cionalnem izkoriščenju obstoječih šolskih prostorov. Tako je danes, jutri bo morda drugače, saj se obe regijii razvijata in z njima tudi šolstvo. J. TEPPEY V . -> POLNE VREČE STEKLENIC - Prizadevni šolarji iz Globokega so zbrali velike količine za tovarne nadvse dragocene steklene embalaže, katere zdaj nihče ne vzame. Je bilo zaradi tega vredno skaziti sicer vzorno urejeno okolico šole? Učenci si namreč pod stabilizacijo :>red-stavljajo tudi dejanja 1 foto> Janko Hotko, foto krožek OS Globoko) POČITEK — Obiralci jabolk v nasadu ob jedrski elektrarni so si oddahnili. Za letos so opravili sv°J® delo in vreme jih ne more več presenetiti. Posnetek je iz nasada ob jedrski elektrarni. Ata-okomb®® potrebuje za pospravljanje pridelka veliko delovnih rok, saj ima z jablanami zasajenih 155 h*; hruškami 87, z breskvami 33 in z jagodami 15 ha. Pomaga si s sezonci in s šolarji. (Foto: Teppty) Zelo draga šola z embalažo Pri obiranju sadja jih je prehitel sneg - V nasadih Agrokombinata je pobelil 40 vagon°v jabolk — Polovico jih morajo poslati v predelavo industriji Prvi sneg je V nasadih to jesen močno presenetil sadja Agrokombinata v Krškem in Kostanjevici je bela odeja prekrila okoli 40 vagonov jabolk, zato so sprva računali na štirimflijonski izpad dohodka. Na srečo so jabolka dobro prenesla dve mrzli noči in tako bo škoda le polovična. Kmetijcev se res drži smola. Spomladi je za tri tedne zakasnila vegetacija in zdaj je tri tedne prezgodaj zapadel sneg. Ta jih ne bi presenetil, če bi imeli dovolj embalaže, tako pa se je obiranje jabolk močno zavleklo. Nekaj težav so imeli tudi zaradi pomanjkanja obiralcev. Na račun embalaže so doživeli pri Agrokombinatu veliko očitkov. Morali bi jo imeti na Poplava je odnesla 53 milijonov dinarjev Doslej največja škoda v krški občini Nedavna povodenj je v krški občini povzročila veliko škode. Ocenjujejo jo na 53.697.000 dinaijev. Razbesnela Sava je najbolj prizadela jedrsko elektrarno, kier je poškodovala- hidravlične naprave za dviganje zapornic na jezovni pregradi. Jez ni bil prevzet in so ga še preizkušali. Projektanta oziroma graditelje je Sava tokrat močno presenetila, saj s tako ogromnim in tako nepričakovanim naraščanjem niso računali. Po dosedanjih opazovanjih se je pretok Save povečal največ za 100 kubi-kov v sekkndi, zdaj pa se je to povečanje več kot podvo-iilo. Okvara na jezu po zagotovilu generalnega direktoria JE Janeza Dulaija ne bo vplivala na rok za zagon elek-tratne. Rekonstrukcija jezu z izboljšavami bo veljala 50 milijonov dinarjev. V Tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj“ je narasla Sava napravila za 935 tisočakov škode. V tej vsoti je upoštevan izpad proizvodnje papirja in strošek za črpanje vode iz proizvodnih prostorov. Med komunalnimi objekti je bil zaradi hudourniške vode močno poškodovan vodovod Senovo - Brestanica, ki kar 12-krat prečka Dovški potok. Za sanacijo in za dovoz pitne vode prebivalstvu bodo morali odšteti 1.477.000 dinarjev. Kmetijske površine so bile najbolj prizadete na območju Pijavškega in ob Krki. Škodo ocenjujejo na okoli 835 tisoč dinarjev. Posledice poplav so očitne tudi na cestah, kjer je voda sprožila več plazov, zato še ni mogoče dokončno določiti škode. Za zdaj računajo s 450.000 dinarji, med popravilom pa se bo gotovo pokazalo še kaj več. J.T. zalogi, to pa pomeni osem do deset milijonov vezanih sredstev za leto dni. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev se za nakup niso odločili, vendar si kaj takega ne bodo smeli več privoščiti. V podobnih okoliščinah bi jih lahko reševale tudi box palete, žal so bili tudi to investicijo prisiljeni odlagati iz leta v leto. Zdaj jo imajo v programu za naslednje srednjeročno obdobje. Kmetijstvo je imelo namreč prednost le v besedah. Pri kreditih se natanko vidi, kako mačehovski odnos imajo banke do te panoge. Posavska banka na primer namenja za vse tri občine komaj 10 milijonov dinaijev. Zaradi takega odnosa prizadeti težko sprejemajo očitke samo nase, čeprav je res, da bi se škodi lahko izognili, če bi imeli na zalogi potrebno embalažo ali pa box palete, za katere bi prav tako morali odšteti okoli 10 milijonov dinarjev. Žal jih niso imeli kje vzeti. Polovico sadja, ki je ostalo pod snegom, bodo še vedno lahko prodali kot manjvredno blago preko detajlistov na zagrebški tržnici, drugo polovico pa kot industrijsko sadje v Da' no, Fructal in druge tovarne- Predvidena škoda se j. zmanjšala od štirih na dva n^1' iona dinarjev, saj se je pokazal®: da so bile bolj sladke sorte ffl*™ prizadete in da so izredno do; bro prenesle dve mrzli no& enkrat 6 in drugič 9 stopinj P°fl ničlo. Do škode tudi ne bi pri"0’ če bi naročena embalaža prj“f jala v Krško po dogovoru. D°’ bavljali sta jo dve srbski tovarn1-Dnevno bi je morali dobiti Šttf* vagone, sprejeli pa so je le p° vagon na dva ali tri dni. Kofflb1' nat si je pomagal iz zadre? tako, da si je izposojeval emba' lažo iz depojev kmetijskih org3' nizacij po Sloveniji in jo sPe dovažal s kamioni. To je emba; lažo tudi močno podražilo. saJ jo bodo morali vračati. ^ JOŽICA TEPPE* IMENOVANA JE POPISNA KOMISIJA Za prihodnje leto je spet nip^T dan popis prebivalstva, g°sP°yj. stev in stanovanj. Občinska »•cuPrL na v Krškem je na seji 21. novem , imenovala občinsko popisno ko*1} -io. Predseduje ji Jože Cvar, so: Franc Jenič, Ivica Božič, A^ , Kovačič, Jožica Kopina, > Uršič in Majda Amšek. M POVEZANI S ŠOLO — Tovarni celuloze, ki zaposluje bife*1 delavcev, je krški Šolski center v veliko oporo. Iz njega d . ključavničarje, električarje, delovodje, od letos naprej Pa izobražuje tudi papimičatje. Za študij ob delu in za dopolr" izobraževanje daje Celuloza letno 4,5 do 5 milijonov d»n^ v Posnetek je iz nedavnega razgovora z delovno skupino CK *. ,a katerem so člani kolektiva predstavili dosedanja prizadevaj8-u uveljavitev usmerjenega izobraževanja in ugotovili, da v P^^cto' splošnih aktov tudi v tej delovni oreanizaciji še zaostajajo* ^ Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE ... pri pospiavljanju jesenskih ** in poljščin je bila več *° p g-simbolična. Se posebej s0 ■LajeV-hvalili zasebni kmetovalci v nih skupnostih Zdole, ^’ora|'h t:r^e' vas ter v kmetijskih predelu1 ^ Učenci od 4. razreda n*P jpval' izkazali za pridne delavCe^JaI'(1jjj,ova JUBILEJ NA GRADU - »Galerija samorastnikov” krškega kluba likovnih amaterjev domuje na brestaniškem gradu že deset let. Ob njenem jubileju so v niej popravili klutisko razstavo; takih in diugačnih pa je bilo tamkaj doslej že več kot 50. Zapišimo še to, da so njene prostore dali likkvnim amaterjem tedanji upravljalci gradu, brestaniško turistično društvo. ' OTROKE SO POHVALILI! Enodnevna delovna pomoč učencev krške osnovne šole Jurija Dalmatina ci pa poudarjajo, da je atega- akcija pomembna predvsein delj, ker so se ludi sam* sc kako težko je včasih delo n ^lo ji. Krška osnovna šola bo . je(ovfli poslei vključila v redni letn Drog ram! Gospodarstvo na;' " Sevnica poziva k večji enotnosti pri urejanju družbenih vprašanj .Gospodarstvo ne sme biti bolj obremenjeno kot v minulem ob-- to je biia temeljna in odločna zahteva številnih delegacij, Predvsem večjih oiganizacij združenega dela v sevniški občini na Upsčinah občinskih SIS, ki so se zvrstile minuli teden." Po aktivnosti in tehtnosti pri-P°mb^so zopet izstopali delega- t jUtra.njke. Delegacije vseh ozdov in DSSS te največje to otroške konfekcije v Ju-Pwiji imajo na skupno pora-izraženo v osnutkih spora-0 temeljih plana občin- lORs . 23 °W°'’je 1981 ~ pripombo, da morajo biti "POrazumi usklajeni z rastjo afjžbenega proizvoda. f Da ne smejo SIS dodatno ob-nienjevati gospodarstva, je ne-^ounino razbrati tudi iz sta-ca delegacije , Lisce” tozda ■'tojilnica, povedanega na ^Upščini kulturne skupnosti,' wT ”P°riprli bomo le obvez-. v dosedanji višini.” Dele-Jutranjke so poudarili, da bodo o posameznih progra-jjrj lahko izrekli šele tedaj, ko °do znane vse obremenitve; §a podcenjevano prostovoljno občanovo delo ,nenja Leopolda Krnca, ^meta, ki mu ljudje za-.. upajo . >>Ce drug ne bo speljal akcije, v°Polde zanesljivo," pravijo .“cani najmanjše, piimoške kra-£Vne skupnosti za Leopolda J^aca, dvainšestdesetletnika z ®nJih Impolj 3. Ni čudno, da mu Potemtakem vedno znova *ipajo odgovorne družbene na-tudi v sevniških občinskih mžbenopolitičnih oiganizaci-i«n. Dolgoletni odbornik, p redsed-*k KS Primož in že drugi man- * Ji dek Predsednik KK SZDL Polde, Je zavzemal za hitrejši napre- za -VaS'’ ”Po vod' ® elektriki je .1 v ospredju ureditev cestnih P^ezav," pravi Leopold. Na iJ3ZU zlabka opazim rahlo zadano grenkobo, in ko ga vpraša' odkrito pove: „Ob zadnjem Pešnem referendumu za ceste 710 zbirali tudi obveznice, da bi dimprej bolj odprli. Se krajev-eeste le stežka vzdržujemo, ■nočni pa smo, ko gre za tonalno cesto oz. za njeno 1)0s°(lobitev. Obljube so bile da-®’ zato so pogosti očitki vašča-Vs ^razumljivi- Najraje bi pustil za slabo voljo gre iska-v«ed neustreznem družbenem va*vnotenju prostovoljnega dela *am an°V' Pred P64*"1* let* Je 6o0° brožina Krnc opravila čez Cest udarniških ur, ko so širili Im*0,.? va« proti regionalki v Vel i kem potoku. Vaščai , deiUl°ma kmetje, vajeni trdega da bi se bolj upošte-Ktn n'dlov' načrti. Leopold 1^°’. kooperant sevniškega Ij. ®tijskega kombinata, se ker °h tSko razdaja” tudi zato, miaij- ^a ob ženi pomaga še Ulj ' s'n Polde. Starejši sin in hči 4 delata v Švici, starejša čeDPa Se Je omožila v soseščini, precej oddaljeni, se otro-zbero pri starših. Po-s° lep dom, pred šestimi zgradili novo gospodarsko To sprejme 9 glav go-Ptostor je tudi za neka ..Imel sem pet krav, Ulji ?a samo še dve, ker slabo lctnnJ°0mleko- Pre’ sem oddal leto, u do ®900 litrov mleka, Izven V* morda -okoli 4000 1. hikc - >, °Peracije pa redim 4 krnet’, • otneni Leopold Krnc ’ ki mu vaščani zaupajo. P. P, torej tudi za republiške SIS in davek za manj razvite. 1 Na splošno pa je doživelo največ odobravanja mnenje, da bi morala solidarnostna načela vse bolj delovati, ne pa , da so ljudje v provinci kaznovani, ker ne živijo v centrih.” Enotno bi morali, so ugotavljali, rešiti šolstvo, otroško varstvo, zdrav stvo, socialno skrbstvo in še kaj, ne pa preveč obveznosti prevaliti na občine, ki so gospodarsko slabo razvite. Tako, kot bi rade občinske SIS bolj odprle pipo republiške solidarnosti, se v občinskih programih želijo videti tudi izvajal-1 ci in uporabniki iz krajevnih) skupnosti. Na skupščini kultur-ne in telesnokultume skupnosti so Krmeljčani zahtevali pomoč pri izgradnji dvorane v luči rešitev za večnamensko dvorano v Sevnici. Ker pa so se tej izmuz-nili republiški krediti (k temu je verjetno prispeval tudi neuspel referendum za uvedbo samoprispevka) bosta obe negospodarski naložbi čakali boljših časov. Sicer pa bodo o večnamenski dvorani pripravili za delegate izčrpno poročila PAVELPERC PREDSTAVNIKI CK ZKS V SEVNICI - Zaključni sestanek delov-re skupine CK ZKS in posavskih družbenopolitičnih organizacij v Jutranjki o usmerjenem izobraževanju v Posavju. (Foto: Pavel Peic) Dobro uskladi le strpnost Z zaključnega sestanka ob obisku delovne skupine CK ZK o usmerjenem izobraževanju, ki je bil v Jutranjki najkrajšem času ugotoviti, v koliki meri so v osnovnih organizacijah ZK doprinesli k preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Katera vzgojno-izobraževalna vprašanja so na določeni stopnji, med drugim tudi mreža usmeijenega izobraževanja, in kakšni so pogoji za vsebinske spremembe za usmeijeno izobraževanje, je le dvoje vprašanj,« na katere je skušala dobiti odgovore delovna skupina CK ZKS med tridnevnim bivanjem (od 17. - 20.11.) v Posavju. Na zaključnem sestanku v sevniški Jutranjki, udeležili so se ga tudi predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, je . vodja skupine Boris Feldin ugodno ocenil odkrito izražanje, menil pa je, da j e bilo malo preveč prisotno ponavljanje istih dokazov. Načini' pristopa pa v obeh regijah v informiranju niso pripomogli k rešitvi stvari. O mreži je bilo’ preveč razprave po Vrhovih, tako da združeno delo ni 100-od-stotno ,zadaj”. 1 V večjih delovnih organizacijah so dobro dojeli usmerjeno izobraževanje (za primer so navajali dobra kadrovska prizadevanja v krški tovarni, Dj uro Salaj” in tudi Jutranjko), slabše je v manjših kolektivh. Ti se vse preveč zanašajo na .velike"; češ ,,bodo že oni za nas postorili, če pa bomo kadre rabili, bomo več plačali.” Zanimivi utegnejo biti odgovori, koliko OZD je že pripravilo realne kadrovske plane za leto 1981 in če so OZD podpisniki sporazumov zal posebne izobraževalne skupnosti. V OK ZKS bodo morali v obrazbi vzgoje Posavje ne želi širiti mreže j šol, želi le bogatiti vsebino. Da-) ni so kadrovski in gmotni pogo-) j i. Zanemariti ne gre niti dej-1 stva, da je Posavje ena“najbolj odprtih regij, saj je kar 75 odst. tozdov povezanih izven regije. Uveljavljanje načela postopnosti in da mreža ni nekaj dokončnega, je bilo ocenjeno kot strpno stališče., Med obema regijama bodo še potrebni uskla-j evalni postopki oz. totalna konfrontacija s svinčnikom v. roki," so poudarili člani skupine CK. P. PERC PRVA SEJA KONFERENCE ZK Odkar je bila pred pol leta izvoljena nova OK ZKS, se še ni sestala Zato zbuja toliko večjo pozornost seja, napovedana za sredo, 3. decembra, na kateri bodo obravnavali gospodarske rezultate v sevniški občini za prvih devet mesecev. V,tem času pote-i kajo v OO ZK razprave o gospodarjenju v luči stabilizacijskih prizadevanj in o planskih dokumentih za prihodnje srednjeročno obdobje. Zato je pričakovati, da bo občinska partijskai konferenca lahko celovito ocenila družbenoekonomski trenutek in dala tudi določene usmeritve. SEVNISKI PABERKI SKLADIŠČE V BOSTANJU -Obrtna zadruga „Bohor“ je v srednjeročnem obdobiu 1981 - 1985 predvidela gradnjo skladišča. Predračunska vrednost je 8 milijonov, sredstva pa naj bi ob sevniški zadregi združevalo še občinsko združenje samostojnih obrtnikov, ki bi našlo prostore pod istro streho. Skladišče v sklopu obrtne cone v Boštanju bo olajšalo poslovanje zadruge pri preskrbi repromateriala in odpremi gotovih izdelkov na tržišče. SIIVNI&KI VESTNIK VELIKA PRIDOBITEV ZA ŠENTRUPERT - Z izgradnjo Agrostrojevega obrata v Šentrupertu so se tamkajšnjim domačinom izboljšale možnosti za zaposlovanje v domačem kraju. Vsaj sto delavcem se ne bo treba vsak dan voziti v novomeško IMV ali v ljubljanski Litostroj. Hkrati bo obrat garant večjega in hitrejšega napredka te krajevne skupnosti, ki je že doslej pokazala veliko pripravljenost za | izboljšanje življenjske ravni svojih krajanov. Šentrupert dobil Agrostrojev obrat V Agrostrojevem obratu v Šentrupertu bo dobilo zaposlitev okoli 100delav cev — Nova 1 tovarna je velika pridobitev za krai; na leto bo proizvedla za 100 milijonov izdelkov V počastitev dneva republike, 30 - letnice samoupravljanja in 35 - letnice ljubljanskega Agrostroja so v nedeljo v Šentrupertu I slavnostno predali namenu nov industrijski obrat. Slovesnosti so se poleg številnih krajanov Šentrupeiške krajevne skupnosti in delavcev Aerostroja iz Ljubljane udeležili tudi številni gostje, med njimi I narodna heroja Stane Semič-Daki in Miloš Zabukovec ter podpredsednik republiške gospodarske zbornice Rudi Šepič. Krajanom Šentruperta in dolgoletna prizadevanja, da bi okolice se tako uresničujejo dobili delo v domačem kraju. Novi obrat bo namreč v začetku, ko bo proizvodnja v poskusni fazi, nudil zaposlitev 20 do 30 delavcem, kasneje pa kar stotim. Veljal je 45 milijonov dinarjev, v njem pa naj bi letno ustvarili za 100 milijonov dinarjev prihodka, ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja pa naj bi šla četrtina proizvodnje v izvoz. Obrat bo tehnolo- DELAVNICE DOSEGLE NAMEN - Delavnice pod posebnimi pogoji v Sevnici že ustvarjajo, Stroški se ne povečujejo, obremenitev družbe tudi ne. R azveseljivo ugotovitev zadnje skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva pa nekoliko pomrači dejstvo, da nekateri delovni kolektivi niso izpolnili obljub; delavnicam naj bi namreč, prenesle, oz. pogodbeno odstopile enostavne faze dela. Zaenkrat pa še vedno nekateri popoldne delajo, zato v delavnicah tega dela še ne dobijo. •J / 1 ško in proizvodno zaključena enota, je sodobno opremljen, v njem pa bodo tudi dobri delovni in življenjski pogoji za delavce. Ob otvaijanju obrata, je narodni heroj Miloš Zabukovec odkril doprsni kip narodnega heroja Milana Majcna, po katerem bo obrat nosil Ime. Pobudo za poimenovanje obrata po Milanu Majcnu so dale krajevne in občinske organizacije Zveze borcev. Otvoritev novega obrata je spremljala proslava, na kateri so se poleg učencev šentruperške osnovne šole predstavili še pevci Koroškega okteta in igralec Rudi Kosmač. J. S. DOPRSNI KIP MILANA [ MAJCNA - Na pobudo krajevnih organizacu in občinskega odbora Zveze borcev se bo novi obrat v Šentrupertu imenoval po narodnem heroju Milanu Majcnu. Njegov doprsni kip je na pročelju obrata odkril narodni heroj Miloš Zabukovec. (Foo: J. Simčič) JESENI MANJ KRVODAJALCEV KOT SPOMLADI Krvodajalska akcija, ki jo je pretekli teden pripravil občinski odbor Rdečega križa iz Trebnjega, je uspela, čeprav ne tako kot spomladi. Med krajani se je najbolj odrezalo Trebnje, kjer se je na akcijo javilo 251 krvodajalcev, med delovnimi organizacijami pa Trimo, kker se je [ javilo 72 krvodajalcev, pa tudi mo-kronoška Iskra ni bila tako slaba, saj se je klicu RK odzvalo 36 krvodajalcev. „Jaka" odpade Namesto 110 ton so na Trebanjskem pridelali le 45 ton semenskega krompirja „jaka" Letošnjega pridelka semenskega krompirja nove slovenske sorte jaka bo za več kot polovico manj od načrtovanega. Tdco so se pričakovanja o uspešnosti te sorte nekako izjalovila, k čemur je prispevalo svoje tudi letošnje izredno dolgotrajno slabo vreme. Pridelek semenskega krompirja jaka bi moral letos znašati 110 ton, izkopane^ pa je bilo le 45 ton. Kot pravijo strokovnjaki, je temu poleg dolgotrajnega deževja prispevala virusna okužba v nasadih elite. Ta okužba se je prenesla potem tudi na trebanjske njive, kjer pa kmetje niso v celoti upoštevali navodila, da je treba nagnite gomolje izpuliti. Seveda zaradi izpada pridelka semenskega krompirja trpe škodo tudi kmetje, ki so se odločili za takšno pridelovanje. Ko je bilo sklenjeno v trebanjski kmetijski zadrugi, bodo vsak kilogram elitnega krompirja regresirali s petimi dinarji. Glede na letošnjo slabo sezono in pa glede na preveliko občutljivost tega krompirja, ki terja bolj izpopolnjeno tehnologijo,'bodo trebanjski kmetovalci še naprej vse karte stavili na stari dobri in preizkušeni igor. „Jaka” pa bo ostal kot nekakšna rezerva, ki žal ni upravičila vseh pričakovanj. Iskra se ne bo vdala Mokronoški Elektroliti imajo zastoje v proizvodnji -Manj kakovostne domače surovine - Letos manjši izvoz Čeprav tako imenovani krizni štab v Iskri stalno spremlja stanje preskrbe z materialom v tozdih in to stanje tudi rešuje, pa so težave v tej industriji kar precejšnje. Tudi mokronoška Iskra, ki naj bi z novo tehnolo- -gijo v novi tovarni povečala proizvodnjo, je v podrobnih težavah kot ostali. Kot pravi direktor tozda Elektroliti Tone Hočevar, imajo do konca leta materiala dovolj za normalno obratovanje, za drugo leto pa bi ga potrebovali v primerjavi s prejšnjimi obdobji v dvojnih količinah, vprašanje pa je, če jim bo uspelo dobiti toliko materiala. Tudi letošnja slaba oskrba s surovinami, zlasti pa prepozno obratovanje nove tovarne so vplivali, da fizični obseg proizvodnje ne bo dosežen, tako da bodo položaj tovarne v resnici reševale samo višje cene. V mokronoškem tozdu se zavedajo, da ne morejo čakati samo in izključno na pomoč od zunaj, to je na uvoz in na intervencije, zato so storili vrsto ukrepov, da bi prišli do surovin na domačem trgu. Žal pa se vse prevečkrat dogaja, da je na domačem trgu težko najti ustrezne materiale, ker so tudi dobavitelji vezani na uvoz. Po drugi strani pa so domači materiali pogosto neustrezne kvalitete, ki ni primerna za nove japonske stroje. Tako bodo težave z nabavo materialov in zastoji v proizvodnji, ki so posledica domačih surovin, v precejšnji meri prispevali ne samo k manjšemu obsegu fizične proizvodnje, marveč tudi k d anjšemu izvozu, kot bi ga lahko dosegli. Ta bo letos za 100.000 dolarjev manjši od načrtovanega. To sa- mo po sebi niti ne bi bilo tako hudo, če ne bi v nemajhni meri prekinjalo izvozne pode, kijih je na zunanjem trgu tudi precej težko dobiti. Zato je razumljivo, da si v tem kolektivu prizadevajo z vsemi sredstvi prebroditi težave, pri čemer ne pozabljajo tudi na ukrepe znotraj kolektiva. J. SIMČIČ KULTURNEGA DOMA V TEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU NE BO Med trebanjskimi kulturnimi delavci je zadnje dni najbolj šokantno odjeknila vest, da so ostri zobje stabilizacije tako načeli proračun republiške kulturne skupno sti, da je med dragim odpad la tudi gradnja novega kul turnega doma v Trebnjem Trebanjci so namreč računa li na 360 miljiriov dinaijev republiške pomoči, že prej pa so naročili tudi ustrezen projekt in zbrali potreben denar. Zdaj bodo vsi ti načrti, vsaj tako kaže, za nekaj časa obležali na policah, sola bo dobila IME PO PARTIZANSKEM ODREDU V petek, 28. novembra, bodo na Mimi ob 11. uri dopoldne pripravili pri osnovni šoli slovesnost, na kateri bo ta šola dobila ime po Zahodno-dolenjskem odredu, ki je deloval na tem področju. Prireditev, ki bo hkrati posvečena prazniku republike, bosta skupaj pripravila osnovna šola in Stalni odbor Zapadnodolenjskega odreda. TREBANJSKE NOVICE >.; 'vV> ■ v. • DOLENJSKI LIST mm TIHI STROJI — Takole so prejšnji teden samevali sodobni stroji v novi Kodranki. Pomanjkanje surovin iz uvoza delavce te temeljne organizacije Beti pesti že vse od otvoritve za lanski .občinski praznik. Edina rešitev je začetek proizvodnje Julona, ki pa zamuja že eno leto. Ko bo stekla proizvodnja v Julonu, se bo Kodranka popolnoma rešila odvisnosti od uvoza. SEMINAR SE ZA SEMINARJEM VRSTI Delo v novi Kodranki „Beti” je zadnje dni zaradi pomanjkanja surovin iz uvoza skoraj povsem zaostalo in so morali delavci poprijeti za delo v drugih tozdih. Kj er pa ni dela za proizvodne delavce, ga verjetno ni tudi za vodilne. Vsaj tako bi lahko sklepali ob dejstvu, da je bil direktor prav v tem času na 14-dnevnem seminarju v Škofji Loki. In kaj naj toliko časa brez direktorja počne tajnica? En teden je bila na seminarju na Bledu. Morda pa so se na teh seminarjih ukvarjali tudi z vprašanji, kaj storiti, kadar se pojavijo težave pri uvozu potrebnih surovin. To pa je že tema za nov seminar. Otežen uvoz ustavlja Kodranko Zaradi pomanjkanja osnovne surovine iz uvoza težave v proizvodnji tozda Beti Kodranka — Yulon že zamuja eno leto — Kljub težavam celo dobiček Največja naložba v mediški občini, za lanski občinski praznik odprta nova Kodranka, tudi najbolj občuti bremena stabilizacije oziroma močno otežen uvoz. Zaradi pomanjkanja poliamidmh vlaken Kodranka že od otvoritve ne dela v povprečju z več kot 70 odstotki kapacitet. Hujše težave so imeli spomladi, ko so morali delavci marca na šestdnevni »prisilni” dopust, surovino, ki je dva tedna stala na carini. ker niso imeli kaj delati. Prejšnji teden je bila velika proizvodna dvorana spet precej temna, saj res ni bilo razloga, da bi gorele vse luči: od 30 sodobnih strojev sta delala samo dva. V Kodranki je zaposlenih 240 delavcev, ki so jih sedaj razporedili na delo v druge tozde Beti oziroma na druge delovne faze v Kodranki. Kodranka bi za nemoteno proizvodnjo potrebovala 120 ton filamentov na mesec, od tega okoli 80 odstotkov iz uvoza, v glavnem iz Nemčije in Italije. Kaže, da se bo zadeva izboljšala in bo Kodranka do konca leta delala boli normalno. Te dni so dobili uvoženo USPEL REFERENDUM VTGP Na referendumu v metliškem TGP prejšnji teden so se delavcii odločali o združitvi temeljnih' organizacij Obrt in Gradbeništvo, kar naj bi bil prvi korak pri povezovanju tako združene temeljne organizacije Gradbena operativa Metlika z novomeškim Pionirjem. Na referendumu je od 196 vpisanih glasovalo 177 delavcev; za združitev dosedanjih dveh tozdov je bilo 154 delavcev, 20 pa jih je bilo proti. Osmega decembra pa bo referendum o priključitvi tega tozda, ki bo imel dva sektorja (gradbeništvo in zaključna dela), k Pionirju. • Glavni krivec za težave Kodranke pa je nedvomno Y lil on, od koder bodo dobivali za proizvodnjo potrebna polia-midna vlakna. Yulon s pričetkom proizvodnje zamuja eno leto, ko so zgradili novo Kodranko, pa so računali, da bodo od uvoza odvisni samo pol leta. Yulonova zamuda in otežen uvoz sta vse postavila na davo. Yulon naj bi pričel obratovati prihodnje leto. Na take težave so v Kodranki računali že od samega začetka, saj so izgubo pričakovali. Tako so za letošnjih devet mesecev planirali 7 milijonov dinarjev izgube, vendar kljub velikem težavam ne samo da niso poslova- li z izgubo, marveč so ustvarili celo 1,30 milijona ostanka dohodka, pri tem pa v Kodranki poudarjajo, da bi bil ostanek dohodka, če bi imeli dovolj reprodukcijskega materiala, gotovo okoli 10 milijonov dinarjev. Za v teh razmerah dobro gospodarjenje Kodranke gre na račun vračevanja z materialom, visoke produktivnosti, v ne majhni meri pa tudi na račun višjih cen njihovim izdelkom, ki so se v letošnjem letu zaradi višjih uvoznih cen surovine in devalvacije povečale za skoraj 50 odstotkov. A. BARTELJ OBRTNIŠKA SEJNA SOBA V spodnjih prostorih metliškega, obrtnega doma si tamkajšnje obrtno združenje ureja sejno sobo, ki jo bosta poleg združenja uporabljala društvo obrtnikov in obrtna zadruga. Računajo, da bodo delo končali do skupščine obrtnega združenja konec tega ali v začetku prihodnjega . . NOGOMET PO ŠOLI - Lepe in tople poznojesenske dni metliška mladež rada izkoristi za igranje nogometa na igrišču pod šolo na Pungartu. Pot iz šole se tako včasih zavleče tudi na uro in več. Bodo pa v bolj turobnih in mokrih dneh »nadomeščali” te tako prijetno preživete urice. SPREHOD PO METLIKI V METLIŠKEM KULTURNEM DOMU JE BIL KONCERT - Pripravila ga je metliška kulturna skupnost, namenjen pa je bil vi§im razredom osnovne šole ter učenkam poklicne tekstilne šole Beti. Nasto- Bili so pevci Ladko Korošec, Sonja [očevar, Rajko Koritnik, z navadno in z elektronsko harmoniko pa jih je spremljal Silvester Mihelčič. Umetniki so peli narodne in umetne pesmi, niso pa manjkale tudi arije iz njjpopularnejših oper. Poslušalstvo je nagradilo izvajalce z dolgim ploskanjem. PREDPREJŠNJO PROSTO SOBOTO so se izkazali delavci Kon:e-ta. Kljub ne preveč toplemu vremenu so zavihali rokave in so s prostovoljnim delom uredili okolico tovarne. Kometovci bi bili lahko za zgled marsikomu, ki mu je vseeno, kako je red njegovim pragom. Naše mesto >i bilo potem čistejše, lepše, ne pa, da ležijo odpadki na krajih, kjer so bili odvrženi ali jih je nanesel veter. Pregovor, ki ga žal prevečkrat pozabljamo,'pa pravi, da snaga in red vzdržujeta svet. l NEKAJ MLADENIČEV IMA V NAJEMU srednje veliko hišo v vasi Popoviči, ki so potisnjeni pod vrh Gorjancev in kjer nihče več ne biva. Prebivalstvo je zapustilo odmaknjeno vasico že pred leti, tako da sta le dve zgradbi primerni za bivanje, druge hiše pa nakazujejo porušeni zidovi. Fantje preživljajo na Gorjancih konec tedna, tja hodijo smučat, pričakali pa bodo tudi prihajajoče 1981. leto. V hiši je kmečka peč, ki prijetno ogreva prostore, v zapuščeni vasi pa je mir, ki bi ga zastonj iskali v mestu. BLIZU BRACIKOVE HIŠE JE POSTAVIL KOMET tablo, ki kaže, kod je treba iti, če hoče priti popotnik do vrat imenovane delovne organizacije. Postaviti to je bil že čas, saj so bili sicer prišleki prisiljeni vpraševati za pot. Nihče se ne bi penil od jeze, če bi se zganili tudi drugi, saj je znano, da je tovrstnih označb v našem kraju vse premalo, da pa bi živeli v lejalni ilegali, nima nihče niti vzroka niti koristi. Dajmo, označimo se! metliški tednik PEVSKA JESEN Pevci metliškega mešanega pevskega zbora si ne morejo niti dodobra ohladiti grl. Kar štiri nastope so imeli ali jih bomo imeli te dni. Tako so peli jubilantom dela v menzi v Beti, nastopili ob 20-letnici Kometa, na Suhorju ob občinskem prazniku, slišali jih bodo v kulturnem domu, ki je bil te dni poimenovan po Edvardu Kardelju. EDINA ŠIVILJA V OBČINI • V celi metliški občini do pred kratkim ni bilo niti ene same šivilje, ki bi imela prijavljeno redno obrt. Pred kratkim je v Metliki začela delati šivilja, ki je prišla iz Črnomlja, lokal pa ima v prostorih bivše Murnove slaščičarne. Čeprav šivilja še nima izveska, ji dela ne manjka, tako da misli menda zaposliti še pomočnice. O DELOVANJU OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V soboto so sc v Beti zbrali sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov iz metliške občine na se-miranju, na katerem so obravnavati idejnopolitično, organizacijsko in kadrovsko usposabljanje Zveze komunistov. Vsa ta vprašanja in delovanje ZK v vseh strukturah političnega sistema so obravnavali zlasti z vidika delovanja osnovnih organizacij. Viniška konfekcija gre v denar Dobro 9-mesečno poslovanje Novoteksovega tozda v Vinici - Letos 322 tisoč paf°v hlač in kril, konec srednjeročnega obdobja s 6 0 zaposlenimi več že 510 tisoč S poslovanjem v devetih mesecih letošnjega leta so v Novotekso-vi temeljni organizaciji Konfekcija v Vinici, edini tovarni v tem kraju, zelo zadovoljni, saj so ustvarili 8,63 milijona dinaijev ostanka dohodka, kar je največ doslej, v poslovni sklad pa namenili skoraj 6,5 milijona dinaijev. Na tako ugodno poslovanje so po besedah vodilnih delavcev viniškega tozda vplivali dobra organizacija dela v proizvodnji ter za konfekcijske izdelke dokaj dobre razmere na trgu, kier so Viničani s svojimi izdelki tako, kar se kvalitete in cene tiče, k onkrurenčni. Njihova prednost je tudi specializirana, nerazdrobljena proizvodnja, saj že vseskozi izdelujejo v glavnem le klasične moške hlače in ženska ter dekliška krila. Od 253 tisoč parov hlač in kril, kolikor so jih izdelali v devetih mesecih, so jih 48.000 izvozili. Pri izvozu gre v glavnem za tako imenovani ,John posel” za Nemčijo, prizadevajo Obkolpska televizijska nerazvitost Nerazviti so prikrajšani tudi za spremljanje slovenskega TV programa Da so prebivalci odmaknjenih in nerazvitih krajev (pa naj gre tu za občino, krajevno skupnost ali vas) pri skoraj vsaki stvari, od zdravstva, šolstva, kulture, preskrbe, infrastrukture v primerjavi z ljudmi, ki žive v razvitih središčih, res prikrajšani, da do vseh dobrin družbenega standarda pridejo težje in z veliko več svojega dela in denarja kot njihovi enakopravni sodržavljani, jasno govori tudi na videz taka malenkost, kot je spremljanje televizijskega programa. Prav to že vseskozi razburja prebivalce nerazvitih obkolpskih krajev v nerazviti črnomaljski občini V obkolpskih vaseh namreč ne morejo gledati slovenskega televizijskega sporeda. Medtem ko na primer Ljubljančani lahko gledajo menda kar pet ali celo več televizijskih programov, ljUdte iz obkolpskih vasi pa tudi še iz nekaterih drugih, na primer Doblič, dobijo zgolj prvi program RTV Zagreb. Pia-, čujejo pa seveda enako naročnino kot Ljubljančani Zato so zagrozili, da bodo prenehali plačevati naročnino, saj se jim zdi neumno plačevati za nekaj, česar ne dobiš Ljudje so o tem pripravljeni sprožiti celo ustavni spor. Vendar kaže, da se bo zadeva vsaj delno uredila, kajti viniška krajevna skupnost se je z ljubljansko televizijsko, hišo dogovorila, da bodo prihodnje leto dobili pretvornik, ki jim bo omogočal gledanje prvega ljubljanskega programa. Vsekakor bi se morali vsi zavedati, da ima slovenska beseda na mejnem jezikovnem obkolpskem območju še poseben pomen. Seveda bodo morali prebivalci teh krajev za razliko od ostalih televizijskih naročnikov precej sami prispevati, da bodo lahko gledali en slovenski televizijski program. Televizijska hiša naj bi dala stolp in aparature, krajevna skupnost pa mora zabetonirati temelje za postavitev stolpa, urediti hišico za instrumente, napeljati elektriko in do pretvornika urediti cesto ter seveda priskrbeti-vsa dovoljenja: Ččpa bi hoteli gledati tudi drugi program, bi morali vse plačati in narediti sami A. BARTELJ pa si za čim večji klasični izvoz, da ne bi prodajali samo delo, marveč tudi Novoteksovo blago, svojo tehnologijo in znanje. Proizvodnja v devetih mesecih je za 4 odstotke nad zastavljenim planom in kar za 8 odstotkov nad lansko proizvodnjo v enakem obdobju. Dobro poslovanje se pozna tudi pri osebnih dohodkih 235 zaposlenih, od katerih je tri četrtine žensk; letošnji povprečni osebni dohodek znaša 5.433 dinaijev. V Novoteksu se zavedajo, daje to še vedno malo, vendar so letošnji osebni dohodki za tretjino večji kot lanski. V načrtu imajo razširitev proizvodnje; zgraditi nameravajo še eno dvorano za proizvodnjo in skladišče./. Tako bi zaposlili okoli 60 novih delavk, medtem ko bi režija, kije že sedaj majhna in res vezana zgolj na proizvodnjo, ostala ista. H’ ko naj bi se njihova proizvodom od letošnjih 322.000 parov hlaC in kril ob konca prihodnja. srednjeročnega obdobja' Pove' čala na 510.000 izdelkov na leto. Od tega naj bi več k° polovico izvozili. , a.barteU VSAK DAN MANJKA 22 DELAVCEV Povprečna starost za; v viniškem tozdu Novotcksa J® dobrih 27 let Ker je večina **• ■ poslenih žensk, kar polovi® vseh bolniških izostankov odp2' de na porodniški dopust K8®® temu da so v primerjavi z J®1' skim letom število bolniških i*f Stankov precej zmanjšali, je ®. vedno v, povprečju vsak dan na bolniški (sem so všteti tudi poi<>' dniški dopusti) 9 odstotkov poslenih, kar pri okoli 235 **' poslenih pomeni, da vsak dan manjka 22 ljudi DELA VEDNO DOVOLJ — V Novoteksovem tozdu Konfekcij# Vinici imajo dela vedno dovolj, tako da so kapacitete p°*n° izkoriščene. Zato se jim res ni treba bati, da ne bi dosegli za leto8 zastavljenega plana: 322.000 hlač in kril. KONCERT ZA PRAZNIK Osrednja občinska proslava v počastitev dneva republike bo jutri ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu. Nastopila bo domača godba na pihala, ki boi izvedla celovečerni koncert, sodelovali pa bodo tudi recitatorji v ŠOLA V ŠTREKLJEVCU OBNOVLJENA Adaptacija podružnične šole v Štrekljeveu je stala 1,5 milijona dinarjev. Sola ima centralno ogreva-' nje, štiri učilnice, manjšo telovadnico, kuhinjo in kabinet Ker je v matični šoli v Semiču velika stiska s prostori, vozijo v šolo v Strekljevec vsak dan 47 otrok. Tako imajo V Štrekljevcu pouk trije oddelki trelje-p razreda in kombiniran oddelek 1. in 2. razreda. PIŠČANČJA FARMA NA KRASINCU ga ureja na Krasincu piščanci® farmo. Dela naj bi bila kon&n prihodnji mesec, celotna inyfW cija pa bo veljala 15 milijo®0 dinarjev, od tega 2,40 m3ij°® »edstev KZ, ostalo pa so na sredstva in kredit bank' Kapaciteta farme na Krasincu 85.000 piščancev na leto. PRODAJALNA SEM^ - i J V Beli krajini so dolgo p°^e saj specializirano trgovino s se^ej** je dobra letina v veliki meri od od dobrega semena. Želji ®e!°^enle cev je sedaj ustreglo podjetje » y iz Beograda - enota Maribor,*^, prenovljenem lokalu nasproti ve gostilne v Črnomlju °a" ■ trgovino s semeni, v kateri J* prodajali tudi vsa zaščitna^*^^ ČRNOMALJSKI DROBIR PAPIR, PAPIR — Za včerajšnje in dananšnje seje desetih skupščin interesnih skupnosti so skupne službe interesnih skuonosti razposlale 60.000 strani gradiv. Da so vse to lahko razmnožili, so morali uporabljati tako rekoč vse ciklostile v Črnomlju, ki so bili tako vsaj enkrat res polno zasedeni Po mestu so ob tem govorili, kako bi jim sedaj prav prišli tisti tiskarski stroji, ki so že leta zaprti v gradaškem gradu. Nekateri pa so pristavili, da bi bila prav tako dobrodošla kakšna tovarna nahrbtnikov, v katerih bi delegati na seje nosili obsežno gradivo. ZELENO, KI TE HOČEM ZELENO - Ta Lorcov verz bi lahko prilepili na celoletno karto za zeleni vlak, la so jo skupaj kupile črnomaljske družbenopolitične organizacije in s tem pripomogle, da bo ta vlak še vozil vsak dan iz Črnomlja v Ljubljano. Karta je veljala 33.800 dinarjev, že v enem mesecu pa je ..povrnila” tretjino te cene. Sedaj je moč pogosto videti tega ali onega črnomaljskega družbenopolitičnega delavca, kako jo zj j okoli ure miiha na" železniško P zeie-popoldne malo pred četrto. K a ni vlak pripelje spet v Črn°n} domov. Vsi se strinja o, da J® vožnja udobnejša, hitra, vam zlasti pa cenejša kot z avtom. 'V pO* VEČ GODBENIKOV SLUŠALCEV - Znova seje P® kni že tolikokrat neprijetno jj jjteV resnica, da dobra kutlurna;Pr jteVilq poredko privabi zadovoljivo gledalcev v črnomaljski * jjal-dom. Na nedeljskem koncern* k. ^ nih godb iz Velenja, TrboV«l60 Raven na Koroškem je „ j 0osW' godbenikov in še enkrat m®?1 *tsadi; salcev, v glavnem starepm Jjyeli Take usode pa gotovo ne jih v neki ..Rokjn s Mcravu . k* soboto, kot so napovedoval K ^0v menda zaradi bolezni splon .^jat Črnomelj. In takk so ljudje .^rn stali v vrsti: najprej za karte, Je pa, da so dobili denar nf^jsodij® to : koncert godb napihala* bil med boljše celo v Evropi-brezplačen. Dohodek porastel, težave pa tudi Dohodek višji za tretjino izgube za 11 odstotkov, kupci pa dolgujejo vedno več v prvih devetih mesecih letos nih sredstvih (4,8) pa je nizek, oz. obratnimi sredstvi, kar velja kar pove, da je tehnološka opremljenost kočevskega gospodarstva slaba in zastarela. n ^.sP0^arstV0 kočevske obči-e Kljub mnogim težavam polo razmeroma uspešno in ^ J? v primerjavi z istim Mobjem lani za tretjino višji °uodek, celotni prihodek pa je g* za nekoliko manj (30,3 Dohodek je porastel najbolj v puarstvu, gradbeništvu, kme-Jstvu in gostinstvu, najmanj pa stanovanjko—komunalni de-l,!nosti in prometu. Pri poraznih sredstvih so najhitreje %ličali stroški za surovine, nterial in energijo. Občutno je Porasla tudi amortizacija po Podpisani stopnji, in sicer za odst., njen delež v porablje- še posebno za predelavo kovin, kemično in tekstilno industrijo. J. P. Vode primanjkuje Različna mnenja stro-TOvnjakov o kočevskem vodovodu .Nekajkrat smo že poročali o ®ntožbah prebivalcev Salke vasi ^ Rudnika pri Kočevju, da je s pitno vodo zelo neki* in da pogosto dobijo vodo 'e ponoči. Zaradi teh pritožb so pred leti ^navili cevovod do Šalke vasi, “*kar se je oskrba s pitno vodo ^koliko izboljšala. Po dogradi farme bekonov v Klinji vasi sl*k? ie stanJe sPet močno po-absaio. Zato so napeljali pose- ben eevovod do farme, vendar se JJJb temu oskrba Šalke vasi z °«> ni izboljšala. “ tej zadevi je bilo izrečenih _e strokovnih mnenj, nekatera .a si med seboj celo nasprotujete ^.e*cateri predlagajo, naj bi gradili še dodaten vodni zbiral-5j»i ki bi bil višje od sedanjega, “^i menijo, da je treba cevo-ki teče mimo LIK do farme “ekonov, priključiti na napajalni 0(b s čimer bi dosegi večji 0(Jni pritisk na tem območju. *e pa, da se je končno tudi spomnil in pogledal s 2 ni zbiralnik nad Kočevjem sdnje ugotovitve namreč pove-4a ta zbiralnik ni nikoli P°ln, saj se ne napolni niti preko d »L*" *z te8a * sklepati, da je Poraba vode v Kočevju in okoli-1 *a sedanji cevovod od Obiha 0 Kočevja že prevelika ali pa da ®0Jbe vode (ker pušča cevo-°4) tolikšne, da je treba obno-“ celoten vodovod, oziroma ^nenjati cevi z novimi, ki bodo tudi večji presek. , Z*adi nasprotujočih si stro-.ovnih in nestrokovnih mnenj je teba p id dokončno odločitvijo Praviti meritve in izračune za e omrežje. Šele potem bo ?0zno zadevo dokončno rešiti. e^Pa praksa kaže, da do rešitev ^“tajamo počasi, bodo Šalko-,“~aui verjetno še precej časa na redno oskrbo z vodo, K hitrejši rasti dohodka je letos pripomoglo predvsem gospodarnejše trošenje energije in reprodukcijskega materiala in manjša rast proizvodnih uslug. Ustvarjeni dohodek je bil razdeljen tako: tozdom ga je ostalo 52,8 odstotka, kar 47,2 pa so fa delavci združili izven tozdov 16,9 odst. za skupne potrebe, 1.9 odst. za splošne potrebe in 28.9 odst. za ostale namene). Največ čistega dohodka je bilo porabljenega za čiste osebne dohodke (478,8 milijona ali približno polovico), nadalje za davke in prispevke iz osebnih dohodkov (211 milijonov), za skupno porabo (116 milijonov); v odstotku pa so najbolj porasla sredstva za razširitev materialne osnove dela (za 79 odst. in so znašala 140,5 milijonov din) in za rezerve (za preko 55 odst. in so znašala preko 33 milijonov din). Izgube so bile letos večje za 11 odst.: v Mesariji so znašale 2,3 milijona dinarjev, v Avtu —tozd Tovorni promet 1.264.000 din in v Hydrovodu 1.168.000 din. Močno so porasli dolgovi kupcev kočevskemu gospodarstvu, zaradi tega so imele nekatere OZD težave z likvidnostjo Ali že veš... Nekaj misli iz srednjeročnega načrta 1981/85 ... da bo dana na področju industrije prednost naslednjim naložbam: tovarni ivernih plošč LIK Kočevje, posodobitvi in razširitvi kemične industrije in gradnji proizvodnih obratov v Strugah (Itas) in Predgradu (Oprema)? ... da bodo imele na področju kmetijstva prednost naslednje investicije: gradnja hlevov na Mlaki za 500 krav, posodobitev ali izgradnja hlevov za 500 pitancev, preusmeritev in posodobitev najmanj dveh kmetij na leto, posodobitev klavnice v Kočevju, posodobitev mešalnice umetnih krmil v Kočevju in posodobitev živinorejske proizvodnje v Starem Logu? ... da je pri cestnem gospodarstvu predvrdeno nadaljevanje gradnje oz. posodobitve ceste Kočevje-Dvor, Livold-Brczovi-ca, Mirtoviči-Zamost, posodobitev Liubljanske ceste v Kočevju, pričela se bo tudi gradnja obvoznice za Kočevje? ... da bodo novi prodajni prostori zgrajeni v Stari cerkvi, v Kočevju pa v Turjaški ulici, na Trati in v Mestnem logu? Zahteva za dražjo vodo Podražila naj bi se več kot za enkrat pa pomeni kršenje dogovora o cenah - - Taka podražitev Kmalu odločitev Hydrovod Kočevje-Ribnica, ki oskrbuje s pitno vodo kočevsko in ribniško občino, zahteva, naj bi zvišali sedanjo ceno vode 2,50 din za kubik (za gospodinjstva, zavode, gostinstvo in obrt) oz. 2,90 din za kubik (za inudstrijo) na enotno ceno 5,50 din za kubik. Razen cene vode bremeni potrošnika še prispevek za širjenje vodovodnega omrežja, ki znaša za gospodinjstva 1,50 din od kubika vode, za ostale potrošnike pa 2 din. Povišanje cene vode pa bi pomenilo, da bo treba precej več odriniti tudi za kanalščino, saj se ta po veljavnem predpisu obračuna v odstotku (35 odst.) od zneska vodarine. Po izračunih izvršnega sveta občine bi osvojitev predloga Hydrovoda pomenila, da bi cene komunalnim storitvam v občini porastle letos za 39 odstotkov. Na osnovi veljavnega dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v Sloveniji pa rast teh cen ne bi DROBNE IZ KOČEVJA ^DRAŽENA PREHRANA bi]; nknt' restavracije NAMA so do-^««1°, da se je kosilo od 15. 48 {hbra dalje podražilo od 40 na 8aV]rn- Abonenti so podražitev v lo v razumeli, ker se je podraži-ga jg : rr^jbolj pa prehrana, razen te-Q*%o '*° v NAMI vedno dobro in PONUJAJO - Leto se uJe in spet prihajajo potniki, ki idvsd odgovarja dot, meniš o naših planskih Kttmentih? stigjjP® bodo načrtovane inve-j5i krepko pristrižene; če bomo sami, jih bo pa prodajajo vse mogoče knjige in novoletne čestitke. To je dobro za odročne kraje, kot je tudi Kočevje. V Kočevju imamo knjigarno Državne založbe, kjer si občani lahko nabavijo tudi knjige ali pa jih naroče. KOLEDAR IN KNJIGE - Prešernova družba bo za leto 1981 izdala Prešernov koledar in še štiri zanimive knjige. Broširane knjige in koledar bodo veljali 190 din, naročite pa jih lahko pri Mariji Andoljšek v osnovni šoli, Vilmi Hiti v Melaminu in Dragu Podreberšku na Roški cesti. JAŠEK KONČNO POKRIT - Jašek kanalizacije na Roški cesti nasproti Veterinarske postaje je končno pokrit z litoželeznim pokrovom. Večmesečne pritožbe so kon: čno zalegle. Hoja po pločniku ni več nevarna. PLOČNIKI ZATRPANI S SNEGOM - Pločniki po mestu so bili dolgo, nekateri pa so še zatrpani s snegom, ki so ga tja naplužili s ceste. Nekaj snega je stopil sneg, nekaj pa ga bo še. Tako bo ta nas večni dobrotnik spet pripomogel k manjšim stroškom za pluženje in s tem tudi k naši gospodarsti stabilizaciji. | V VRTCU JE ŠE PROSTOR - V vrtcu v Loškem potoku, ki so ga odpili letošnjo jesen, je 10 otrok. Zmogljivost vrtca je 20 otrok, poln pa bo predvidoma čez dve leti ali tri. (Foto: Jože Primc) Ukrepati proti preplačevalcem Klavnice, ki bodo plačevale za živino več, kot je dovoljeno, naj bodo ob nadomestilo za izgubo - Inšpektorji kljub prijavam ne ukrepajo - Ostreje tudi proti črnim zakolom Kočevske novice smela biti v celoti višja od 18 odstotkov. Izračun izvršnega sveta kaže, da bi z osvojitvijo zahteve Hydrovoda veljala oskrba z vodo namesto sedanjih 4,7 milijonov din kar 9,5 milijonov ali nad enkrat več (103 odst. več), kanališčina pa namesto sedanjih 833.000 din kar 1,691.708 din (tudi 103 odst. več), medtem ko se je za 30 odstotkov že podražili odvoz smeti in pogrebne storitve. Ob tem je teba upoštevati tudi, da se stanarine letos sploh še niso podražile. O zahtevi Hydrovoda bodo razpravljali na seji zborov občinske skupščine v sredo, 3. decem bra. J. PRIMC Odgovori delegatom Od kod denar za vrtec? Vprašanje: Zakaj je imenovan namestnik predstojnika Geodetske uprave na seji občinske skupščine, namestniki drugih upravnih organov pa ne? Odgovor: Po veljavnih predpisih ima predstojnik upravnega organa lahko namestnika, ki ga imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta. Področje dela Geodetske uprave je znatno razširjeno z novimi nalogami, zato je IS menil, da je umestno imenovati tudi namestnika predstojnika. Vprašanje: Negospodarstvo bo za letos zvišalo osebne dohodke za 16 odstotkov, kaj se bo zgodilo, če gospodarstvo ne bo moglo dvigniti za toliko osebne dohodke? Odgovor: Če gospodarstvo ne bo doseglo načrtovane rasti družbenega proizvoda, mora biti tudi rast osebnih dohodkov v negospodarstvu pod načrtovano, to je pod 16 odstotki. Vprašanje: Bi lahko iz samoprispevka namenili za gradk) otroškega vrtca v Turjaški ulici toliko denarja, kolikor ga še manjka? Odgovor: Poraba samoprispevka je določena s programom. Noben organ ne sme spreminjati namembnosti teh sredstev. Iz samoprispevka je že namenjen del denarja tudi za gradnjo otroškega vrtca, ostali manjkajoči denar pa bo treba zagotoviti iz drugih virov. Vprašanje: Kdaj bo začela delovati čistilna naprava? Odgovor: Po programu konec novembra letos. Vprašanja delegatov na seji zborov občinske skupščine in odgovore nanje smo občutno skrajšali. Spustili smo tista vprašanja in odgovore, na katera smo že odgovorili v pose-bhih sestavkih. Izvišni svet občine Ribnica je izglasoval sklepa, da bodo plačevali nadomestilo klavnicam (ker imajo izgubo), in sicer po 3,60 din za kg junečjega mesa in po 4,20 din za kg svinjskega mesa. Prav tolikšno nadomestilo bo iznlačevala klavnicam še živinorejska skupnost. Nadomestilo za proizvajalce mesa je bilo ukinjeno ob nedavni podražitvi mesa in zvišanju odkupnih cen živine, uvedeno pa je bilo nadomestilo za klavnice, ker poslujejo z izgubo. Kljub tem ukrepom se oskrba z mesom,ni posebno izboljšala. Glavni vzrok za slabo oskrbo je, ker nekateri odkupujejo živino po višjih cenah, kot so določene, in tako pokupijo živino, ki bi jo sicer tiste klavnice, ki" se drže dogovorjenih cen. Taki odkupovalci so zasebniki, ki odkupujejo živino za v skrinje, in nekatere klavnice. Take' odkupe naj bi preprečevali predvsem veteririarska in tržna inšpekcija. V ribniški občini se zato strinjajo s predlogom živinorejske poslovne skupnosti, da bi od sedanjih 42 klavnic v Sloveniji prešli le na 8 klavnic (ostala bi tudi kočevska), ker bo potem lažja kontrola nad tem, kdo pri odkupu preplačuje živino. Predlagano je tudi, da bo tista klavnica, ki bo odkupovala po višjih cenah, izgubila pravico do nadomestila za junetino in svinino. Predstavnik KZ pa je izvršni svet opozoril, da inšpekcije kljub prijavam ne ukrepajo proti kmetom, ki prodajajo zasebnikom živino za v hladilne skrinje. Inšpektor je bil obveščen o treh primerih, še preden je bila žival zaklana, ukrepal pa ni. Kmet je takk iztržil pri enem govedu za okoli 18.000 din več, kot bi Kam z betonarno? Zidar Kočevje, ki vedno več gradi tudi v ribniški občini in ki namerava zato tu ustanoviti svoj tozd, je pred kratkim predlagal, naj bi mu določili prostor, kjer bi postavil betonarno. V tem predlogu so nakazali, da bi bil za betonarno najprimernejši prostor na Bregu, kjer so skladišča INLES itd., ali pa pri RIKO, in sicer že kakih 20 m od tovarniške ograje. Izvršni svet, ki je predlog Zidarja pred kratkim obravnaval, | je menil, da obe predlagani lokaciji nista najboljši: prva zaradi bližine naselja, druga pa zaradi bližine RIKO (razen tega je ni nezavarovan prehod preko železnice, cesta je slaba itd.). Po predlogu izvršnega sveta naj bi postavili betonarno blizu Žlebiča in jame Tentera. Tu je blizu voda, elektrika in cesta pa še Žlebič je dovolj odmaknjen. Dobra stran te lokacije je tildi, da je prav ob cesti za bodoči kamnolom na Petračevem lazu. O predlogih Zidarja in izvršnega sveta bodo razpravljali še v KS, nakar se bodo šele dokončno odločili o lokaciji. Premisliti investicijo Pred urejanjem kamnoloma preračunati, koliko bo veljal kubik kamna oz. peska - Dobiti tudi sovlagatelje Raziskave o količini in kakovosti kamna v Petračevem lazu pri Ribnici, kjer bodo odpili novi kamnolom, so končane. Izvršni svet občinske skupščine | je že izdal soglasje za pridobitev lokacijske odločbe. 'Izvršni svet pa je hkrati opozoril Komunalo, kaj vse je treba urediti pred odprtjem kamnoloma, da ne bo prišlo do podobnih težav, kot je v Sodražici, kjer je zaradi površnih raziskav zmanjkal material precej prei, kot so predvidevali; ali pri Novi Štifti, kjer so zapleti z vaščani in cerkvijo, čeprav je materiala dovolj še za nekaj let. Raziskave so pokazal?, da je tu kamna dovolj, njegova kakovost pa bo primerna tudi za zidavo. Kamen je trd in ga bo treba drobiti. Zaradi tega bo potrebnih veliko strojev (drobilci, separacija itd.). Odkupiti bo treba tudi dovolj širok pas zemlje, da ne bo kasneje prišlo do nepotrebnih zapletov in izsiljevanj. Do kamnoloma pa bo treba speljati še cesto, vodovod in elektriko. Vse to bo veljalo okoli 120 milijonov din (12 starih milijard), česar pa niti Komunala niti ribniško gospodarstvo samo sedaj ni sposobno financirati. Za ta namen bo torej treba združevati sredstva, ki pa jih trenutno tudi drugi možni kandidati za sovlaganje (Zidar Kočevje, Gradis Ljubljana) nimajo. Zato računajo, da se bo ureditev novega kamnoloma zavlekla do leta 1982 ali celo 1983. Pred urejanjem kamnoloma je treba pridobiti še vsa ostala soglasja, izdelati ekonomsko študijo (vlaganja, vračanje posojil, stroški proizvodnje in cena kubika kamna oz. peska). Selc če sc bo izkazalo, da bo pridobivanje donosno, sc bodo odlo- čili za investicijo, sicer pa bodo morali kamenje in pesek v občino uvažati od drugod. J. PRIMC sicer, in tako kravo za zakol prodal dražje, kot je vredna plemenska krava. Razpravljalci so menili, da v takem primem kazen 10.000 din . (stari milijon) ne pomeni nič in da bi bilo učinkovito le, če bi žival zaplenili. Ukrepati pa je treba tudi proti neučinkovitim inšpektorjem, kajti če ukrepov ne bo, tudi v mesnicah mesa ne bo. J. P. Prednost kanalizaciji Novi zdravstveni dom mora imeti tudi kanalizacijo V krajevni skupnosti Ribnica bodo v kratkem začeli razpravo o svojih planskih dokumentih, sprejeli pa jih bodo tudi že letos. V načrtu med drugim predvidevajo gradnjo kanalizacije po Ribnici in ureditev ceste proti Sajevcu, če bo dovolj denarja. Čistilna naprava za vso Ribnico bo predvidoma dograjena v letu 1983. Zaradi novega zdravstvenega doma, ki bo odprt prihodnjo spomlad, pa mora bili do takrat dokončan tudi krak kanalizacije od Zdrav-stvenga doma do Trga Veljka Vlahoviča oz. čistilne naprave. Tehnična dokumentacija za kanalizacijo še ni izdelana, vendar je že znano, naj bi glavni vod kanahzacije ne potekal po sredi tega, ampak za Seškovo ulica Sedanji krak kanalizacije, ki je že dograjen in po katerem tečejo odpadne vode v Bistrico, bo ostal tak še tako dolgo, dokler ne bo čistilna naprava popolnoma dograjena, oz. dokler ne bo dovolj denarja za priključitev nanjo. V programu je predvideno tudi urejanje javne razsvetljave, ulic, zelenic, parkov, makadamskih poti oz. cest itd. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI KJE IZGINJA VODA? - Ob dosedanjih razpravah o predlogu Hydrovoda za pokrivanje izgube, „ki je posledica neustrezne cene vode , v ribniški občini niso sprejeli še nobenih dokončnih odločitev. Ugotovili pa so med drugim, da so vzrok za izgubo tudi zapletljaji z imenovanjem novega direktorja Hydrovoda. Nekateri so predlagali, naj bi Hvdrovod zvišal pavšal za vodo, saj bi bilo potem večje zanimanje za vgraditev števcev, s tem pa bi bde tudi izgube vode manjše. KDAJ TENISKO IGRlSCE? -Ribniška mladina predlaga, naj bi namenili zemljišče v podaljšku Maj-nikove ulice v Ribnici za izgradnjo tehniškega igrišča. Tu še vedno stoji stanovanjski blok, ki pa je predviden za rušenje. Predlagali bodo, da se to vnese tudi v planske dokumente za naslednjih pet let. DOKONČATI ZAČETO - Občani, ki žive ob trasi vodovoda, zahtevajo, naj Hvdrovod hitreje dokonča začela dela. Zaradi počasnih del namreč nekateri občani že drugo leto niso mogli izkoriščati svojih zemljišč. Drugod spet teče voda po zemljiščih, ki se zato spreminjajo v močvirje. TRI DNI ODREZANI - V ribniški občini so kmetje v glavnem še pred snegom pospravili pridelke. Na nekaterih njivah je videti le še zelje in koruznico, medtem ko so koruzo potrgali. Podobno kot v dolini je tudi v Loškem potoku, kjer sneg ni naredil druge škode, kot da so bili tri dni brez avtobusna zveze s svetom. ZEMLJA SE VDIRA - Prav tam, kjer je predviden jez za bodoče akumulacijsko jezero pri Prigorici, pravijo kmetje, da se udira zemlja. Na eno takih lukenj oz. udorin, ki je nastala pred dvema letoma, je KZ Ribnica že takrat opozorila Območno vodno skupnost. Strokovnjaki te skupnosti bodo prišli na ogled šele te dni. — Ste obvestili Kočevce, da ste dogradili plavalni bazen? — Ne, ker se bojimo, da bi oni tak oj začeli graditi večjega. REŠET0 Mokronogu so res delale v izredno te; srnje mokronoške osnovne šole, so po ali svoje delo, tako da bodo proizvod' Soglasno o nujnem ukrepanju S problemske konference o težavnih razmerah otroškega varstva v trebanjski občini Komunisti, ki žive v Trebnjem, so 20. novembra pripravili pro-blemsko konferenco, na kateri so obravnavali vprašanja otroškega varstva. Konferenca, katere se je udeležila pretežna večina v Trebnjem živečih komunistov, je v celoti uspela, saj se je na njej pokazalo, daje moč tudi taka vprašanja ob potrebnisoglasnosti reševati hitro in učinkovito. Čeprav je sicer res, da Zveza komunistov ni pooblaščena za konkretno reševanje takih problemov, saj lahko v skladu s svojim statutom daje le smernice, pa je zavzetost komunistov za rešitev tega vprašanja vendarle tako velika, da Trebanjci lahko v kratkem pričakujejo določene ukrepe. Na konferenci je bilo v razpravi predlaganih več rešitev, od uporabe prostorov v stari šoli pa do adaptacije prostorov sedanje osnovne šole, ne- Opomini vsem slabim delavcem Stabilizacijski ukrepi mokronoški Iskri V času, ko si z vsemi močmi* prizadevamo utrditi naše gospo-' darstvo in povečati njegovo učinkovitost na zunanjih trgih, stoje pred delavci in sindikati velike naloge. Za mokronoško Iskro, ki je v zadnjih nekaj letih! dosegla velike proizvodne in poslovne rezultate, bi veljalo reči, da gre marsikateri uspeh pripisati tudi dejavnosti sindikata. Predsednica osnovne organizacije sindikata Marija Jevnikarje povedala, da so sprejeli že yeč sklepov, s katerimi žele povečati! produktivnost in zmanjšati stroške tako pri porabi energije kot materiala. Nad izvrševanjem sklepov bedi izvršni odbor, zal njihov prodor med delavce pa sindikalni poverjeniki Tako se jej razpoloženje delavcev že dodo- bra stabilizacijsko uravnalo, lel vprašanja se med njimi pojavljajo, zakaj niso začeli že prej tako. Prav tako so dobili opomin vsi! slabi delavci - tudi taki se najdejo - naj v prihodnosti bolj spoštujejo svoje delovne dolžnosti. V tem tozdu bodo namreč za precej časa omejili zaposlovanje na novo, prav tako pa ne bodo nadomeščali delavcev, ki so se upokojili Vsi ti ukrepi so že tako vplivali na delovno zavest, da se že pozna pri izostankih z dela, pri bolniških in izhodih iz tovarne. Ker Je tako, so v tej tovarni, kar se tiče prihodnosti s te strani! dobro poskrbeli za izvajanje sta-1 bilizacije. Le pri nabavi materiala, ki ga Večino dobe iz uvoza, si ne morejo pomagati drugače, kot da med drugim porabijo tudi nekurantne materiale, ki Jih je nekaj še ostalo na zalogi Kljub pomanjkanju materiala upajo, dal bodo do konca leta uspešno premagali vse težave. J. S. kdo je predlagal celo, da naj bi otroško varstvo uredili v stanovanjih. Stiska z mesti v otroškem vrtcu je namreč zelo huda, ker se je pač zgodilo, da so v trebanjski občini ,v iztekajočem se srednjeročnem obdobju več pozornosti posvetili manjšim centrom, medtem ko so zdaj zmogljivosti za Trebnje premajhne. Prav tako je bilo premalo upoštevano priseljevanje mladih družin in strokovnjakov, ki so si poiskali delo' v trebanjskih delovnih organizacijah. Kakor koli je že bilo, pomanjkanje prostora je treba rešiti hitro, so sklenili komunisti. Tako so kot prvi sklep sprejeli, da bo. treba na vsak način dograditi novo trebanjsko osemle- tko, v stari šoli, ki je bila zgra-j ena pred petnajstimi leti, pa organizirati otroško varstvo. Ker pa bi na to rešitev čakali le preveč časa, bodo poskušali z malo adaptacijo prostorov (ki jih je sanitarna inšpekcija sprva zavrnila kot neprimerne) to vprašanje rešiti na hitro. Ta rešitev menda ne bo teijala velikih sredstev in bo uresničljiva do konca tega leta. Na konferenci je bilo rečenih tudi nekaj stališč glede predrage gradnje in otroških vrtcev, saj so zahteve prevelike glede na naše gospodarske zmogljivosti. Po drugi strani pa je tudi res, da dokaj nizek družbeni standard soustvarjajo premajhne zmogljivosti otroških vrtcev, saj je v Sloveniji zaposlenih 43 odstotkov žensk. Torej bo treba v prihodnosti poiskati pri gradnji takih oblektov take možnosti, ki bodo zagotavljale otrokom več prostora, pa hkrati ne bodo primer razmetavanja denarja. J. SIMČIČ ZADOVOLJNE DELAVKE - Delavke obrata Induplati v pogojih, zdaj pa, k o so dobile prenovljene prostore nekdanje nadvse zadovoljne. V novih prostorih bodo lažje organizirali svoje delo, . finančni učinki gotovo večji, kot so bili doslej. Vendar ne bodo samo boljši pogoji za delo, krepk° je izboljšal tudi življenjski standard, saj so dobile nove garderobne in higiensko-sanitame prostore* V dogovore naj se vključi še zbornica Mirenski „Dani' manjka dva milijona steklenic — Treba bo iti v dogovore med združenj* celotnem prihodku ustvaril® ^ odstotkov izvoza, povecai »Bojimo se, da ne bomo uresničili naših načrtov izvoza na zunanje trge, če ne bomo kmalu dobili steklenic,” pravi v. d. direktorica Pavla Banič - Kranjc iz mirenske „Dane”. LEPI JESENSKI DNEVI — Potem, ko nam je zima že pokazala doksg ostre zobe, se je spet prismehljala ,zlata jesen” in nas obdarila s prelepimi sončnimi dnevi. Tako so verjetno mislile tudi tele mladenke z Mirne, ki so ročno zajezdile vsaka svoje kolo in se morda podale na kratek izlet v lepo mirensko okolico. „Porebovali bi vsaj milijon steklenic z navoji in še enkrat toliko steklenic brez navojev. Če hočemo izpolniti pogodbene obveznosti, moramo te steklenice dobiti do 15. decembra. V nasprotnem primeru bomo igubili posel, s tem pa tudi kupca in vrsto ugodnosti znotraj kolektiva, da ne govorimo o škodi, ki bi nastala za našo družbo.” Zato je razumljivo, da si v tej trebanjski delovni organizaciji, kateri je prav v zadnjem času uspelo prodreti na zunanje trge, z vsemi močmi prizadevajo dobiti te steklenice. Mimo stalnih stikov s steklarno v Straži se pospešeno dogovaga-jo tudi s trgovci in gostinci, medtem ko z organizacijo akcij po šolah niso imeli preveč uspeha. Vendar so te akcije več ah VEČ KOT DVESTO KMETOVALK NA EKSKURZIJAH Na nedavnem sestanku predsednic odborov aktiva kmečkih žena, ki je bil v Kmetijski zadrugi Trebnje, so se med drugim dogovorili o začetku izobraževanja za kmetovalce. Izobraževanje se bo začelo 2. decembra. Hkrati so na sestanku sprejeli poročilo o lanskem delu. Lani so tako poleg izobraževanja za kmetovalce organizirali tudi več ek-skurzij, katerih se je udeležilo več kot 260 kmetovalk. Berite »Dolenjski list« POČASTILI JUBILANTE ZA DAN REPUBLIKE Za praznik -republike bodo v mirenski Dani pripravili proslavo, na kateri bodo ob praznovanju 10-le-tnice proizvodnje sadnih sokov podelili tudi priznanja jubilantom. Kar 39 jubilantov bo praznovalo l (Metni co, 6 pa jih bo praznovalo 20-le-tnico dela v tej delovni organizaciji Proslava bo še posebej slovesna, ker kolektiv Idjub zaostrenim pogojem gospodarjenja posluje uspešno. KMALU BOLJŠA OSKRBA S KRUHOM - Kot kaže hitro napredovanje gradnje nove trebanjske pekarije, bodo imeli Trabanj-ci kmalu boljšo oskrbo s kruhom.. Lepo in toplo vreme gre namreč graditeljem na roko, tako da gradnja poteka po načrtih. Jabolko zraste na drevesu Kmetijska zadruga iz Trebnjega je začela akcijo sajenja sadnih dreves - Za zdaj jih bo posajenih samo 130 Ze bežen pogled na današnja dolenjska naselja bi našim prednikom odkril precej nerazveseljivo podobo. Medtem ko so bila nekdaj gosto obrasla s sadnim drevjem, zaradi katerega je bil pogled na vasi lepši, vaščani pa so imeli od njega tudi gospodarske koristi, je danes podoba drugačna. Drevje se je zaradi starosti in vremenskih ujm precej razredčilo, vse manjša pa je zaradi tega tudi gospodarska korist. Vse to je že dalj časa več kot očitno, tudi govorjenja o tem, kako bi morali bolj skrbeti za obnavljanje nasadov, je bilo dovolj, narejenega pa ni bilo nič. Tudi akcija -Kmetijske zadruge iz Trebnjega je za začetek precej skromna, zato pa tolikk bolj upravičena in potrebna. Ta kmetijska organizacija se je namreč odločila, da bo kmetom posredovala sadike sadnega drevja, katere naj bi ti potem posadili doma. Po razposlanih vabilih so doslej evidentirali potrebe po 130 sadikah. Kot je povedal inž. Alojz Metelko iz Kmetijske zadruge Trebnje, bodo kmetom posredovali v sodelovanju s Kmetijskim zavodom iz Ljubljane predvsem domače sorte, ki ne teijajo toliko nege kot plantažno sadno drevje. Okoli naših vasi naj bi zrasli nasadi carjeviča, kri-vopecljevke, kanadke, dolenjske voščenke in še katerega sadnega drevja. Vendar je doslej čutiti premalo pripravljenosti za take akcije pri skupnosti za pospeševanje kmetijstva, pa tudi pri večjih domačih porabnikih. ,jDa-na” z Mirne je doslej vlagala okoli štirideset tisoč dinarjev več ali manj samo za ribezove nasade, medtem ko za razvoj sadjarstva ni bilo denaija. Tudi ostali dejavniki na področju kmetijstva bi si morali bolj prizadevati v tej smeri, žal pa vedno zmanjka denarja. Zato ne bi bilo odveč razmisliti o širši akciji, s katero bi bilo moč po naših vaseh posaditi več kot 130 sadnih dreves. J. S. manj nenačrtne, prav taki pa so tudi rezultati, čeprav kažejo tako trgovci kot gostinci določeno pripravljenost za pomoč. Da pa bi bilo to sodelovanje uspešnejše, v Dani predlagajo tudi sodelovanje slovenske gospodarske zbornice. Preko nje naj bi se združenje proizvajalcev alkkhol-nih in brezalkoholnih pijač dogovorilo z združenjem trgovcev in gostincev, kako odpraviti sedanje težave. Tam naj bi se dogovorili, koliko bi vsak v tej verigi dobil za manipulacijo s steklenicami, če že sami ne morejo doseči tega dogovora. ,JDana”, ki se je že doslej zelo gospodarno obnašala, zbrala je vsaj štirideset odstotkov steklenic, dvakrat ali večkrat pa je po možnosti uporabljala tudi papirnato embalažo, je namreč še naprej zainteresirana tudi za večji izvoz. V skladu s spremenjenim družbenim dogovorom o razporejanju dohodka in sredstev za OD bodo lahko delovne oreanizaciie. ki bodo v izvoza, r-osebne dohodke. To pa je »“. ni” uspelo po letošnjih izredfl uspehih, ko je lanski izvoz pr®' segla za 540 odstotkov. In ve‘ ka škoda bi bilo zdaj te uspeli zapraviti. j g BO AMBULANTA POTOVALA? Kot kaže, bo bolj težko uresničiti vse, kar je b*10! predvideno v osnutkih samo-upravnih sporazumov o te-meljih planov za naslednje srednjeročno obdobje. To s bo seveda poznalo tudi oo; činski zdravstveni skupnosti Trebnje, ki zaradi tega ne bo mogla zgraditi več zdravstvenih postaj. Med delegati xl; vršnega odbora je zato vznj' i knila ideja, da bi organiziral potujočo ambulanto, ki ° lahko v kratkem prepotoval vse odmaknjene kraje. Zam1' sel je vredna pozornosti, P tudi uresničljiva je lažje k° gradnja dragih objektov- J STEKLENICE SO POGOJ ZA IZVOZ - Medtem ko sije mi Dana v zadnjem letu priborila večje povpraševanje na trgu in ima na voljo tudi dovolj surovin, pa se je za] steklenicah. Če namreč hočejo izvoziti predvidene količi116 kov, morajo do 15. decembra dobiti dva milijona steklenic. TREBANJSKE IVERI OBRAT STOJI - O gradnji šentruperškega obrata je bilo izrečenih precej besed, celo ostrih. Predvsem so letele na račun lokacije. Zdaj, ko obrat stoji, je očitno, da ne bo pretirano motil šentruperškega gabarita. Streha obrata je namreč v isti ravni z drugimi objekti, nekatere druge stavbe pa so celo višje. Zato veselje ob rekordno hitri izgradnji obrata ni bilo skaljeno. OSKRBA JE DOBRA, SAMO ... - O preskrbi je v trebanjski občini tekla beseda že na več sestankih, na več ravneh. In o njej se ne bi dalo teči več dosti novega. Tudi gospodinje, ki imajo Se vedno v največji meri na skrbi nakupovanje, pravijo, da je oskrba dobra, samo kave in pralnega praška še vedno manjka. 4. TUDI DRUGI ODHAJAJO - Odkar smo napisali, da se je v neki vasi v dobmiški Kraievm .";gV-ce, * zadnji kmet zapisal med oe j udi oglašajo tudi iz diugih ^' ^toV; §ri nas je vedno manj čisij" . agrti ■al pa to ni v skladu z f|a . bi težnjami, po k».tetf1{j/l^jal,K*J ponudil sprejemljivega recept ^ DUHOVITA PRtfOMBA ' ue-so na problemski 'con„tTavnaV, L’ banjških komunistov ° 0( zakaj je inšpekcija zavrnil P^ovn prostore v stari treban) aVeden°.\ šoli, je bilo med dmgin* da je za otrokj lokacij3 . e(jen prometnem kraju. Na ‘o d8 »■ izmed razpravljalcev *e■ njti eneg3 Ljubljani ne bi smelo b .. vse pj®" vrtca, ampak bi , v iz- makniti nekam na Gore lično alpsko naravo, TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI LIST Št 48 (1633) 27. novem Z A P v A L A Ob boleči in prerani izgubi n afer a dragega in dobrega moža, uteta.. starega ateta, prastarega ateta, brata, strica in tasta ALOJZIJA KOZANA iz Pribincev se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste ga poznali in imeli radi, za nesebično pomoč, izraženo sožalje, poklonjeno cvetje ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom in vsemu zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice za nego in skrb ter lajšanje bolečin v času bolezni. Zahvalo dolgujemo tudi tozdu Gozdarstvo Črnomelj za pomoč pri organizaciji pogreba, organizacijama ZZB Črnomeli in Adlešiči, kolektivu Belsad, DO za PTT promet Murska Sobota, kolektivu pošte Lendava ter družini Marentič-Novak iz Ljubljane. Iskrena hvala tov. Šimencu za ganljive besede, s katerimi je orisal njegovo življenjsko pot, kakor tudi tov. Cvitkoviču za iskrene besede slovesa ob odprtem grobu. Prav tako dolgujemo zahvalo Pevcem iz Dragatuša in godbi iz Črnomlja za zapete in odigrane žalostinke ter duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Za vse še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena !* farija, hčerke Katica, Marija, Tinka in Pavla, sinovi Jože, Lojze in Zvonko z družinami, sestri Barbara in Ana ter drugo sorodstvo Pribinci, 21. novembra 1980 r ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče ANICE ŠKARJA iz Martinje vasi pri Mokronogu ♦ se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in.znancem, ki so počastili njen spomin, ji prinesli toliko lepega cvetja, nam ustno ali pisno izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili do zadnjega doma. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so ji ob nesreči pomagali, zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju pogodbenega oddelka splošne bolnice Novo mesto za trud, da bi ji povrnili zdravje, Anici Berkovi za njeno veliko pomoč v težkih trenutkih in Jožetu Tršinarju za ganljive besede slovesa v imenu vaščanov. Iskrena zahvala tudi kolektivoma Temeljnega sodišča Novo mesto - enote v Trebnjem in Službe družbenega knjigovodstva podružnice Novo mesto za izkazano pozornost, mešanemu pevskemu zboru TRIMO Trebnje za žalostinke, vaščanom za organizacijo pogreba ter župniku za opravljeni obred in poslovilne besede. In še srčna hvala vsem, ki so ji tudi v času njenega življenja kakorkoli pomagali. Žalujoči: hčerke Draga, Mira in Darinka z družinami Martinja vas pri Mokronogu, Ljubljana, Trebnje, Novo mesto, 22. nov. 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje nadvse ljube žene, ki ji je v 53. letu starosti zahrbtna bolezen uničila njeno nežno in plemenito srce MIMICE KROŠELJ invalidske upokojenke iz Prešernove 4, Brežice se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo obiskovali ter jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Hvala dr. Nemethu za lajšanje bolečin, kolektivu Agrarie Brežice, tov. Rebemikovi za lepe poslovilne besede, župniku za opravljeni obred, godbi iz Kapel, sorodnikom, vsem bližnjim in daljnim znancem ter prijateljem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Slavko in vsi njeni OBRATOVALNI ČAS TRGOVIN LkUT" dolenjka Mercator V petek, 28. novembra, bodo vse prodajalne odprte kot običajno — ob delovnih dneh. V soboto, 29. novembra, in v nedeljo, 30. novembra, bodo vse prodajalne zaprte. DEŽURNE PRODAJALNE 1.DECEMBRA 1980 V ponedeljek, 1. decembra, bodo dežurne od 7.30 do 10.30 naslednje prodajalne: DOLEMJKINE: V Novem mestu: — samopostrežba pri mostu — market v Bršlinu — market Cesta herojev — market Drska — prodajalna kruha Glavni trg 4 — market na Kristanovi V Šentjerneju: — market Šentjernej V Straži: — market Straža V T rebnjem: — blagovnica Trebnje Na Mimi: — prodajalna Grič Mirna ' V Mokronogu: — prodajalna živil v Črnomlju: — samopostrežba V Semiču: — market Semič V Vinici: — prodajalna Vinica MERCATORJEVE: V Novem mestu: — potrošniški center na — prodajalna Šmihel V Škocjanu: — prodajalna Škocjan KZ KRKA: V Novem mestu: Zagrebški — mesnica Glavni trq — blagovnica Žabja vas V Mimi peči: — prodajalna Mirna peč V Dolenjskih Toplicah: — prodajalna Pri vrelcu V Brusnicah: — prodajalna v Brusnicah ČESTITAMO VSEM POTROŠNIKOM ZA DAN REPUBLIKE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! salon pohištva OGLAŠUJTE V DL! te ^MISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVNEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVA-^OVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV -U°LENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI N°vo mesto, ^javlja prosta dela 'n naloge: ^ CENILCA — likvidatorja škod AVO, AVK, stro-ieioma in drugih škod s sedežem na predstavni-Štvu v Kočevju; ^CENILCA — likvidatorja strojelomnih škod in 3 najvišj ih možnih škod, s sedežem v Novem mestu; * TAJNICE individualnega poslovodnega organa in d ^nioupravnih organov delovne skupnosti; ZASTOPNIKA za zastop Mirna. JOGOJI: p°d1: šolska izobrazba strojna smeri, tri leta delovnih izku-.1)1 ali srednja šolska izobrazba strojne smeri in 5 let delov- b*°Jta šolska izobrazba strojne smeri in dva leti delovnih S^nj. administrativna šola, tri leta delovnih izkušenj m pjjj «enografije. ^klicna šola ali končana oramletka. dve leti delovnih izku-V . v« objavljena prosta dela in naloge se delo združuje za ^ojočen čas, s polnim delovnim časom po dvomesečnem r~®*no opravljenem poskusnem delu. Nastop dela takoj ali dogovoru. ^■Jdidati za objavljena prosta dela in naloge naj ponudbe s ka*jh žlvlienjepisom, z zadnjim šolskim spričevalom in do-sj0v ^ o delovnih izkušnjah pošljejo v roku 15 dni na na-varoval03 skupnost Triglav — Dolenjska območna ^|Pn°st Novo mesto, Glavni trg 24. Vi ^ o izbiri bo kandidatom vročen v roku 30 dni po oWe- DONIT MEDVODE TOZD TESNILA TREBNJE Velika Loka Komisija za medsebojna razmerja TOZD Tesnila objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. LABORANT 2. ELEKTRIČAR Pogoji za opravljanje delovnih nalog: pod 1. tehnik - kemijske smeri in 2 leti delovnih izkušeni pod 2. obratni električar in 2 leti delovnih izkušenj Prošnje zbira kadrovska služba TOZD 15 dni po objavi v časopisu, pošljite jih na naslov: DONIT, TOZD TESNILA, Trebnje, 68212 Velika Loka. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh po izteku roka za prijavo. " . ... , L TOZD ZA PTT PROMET KRŠKO objavlja prosta dela in naloge DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK, in sicer z dvema izvajalcema na pošti Krško, dvema na pošti Brežice in dvema na pošti Sevnica. Za navedena dela se zahteva poklic poštni manipulant ali osnovna šola in strokovni izpit ter 2-mesečno poskusno delo. II. TOZD ZA PTT PROMET NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK pri pošti Mokronog z enim izvajalcem nalog in z zahtevanim poklicem poštni manipulant ali osnovno šolo in strokovnim izpitom in 2-mesečnim poskusnim delom, in ^ ČIŠČENJE PROSTOROV pri pošti Novo mesto z eno izvajalko nalog, z zahtevano nepopolno osnovno šolo in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave s posebnimi dokazili ustrezni TOZD v 15 dneh po objavi. Vsa pojasnila dobite po telefonu 068—71200 in 21—370. MERCATOR—R02NIK, TOZD GRADIŠČE TREBNJE ORGANIZIRA V TREBNJEM SMUČARSKI SEJEM ki bo v šolski telovadnici v Trebnjem V SOBOTO, DNE a 12., od 9.- 18. ure IN V NEDELJO, DNE 7.12., od 9,- 13. ure Na sejmu vam nudimo bogato izbiro smuči in smučarske opreme — prodaja rabljena opreme — montaža okovja — vpis novih članov v smučarsko zvezo m podaljšanje Članarine — predavanje in predvajanje filmov o smučarskem športu Pričakujemo vas in se priporočamo za obisk! TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ*, KRŠKO TOZD KOMERCIALA objavlja naslednja prosta dela oz. naloge: 1. SKLADIŠČNIK III - za 2 delavca Pogoji: — nepopolna strokovna šola trgovske ali druge ustrezne smeri — eno leto ustreznih delovnih izkušenj 2. DELAVCA—VILlCARISTAIII-za 1 delavca Pogoji: — osnovna šola — izpit za voznika viličarja — 6 mesecev ustreznih delavnih izkušanj a DELAVCA V SKLADIŠČU - za 1 delavca Pogoji: — osnovna šola — 3 mesece delovnih izkušenj Vsa navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni poobiavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v . dni po izteku roka za sprejemanje prijav. 870/48-80 DOLENJSKI LIST 21 111 ▼, t uffy r MII IH f tl * m tedensK6le m Četrtek, 27. novembra - Virgil Petek, 28. novembra - Jakob Sobota, 29. novembra — Dan republike Nedelja, 30. novembra - Andrej Ponedeljek, 1. decembra - Natalija Torek, 2. decembra - Blanka Sreda, 3. decembra - Franc Četrtek, 4. decembra - Barbara LUNINE MENE 29. novembra ob 10.58 - zadnji krajec kiHMI BREŽICE: 28. in 29. 11. nemški barvni film Vanesa. 30.11. in 1. 12.« italijanski barvni film Fellinijev Casanova. 1. 12. italijanski 2. in 3. 12. angleški barni film 39 stopnic. ČRNOMELJ: 27. in 28.11. ameriški film Carstvo mravelj. 29. 11.1 ■0) SLUŽBO DOBI TAKOJ ZAPOSLIMO dve natakarici ali natakarja, vajenih osnovnih kuhinjskih veščin. BIFE ALBIN KOSMERL, 61318 Loški potok. ZAPOSLIM KV monterja centralne kurjave. Informacije na teL (068) 69-393. ZAPOSLIMO TAKOJ KV natakarico ali dekle s prakso in veseljeml do dela v gostinstvu. OD po dogovoru. Gostilna VIGRED, Reteče 59, 64220 Škofja Loka, tel (064) 60-354. STANOVANJA ZAMENJAM dvosobno lastniškol stanovanje v 2. nadstopju za enako v pritličju ali 1. nadstropju v Novem mestu. Naslov v upravi lista (4334/80). UGODNO PRODAM trisobno stanovanje s centralno kurjavo v Brestanici. Naslov v upravi lista (4335/80). SOBO ALI GARSONJERO v Treb-l njem išče mlad fant. Naslov v upravi lista (4336/80). ODDAM SOBO samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (4337/80). ODDAM stanovanje in nekaj vrta V okolici Novega mesta. Šifra ,VI-KEND-STANOVANJE". Motorna vozila VRSTNI RED ZA R 4 (KATRCO) s takojšnjo dobavo odstopim samo za povrnitev. TeL (068) 25-172. PRODAM R 6 skupaj ali po delih. Karel Zupan, Dol. Vrhpolje 8, Šentjernej. PRODAM LADO 1600, letnik 1980, prevoženih 8000 km. Tel. 21-703. PRODAM ZASTAVO 750 L, letnik 1976. Angela Smrekar, Grad Struga, Otočec, teL 85-166. % PRODAM LADO 1200, letnik 1976, prevoženih 16000 km. Vin- j ugošlovanski film Partizanska eska-drila. 30. 11. in 1.12. ameriški film Kino za groš. 30. 11. ameriški film Don je mrtev. KOSTANJEVICA: 1; hongkonški film Pest velikega aja. 30....................... — zmaja. 30. 11. hongkonški fUm VI zmajevem gnezdu. 3. 12. ameriški film Zaoka. . J KRŠKO: 29. in 30. 11. jugoslovanski film Življenje teče daje. 3. 12. francoski film Plavalni učitelj. 4. 12 ica ijanski film Fellinijev Casano-*«. I MOKRONOG: 29. in 30. 11. italijanski film Smrtonosno cvetje. NOVO MESTO: - KINO KRKA: Od 28. do 30. 11. italijanski barvni film Policaj, kije ljubil žene. 1. in 2. 12. ameriški barvni film Hvala bogu, danes je petek. 3. in 4. 12. angleški barvni film Zvezda diskokluba. RIBNIČA: 29. in 30. 11. ameriški barvni film Old Surehand. SEVNICA: 27. in 28. 11. angleški barvni film Super moškL 29. 11. ameriški barvni film Morilski avto. 3. 12. francoski barvni film Pariški nori konj. 4. 12. hongkonški barvni film Zmaji umirajo težko. (068) 62-742. PRODAM AMI 8 break, lahko za rezervne dele. Naslov v upravi Usta (4329/80). PRODAM Z 750, letnik 1973. Jože Senica, DoL Straža 73. PRQPAM LADO 1200, letnik 1974 oktober. Franko, Straža 7 5. Kmetijski stroj ko Lakner, Šentjernej 25. Ogled od 14. ure dalje. 1 PRODAM R 8, dobro ohranjen. Podlogar, Pavlinov hrib, blok 2, Trebnje. PRODAM zelo dobro ohranjen 126 P, letnik oktober 1976. Slavica Lekše, Groblje 1, Šentjernej. I ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam.* DoL TopHce 158, tel. 85-742, od 14. ure dalje. PRODAM MOPED po ugodni ceni, Tomos APN 4T, letnik 1979, v ze-1 lo dobrem stanju. Ogled možen dalje, mja vas 46, PRODAM ZASTAVO 750 de-lu* Qd sobote dalje. Alojz Kum, Zdinja vas 46, Otočec. letnik 1976. Informacije vsak dan po 14. uri pri Kovačič, Goriška vas 12, Mirna peč. PRODAM Z 750, letnik 1976, za 56000 din. Kostrevc, Trebelno. PRODAM osebni avto Škodo 120 LS, dobro ohranjeno, letnik 1977. Informacije vsak dan po teL (068) 71-437, Sevšek, CKZ 80, Krško. PRODAM popolnoma nov brezizpit-ni moped Tomos na 4 prestave. Jože Zivic, Heroja Maroka 7, 68290 Sevnica. PRODAM LADO 1200, prevoženih 45000 km. Informacije na teL 24-596. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1975. Naslov v upravi Usta (4338/80). GOLF, letnik 1977, prodam. TeL (068) 21-964, po 14. uri. I R 8 S, FIAT 850 m JAWO 350 prodam. PavUn, Žužemberk 29. I PRODAM Z 101, letnik 1976, in la-, do 1600 (novo). Slavko Legan, Ajdovec 9, 68361 Dvor, tel. (061)786-127, do 14 ure. UGODNO PRODAM R 4, letnik 1979. Naslov v upravi Usta (4339/80). WV DERBY LS 1300, letnik 1980, prevoženih 7 000 km, prodam. Informacije na teL (068) 84-178. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1977. Tomič, Dolnje Polje 12, Straža pri Silosu. UGODNO PRODAM Z 750, letnik 1973 in 1975, vodUčnem stanju, registrirano do 20. 8. 1981„Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. PRODAM Z 750, letnik 1975. Cena ugodna. Ponudbe javite na tel. UGODNO PRODAM traktor Fergu-j son (42 KM), nov, nerabljen, neregistriran, s 6-mesečno garancijo.' Ivan Frankovič, Dolšce 12, Kostanjevica na Krki. PRODAM TRAKTOR DEUTZ 25 KM s kosilnico in dvobrazdnim plugom. Marolt, Podbočje 51. PRODAM PRODAM več vrst okrasnih golobov (gošarji, poštarji, kingi) po ugodni cenL Oglasite se od 2. - 10. decembra 1980. Naslov v upravi lista (4331/80). PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. Stokanovič, tel. 21-398. PRODAM KRAVO z rodovnikom. Franc Bartol, Jablan 37, Mirna peč. , PRODAM 10 g zlata za zobe. Tel. 72-922. PRODAM črnobeU televizor SUva de-lux in radio Paloma. TeL (068) 21-972. PRODAM tovarniško nov hladilnik Rade Končar 170 1-SL. Vrhov-čeva 10, Novo mesto. PRODAM električni šivalni stroj Singer v dobrem stanju, elektromotor 10 KM 1430 obratov, zamenjam tudi za 4 do 7 KM. Ivanka Krajnc, Metni vrh 24, Sevnica. REJCI PTIC! Prodam gladko seme in bar v klasju. Cena je 27,00 din! za kUo. Pošljem po povzetju. SUva Kopčansfci, Maršala Tita 58, 21466 Kucura, Vojvodina. POCENI PRODAM obrana jabolka za ozimnico. Naslov v upravi lista (4330/80). PRODAM leseno drvarnico 7 x 4 m. Jože Kalin, DoL Gradišče 17, Šentjernej. ( PO UGODNI CENI PRODAM otroško posteljico z jogijem in jogi ležišče. EmiUja Markovič, Šegova 3, Novo mesto, teL 23-838 od 15. ure dalje. MOŠKI USNJEN PLAŠČ s krzneno podlogo št. 54 in zimske gume 615-13 prodam. TeL 24-663. KUPIM KUPIM starejši Mercedes do 6 M, plačam 2000 DM, ostalo na kredit. teL (068) 24-104. KUPIM staro hišo z 2000 do 3000’ m2 vrta. Ponudbe pod šifro , SONČNO*. KUPIM pregjbljiv traktor 30 KM Ferrari, TV, Goldoni aU Sane Delfina Pavlin, DoL Kronovo 27, Šmarješke Toplice. POSEST DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniškooodjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), MUan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik PrUoge), Bojan Budja, J cže Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Laz«. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klina IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi 1 strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon _ — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto -. Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Vitalen 60-letnik s solidnimi prejemki išče življenjsko partnerico in sodelavko, razgledano, prijetne zunanjosti s smislom za izlete, veščo pisarniških del, mlajšo samsko upokojenko z vozniškim dovoljenjem. Poroka ni izključena. Samo resne ponudbe pošljite na' oglasni oddelek pod šifro .SLOVENSKA OBALA*. Tatjana in Branko Volaj iz Kagov- slte. 26. novembra le praznoval 50. rojstni dan JOŽE SELAK iz Dolenje vasi pri Otočca Za njegov praznik mu iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravja in sreče v krogu domačih. Žena Albina, sin Jože, ki služi vojaški rok v Šabcu, hčerke Silva, Zdenka, mala Jožica in mama. »Dolenjski list« v vsako družino ^OBVESTlOO IZREDNA PRILOŽNOST! Obveščam, da izdelujem v eni ffl®*. fotografije za potne liste, voz ška dovoljenja in osebne izkaz ce. Slikam samo doma. Delo čas v ponedeljek in petek■ ' do 9. ure in od 15. do 20. ««; Priporoča se fotograf CVETk TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev. . JI SERVIS GORILCEV, meritve-1“ stavitev opravlja ANTON D CAR, Prečna 4a, Novo ifst0’ teL 23—492. Se priporočam- TONČKA BLATNIK, Klenovik 19, prepovedujem vsakršno vožnjo in delanje škode po moji njivi pod Mačkom, KO Zagrad. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala! m&MHm DRAGEMU SINU in BRATL BRANKU VOLAJU iz Ragovske 14 želimo vso srečo na novi življenjski poti, enako tvoji izvoljenki METKI ŠUŠTERŠIČ iz Reger-če vasi 65 želi mamica, očim Erih Kupec, brat Bojan, sestra Tatjanai in sestra Aleksandra z možem Bojanom in sinkom Borutom. Čestitki se pridružujejo družine Abram, Kink, Brili, Unk Štancar,) Urhovi in stara mama Julijana Fabjančič. 28. novembra praznuje svoj 50. rojstni dan, 8. decembra god draga MARIJA ŠUŠTERŠIČ iz Regerce vasi 65, obenem praznuje god 3.: decembra men mož FRANC ŠUŠTERŠIČ. Želimo jima vse lepo, posebno zdravja in osebne sreče, družina Kupec, Blatnik Bojan,! ZAMVALA Nenadoma in za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric FRANC CDOVČ iz Griča pri Klevevžu 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in nriintnlinm H CA nam nAmonnlt Irninnmll Šmarje ta župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Julijana, sinova Franci in Dragi, mama Angela, brat Pavle z družino in ostalo sorodstvo OSMRTNICA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 53. letu starosti po težki bolezni zapustila naša draea žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta ANTONIJA LUZAR -TONI roj. Jakše medicinska sestra v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 27. 11. 1980 ob 15.30 uri na pokopališču v Ločni. Žalujoči: vsi njeni! PRODAM 63 arov travnika v Ponikvah. Franc Slak, Dečja vas 5. Trebnje. PRODAM PARCELO v Novem — mestu z vso dokumentacijo.' Ponudbe pošljite pod šifro - GOTOVINA. UGODNO PRODAM 16 arov vinograda na Trški gori, na zelo lepem kraju, primerno za zidanico. Dostop z vsakim vozilom. Elektrika le poleg. Naslov v upravi lista (4332/80). STAREJŠO HIŠO v Novem mestu na Bregu, vseljivo, prodam. Po-' nudbe pošljite pod šifro , UGODNO*. PRODAM enodružinsko 4-sobno vilo z vrtom na Vinici pri Črnomlju. Podgorelec, Kržičeva 4, Lj ub-ljana. PRODAM dve zazidljivi parceli. Pepca Žagar, Birčna vas. RAZNO IŠČEM POŠTENEGA NAJDITELJA svetlo rjave ženske torbice, ki sem jo izgubila 21. novembra ob 18. uri na parkirnem prostoru iz-, ven Ljubljane pri odcepu Kočevje-Novo mesto-Zagreb. Vrni jo' proti nagradi Marija Šaver, Podzemelj 27, Gradec. V MOKRONOGU oddam v najem poslovne prostore (58 m2), primerne za obrt ali trgovino. Informacije v Mokronogu 50 ali po tel. 22-960, popoldne. GOSTILNIČARJI POZOR! Priporočamo se za igranje na silvestrovanju - Ansambel Štajerci. Naslov v upravi lista (4333/80). V NAJEM DAM STANOVANJSKO IIIŠO z vrtom in drugimi ugodnostmi v okolici Leskovca blizu avtobusne postaje. Informacije dobite pri Jožetu Pavlin, Leskovec 200 ZAHVALA Sinek zlati, bratec mili, bleda smrt ti je oči pokrila, žarek naših srečnih dni, legel k očku svojem si. Kruta, prekruta je resnica, da nimamo več v naši sredini nadvse ljubljenega sinka, bratca, vnuka, nečaka JOŽITA PEČJAKA iz Gornje Straže 84 dijaka 3.c. razreda gimnazije Ob tako težki in nenadomestljivi izgubi našega Jožita, se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki so nam v najbolj težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam kakorkoli pomagali. Največjo zahvalo smo dolžni dr. Zivkoviču, sestri Zalki in Erni iz ZD Straža ter zdravnikom kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ki so se trudili, da bi mu rešili življenje. Nadalje se zahvaljujemo podjetju Gorjanci in sodelavcem za denarno pomoč in sočustvovanje. Zahvalo smo dolžni moškemu pevskemu zboru Gorjanci Straža, godbi na pihala Novoles Straža ter za ganljive poslovilne besede Bojani in sošolki Simoni. Petru Rudolfu hvala za organizacijo pogreba in župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja. Hvala vsem njegovim sošolcem iz osnovne šole, iz SSVG Franc Rozman—Stane Ljubljana in iz gimnazije, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala! Neutolažljiva mamica Martina in bratec Matej v imenu vsega Sorodstva Straža, 24. 11. 1980 ZAHVALA Ostalo je, kar ostane neizživeto! Polje ljubezni vrniti ne more . • • V 90. letu življenja se je od nas poslovila sestra in teta MARIJA ŠKOFLJANC iz Bregov 2 Srce, ki je vzklilo, cvetelo in dozorelo sredi polja, je ostalo predano ljubezni in spoštovanju do zemlje in neba, •— J — J— 1--------! !J !* *—*«—*----------—>- »•»•-»--j—'• drobno telo, ki letom, z delom _________ ,_____________________ __r________,____ dajanju. Takšno so spoštovali vaščani Bregov in vseh okoliških vasi. Kadar sojo dohiteli n? poti, so vedno našli prostor v avtomobilu, da so ji prihranili korake, ki so z leti bili vse teži1: Danes so njive neme, a čuteče srce je pokopano sredi polja, da prisluhne vetru ali cvetju, ** naznanja vedno znova pomlad. Ob tem tihem trenutku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki suj naši sestri in teti bogatili življenje zadnjih let z vsestransko pozornostjo in razumevanjem. Hvata za spoštovanje, ki ste ga izkazovali do njene častitljive starosti, do človeka, ki je cenil vse, kat ste storili zanj. Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki ste nanj pomagali v teh dneh, darovali vence in cvetje, ter pokojno lepo pospremili k zaslužnemu počitku, še posebno pa duhovniku za opravljeni obred in besede ... Žalujoči: sestra Terezija, brata Jože in Tone, vsi nečaki, svakinja in ostalo sorodstvo Brege, 14. 11. 1980 DOLENJSKI LIST Št. 48. (1633) 27. novemj ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica EDIJA PILETIČA šofeija v pokoju * iz Gotne vasi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ‘n znancem, ki ste našega očeta spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala podjetju KZ Krka tozd Agroservis Novo mesto za venec 111 govorniku za poslovilne besede, Združenju šoferjev in avtomehanikov Novo mesto za poslovilno svečanost, podjetju in ^delavcem Mercatoija - tozd Standard za podartena venca, Pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 24. 11.1980 Z A II V A L A V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC TURK iz Gor. Mokropolja 5 kreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem Jr vaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali in pokojnika v tako velikem številu Premili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za podarjene *nce kolektivu IMV Novo mesto, ZZB, GD Mokropolje in “"Ovnikoma za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči; žena Rezka, sinovi Franc, Ivan, Jože z družina-m,> Hčerke Martina, Tončka, Rezka z družinami in ostalo sorodstvo zahvaljujemo ^ncem, ki ste j Poklonili cvetje ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. at>valjujemo se zdravnikom in osebju splošne bolnice v Novem nestu za zdravljenje, še posebno dr. Lavu Morelu za neizmerno P0nioč. Zahvaljujemo se sodelavcem Iskre in Zdravstvenega doma „1 patronažni službi za cvetje in pomoč. Hvala proštu Lapu za J*ve besede in lepo opravljeni obred. Vsi njeni Novo mesto, Mokronog, 24.11.1980 Z A P V A L A Ob boleči izgubi naše drage mame TEREZIJE KASTELIC z Dol. Težke vode 12 ki je za večno zaspala v 82. letu starosti, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vsem kolektivom, ki so s cvetjem in obiskom počastili njen spomin, nam izrekli sožalje ter pokojno tako številno spremili na zadnjo pot. Hvala duhovniku za pogrebni obred ter pevskemu zboru Stopiče za zapete žalostinke. Žalujoči: sinovi Tone, Franc, Jože, Alojz ter hčeri Marija in Anica z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po hudi bolezni nas je z pustil naš dragi PETER JAKŠA iz Sel pri Otavcu Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo pokojnika na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, duhovnikoma za opravljeni obred ter sosedu Tonetu za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in sestre FRANČIŠKE PEROCI roj. Knafelc iz Cegelnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem ter kolektivom Novoteksu in Kovinarju za podarjene vence, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala župniku iz Prečne in Jožetu Kovačiču za lepo opravljeni obred m tople poslovilne besede. Vsi njeni ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN KOBE iz Želebeja Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter-spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zalivala ZZB in PGD Božakovo za organizacijo pogreba, kolektivu OŠ Metlika, tovarni Komet, Beti in Novoteks za izrečeno sožalje, vence in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede pred domačo hišo in pri odprtem grobu ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tašče in tete A VRELI JE-RELI BEVC roj. Foršek vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, ji ali pismeno izrekli sožalje. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA KRAŠEVCA iz Žabje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sosedom in delovnim organizacijam za podarjeno cvetje in izkazano pomoč, kakor tudi tov. Krajnčiču za poslovilne besede. Žalujoča: žena Pepca in sin Jože z družino ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta JULIJANA RAK s Planine pri Tržišču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za sočustvovanje z nami, za vence in cvetje, ki ste pa poklonili pokojni mami, ter za spremstvo ria njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tov. Selevšku in Društvu upokojencev Tržišče za poslovilne besede ob odprtem grobu ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Pepca, Lojze, Julka, Justi, zet Stanko in snaha Marija z družinami ZAHVALA V 51. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi JANEZ ŠENICA iz Meniške vasi 19 pri Dol. Toplicah n^.Va^-!ujemo se vsem, ki, ste nam v težkih trenutkih pomagali, poko,P'lmeno in ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter **kje v 'a^co velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. n° se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem za PoSipr’ Pevskemu zboru iz Dol. Toplic, GD iz Dol. Toplic, 8°Vorn^. Novoles Straža, tozd Elektro Novo mesto, obema °bted ma za Poslovilne besede, duhovniku za opravljeni enkrat iskr^U ^ oddelka za lajšanje bolečin. Vsem še Žalujoči: vsi njegovi ZAHVA LA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustila naša skrbna teta NEŽKA RAJER šivilja iz Ždinje vasi 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za podarjene vence in cvetje ter vaščanom, ki so jo spremili na njeni, zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in sestre AMALIJE PISEK iz Orehovca pri Kostanjevici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in dr. Frlanu. Posebna zahvala organizaciji ZZB Kostanjevica in pevcem za spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: mož Alojz in ostalo sorodstvo Jt V SPOMIN 1. decembra bo minilo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi in nepozabni mož, oče, deda in stric JANKO POPOVIČ-MAJS iskreno se zahvaljujemo vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Ostal nam boš vedno v dobrem spominu! Žalujoči: vsi tvoji k ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta JOŽETA OBERSTARJA iz Koprivnika 34 pri Kočevju borca NOV se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so priskočili takoj ina pomoč ob tako boleči izgubi. Zahvaljujemo se tudi za darovane vence, cvetje in vsa pismena in ustna sožalja. Posebno se zahvaljujemo pokojnikovemu bratu Antonu pri ureditvi uradnih zadev, Antonu Žaganju za poslovilne besede, izrečene ob odprtem grobu, delovni otganizaci- UTAS Kočevje, PIONIR Novo mesto, ZKGP tozd ROG evje, Krajevni skopnosti Rudnik-Koprivnik in ZZB Kočevje ter godbenikom in kaplanu Miroslavu Virandu za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči: žena Katarina, sinova Jože z ženo Marijo in sinom Jožetom, Ivan z ženo Ivanko in sinom Boštjanom ter ostalo sorodstvo novembra 1980 DOLENJSKI UST iic, r r 1900. Ker se « rado kadi, je P® z znanim Prešern »Vremena Kf8? zjasnila”- (F® LETOŠNJI PRVAK — Znanemu novomeškemu atletskemu repre Čas odrekanj kot zgled ž 5 % % s % I * * H I s 1 S S Tudi Marica Marič iz Metlike potrjuje resnico, da je človek pač tako ustvarjen, da težko in hude trenutke raje pozabi, v spominu pa mu ostajajo lepi dogodki, uspehi, zadovoljstva Pa vendar, ko govori o dvajsetletni poti metliškega Kometa, Marica ne more molče mimo enega najtežjih trenutkov v, svojem življenju, ko je delav■, ski svet takratnega Invalidskega podjetja, predhodnika, današnjega Kometa, katere-. ga članica je bila, zaradi po■■ manjkanja dela moral odpuščati delavke. „ Danes pa nam dela ne manjka, ” .v eselo pove Maričeva in pri tem potrka s prstom po leseni mizi, Jn.to je za vse zaposlene res dober občutek.” Komet je njego-. vih 450 delavcev, med katerimi je velika večina žensk,* praznuje te dni 20-letnico obstoja Med temi delavkami so tri, ki so v Kometu oziro-. ma prej v Invalidskem zavodu od samega začetka: poleg Maričeve še Kristina Nastav in Karlina Vukšinič Čeprav tudi sama invalid-i ka, je Marica, izučena kroja-i čica, prišla k takratnemu Invalidskemu zavodu bolj zaradi spleta okoliščin kot po jasni volji. Ko se je Beti, kjer je delala prej, selila v nove prostore, v starih na Pungartu pa je začel delati* Invalidski zavod, se je odločila, da bo ostala, ker je imela do Pungarta pač bliže kot do Beti No, sedaj, ko se že lep čas vsak dan vozi v službo v Rrsalnice, kjer si k. Komet zgradil lepe, prostorne in sodobne.proizvodne prostore, ji to ni predaleč Očitno se s spreminjanjem časov tudi razdalje krajšalo. Kljub težkim časom se. Marica mda in kar z nekakšno sentimentalnostjo spominja začetkov predhodnikaj današnjega Kometa, ko je bilo zaposlenih vsega skupaj 23 ljudi, od tega pa je bil menda samo direktor Manek Fuks moški , Kako smo takrat delale, in kako rade! Nismo vprašale, ali je petek, ali svetek; če smo imeli naročilo, smo delali in delali, niti na misel nam ni prišlo,, da bi spraševale, če nam bodo plačali nadure, nedeljsko ali nočno delo. Kj'e pa! Če smo imeli dovolj naročil, smo vedeli, da bomo naše izdelke prodali, da bo denar za plače. Spominjam se celo, da smo na Silvestrovo delali do desetih zvečer ali pa smo nedeljsko delo potegnile pozno v noč, v ponedeljek zjutraj pa na redni šiht,” je vrelo iz Marice, ki je ob tem rekla kakšno tudi na račun , današnje mladine”, ki da bi lahko tudi bila pripravljena na kakšna odrekanja Sakne, da bi si Marica želela, da bi se tisti časi povrnili, bog ne daj, saj bi to izničilo tudi njeno dvajsetletno delo, vsa odrekanja Ne, le to bi rada, da bi se vsi zavedali, da je bilo za to, kar imajo danes, treba marsikaj prestati, se marsičemu odreči, pri čaru, kjer vse so šivale, iz brtnega doma kjer so bile pisarne, iz, iz skladišč, ki so bila raztresena po vsej Metliki, prišlii do tega kar ima Komet danes. „ Vendar tudi ko je bilo najhuje, nisem niti pomislila da bi šla kam drugam Kmalu sem dobila od podletja. tudi stanovanje, za kar nisem bila samo hvaležna, ampak sem zaradi tega do podletja čutila še dodatno obveznost, ” pravi Marica Im £ da je danes, ko dela kot * modelarka, zadovoljna takot z delom kot z osebnim do- hodkom, je v precejšnji meri 0 tudi njena zasluga, kajti brez takih Maric ne samo da ne bi 0 bilo Kometa, ampak še mar- sičesa ne, kar imamo danes j za samo po sebi umevna A. BARTEU ,J*EPEL IN KRI” TER NEKAJ ZA OČI - V četrtek so prišli na svoj račun ljubitelji slovenske zabavne glasbe. Na odru nabito polnega doma JLA v Novem mestu se je v skoraj triurnem sporedu zvrstila vsa pisana množica pevcev in ansamblov. Prepevanje je ljubljanska radijska hiša posnela na magnetofonski trak in ga bo predvajala v novoletnem prazničnem sporedu. Novomeška ušesa so ob tej ;o slišala vse mogoče, od najbolj nežnih melodij do najbolj hrupnih vžigank. Glasnost je pr _ ravno izjemen (in pohvale vreden) primer. priložnosti lahko nekaterih ansamblov iregnala iz dvorane družine, ki so imele s seboj majhne otroke, kar pa ni bilo Iz vodovoda pritekla gnojnica Onesnaženo zajetje mokronoškega vodovoda — Primer, ki je povod za mnoga razmišljanja — Vodovodi brez upravljalcev — Najprej za živino, nato za ljudi ■i 0 0 0 0 0 0 0 * 0 0 0 0 0 0 09 Verjetno ni ravno majhno presenečenje, če ti v kozarec, ki si ga nastavil pod vodovodno pipo za potešitev žeje, priteče - gnojnica! Pa vendar se je to dogajalo v soboto, & novembra,. prebivalcem Puščave, Mokronoga in Doba, ko je iz pip vodovoda pritekla tekočina, po vonju in videzu kaj malo podobna bistri pitni vodi Nič čudnega torej, če so krajani o dogodku, hitro obvestili trebanjske miličnike, ti novomeško UJV, ta pa še upravo inšpekcijskih služb. Obisk omenjenih krajanov je v celoti potrdil prijavo vaščanov, čeprav je bilo v soboto popoldne stanje že bistveno boljše. No, na srečo se je pri eni hiši še našel lonec vode, kije iz pipe tekla dopoldne, kasnejša analiza vode pa je potrdila že omenjeni duh in priokus po gnojnici, zraven pa pokazala še precej šnlo stopnjo amoniaka v vodovodnih ceveh. Inšpektorji, ki so v soboto popoldne pregledali teren, niso mogli na trasi vodovoda najti nikakršne okvare niti odkriti vira onesnaženja. Zato so delo nadaljevali še v nedeljo. Takrat Jih je pot zanesla do kmetije, ki stoji okoli 500 metrov nad izvirom. Skrivnost je bila hitro pojasnjena. Lastnik omenjene samotne kmetije je namreč v četrtek izpraznil gnojnično jamo in vsebino razlil po zemlji Zaradi svojstvene sestave tal je gnojnica ob pomoči dežja dokaj hitro pronicala v zemljo vse do zajetja, od tam pa v mokronoški vodovod. Inšpektorji so ob tem storili vse potrebne ukrepe, tako so povečali kloriranje vode, sestavili pa tudi ovadbo javnemu tožilstvu. Ob vsem tem pa še nekaj. Voda iz omenjenega vodovoda, ki ga uprav- lja trebanjski Tregrad, je že dalj časa slabše kvalitete, bakteriološko je. oporečna, zato bo verjetno potrebno storiti še kaj. Tukaj mislimo na raziskavo tal pa natančno odredbo varnostnega pasu, saj konec koncev sploh ni izključeno, da kmetija, na kateri je prišlo do onesnaženja, ne stoji v prepovedanem pasu, in še kaj. Vedeti je potrebno tudi, da je bil ta vodovod grajen pred preko petnajstimi leti za živinsko farmo v Martinj! vasi, zatorej nič čudnega, če mu mnogi ob dejstvu, da ga sedaj upo-1 rablja velik predel za pitno vodo, očitajo kup pomanjkljivosti. Ne povsem brez pomena pa je še nekaj. Velika večina vaških vodo- d salon novoieš POhiSKO komandanta staneta 38 tel.- (068) 25-091 ČLOVEK SKOZI OBJEKTIV ETNOLOGA V Pokrajinskem muzeju v Kočevju so v ponedeljek, 24. novembra, odprli razstavo , Človek skozi objektiv etnologa”, ki bo trajala do 24. decembra. Organizirata jo domači Pokrajinski muzej in Slovensko etnološko društvo. Po otvoritvi ki je bila v ponedeljek ob 17. uri, jel magister etnologije Zmago S mite k. itnel predavanje , S poti po Afganistanu”, ki so ga spremljali diapozitivi Naš ris bodoči svetovni prvak? Izredna lovska trofeja v Gorskem kotarju — Odločitev, če bo naš ris svetovni prvak, bo padla že na prihodnji mednarodni lovski razstavi Lovska trofeja risa, ki ga je pred kakim mesecem dni odstrelil Tomi- slav Šporcr, gozdarski tehnik Šuma-rije z Ravne gore, je vzbudila veliko zanimanje lovcev in lovskih strokovnjakov Gorskega kotarja in širše okolice. POZIV DOLENJSKEGA MUZEJA Dolenjski muzej Novo mesto poziva vse udeležence NOB in druge, ki hranijo doma kakršnekoli dokumente, predmete in drugo gradivo iz časov NOB, kot tudi iz obdobja med obema vojnama, da jih podarijo ali vsaj posodijo v začasno uporabo Dolenjskemu muzeju. Na zahtevo bo Dolenjski muzej gradivo tudi vrnil'. Hkrati obveščamo vse zainteresirane, da bo scenarij stalne razstavne zbirke NOB na ogled v Dolenjskem muzeju v prvem Jednu meseca decembra, pred tem in po tem pa v Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Krzno, ki ga je te dni srečni lovec dobil iz preparatorske delavnice, je res svetovne vrednosti To je mnenje strokovnjakov, ki pa še ni uradno potrjeno. Po neuradni a strogi in previdni oceni goranskih lovskih strokovnjakov Borisa Kraševca in inž. Alojza Ferkoviča zasluži odstreljeni goranski ris 168,86 točk, kar je precej več, kot jih je dobil dobila plemenita divjad - pa tudi gozdna kokoš in veliki petelin - še enega sovražnika, posebno pozimi ribičema m veliko ribo — Darku je priskočfl na pomoč Franc Tičar 16 kil - sta na suho dolgega sulca, ki je Narava vam Medex je v L. odpri trgovino z naravnimi zdravili — Gaji V svetu je že dlje časa opari# gibanje za zdrav način življem* in prehrane, ki temelji na pf* vrednotenem gledanju na slavo. Narava postaja ponen™ vrednota in v nji človek pd*31 . drobno bogastvo, ki ga je v o. dobju prodora sodobnih tehnologij prezrl Gre predvsem z*.t? novno odkritje zdravilnih ra^un in drugih naravnih snovi w ko koristno služijo utrjevanj zdravja in kot zaščitna sredstva-V Jugoslaviji se organizirano ukvarja s tem ljubljanski Med«-Pred kratkim je svojo dejavno še razširil in je na MikloSC«, cesti v Lj ubljani odprl .Narava vam nudi”, v ka**^ , kupcem na voljo poleg že pri*"* nih Medexovih proizvodov •* čebeljega panja tudi zdw zelišča in čajne mešanice. j Medexova trgovina ,N«"* vam nudi” j e prva tovrstna up" vina v Jugoslaviji. Posebn°s , kala je tudi v tem, da sta v nje kot prodajalca zaposlena dtp mirani farmacevt in farmacevt tehnik, ki bosta kupcem kovno svetovala pri izbtnl*^ mernega naravnega sredsb™ zdravilnim učinkom. .m-pa bosta kot svetovalca Pon\?j. la priznana strokovnjaka s po ročja apiterapije in fitoterap _ dr. Tone Krisper in mn P vodov je brez upravljalcev. Zgrajeni' so bili namreč s samoprispevki prostovoljnim delom, v večini primerov brez podrobnejših predhodnih raziskav. Torej ne samo da je delo velikokrat opravljeno nestrokovno, pač pa tudi upravljalcev ni Tako ostajajo vodovodi prepuščeni sami sebi in če že drugega ne, jim dajmo v desetletju boja za pitno vodo vsaj skrbnike! B. BUDJA PREŠEREN NA PIPI ski rodoljubi so v preteki setletjih na razne načine ^ svojega pesnika, tako *e J j,j komu porodila misel» . h0 lahko imeli Prešernovo poj®1? tudi na pipi. Slavko Smeri** Krškega* hrani pipo, ki je bila včasih las* ga sodnika dr. Borisa Ja**8, njej je Prešernov vsej veijetnosti Matije okoli leta običajno uokvirjen verzom: , bodo se zentantu Darku Cujniku se je prejšnjo sredo posrečil še en nadvse uspešen met, vendar tokrat ne met kopja, ampak trnka. Pod jezom v Soteski je za vabo prijel kralj Krke, sulec. Po polurnem boju med a kar 16 kilogramov težkega in 123 cm letošnjih šestih ujetih v Krki največji. Zoran) VOJAKI NAJBOLJŠI Aktiv OO ZSMS iz dni pripravil zanimive spon J(J se mladih ribniške občine. EKip^^j^u, pomerile v šahu, namiznem v kegljanju, nogometu in ‘"LpfivOj skupnem seštevku pa so zm e pjefl jaki kasarne Mirka Brad jenjO ekipo OO ZSMS Ribra«. uin pb-vasjo, Rikom, itd. Takšnih ^ ^ dobnih tekmovanj, ki Je ^ltuf* tekalo ob 80-letnici telesne, v Ribniški dolini ih dnevu rep si mladi še žele. qlAV0^^ M. sedanji svetovni prvak, ris iz Romunije, kije ocenjen s 160,64 točke. V teh dneh bodo uradno ocenili vrednost risove trofeje še strokovnjaki Lovske zveze Hrvatske. Na prvi mednarodni razstavi pa bo, kot upajo naši lovski strokovnjaki, krzno našega risa dobilo tudi svetov- no priznanje kot nailepše. skesa ris Krzno, ravnogorskega risa je dolgo 152 cm, njegov razpon (upoštevajoč noge) znaša 137,5 cm, široko pa je 50 cm. Krzno ima izredno in pravilno dolžino dlake. Pege so zelo izražene. Ob koncu 19. stoletja so v goranskih gozdovih zadnjic -videli risa. Zato hrvaški zakon o lovu nc i ivjadi, niti kot o zaščiteni z lovo-ajem, niti kot o nezaščiteni. V lo- govori o risu: niti kot o trajno zaščiteni divh staji višča Gorskega kotarja so risi zašli' leta 1973 iz sosednjih kočevskih gozdov. Resnici na ljubo naj povemo, da goranski lovci risu niso naklonjeni, ker menijo, da je z njim HČI BI DELA.A KARK Al •. 11.. Na vrata kadrovske službe v Hitrotkalu je potrkalo in lastnica trkajoče roke ni čakala na dovoljenje za vstop. »Dober dan. Jaz sem- Klo-tilda Zračnikova, tole pa je moja hčerka Matilda. Prišli sva vprašat, kako ste rešili prošnjo za sprejem v delovno razmerje moje hčerke,” so zdrdrala usta. »Trenutek. Bom pogledala .. . Ja, Matilda Zračnikova. Prošnja je tu, vendar je napisana zelo pomanjkljivo. Niste navedli izobrazbe,” so odgovorila uradna usta. ,Jdoja hčerka je hodila dve leti v gimnazijo, veste. Brihtno dekle je, a so jo profesorji tako zafrkavali, da je pustila vse skupaj. Tudi na srednji ekonomski je bila leto dni. Ista pesem. Na piko so jo vzeli in domov je prinesla šest kolov. Na medicinski pa je že ob polletju videla, da nima kaj iskati, enostavno zato ne, ker se piše Zračnik. Če bi -se pisala Inžinerič, Doktorič ali pa Direktorič, bi bila pesem drugačna”, so bila jezna njena usta. A kategorije,” so bila polna usta hvale. „Če vas prav razumem, bi radi spravili hčerko v pisarno,” so pravilno zaključila uradna usta. „Tako je. Verjemite, da ne so iz nepotrebnosti izklju sebe. j;; „In kaj ji lahko P°n“ , te? ” so vprašala naličena u Klotilde Zračnikove. • I „V konfekciji nam kuje preko petdeset » sQ Morda bi poskusila . • • - ponudila rešitev uradna u Obraz Klotilde Zračnik?^*-je postal podoben slabo o ^ „In kaj bi rada delala vaša hčerka? ” so bila radovedna uradna usta. ,.Nekaj malega zna tipkati, sicer pa ima zelo lep rokopis. Kavo pa vam skuha takšno, da boljše ne dobite niti v hotelu kontaktirati, je zelo prijazna, lepega videza, kar je tudi pomembno, zna se smejati, zna biti prijazna,” je vrelo iz ust Klotilde Zračnikove. „Žal ne bo nič. Administracije ne smemo povečati. Že tako je preveč ljudi po pisarnah. Drug drugemu so v napoto,” so govorila uradna usta v tretji osebi množine, da celo ličilo na njenih ustfl*®?j-| ni bilo več tako rdeče. Sik je: „Bo pa že raje doma-strojem moja Matilda ne ^ sedela, sorodstvo in sosedje Domislili, da imam totalno sposobnega otroka”. Vrata kadrovske službe skoraj zletela s tečajev. TONI GASPE Če torej veste, kako dober smučar ste, in koliko denarja imate, je treba izbrati samo še pravo dolžino. Boljši ko je smučar, daljša je lahko smučka — in narobe. Nekako takole lahko posplošimo: daljše smučke so bolj stabilne in primerne tudi za velike hitrosti, so pa manj okretne- Če kdo ne smuča hitro, je nesmiselno, da bi imel dolge smuči, ker njihovih prednosti nikoli ne izkoristi, pomanjkljivosti pa vselej. Na voljo so tudi konkretne mere. Vse, kar seže čez 205 centimetrov, je že zelo dolgo tudi za dobrega smučarja; za ne prav odlično formo so centimetri od 200 do 190, vse pod temi merami je za, če nekoliko podvorimo, normalne smučarje. Za nežno—enakopravni spol naj bi bile smuči dolge 170 do 190 cm, izjemno vešče naj bi drvele na do 200 cm dolgih deskah, kategorije slabih smučark pa tako ali tako uradno ni. Kaj pa otroci? Za najmanjše so cicibanske smuči, neke vrste igračka, za večje pa velja pravilo: do sedmega leta naj sežejo smuči do brade, od sedmega do desetega nekako do čela. Po desetem letu veljajo pravila odraslih. Še tako dobre smuči so slabe brez pravilno naravnanih varnostnih vezi. Danes nihče več ne prodaja slabih vezi, vse vezi so dobre, pomembno je le, da jih izberete za svojo težo. Druga važna stvar pri vezeh je pravilna montaža oziroma nastavitev mehanizma. Naj to opravi strokovnjak, če je le mogcče, z napravo za pravilno nastavitev. Ta naprava upošteva smučarjevo težo, debelino kosti in sklepov in seveda njegove smučarske sposobnosti. K varnostnim vezem obvezno sodita tudi lovilni jermen ali v zadnjem času stoper, rekli bi zavomica. Njuna naloga je smučko ustaviti oziroma preprečiti, da po padcu ne odsmuča sama naprej. Samo zamislite si, kako hude poškodbe lahko prizadene podivjana smučka. Poleg smuči in vezi so čevlji edini še res pomembni del smučarske opreme. Naloga smučarskega čevlja je popolnoma fiksirati nogo. Čevelj ne sme biti prevelik, premehak ali premalo zapet. Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da je čevelj za dobro smučanje celo pomembnejši od smuči. Na srečo je izbira domačih smučarskih čevljev zelo solidna, letos so iz Alpine na voljo modeli z zvenečimi imeni: demon, komet, mars, meteor, lady comfort itd. Vsekakor pa je treba čevelj pred nakupom obuti, saj je vsaka noga oblikovana nekoliko po svoje. Za nekoga so lahko popolnoma zanič čevlji, ki so za drugega z isto številko noge odlični. Pri smučarski opremi je še najmanj sitnosti s smučarskimi palicami. Vsake so dobre, pomembno je le, da so prav dolge. To poskusimo tako, da palice postavimo na trdih tleh predse, seči morajo nekako do prsnih bradavic. Če je palica predolga, snamemo ročaj in jo odžagamo, za prekratke pa ni pomoči. Se najmanj je treba pri smučariji vedeti o oblačilih, čeprav je v praksi prevečkrat ravno obratno. Izmed vseh bolezni je norost najbolj nalezljiva, in kadar se pojavi epidemično, ji pravimo moda. Naj to zadnje velja za pretirano smučarsko oblačenje, bog ne daj za smučanje, ki tudi na Dolenjskem postaja nedotakljiva svetinja. M. BAUER aristokratske družine, katere člana lahko ..posvojite" za 4600 do 2800 din. Skupina Elanovih sm uči MD je po konstrukciji in kakovosti podobna RC, le da so smuči nekoliko manj vzdržljive, predvsem pa krajše in tudi cenejše: od 3135 do 1350 dinarjev. Skupina CR ima samo tri razrede: CR—805, CR—803 in CR—802, stanejo pa 1500 do 950 dinarjev. V to družino spadajo tudi krajše — otroške smuči. Značilne zanje so: lahka vodljivost, okretnost in velika prizanesljivost pri napakah. HBrr.v, • transporterjev, tankov in helikopterjev. Tak način boja so uporabili predvsem zato, ker so bile v začetku spopada njihove glavne sile stacionirane na mejah s Sovjetsko zvezo in Afganistanom. Zajeti so se morali s tistim, kar so imeli trenutno pri roki. Na drugi strani pa Iračanom ni šla od rok graditev pontonskega mostu preko spornega Šat—al-Araba. Tako so morali večino oklepnikov prepeljati čez vodo z motornimi splavi. Najbolj spektakularno, če lahko tako rečemo, pa je v tej vojni dejstvovanje letalstva. Iračani so prvega dne vojne napadli 10 iranskih letališč in več njihovih letal uničili na zemlji. Za napade uporabljajo sovjetske avione tipa MIG—23 B, SU—7 B, SU—20, britanske „hunterje" in francoske „mirage F—1 C''. Za bombardiranje večjega obsega in na večjih razdaljah uporabljajo bombnike TU-22 in II—28. V akcijah za zaščito lastnega ozemlja sodelujejo tudi letala MIG—21. Ta sicer dobra letala pa imajo težave s tornimi ploščicami zavor. Te ploščice lahko izdelujejo samo dežele z vrhunsko tehnologijo. Majhna iraška zaloga teh ploščic odločujoče vpliva na uporabo MIG—21. Iraško vojno letalstvo je uničilo rafinerijo v Abadanu in nudilo solidno podporo kopenski vojski, medtem ko je bilo pri preprečevanju irariskih napadov na Bagdad manj uspešno. Poznavalci trdijo, da so Iranci pokazali presenetljivo učinkovitost svojega letalstva, celo več: na plečih letalstva je ležalo glavno breme iranske obrambe. Zgodilo se je, da je letalstvo večkrat samo držalo fronto. Iranskih 225 te® tipa „phantom F—4" in 180 „tiger F—5 H )e prodiralo in prodira daleč na iraško ozemiie-Phantomi nosijo po sedem ton smrtonosnega tovora. Iraška protiletalska obramba je P° mnenju poznavalcev slabo razporejena, cone ognjene moči protiletalskih topov in .raket SA—2, SA—3 in SA—6 se ne prekrivajo, skozi razpoke z lahkoto vidrajo franska letala, kl imajo tudi odlično elektronsko opremo. Specialna varianta „phantoma" ima celo napravo z* elekronsko motenje protiletalskih raket sovjetske izdelave, ki jih ima Irak. Zračnih dvobojev je malo, običajno zmaga pilot, ki nasprotnik® prvi opazi na radarju. Vse drugo opravi raketa zrak-zrak. Iranci imajo tudi nekaj ameriškin letal F—14 „tomcat", ki z raketami »Phoenl? < (domet 210 km in hitrost 4400 km/h) lahk sestrele katerokoli sodobno letalo. Pfa „phoenixom'' pripisujejo nekatera nepojasnjen izginotja iraških lovcev tipa MIG. Iranci so se poslušili tudi svojevrstne vojn zvijače. Imeli so 60 majhnih batnih letal. P°s'a ■ so jih v napad na iraške položaje; obramt>e ^ bilo, oziroma ni delovala, ker so imeli iras* protiletalski topovi namerilnike naravnane z napade hitrih reaktivnih letal. Tako presenečenje je seveda možno samo enkrat. Vojna med Irakom in Iranom je potrdi^ nekatere izkušnje vojn na Bližnjem in Srednje vzhodu. Kar se orožja tiče, so se izkaza>; sovjetski protiletalski samohodni ZSU-23-4 in ZSU-57-2. Imata jih strani. Dobre so tudi protioklepne rakete obe nasprotnikov. Iračani so znova potrdili trapov počasnosti orientalskih tankovskih naPa'' Irancem pa je zdaj menda jasno, da & ^ razpustitev redne armade ni bila najbolj poteza/ Največji adut v vojnah te vrste ostaj letalstvo. j Zgodili so se tudi na videz paradoks ^ primeri: sovjetsko orožje se je tolklo sovjetskim, amerško proti ameriškemu, fran sko proti francoskemu, britansko proti ame škemu, češkoslovaško proti sovjetskemu. . Ocenjevati dosedanje izgube te ali one str«> , je zelo nehvaležno opravilo, saj so voj sporočila ..našminkana". Glede na uporablje tehniko in število vojakov, izgube niti n velike. Najbolj trpi civilno prebivalstvo, kar , žal značilnost sodobnega bojevanja. Kakšne so napovedi? Dejstvo je, da je ir ^ vojska trenutno bolje organizirana ^bri5arl)0|j tradicija), medtem ko imajo Iranci boljšo in številno tehniko, večje vojne potenciale močnejše letalstvo. Čas dela v korist lranceV'reS , so preboleli začetno presenečenje. Irar? a lahko izgubi Šat-al—Arab in Abadan, n® je verjetno, da bi orožje zaradi tega utihnilo • svečana bluza sveče za vzdušje K slavnostno pogrnjeni mizi sodi primerna dekoracija. Če praznujete slovo od starega leta doma stabilizacijsko, lahko z lastnim okrasnim podstavkom iz zelenja, šipka in jesenskih rož ter smrečja' in sveč ustvarite slavnostno vzdušje. To vas ne bo dosti stalo, razen nekaj dobre volje in truda. Pa še to: sveče bodo poskrbele, da vam cigaretni dim ne bo silil v oči. . Za testenico iz mraznic potrebujemo: 80 dkg mraznic, 22 dkg moke 1/4 litra mleka, 15 dkg masla, 1 jajce, žlico paradižnikove mezge, čebulo, ščepec peteršilja, govejo kocko, olje, sol in poper. Na desko stresemo moko, naredimo vdolbino in vanjo damo 8 dkg masla, 4 ščepce soli, vmešamo iajce in vse zmešamo v testo. Zatem vzamemo nizek model za peko, ga namažemo z maslom in obložimo dno in stranice s testom. Pečemo v srednje ogreti pečici približno 30 minut. Med peko očistimo gobe, zatem pa sesekljamo čebulo in jo prepražimo s 3 dkg masla in žlico olja. Ko čebula zarumeni, damo vanjo mraznice, govejo kocko, posolimo, dodamo poper in dušimo 2 uri. Nekako pol ure pred koncem dušenja vmešamo še žlico paradižnikove mezge in ščepec peteršilja. Preostalo maslo raztopimo, mu orimešamo ostanek moke in mešamo. To • zatem razredčimo s toplim mlekom, ki ga med mešanjem počasi prilivamo. Bešamel še posolimo, kuhamo pet minut, nato pridamo gobe in vse skuDaj damo v testenico. Slednjo, preden VOJAŠKI KOTIČEK NAJBOLJ TRPI CIVILNO PREBIVALSTVO Vojaški analitiki skrbno spremljajo vojno med Irakom in Iranom. Objavljamo nekatera njihova dognanja, ki temelje na podatkih zahodnih virov. Na začetku vojne Iračani s svojim prodorom niso ravno blesteli, čeprav so lahko izbrali kraj in čas napada. Kljub tej strategijski prednosti so napredovali dokaj počasi, 7 do 10 km na dan. To lah,ko pojasnimo z omejenimi cilji iraškega nastopanja pa tudi z žilavim iranskim odporom. Obe strani sta za ..čiščenje" terena pred sabo masovno uporabljali artilerijo, prišlo je tudi do spopada iranskih in iraških raketnih metalcev sovjetske proizvodnje tipa BM-21 (40 cevi kalibra 122 mm, domet 15 km), ki jih imata obe vojski. Iračani so za obstreljevanje ciljev v Kuzistanu poleg klasičnih topov uporabili tudi balistične rakete sovjetske proizvodnje F ROG—7, ki lete 70 km daleč in nosijo v glavi 550 kg eksploziva. Za bombardiranje Dizfula pa so Iračani uporabili tudi 7 raket sovjetske izdelave SCUD-8, ki imajo domet 280 km, v bojni glavi pa 900 kg klasičnega eksploziva. Ostalo jim je še 5 takih raket, namenjenih za obstreljevanje velikih ciljev, na primer mest. V začetku vojne so imeli Iračani 1900 tankov sovjetske proizvodnje — od T-34 do najnovejših T—72, imajo pa tudi nekaj francoskih tankov AMX— 30. Iranci na drugi strani pa so imeli v začetku spopada 1870 tankov britanskega ali ameriškega porekla (..chieftain", ..scorpion", M-47/48, „paton"). Brez dvoma so iraški tanki T—72 boljši od kateregakoli iranskega tanka, vendar jih Irak nima veliko. Če pa primerjamo druge tanke, najbrž vodi britanski (iranski) ..chieftain", ki ima debelejši oklep in močnejši top od vseh sovjetskih tankov (razen T—72) in tudi od francoskega AMX—30. Iranci so se v skladu s svojo taktiko iraškim oklepnim silam zoperstavili z oklepnimi transporterji in ročnimi protioklopnimi sredstvi od ročnih metalcev do protioklopnih raket. Iranci so uporabljali francoske, že zastarele rakete ENTAC, SS—11/12 in tudi zelo moderne ameriške „dragon" in „tow". Iraške rakete, ki opravljajo isto nalogo, so nekoliko starejše, gre predvsem za sovjetske ..maljutke". Obe strani uporabljata tudi oklepne transporterje sovjetske proizvodnje BMP in BRT, Iranci pa imajo v svojih vrstah tudi ameriške M—113. V boju seveda ne odločajo samo tehnične lastnosti orožij, ampak in predvsem morala ter izvežbanost vojakov. Iračani so nastopili s taktiko tankovskih klinov in ne najboljšo podporo pešcev, medtem ko so Iranci uporabili moderno taktiko tako imenovanih modulov, to so mali združeni sestavi pešcev, oklepnih Pred novim letom se kar vrstijo prireditve, na katerih se v obleki za vsak dan ne bi dobro počutile. Z najmanj stroški, pa vseeno moderno se lahko oblečete v bluzo in krilo. Tudi staro belo bluzo lahko uporabite, če jo modernizirate z novim ovratnikom. Ta je z naborki ali pa kombiniran s čipkami. Z enakim okraskom lahko olepšate tudi manšeto na rokavih, ki so zgoraj široki, spodaj ozki. mraznice Čeprav smo že krepko na praqu tudi koledarske zime, je nekaj toplih dni vplivalo tudi na rast mraznic. Za slednje velia, da jih je moč najti od septembra do decembra, veljajo pa za nevarne gozdne zajedalke, ki rastejo v mašanem gozdu na štorih, trohnečih deblih in vejah, ne glede na zemljišče. Najti jih je tudi na travnikih, med sadnimi nasadi in še kie. Klobuk mraznice je spočetka vzbočen, medeno rumen, pozneje pa sploščen in temno rjav. Enako velja za kocen, ki je sprva belo rumenkast in kosmat, pozneje potemni. Koceni mraznic so oleseneli, rastejo skupaj, dosežejo pa velikost do 15 cm. Trosi so brezbravni in elipsasti, trosni prah pa je bel. Meso mraznic je bledo rumenkasto, mehko, okus pa kiselkast, z duhom po sadju. Mlada mraznica je zelo dobra, medtem ko stara goba ni za jed. Mraznic je več vrst, vse pa so v glavnem užitne, tako da skrbi za iamenjavo ni. Nabirajmo le cele šope, klobuk pa odrežimo šele tik pred uoorabo. Ne nabirajmo gob v dežju, prav tako ne kupujmo že odrezanih klobukov! TESTENICA IZ MRAZNIC Kulinarična vrednost mraznic je precejšnja, načinov priorave nešteto. Od vlaganja do dušenia, uporabe za juhe, omake itd. Tokrat objavljamo nekolikanj zahtevnejši recept. jo ponudimo, damo še za ' minut v pečico. OSTRIGARJI S ČESNOM Ker so zimski hladni pripravni tudi za rast b0* ostrige, gobe, ki jo je na>!' b( njeni vrednosti v prvi skupim 8°^ celo pred nekaterimi gobam'« tale kratek recept za priP^ ostrigarjev: ji()1 Gobe previdno operemo, i odrežemo kocene, večjim °s*rl® s jem pa odstranimo tudi kO*1® klobuka. Manjše gobe PuS . cele, večje narežemo, Ostrm ^ potem v malo vode dušimo tr' štiri minute. Drobno nareZs|Ui stroke česna spražimo na ™ dodamo gobe in pražimo * do pet minut. Preden jed pon mo, jo potresemo s peteršilierT1, GOBARSKA Mož po kosilu hvali. k*® dobre so bile gobe, ki jih i® ,| napravila. „Liubica," ji pravi. » boš še kdaj pripravila tako o° gobe?" ,-j. ,.Veš ljubi," pravi žena, »mu ^ ce pa je človek samo enkr življenju ..." 260} priloga dolenjskega „ Ali se sramujemo svojega podeželja? . Uživajoče vprašanje, ki zbuja nemalo misel-Zvez. Človek se najprej nehote domisli idili-Jj? Podobice slovenskega podeželja; zasanjani Oenjski griči z vinogradi, doline in pobočja z *,vami ter s sadnim drevjem pol zakrite vasice j u kopijo pred oči, a že naslednji hip se zave, da idilična podobica pospešeno izginila iz jj. ni^nosti hkrati z revščino in zaostalostjo. Česa arn? j\/lar kmetov? Če je bilo morda včasih . mestno mladežjo slišati besedo .kmet" tudi t psovko, ki naj bi pomenila zaostalo, nerazvite i°se^nost. P3 danes ta beseda lahko zveni samo ^ kot naziv za kakšno izumrlo vrsto. Kmetov je trBiT’ar\ vasi so vse man* vasi in vse bo1* mesta v , lern. Česa naj se torej sramujemo, ko pa pode- Ja skoraj več ni? Hi a vendar je Marjan Ravbar, v. d. vodje orga- jl^ijske enote za varstvo naravne in kulturne pri Zavodu za družbeno planiranje No- j^esto, pred časom javno zastavil prav to vpra- (ja *e:.ali se sramujemo svojega podeželja? V pre- ki ga je imel pred maloštevilnimi poslu- st C|‘ ie razgrnil zanimivo problematiko varstva v”n®ga fonda v naših vaseh. fefi ‘blematika postaja iz dneva v dan bolj pe- saj se povezuje z vprašanji nesmotrnega po- Jl“ania v prostor, z neekonomično, razpršeno za- ?Vo, pri tem pa podoba naše vasi nezadržno ^ nia ne samo kot estetsko primernejši, ampak v k °9očem tudi funkcionalnejši način urejanja ^ora. (Ali si lahko zamislimo, da bi kmet po- '' hišo sredi njive? ) Vse bolj se tudi na po- ‘Ha Uve'iav,ja brezznačajen, nespoštljiv in način poseganja v prostor. Zida se t^ek z najrazličnejšimi materiali, prevladujejo Vjgi Plriene nadstropne hiše, strešna kritina je nJ tako pisana, kot so želje ljudi, skratka, ob-kj j.1110 se, kot da naš narod - pravzaprav kmeč-i*ku? ^ ~ n'v vsej dosedanji gradbeni in bivalni »Jiji ustvaril nič, kar bi bilo vredno ohraniti, i*s r se'n'mamo ocl prednikov nič naučiti. Ali krit ^ v'kendi, ki niso nič drugega kot pri-staul- nostalgija po starožitju kmečkega, ne po-'/No na laž? 1^. Darjan Ravbar je za Dolenjski list povedal ne ? svojem .izzivu”, če smemo njegovo Vorj,avan]e tako imenovati, saj je v njem sprego-tudi o stvareh, o katerih smo začeli vsi sku-^orda že prepozno premišljati. " Tov. Ravbar, v predavanju ste izrisali dokaj podobo stanja naše dediščine v kmečki Ali naj to pomeni, da služba sporne-varstva ni delala? da ni delala, temveč ni mogla biti kos °ki nalogi, kot jo razumemo danes, ko gre naravne in kulturne dediščine. Poje kot gasilec, kot nekakšno nepo *lo, ki je gradnje samo dražilo ali zaviralo, ker ni bila prisotna pri nastajanju pro-n' rnogla pravočasno posredovati." *a f ° * novo organizacijsko povezanostjo eno arstvo naravne in kulturne dediščine z Za-_ p0 za družbeno planiranje drugače? vezanost z zavodom predvsem omogoča v začetku. Tako lahko deluje- mo preventivno, hkrati pa se spomeniško varstvo lahko vključuje v družbena planiranja. Od novega leta, ko je naša enota začela delovati, skušamo že v sami bazi, to je v krajevnih skupnostih, določati varstvena območja. Trenutno delamo skupaj z občani v KS Otočec, ljudje imajo možnost, da sodelujejo in soodločajo. Tako bodo, upam vsaj, sami ustvarili pravila lepega obnašanja v prostoru. Prav za to v bistvu gre, da bi vsakdo vedel, kaj sme in česa ne sme, kaj je njegova in skupna korist." Je med ljudmi zanimanje za skupno načrtovanje varstvenih območij? Sprašujem predvsem zato, ker doslej kakšnega posebnega zanimanja za varovanje arhitekturne in druge dediščine ni bilo. Dejanja so zgovorna posebno tam, kjer ni nobene prisile; stare, a še dobre kmečke hiše rušijo, namesto teh pa vidimo, kaj raste... „Moram reči, da se ljudje zanimajo za varstvo in sodelujejo. V premišljevanjih in na splošno so vsi za varovanje, za smotrnejši poseg v prostor, ko pa v praksi pridemo do interesa posameznika, je konec lepega. Potem vidi vsakdo le sebe in svoj egoistični interes. Doživel sem celo, da je strokovnjak hotel postaviti svojo hišo v motečo bližino kulturnega spomenika. Če bi kaj takega poskušal kdo drug, bi imel za izgovor vsaj nevednost, v tem primeru pa še tega izgovora ni in gre res le za osebni interes nad skupnim." — Spomeniki so z zakonom zaščiteni že s tem, da so uvrščeni v spomenike tega in tega reda. Kako je s tipičnimi vaškimi naselji? „ V novomeški občini je okoli 330 naselij, med njimi polovica s še ohranjenim starim jedrom ali vsaj videzom. To so predvsem tista, ki v razvoju stagnirajo in imajo visok delež ostarelega prebi- NI VSE ZA ZAVREČI valstva. Kakih 20 naselji ima posamezne spome-. niške vrednote: Dvor, Žužemberk, Jama, Maha-rovec, Javorovica, Bela cerkev itn. Kot celota pa ni zaščiteno nobeno od naselij. Potruditi bi se morali, da bi s pravilnim urbanističnim načrtovanjem v krajevnih skupnostih ohranili, kar je vredno varovati. Ne bi bilo prav, če bi z nesmotrnimi posegi spremenili čisto vse. — Če bi se dogovorili, da bo katero od starejših, značilnih naselij zaščiteno, ali bi potem to pomenilo, da se v njem ne bi smelo graditi? „Pri varovanju tovrstne dediščine ne gre za nedotakljivost ampak za usklajen in skrben poseg v prostor. Lahko bi zidali tudi nove hiše, a ne, kakor bi bilo komu všeč, temveč z gradbenimi materiali, značilnimi za kraj in okolico, upoštevaje nekatere arhitekturne značilnosti, ne da bi pri tem zapostavili napredno v gradbeništvu. Vsepovsod lahko vidimo, kako nesmotrno in z malo posluha gradimo. V modi so nadstropne hiše, ki za dolenjsko podeželje niso bile nikoli značilne, potem je tu nizek naklon strehe, ki je tudi v nasprotju z izkušnjo naših prednikov, saj so vedeli, da naklonski kot 45 stopinj nudi največji izkoristek podstrešnega prostora. Skoraj odveč je omeniti marmorne in drugačne fasade, najrazličnejše kritine, vse iz materialov, ki so tuji pokrajini in naši kulturni dediščini. — Močno se je spremenilo tudi neposredno okolje hiše. ..Vsekakor. Mene osebno najbolj moti, ko vidim, kako nove hiše vsiljivo štrle v okolico. Ne tako dolgo nazaj — dolenjska kmečka arhitektura ni starejša od nekaj stoletij — so ljudje hišo obdali s sadnim drevjem in tako se je stanovanjska hiša zlila s pokrajino pa še korist je bila od sadja. Zakaj imamo danes raje nizko okrasno grmičevje namesto jablan, hrušk, orehov, sliv, zares ne vem. Edini možni odgovor je, da slepo posnemamo mestne hiše, pozabljamo pa, da bi se dalo narediti prav tako udoben in sodoben dom na podeželju z upoštevanjem nekaterih elementov, ki sem jih že prej omenil." - Ali ni morda temu zapostavljanju kmečke arhitekture krivo tudi to, da ljudje pač zidajo po načrtih, ki so jih arhitekti pripravili za mesto in mestno okolico? Je mogoče danes kmetu, ki se odloči, da bo zidal novo hišo, dobiti dober načrt za domačijo? ..Arhitekti so doslej premalo sodelovali pri načrtovanju in oblikovanju našega podeželja, ker so se raje ukvarjali z donosnejšimi načrti, po katerih je bilo tudi večje povpraševanje. Res je tudi, da je načrtov za kmečko hišo izredno malo, povrhu vsega pa bi kmeta, fei bi si naročil izdelavo projekta po meri, zadeva stala precej, zato se ljudje raje odločajo za tipske načrte družinskih hiš primestnega značaja, ki so geprimerno cenejši. Pri zidavi je vsak Dolenjec še toliko mojstra, da tudi ta načrt .plemeniti' in spreminja po svoje (ne)okusu, in nazadnje zraste sredi enovite in oblikovno dognane dolenjske vasi gradič, ki po ničemer ne spada ne v pokrajino ne v vas. Morda bo kmalu bolje, saj se v naši republiki pripravlja raziskovalni projekt tipiziranih slovenskih hiš. Osnovni motiv projekta je omogočiti ljudem takšno gradnjo, ki bi se ujemala z okoljem, torej ohranila v sebi elemente naše domače arhitekturne dediščine." - Graditelji torej le niso vsega krivi. Kaže, da j e treba prenovo vasi, ki naj jo spremlja ustreznejše ravnanje, kot ga poznamo sedaj, spodbuditi z več strani. Kakšna je vaša naloga? .Mislim, da bi morali vsakemu občanu, ki se odloči graditi na podeželju, posvetiti več časa. Ugotoviti bi morali, kaj želi in potrebuje, ter ga pravilno usmeriti. Škoda je, da ne moremo pokazati dobrega primera prenovljene kmečke hiše ali morda celo novozgrajene. Prepričan sem, da bi dober zgled potegnil za seboj. Toliko manj možnosti usmerjanja in vplivanja imamo, ko gre za vzorčni zgled celega naselja. Imamo sicer načrt, da bi v naslednjih petih letih z varstvenega gledišča obdelali Belo cerkev, ki bi lahko postala primer urejanja vaškega naselja." - Vzgoja ljudi? „Lahko tudi tako rečemo. Več bi morali vedeti o naši arhitekturni dediščini. Če bi jo bolje poznali, bi lahko iz bogatih izkušenj, ki so ohranjene v nji, črpali nove zamisli, našli bi zanimive in izvirne načine, kako jo vključevati v izboljšanje človekovega bivalnega okolja. Kar poznaš, tudi cenil Potem ne bo več mogoče — upam, da res napačno - sklepati iz dosedanjega dogajanja, da se sramujemo svoje arhitekturne dediščine. Ne bo več mogoče zaskrbljeno postavljati vprašanje, ali z načrtovanjem naše prihodnosti prepuščamo dragoceni bivalni prostor in z njim arhitekturo v naših vaseh propadu. M. MARKELJ ga dolenjskega lista BO SAVA PROTEINSKA NJIVA? Od kmetijstva veliko pričakujemo, nalagamo mu težka bremena, premalo pa mu nudimo, da nam bo lahko zagotovilo zadosti hrane vsaj za lastne potrebe, nekaj pa tudi za izvoz. Pri kreditih navadno kmetijci potegnejo kratek konec, ker dejanja ne dohajajo besed. Morda nas bo sedanja kriza le spametovala in prisilila k drugačnemu odnosu do pridelovalcev hrane. Vsesplošno pomanjkanje mesa zahteva predvsem intenzivnejšo živinorejo. V krški občini in v Posavju bi jim tako usmeritev močno olajšala tovarna beljakovinske hrane, katero bi pridobivali iz odpadnega luga v krški Celulozi. Razvojni oddelek tovarne „Djuro Salaj" je že pripravil Studijo in seznanil z njo tudi kmetijske organizacije. Zanje pomeni to veliko obetajoče odkritje, nov mejnik v dosedanjem razvoju, saj Zaradi stabilizacije nekoliko skrčen, vendar še vedno privlačen III. mednarodni sejem plemenitih kovin v Celju je bil neposreden povod, da napišemo nekaj več o zlatu, najbolj znanem predstavniku maloštevilne družine kovin, k i jo sestavljajo srebro, zlato in platina. Sploh je značilno, da se pisanje o zlatu posebno razmnoži v časih svetovnih gospodarskih in političnih kriz. Sicer ne preveč uporabna rumena kovina je namreč še vedno temelj ali vsaj merilo vrednosti te ali one valute. In v tem ie tudi osnovna moč zlata, moč, ki mu jo je zaradi redkosti (v Zemljini skorji ga je samo 2 milijoninki odstotka) umetno določil človek. In ker ga je tako malo, so ljudje bili in so še prepričani, da ga je moč umetno narediti. Te ljudi imenujemo alkimiste, izvora besede ni mogoče zanesljivo ugotoviti, domnevajo pa, da sega v stari Egipt. Alkimisti so prisegli, da je mogoče iz navadnih, manj dragocenih kovin dobiti srebro ali zlato. Samo pravilno da je treba z njimi ravnati. Tisti, ki se jim je to posrečilo, so dobili časten naslov „adept", kar pomeni spreten. In res so bili alkimisti spretni sleparji, čeprav ni mogoče zanikati, da je sicer proslula alkimija babica sicer čisto poštene kemije in deloma tudi zdravilstva. Stoletja in tisočletja neuspešnih alkimističnih prizadevanj pa niso omajala vere v možnost izdelovanja zlata. Brihtne glave so ugotovile, da kljub vsemu kuhanju, mešanju in cmarjenju nekaj manjka in da brez tega dodatka uspeh ni mogoč- Alkimija je šla v novo smer. Odkriti ta čudodelni dodatek, ki so ga najpogosteje imenovali „kamen modrosti", imel pa je tudi druga ugledna imena, tako: veliki eliksir, veliki magisterij, zdravilo tretje stopnje, rdeča tinktura itd. Kamen modrih pa naj ne bi samo svinec spreminjal v zlato, ampak tudi podaljševal življenje ter prinašal slavo in čast. V 16. stoletju so se glave toliko zbistrile, da je alkimija začela razpadati v dve Veji: v kemijo in obrtno sleparstvo. S slednjim so se ukvarjale tudi z zlato krono pokrite glave, tako na primer več angleških kraljev, posebno Henrik VI., ki je imel celo družbo za izdelovanje zlata. Ta je preplavila z ,,zlatniki" ves britanski otok. Z enako obrtjo se je ukvarjal tudi Henrikov francoski sodobnik Karel VII., vneti zagovorniki alkimije pa so bili tudi vdova po cesarju Žigi, cesar Rudolf II., Avgust Saški in še niz drugih. Cesar Ferdinand III. je menda leta 1650 lastnoročno pretvoril (transmutiral) neko kovino v drugo. V spomin na ta dogodek je dal skovati zares zlate svetfnje s priložnostnim napisom. V zagati si je pomagal tudi hessenski deželni grof Ernest Ludvik, ki je lastnoročno jim odpira možnosti za večji razmah živinoreje, na kakršnega ob razpoložljivih obdelovalnih površinah niso mogli računati. Aarokombinat v Krškem je vključil izgradnjo take tovarne v svoj srednjeročni program in občinska skupščina prav tako. Zdaj mora priti tovarna še v republiški plan. Za tako tovarno pa ni zainteresirana le krška občina, ampak celo Posavje in zagotovo tudi Dolenjska, saj bi se potem obe regiji lahko močneje usmerili v živinorejo, v pridelovanje koruze in drugih krmnih rastlin, novo vlogo pa bi dobila tudi mešalnica močnih krmil v Novem mestu. Tovarne, kakršno nameravajo zgraditi v Krškem, po svetu že obratujejo. V Belulozi so izračunali, da bi na uro lahko izdelali po dve toni proteinske hrane ali 14 tisoč do 15 tisoč ton na leto. Odpadni lug, ki ga pridobivajo pri proizvodnji celuloze, zdaj sežigajo v ložnem kotlu, da dobivajo paro in tako ceneje pridejo do toplotne energije. Iz luga pridobivajo še magnezijev oksid in žveplov dioksid za regeneracijo kisline za kuhanje lesa. Odpadni lug pa vsebuje tudi veliko sladkorjev, katere bi s pomočjo fermentacije z mikroorganizmi lahko predelali v beljakovinsko hrano. Na tak način bi obvarovali tudi Savo, v katero spušča zdaj Celuloza po 250 ton odpadnih snovi na dan. rMed uparevanjem luga namreč nastajajo odpadni kondenzati s precejšnjo količino organskih hlapnih kislin, za katere je značilna velika biološka in kemična poraba kisika. Vse to potem zastruplja Savo. S fermentacijo bi ta problem lahko skoraj v celoti rešili, saj mikroorganizmi uporabijo vse substance v kondenzatu za svojo prehrano. Z ekološkega stališča je to zelo pomembno. . Tehnologija fermentacije ni zapletena. Proces proizvodnje proteinske hrane pa ne onesnažuje vode in zraka in celo za 70 qjlst. zmanjšuje biološko porabo kisika v kondenzatu, v obratu celuloze pa za 0 odstotkov. Po dosedanjih izračunih bi na uro predelali 160 ton odpadnega luga. Tovarna bi obratovala 22 ur na dan in bi imela letno zmogljivost blizu 15 tisoč ton beljakovinske hrane. Za tolikšno količino bi morali zasejati s sojo najmanj 10 tisoč hektarov površin, to pa je precej več, k ot je obdelovalne zemlje v krški občini. Imajo je namreč le 7 tisoč hektarov. Vrednost tako pridobljene živalske hrane je izredno velika. Preizkušena je bila v številnih državah in na različnih živalih, je skoraj brez vonja in njen okus prija živalim. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov. Ima celo vrsto prednosti, med njimi tudi to, da je 87 odstotkov te hrane ZARADI ZLATA NA POZLAČENE VISLICE spremenil svinec v srebro in izjavil, da „je tako Bog dopustil v stiski". Podobnih primerov je še nešteto, tako da numizmatiki celo menijo, da je nepopolna vsaka zbirka novcev, ki ne premore vsaj enega primerka transmutiranega srebra ali zlata. Svoje stališče do alkimije je moralo zavzeti tudi sodstvo, še posebej, ker so bili alkimiji vdani vladarji le premočna vaba za prenekatere-ga sleparja. Zanimivo je, da so bili sodniki od 12. do 18. stoletja trdno prepričani, da je spreminjanje srebra ali česa drugega v srebro ali zlato mogoče. Sporno je bilo le, koliko je vredno umetno srebro v primerjavi z naravnim. Kljub alkimiji naklonjenim časom pa alkimisti niso imeli vedno prijetnega in mirnega prebavljive. Suhi protein se ne praši, ne P°vzr0, alergije, ne vpija vlaqe in vsebuje le malo PePe ' Finci ga imenujejo pekilo protein po mikroofjj® nizmu. V njem prevladujejo živalske beljakov' _ Taka hrana je uspešno nadomestilo za s0)1 tropine, ribjo moko, mesno moko, mleko v p[l ipd., kar zdaj pretežno uvažamo. V jugoslavij' J namreč proizvodnja beljakovinskih surovin zelo iiuiiiigv« ui£.vvjui iju i^cij ai\vs v m i ju • v majhna, manjka nam pa tudi kmetijskih P°V| ~ Samo Slovenija jih bo morala prihodnje uvoziti nekaj manj kot 100 tisoč ton v vredno 33 milijonov dolarjev, leta 1985 pa računajo^ na 157 tisoč ton oziroma na 54 milij°n dolarjev. * ^ Zato za proizvodnjo proteinske hrane ne smeli biti zainteresirani le v Posavju in tud' samo kmetijci, ampak širši-krog, v katerem smejo manjkati tisti, ki so odgovorni za ’ Pri investiciji naj bi zato z dvema treti'n8,J!0 sodelovali kmetijci, živilci in trgovina, z e ^ tretjino pa vodna skupnost, jedrska elektrarna Tovarna celuloze Djuro Salaj. Tovarna celulo bo s porabo sladkorjev za hrano izgubila neK*l energije, ko luga ne bo več zažigala. Zato potrebovala več mazuta. Po sedanjih cenah bo znašalo 10 milijonov dinarjev na leto in to bo del prispevka za novo tovarno. y , življenja. Kdor je imel „uspeh", je hot pritiskala gosposka, da bi iz njega zlepa ali zgj^ iztisnila skrivnost izdelovanja zlata. Leta 1® je dal že omenjeni cesar Rudolf II- ne Kellerja za toliko časa v keho, dokler . izdal skrivnosti. In mož ni bil edini, ki je zara zlata trohnel med podganami. i-i; M Veliko laže je bilo alkimistom, ki kamen modrih sicer ne pretvarja ničvre' kovin v zlato, ampak ,,samo’ dni!* i • - ,v . bistveno podall^| je življenje. Tako naj bi neki ArtphiusjEar|gt. koscka kamna modrosti dočakal v3| pičlih 140 let si je iz enakih razlogov Pr'P|5°tf1jh nemški deželni knez Trautmannsdorf. KrS listov takrat na srečo še niso poznali. v Kako so sleparili? Najbolj premeteni . kamen modrosti zvrtali luknjo, vlili vanjo ne^ zlata, luknjo zadelali in potem ni bilo ^ čudnega, če so našli zlato na dnu' lonc ,j rastopljenim svincem, v katerega so prej |j čudežni kamen. Spretneži te vrste so P°z tudi dvojno dno in še prenekatero zvijačo- ,g Nagrada za razkrinkane sleparje je bila ^ nazorna: obesili so jih na pozlačena vešala- ^ skoraj pred vsakim knežjim dvorcem so se • spametovanem 18. stoletju svetili svarilni 1 zgledi. jne Na vešala je moral tudi, po mnenju ve ^ poznavalcev, najslavnejši slepar na P°rr. sjn alkimije. To je bil grof,-Ruggier, v resnic' nekega kmeta iz Neaplja. Temperamentn , zgovorni južnjak je svojo umetnost razkf2 po domala vseh evropskih dvorih. ™.|j v izrednih zaslug so ga na Bavarskem povzd^^t} feldmaršala. Pruski kralj Friderik I. {J3 1705 po obljubi, da bo v nekaj dneh nare f 60 milijonov tolarjev zlata, imenova * pruskega topniškega generala. Bleščeči v ^ Friderik je očitno poznal tudi pregovor, .; vse v orožju in da pride čez vsako obzidje * zlatom otovorjeni osel. Zakaj ne bi upo vd| orožje in zlata obenem? Friderik je p°tre e|« štiri leta, da je spoznal, kako se lahko zan ^ na meč. Laškega grofa pa je dal P02^-, pt glave do pet, tako pozlačen je zabing1)3 vislicah pred berlinskimi mestnimi vrati. Zadnji znani adept je bil angleški zdravj1 ^ James Priče, ki je pred člani ugledne KraU akademije trdil, da njegov beli in rdeči P s0 spreminja živo srebro v zlato in srebro-mu rekli, naj to tudi dokaže, se je zastrup' • tega dogodka je manj kot 100 let Veliko ljudi je in še bo umrlo zaradi n1 kovine. Kot da človeštvo ne bi vedelo za v | pravita: Veliko jih je padlo zaradi zlata; njegov blesk jim je bil v pogubo. se danes težka dizlova lokomotiva Ropotajoč in z muko, ki kar podrhteva iz ^uklonljivega velikana moderne tehnologije, p®"ia v breg do Rožnega dola in se nato v redoru, osvobojena težkega vzpona, radostno o? e. proti Semiču, se nam zdi to čisto samo sebi umevno in oko se z veseljem pase po faznih belokranjskih logih in bogatih vinogra-»j* Vendar pa so morali Belokranjci dolgo a«ti, da so prišli gostje do njih po tej poti. Tudi ('em še, ko so bile železne ceste, kot jih je ne ti3' ^re*eren, *e prepredle skoraj vse pomemb-l*e pokrajine tedanje Avstro—Ogrske monarhi- Čeprav je gradnja železnice že precej od-orJ^8?a' skrita za dimne zavese časa, se je dva *ntelja, France Vidmar in Johan Jakše, še kon ?spominiata- Dve ,et'sta garala, krčila gozd, Pala in nasipavala in se meter za metrom Bel*5? s stotinami drugih približevala Beli k rajini. okranjci pa niso tako dolgo čakali na rezultat I nega dela, saj je bila železnica zgrajena v dveh , ! ' ampak na pogajanja, ki so se odvijala pred "Petkom gradnje. Bh./fdlog za gradnjo belokranjske železnice je naih r ^elni zbor že leta 1894. Tu sta se zanjo Šuu? ?avzemaia tedanji deželni glavar Franjo Pr ril6 liublianski župan Ivan Hribar. Od Ologa v deželnem zboru do otvoritve železnice p*e reinilo k ar dvajset let. Železnica je namreč nih ■ ^abo*ko spora lokalističnih in centralistič-• 'nteresov. Tako so ji na Dunaju močno ^jPretovale vplivne tržaške družbe, ki so se ljr ,.e' da se jim bo izvoz iz Dolenjske in Bele izm'ne' ie šel do tedaj skozi njihovo luko. Dri U*n.'' na Reko in še bolj okrepil konkurenčno ^l$tanišče. Belokranjska železnica naj bi bila to ^rlovca povezana tudi z Dalmacijo. Prav HrvPa bi*° Madžarom, ki so povezovali »tskc s svojo prestolnico po principu „Vse 1 vodijo v Budimpešto" za horizontalno finWavo pa niso h**' n'^ kaj navdušeni. Poleg (j an^nih težav — kot kaže, teh nismo izumili žel W ~ )e na Dunaju prežala na belokranjsko ®?nico še ena nevarnost, to je bil železniški ister Wurmbrandt, ki je bil zagrizen pristaš ^ °"tnih železnic. Te so bile kar za tretjino slov8 'n t0 *e že zat^osten raz,°9> da so se enski poslanci bali skopega ministra. Skupni l(r °p dalmatinskih in hrvaških poslancev ter 0(^,skega državnega zbora je končno le j^ttanil vse ovire in priprave za gradnjo Cice so se pričele. Tokrat se je pisalo že leto «. dve leti kasneje, 27. maja 1914, pa je ~Pihal prvi hlapon proti obronkom Gorjancev. ye želežnice so si Belokranjci obetali veliko, nje • pa *e *e sama gradnja prinašala v kraje ob ni trasi novo življenje in dohodek v sicer zelo stelo pokrajino. Skoraj vsi mladi fantje in France Vidmar Johan Jakše GRADILA STA BELOKRANJSKO ŽREZNO CESTO možje so se udinjali pri delu na železnici, saj je bilo delovne sile v tistih časih pri nas še na pretek, kmetje, ki so imeli svojo vlečno živino.in vozove, pa so imeli tudi dovolj dela. Gradnjo odseka od Novega mesta do Laz je prevzela gradbena tvrdka Alojz Samohrd iz Brna. Ta je imela kot inženirje in strokovne delavce nastavljene predvsem Italijane, delovodje so bili Čehi in Nemci, za krampe in lopate, samokolnice in sekire pa so držali naši fantje, ki jim je bil vsak zaslužek dobrodošel. Od tedaj je minilo skoraj sedemdeset let in m^hna je bila verjetnost, da bi še našli žive ljudi, ki so* si pri tem delu nekdaj služili k ruh. Vmes sta bili dve vojni vihri, ki sta grozljivo kosili med generacijo. Tu in tam pa' še kljubuje kaka dolenjska grča zakonom časa. Dve od teh nam je uspelo izslediti. / Johan Jakše iz Malega Podljubna in France Vidmar iz Dolnjega Mraševega sta se osemnajstletna ozir. sedemnajstletna odpravljala v zgodnjem jutru skozi gozd na gradbišče v Bir£ni vasi. Tja so se zgrinjale gruče mož z obeh strani železnice, segale po orodju, in že so se zajedle lopate v nedrja dolenjske zemlje in pripravljale pot za železnega konjička. Delo je bilo težko, prav tako tudi vozički na tirih, ki jibje bilo potrebno potiskati iz globokih vsek na visoke nasipe. Delovodja Šilih je bil strog, vendar pravičen. Za svoje delo je prvo leto prejemal sedemnajstletni France Vidmar eno krono na dan, ko pa je pričel delati v tunelu, ki je speljan pod hribom Karmejak ob Poganški hosti, je dobival več. Ob zaključku gradnje je dobival tudi po pet kron. Delo v tunelu je bilo res težko in nevarno. France se je tu laže poškodoval, vendar dela ni prekinil. V tunelu so delali tudi v izmenah, saj se je tako ali tako delalo samo pri luči. Zaključnih del, velba in kamnitih ograd, pa niso delali slovenski, ampak italijanski mojstri. Na delo pri železnici so prihajali tudi sezonski delavci iz Primorske in drugih pokrajin. Ti so stanovali pri kmetih in v barakah, tako da je gradnja železnice spominjala na ameriški Daljni vzhod. Johan je pripovedoval, da sta bili delavcem na gradbišču Birčna vas na voljo dve kantini, kjer so se zbirali ob pivu, ki je bilo veliko okusnejše od današnjega in precej poceni. Stalo je vsega enajst krajcarjev. Ni čudno torej, da so si ga prepoteni delavci privoščili v velikih količinah. Mnogi so tu pustili večino svojega zaslužka, pregrete glave pa so se večkrat sprle in pretepi med domačini in prišleki so bili na dnevnem redu. Kp je bila železnica zgrajena in je bila maja meseca 1914 otvoritev, so delavci pobrali svoj zaslužek in se porazgubili po domovih, medtem ko je gospoda v Novem mestu slavila. Doma pa niso počivali dolgo. Že jeseni so se nad Evropo zgrnili vojni oblaki in isti delavci, ki so gradili železnico, so se po njej tudi odpeljali na daljna morišča. Mnogi od njih se niso več vrnili, da bi uživali sadove svojih žuljev. France Vidmar in Johan Jakše, ki živi sedaj na Boričevem, sta imela srečo. Po mnogih bitkah in zapletih sta se izčrpana, vendar živa vrnila na svoj dom ... TONE JAKŠE melado in pečena jajca, kozarec oranžnega soka in ruski čaj. Ob 8.30 gremo navadno vsak dan na pot z avtom in obiščemo to ali ono ustanovo. Govorim z ljudmi in si beležim. Za kosilo se vrnem v hotel, ob 14.30 pa spet nadaljujem z obiski, navadno v tovarni, bolnišnici, akademiji itd. Na hitro povečerjam v hotelu, se preoblečem in že hitim v gledališče. Ker Kitajci radi rano vstajajo, se predstave začenjajo že ob 19. uri, da gredo lahko zgodaj spat. Ob 21. uri so ceste že kot izumrle. Po nekaj dneh se navadim tako nu-dega delovnega tempa. Včasih prosim, da bi program malce skrajšali in spremenili. Tako menim, da bi se rada pogovarjala s kakšnim policistom, da bi rada videla zapor. Čeprav se zavedam, da je tem željam zelo težko ugoditi, mi prošnje ne odbijejo. Vse lahko obiščem, vse fotografiram. Ugotavljam le to, da se Kitajci zavedajo svoje revščine in da jim je zaradi tega včasih nerodno, če hočem fotografirati. Dolgo pa je trajalo, preden sem se navadila spremstva na cestah. Ker je obisk Evropejke zanje redkost, me je povsod spremljalo tudi po 500 radovednežev in včasih še več. Opazovali so me, nikdar pa niso bili ne vsiljivi in ne nesramni. Ogromne množice na cestah dajejo vtis strahotne« prenaseljenosti, vzbujajo v tujcu strah in občudovanje hkrati. Občudovanje do njihove partije, ki! je uspela in znala te množice aktivirati in jih predvsem nahraniti. Vsak peti človek na Zemlji je namreč Kitajec! Manjka pa jim poljedeljske zemlje, ki bi lahko prehranjevala naglo rastoče število prebivalstva. Dežela je ogromna in promet je bil dolgo časa zelo primitiven, zato so tudi Kitajci in deli te dežele tako različni. Izobraženi Kitajci, ne glede na to, iz katere okolice prihajajo, govorijo in pišejo enoten jezik. Toda ti so v manjšini. Samo 400 milijonov Kitajcev razume ali govori na- odrašča, kako jo moramo zaščititi in tudi kako kaznovati. Opozarjala sta nas predvsem na dvel nasprotji (tipično kitajski stil govorjenja!): na nasprotje v ljudstvu in nasprotje sovražnika. Otroci so največkrat žrtve prvega nasprotja. Tej mladinil moramo pomagati. Približamo se ji s toplo besedo in potrpljenjem. Pomagamo organizaciji Zveze< mladih, šolam in cestnim komitejem pri organiziranju prostega časa mladih. Redno obiskujemo družine problematičnih otrok. Od 248 vzgojnol problematičnih otrok se jih je sčasoma 173 poboljšalo. Eden od njih, imenovan Meng Bing, 17-leten fant, je bil v vsem mestu znan pretepač: Ni hodil več v šolo in njegovi starši si niso vedelil pomagati. Njega smo 30-krat doma obiskali, potrpežljivo z njim govorili, pa se je poboljšal. Ne samo da se ne udeležuje več pretepov, pomaga nam celo pri vzdrževanju javnega reda. Njegovi starši so nam zelo hvaležni in na nekem mitingu, kjer je bilo več kot tisoč ljudi, je pripovedoval svoje izkušnje. . V mojem revirju dela 24 policajev. Ponoči patruljirajo naokrog z bicikli, pri razkrinkavanju ta-, tov pa nam pomagajo ljudske množice in revolucionarni komiteji. Pojavljajo se kraje koles, zelo redki pa so umori ali posilstva. Samo enkrat se spominjam, da je neka deklica javila posilstvo. Nismo je preiskali, analizirali smo samo dejstva. Jaz ne nosim orožja, ker nas ijudle spoštujejo. Tudi* mučenje živali je pri nas neznano in tudi pijančevanja skoro da ni. Če pa hoče kak fant postati policist, mora imeti srednjo šolo, biti mora najmanj 18 let star, 1,70 metra visok in predvsem pripravljen služiti ljudstvu." Povedal pa je še to: ..Poznamo smrtno kazen, toda le pri težkih hudodelstvih in če ljudstvo to zahteva." THEREZA DE GROOT cionalni jezik, ostali uporabljajo dialekte, ki jih je toliko, da sploh niso vsi registrirani. Mao Ce Tung je vladal od leta 1949 dvajset let in v tem času je nastala relativno stabilna Kitajska. Potem je dežela prišla v vrtinec političnih doživljajev, ki jih je sam Mao sprožil. Prepričan, da je Komunistična partija preveč birokratizirana in da je revolucionarni duh umolknil, je leta 1966 pozval k veliki kulturni revoluciji. Iz mladine je zgradil fanatično Rdečo gardo, ki je skušala uničiti vse in vsakogar, celo stare komuniste, če jim njihovo ravnanje in politika nista bila všeč. Vse skupaj je privedlo do kaosa, ki se je širil, in posledice se na mladini še poznajo. Policijskega komisarja srečam zvečer v veliki hotelski konferenčni sobi. Kot izgubljena sediva, pogreznjena v ogromne fotelje, pod bledo neonsko lučjo. Od časa do časa prekine pripovedovanje, pokašlja, iz navade si obriše vrat in obraz z velikim rdečim robcem. Član partije, druga navzoča oseba poleg prevajalca, ves večer ne izusti nobene besede. Kadi po eno cigareto za drugo. „Pri nas vlada še razredna borba," pripoveduje policijski komisar. „Moj revir obsega 10.000 družin, to je 40.000 ljudi, od tega 13.000 šolskih otrok. Samo 248 otrok nam dela preglavice. Se pretepajo, kradejo, nekateri imajo slabo moralo. (Razložila sem že, kaj pomeni slaba morala: na primer to, da dekle spi s fantom pred poroko). Nekateri od teh mladih tudi igrajo za denar, kar je prepovedano. Mladina je pod vplivom starejših in včasih slabih elementov v naši družbi. Mnogi starši vzgajajo svoje otroke slabo: pretepajo jih, zato otroci beže in zapadejo v slabo družbo. Predsednik Mao in tudi Cu En Laj sta se zavzemala za zdravo rast mladine in sta dala navodila, kako naj mladina Vsak peti Zemljan JE KITAJEC .V^ti sem se začela velikih privilegijev, ki ?'varT1 na Kitajskem kot tujka. Dovolili so °dii£ potuiem sama, dali so mi prevajalca, ki go n° govori nemško. Povsod imam na razpola-« %ljVt° s *°feriern. ki ga lahko neomejeno upo-lo|^| rT- V nekaterih mestih se nam pridruži še bo|: n'^of.er ~ vodič, da kaže pot in spremlja v hima- aliene kreje na deželi. Kitajci namreč šel 1^ dobrih cest in zemljepisnih turističnih Drujt Vsakem mestu me sprejmeta delegacija ni DrBVa.za sodelovanje s tujimi državami in lokal- Na la(ij0 Ve*'*c'b razdaljah potujem z letalom ali z Q0st' °d mesta do mesta z nočnim vlakom. v*4je oost Kitajcev ne pozna meja! V vsakem ^•■ji v1 iT^estu me pisatelji, igralci, kiparji in sli-**teiw 0 na ve^eri° z lokalnimi specialitetami, isriij,|ern v ogromnih, toda praznih hotelih, zgra-kornf2 rusko pomočjo in v ruskem stilu, z vsem firaviiert°rn' “P310 in jutranja halja so pri-#avnj.nivza floste, medtem ko ie ogromen rožnat se siv k običajen hotelski rekvizit. Svobodno *ait u m že Z)'utrai ob 5' uri> ien k/k ®m °kro9 osmih, in sicer posebej pe- it> krnu*1 Za evr°Pske goste, ker Kitajci ne pozna- n*, kakršnega imamo mi. Zraven jem mar- ostane prostovoljci p^HJILraV e. V postojanki > silo razen tiste, * J, orožje in municijo-oločili podrobno* Janez Vipotnik: TOLSTI VRH Plešasti hrib sredi ravnice pod mogočnimi Gorjanci. Brez drevja, brez hoste, ves posejan z vinogradi, med katerimi se vije kolovoz proti vrhu kakor spirala. Pod vrhom je nekaj zidanic, raztresenih po pobočju, nad cesto tudi. Nad cesto, ki se vije skozi dolino. Spomladi, ko trte ozelene, se vrh zdi kakor pašnik, če ga gledaš od daleč. Od blizu opaziš kolje, okrog katerega se vije trta. V j eseni, ko je grozdja obrano in listje odpade, kolje začrni razmetano vsevprek, kakor bi zabadal zemlji akupunkturo. Dobro grozdje rodi vrh. Dobro in rodovitno. Upravičeno ga imenujejo »tolsti". Zakaj so se Italijani odločili, da bodo napravili na njem postojanko, bo ostala skrivnost. Bržkone je bila odločitev odsev nedoumljive sposobnosti in strateške in taktične izurjenosti oficirjev, ki so, gledajoč specialko, s svojimi dolgimi svinčniki pokazali na zaznamovano vzpetino na karti in odločili: tukaj! Tako kot vedno v vsaki vojni so z uresničenjem odločitve tudi to pot neznansko pohiteli. Ze drugi dan so začeli na vrh griča voziti kamioni. Kamenje, cement, opeko, hlode, deske, železo, bodečo žico. Te-je bilo čez vse. Kolobarjev, da se je senca delala. Kamioni so se s težavo prebijali po ozkem kolovozu. Za vožnjo je bil potreben natančen vrstni red: pet kamionov do vrha, razložiti material, se vrniti s hriba in spet drugih pet na kolovoz. Toda kamioni niso ostali osamljeni. Za njimi so prišli delavci. Strokovnjaki za utrdbe. Razrili so vinograde okrog treh zidanic, da je zemlja čreva pokazala. Po dolgem in počez so po temenu griča skopali rove, okrog in okrog griča so naredili nasip, na njem zgradili osem bunkerjev, mogočnih kakor živa skala, ki so črno gledali v dolino in grozeče kazali zobe. Pred nasipom so trikrat opasali grič z bodečo žico. Šlo je zares. Hrib so utrdili kakor Avstrijci Svete Višarje v prvi svetovni vojni. Ko je bila utrdba končana, so pripeljali vojake. Ti so zasedli bunkerje, napolnili strelske jarke, oficirji so odšli v zidanice. Iz strelskih lin so pokukale cevi pušk, lahkih in težkih mitraljezov, po okopih je mrgolelo zabojev z municijo, ročnimi bombami, na samem vrhu so se šopirili trije minometalci, obrnjeni vsak v eno stran kakor razprta roža s tremi listi. Postojanka je bila pripravljena, vojaki nared, samo sovražnika je manjkalo. Ko so partizani zvedeli, kaj se dogaja na Tolstem vrhu, niso mogli verjeti, da je to mogoče. Odločitev, napraviti postojanko vrh hriba, cel kilometer nad cesto in debelo uro oddaljeno od varnega Novega mesta, jim je bila nedoumljiva. Toda da bi jim pustili, da se takole šopirijo po ozemlju, ki je bilo čisto partizansko, ne, nikakor ne! S Tolstega vrha jih je treba nagnati, postojanko uničiti in zemljo zravnati! Tisto pozno pomladno jutro, ko je štab brigade sklical sestanek, se je obetal jasen dan. Prijeten hlad je pokril pokrajino, toda kazno je bilo, da bo hitro shlapel. Prepeličje petpedikanje je glasneje zvenelo, žvrgolenje škrjančka razločneje odmevalo. Trava med brezami je bila mokra in rosne kaplje so močile obraze. Drevje ob ribniku je stalo na glavi in se kopalo v mlačni vodi. Muhe so razigrano brenčale. ..Premaknili se bomo," je dejal Ivan, ko so z Dušanom in Lojzom hiteli po gozdu. .Kam?" „Ne vem kam, premaknili se bomo, čutim, da se bomo!" „Kj e čutiš, v kurjem očesu? " „Nad Tolsti vrh bomo morali," je zamrmral Lojz. „Bodi no! Zdaj bi morali imeti top. Brez topa si bomo samo glave obtolkli." „Kaj veš, kaj se kuha v Jelovi glavi," j e ugibal Ivan. Jeli so, med seboj seveda, rekli komandantu brigade. Zato ker je — bil je Črnogorec — nenehoma vpletal med govorjenje besedico jeli, tako kot nekateri vlečejo a-a-a, ali recimo, ali mislim in podobno. Ko so bili na drugem sestanku z njim, si je Dušan privoščil domislico, da je med komandantovim govorom, med katerim je mrgolelo jeli, na listek načečkal: Jeli, jebenti, jeli, boga, jeli! Listek je krožil med sestankujočimi in zbudil nenavadno veselost, toda Jeli ni nič opazil. Kadar je govoril, je bil namreč toliko zaposlen s poslušanjem samega sebe, da je bil slep in gluh za okolico. ..Verjetno se bomo premaknili," je ponovil Ivan jasnovidno. .Zakaj?" „Ker smo že dolgo na enem mestu." „Kam naj se premaknemo? " „Ne vem, v Žumberak ali k Ljubljani, na Notranjsko, že kam!" „Jelitu je všeč tukaj," je rekel Dušan. „Všeč mu je, ker ima blizu divizijo in Glavni štab. Lahko hitro pride do njih in se pohvali, kaj je njegova brigada naredila." ..Njegova brigada." je Lote zaničljivo za v usta. .Bataljoni opravijo delo, Jeli se pa šopiri: Jaz sem odločil, zapovedal, vodil, obkolil, napadel, razbil in uničil sovražnika!" Jelita bataljoni niso marali. Prišel je z juga, skupaj s skupino oficirjev, ki so prišli v pomoč slovenskim partizanom po nalogu vrhovnega štaba. Zdaj so bili na Slovenskem že več kot pol leta in vsi so se sijajno pokazali, le Jeli ne. V tovarištvu, kjer je bilo vse tako prekleto občutljivo, v disciplini, v vojevanju, hrabrosti, poveljevanju. Vsi so bili resnična opora in pomoč, le Jeli ne. No, tudi njemu ni bilo odrekati vojaških sposobnosti. Kot komandant je imel dragocene izkušnje iz stare jugoslovanske vojske, kjer je bil aktivni podporočnik. Tudi hraber je bil. Kadar je zrak postal gost, se je izkazal, da ga je bilo veselje gledati. Druge reči so bile, ki so mu zbijale ugled. Predvsem je bil častihlepen. Vse je bil on. Zasluge drugih si je mirno prilastil. Častihlepje ga je gnalo, da je nenehoma iskal zmage. Pri tem je bil grob, net-ovariški, nasilen, včasih naravnost nevaren. Ni se zavedal, da ima pri vojskovanju opravka z živimi, preprostimi ljudmi, s prostovoljci, se pravi z odličnimi političnimi silami, ki vedo, za kaj gre in kaj jim je storiti. On pa je, če v spopadu ni šlo vse po njegovi zamisli, delal z ljudmi kakor svinja z mehom. Poleg tega je gledal vrstnike v štabu, v bataljonski komandi nekam zviška in jim je, če je le naneslo, to tudi pokazal, Take reči niso bile dobre. Niso bile dobre predvsem, ker je vsa moč partizanstva izvirala iz tovarištva in prijateljstva med vsemi, kjer ni bilo ali skoraj ni bilo malone nobene razlike med navadnim borcem in poveljujočim. Ne, Jelita partizani niso radi in to ni bilo dobro. .Mogoče gremo v Belo krajino na oddih, k počitku," se je zasmejal Dušan. Ta je bil vedno poln norih domislic. „Kar pojdi, če hočeš, da ti bo Jeli odgriznil glavo!" je Lojz z zlobo dodal. Lojz je postavljal noge na ven, zato je lahko bil majčkeno zloben. .Za dva dni, nič več," se je oblizoval Dušan ob misli na presenečenja, ki te lahko doletijo v Beli krajini. .Po riti ti bo dal dva dni, skoporitež, kolikor ga je!" Misli na Belo krajino so jih zazibale kakor mlado vino. Še na vsake kvatre se jim niso želje izpolnile! Mah je ovijal stare bukve. Spotegnjeni sončni žarki so brskali po trhli zemlji. Nad Krškim poljem so se preizkušali avioni. V sadovnjaku so tiho rdela jabolka. Hiša, kjer je bil sestanek, je stala na robu gozda, odprta proti šentjernejski strani. Ni bilo torej nevarno, da bi jo opazovali s Tolstega vrha. Okrog hiše je mrgolelo partizanov. Eni so tekali s pošto, drugi stražili, tretji čistili puške, četrti razgrinjali srajce nad mravljiščem, da bi jim mravlje pokončale uši in gnide, peti so okrog tabornega ognja premlevali .Slovenskega poročevalca". Zbrali so se v prostorni sobani. Za mogočno mizo in na klopeh ob peči. Štirikrat trije iz vsakega bataljona in štirje iz štaba brigade. Šestnajst korenjakov se je drenjalo med nizkimi stenami. Puške in brzostrelke so odložili pri vratih, kape so dali v žepe, razpeli suknjiče. Ce ne bi imeli jermenov čez bluze, bi človek dejal: zbrala se je druščina v nedeljo dopoldne v gostilni po maši. Le vina ni bilo na mizi. Čez mizo je bila razgrnjena specialka in komisarji so potegnili! zvežčiče iz torbic, i „Začnimo!" je dejal komandant. Bil je nizek in čokat, širok kakor omara, s skodranimi vranjimi lasmi in črnimi očmi, ki so rade vrtale po človeku. Sestanek se je' začel tako kot vsakič, kadar ga je vodil komandant, brez ljubeznivosti, tovariškega pomenka, šal, duhovitosti. Vse je bilo nekam uradno. Sicer pa z njim nikoli ne bo drugače. Dušan se je večkrat zalotil pri razmišljanju: zakaj je ta hudič tako samozavesten? Ali zato, ker zna nekaj, česar tisti, ki niso služili vojske, niso znali? Ker je vedel nekatera začetna pravila, na primer, da vsaka krogla ne zadene; da sfe te sovražnik prav tako boji, kakor imaš ti strah pred njim; da njim naše krogle prav tako škodujejo kakor njihove nam; da v vojni zelo veliko mu-nicije postreljajo, pa zelo malo zadenejo in podobne zadeve. Ali je zato takšen? Ali je takšen zaradi tistih vojaških spretnosti, ki se jih je naučil v šolah in slonijo na starih izkušnjah iz balkanske vojne, iz vojn s Turki, Bolgari, Avstro—Ogrsko, iz prve svetovne vojne? Ali mu je samozavest v krvi? Se je rodil z njo? Prepričan, da je nekaj več, kot so drugi? Vrga si ga veai. Eno drži, da takšen, kakršen je, ne spada med partizane. Tqda svoje pobožne želje si je Dušan lahko zataknil za kapo! „Kakor veste, je sovražnik utrdil Tolsti vrh," j e začel Jeli in hrvaške besede je mešal s slovenskimi, da bi pokazal, kakšno voljo ima prilagoditi se slovenskemu okolju. .Utrdil se je in moramo ga pregnati. Pregnati zato, ker nam je zaprl v zno pot iz Hrvaške preko Gorjancev v Slovenijo. Ker nam je skrčil osvobojeno ozemlje, ki smo ga doslej imeli od Novega mesta do Šentjerneja. Ker lahko s Tolstega vrha z daljnogledi kontrolira velik del Gorjancev in dolino reke Krke in nas lahko zasipa z minami iz treh minometalcev, ki jih imajo na Tolstem vrhu, ali pa z artilerijo iz Novega mesta, če jo obvesti." Lojz je pomenljivo pogledal Dušana in Ivana. Vedel je! Ne bodo njega, starega mačka, kar tako pretentali. Vedel je, da gre za Tolsti vrh. Kaj pa drugega! Kako bi Jeli mirno dopustil, da se zasidrajo v njegovem področju. S tem so mu vrgli rokavico naravnost v obraz. Kdo ve, če ni sam predlagal napad. Seveda ga je. No, tužna majka tistemu bataljonu, ki bo moral to opraviti. Tako rekoč z golimi rokami, brez topa. Saj ne bo šlo. Saj je nor. Jeli. Toda če si je napad vpiknil v glavo, ga nobena reč ne bo premaknila. .Zato je štab divizije v dogovoru z glavnim štabom odredil, da je treba postojanko na Tolstem vrhu obkoliti, napasti in uničiti. Računamo, da je v postojanki tristo Italijanov in belogardistov. Oboroženi so stremi minometalci, petindvajsetimi lahkimi puškomitraljezi in tremi težkimi italijanskimi bredami. Naloga, ki je pred nami, ne bo težka, ker so sovražni vojaki demoralizirani, prestrašeni, ker so jih odvlekli iz varnih novomeških utrdb. Prestrašeni so, ker se čutijo osamljene, saj jih loči od Novega mesta debela ura hoda in od Šentjerneja prav tako." „Že spet pripoveduje pravljice," j e zašepeta Lojz Ivanu. In bilo mu je za malo, kako jih podcenjuje. Prestrašeni, pravi, že lahko, toda zato se bodo toliko bolj krčevito branili. Od hudiča, se je jezil in od jeze ga je prevzemala prava omotičnost. Le kaj si mislijo drugi? Toda obrazi vseh so bili zbrani, resni, le Dušanov je kazal progoljivost. Ta ni mogel skrivati, kadar je človeka spregledal. Strela, bister je bil kot lisica. Toda kaj mu pomaga, komanda je komanda in poprijeti bo moral tako kot drugi. Edina uganka je bil komisar brigade. Kaj ta misli? Zrl je v njegov obraz, toda za zamolklo kožo in svetlimi lasmi ni bilo ničesar razbrati. Ta bi moral reči besedo, če se pripravlja neumnost. Njegova dolžnost je opozoriti, da se ne bodo zaletavali z glavo'skozi zid. Kot je bilo videti, je bil tudi on prepričan, da je vse v redu in da je blesteča zmaga na dlani. „Kaj je naša naloga?" je nadaljeval komandant. „Z enim bataljonom napasti Tolsti vrh, z drugim bataljonom zavarovati proti Novemui mestu, s tretjim proti Šentjerneju in četrti bataljon bo v rezervi. Kot veste," i e zategnil, „je zdaj po vrstnem redu za akcijo na vrsti drugi bataljon. Vi," je s prstom pokazal na komandanta llijo, brkonjo, visokega, vitkega fanta, za katerega so vsi vedeli, da nekaj da na svojo zunanjost, da je vedno kakor iz škatl eš in da ima tudi v največjem blatu zloščene škornje, „vi boste napadli postojanko, prvi gre v zasedo proti Novemu mestu, četrti proti Šentjerneju in tretji ostane za rezervo." Utihnil je. Nekaj trenutkov je trajal moreč molk. Nobenega navdušnja, nobene zagretosti! „Prosim!" je nenadoma dvignil roko Dušan. Vsi so se radovedno ozrli vanj. Kaj bo pa zdaj? „lzvoli, Dušan!" se je Jeli blagohotno ozrl nanj. „Akcija, ki je pred nami," j e počasi začel, se majčkeno odhrkal, da bi poudaril tehtnost svojih besed, „je takšna, tako odgovorna, da je prav, da jo izvede moj, prvi bataljon ..." Lotea in Ivana bi skoraj s klopi vrglo. Počakaj!" je siknil Lojz skozi zobe in pri tem zarenčal kakor stekel pes, da se je Dušanu zataknilo. Zmešalo se mu je, je pomislil Ivan in bilo ga je groza pred posledicami. Toda če bi zdaj kaj rekel, bi nastala lepa šlamastika na račun prvega bataljona. Prekleti Dušan! Takle kozav mulec, kaj si privošči, ne da bi ju vprašal. Toda Dušan je že gnal svoje: „Moj bataljon je najbolj izurjen, to boste menda vsi priznali. Vsa čast ti, llija, in tvojemu bataljonu," je dvignil roko, .toda mi imamo več izkušenj." llija, ta prevejanec, je debelo požrl, da mu je poskočilo Adamovo jabolko, in počasi, zvito pokimal. Mrha, nikoli ne bi priznal, da je njegov predstavljamo van Janez Vipotnik, zdajšnji predsednik repuj’ liškega odbora ZZB, je dokaj znan tudi k literarni ustvarjalec, ki s svojimi pisateljskim močmi oblikuje tisti del slovenske književn' sti, kateremu pripada oznaka spomin*1 dokumentarna ali reportažna proza. Seznan petih knjig o partizanskem življenju vojskovanju je nedavno tega dodal še eno zbirko enajstih novel, ki je pod skupn naslovom ..Ledina" izšla pri založbi Borec, to knjigo, ki vsebuje tddi izgubljeno pog^' ( iz romana „Rodna letina", je .Vipotnik Prel’-letošnjo 'v Tovarištvo, in sovraštvo, vztrajnost 1 trenutku omahljivosti, pogum in strahopRtn° pa ljubezen in smrt, značajske posebno41 junakov sredi hudih bojev — to so motivi razsežnosti pričujočih noveli Živopisno, ^rt’; pretiravanja in črno-belega prikazovanja be& dila govorijo o nekaj kamenčkih iz mogo ki bi sdstrlo literarna tih s ania na oddaljenih kon-ljydjVeta, od koder je slišati, da presv pišejo, in to celo ka2lJn?t*i'V0 dobro (kar dota JeJ° Poslovenjeni romani, Sodec'2 pr’ ^ruq'^ založbah). ^ s Po literarnih imenih, ki tbiiv *e 2vrstila v omenjeni V kniigiS,eC,nja kaže ’e kos sveta ^stv k' n°če tvegati, bo d V Postregel s preverjeni-IL eh- Taka sta gotovo tudi Wt?a hakim" Johna herii » 'n »Kramer proti Kra-* . Averyja Cormana. darski pripovednik, kate-sko , a.zelo ceni tudi Slovenjo • *' bansko bralno dbčin-iivnl • sP'sal več romanov o nIP v Egiptu, nad poprečje tovrstnih pripovedi brez prave literarne teže pa se uvršča le pričujoči roman, ki premore dokaj kritičnih opažanj o medvojni egiptovski družbi. Glavni junak zdravnik je nacionalno in družbeno ie osveščen do tolikšne mere, da poziva na upor zoper kolonializem, zaostalost in podkupljive oblastnike. To Knittlovo delo je v slovenščini doživelo že več izdaj, s svojo eksotičnostjo in mestoma celo sentimentalnostjo, ki zastirata pripovedno širino in kvarita umetniškost romana, pa bo nedvomno pritegnilo nove bralce. Literarna preverjenost „EI ha-tima" (tokrat imamo opraviti s prevodom Božidarja Borka) je tako rekoč zgodovinska, saj je izšel že 1936. Izdelek dan-današnjosti pa je Cormanov roman (poslovenila ga je Vesna Marinčič), ki dve leti ali kaj po nastanku ni budil večjega zanimanja, uspešno pot v svet s severne ameriške celine mu je zagotovil šele izredno odmevni istonaslovni film Roberta Ben-tona, film, ki je letos pobral kup oskarjev in pravkar polni kine tudi na Slovenskem. Boljše reklame za prodajo romana si ni moč želeti, nekaj časa bo najbrž šel v denar ko tople žemlje, trajnejših literarnih sledi pa najbrž ne bo pustil — kljub nevsiljivi poučnosti, saj tudi na tukajšnjem koncu sveta ni malo staršev, ki so prepozno spoznali, da niso za skupaj, nato pa si na vse kriplie prizadevajo, da bi bil otrok dodeljen njim. D. R. okrogle povesti Ob nedavni izdaji Honoreja de Balzaca »Okroglih povesti" velja posvetiti nekaj besed knjižni zbirki, ki so jo pri Cankarjevi založbi naslovili po tem žgečkljivem Balzacovm de- lu, v naslednjih letih pa naj bi iz svetovne književnosti prinesla še več besedil, katerih se drži oznaka »erotična literatura". Založba napoveduje, da bo izbirala med tistimi literarnimi mojstrovinami, ki nasploh govorijo o ljubezni, za vsako posamezno pa je značilno še nagajivo posmehovanje človeškim slabostim, saj so se pisci posluževali porogljivosti, satire in celo grotesknosti. Pred izidom je že Boccacciov »Dekameron", s to »knjigo desetih dni", zbirko stotih renesančnih novel, se ne bomo srečali prvič. Enako velja tudi za Rabelaisov roman »Gargan-ture in Pantagruel", znamenito renesančno delo, polno sočnega humorja in človekoljubnih misli. Vnovično izdajo tega romana je Cankarjeva založba napovedovala že za zbirko Sto romanov, prihranila pa jo je torej za še bolj povedno zaokrožen sklop knjig. Zbirka bo postregla tudi s prvimi slovenskimi prevodi proslavljenih del iz svetovne književnosti. Tako bo Apulejev »Zlati osel" za precej zmanjšal praznino na področju slovenjenja antične proze. Končno bomo doživeli obsežnejši izbor pripovedi iz pravljične zbirke »Tisoč in ena noč", pravcato odkritje za slovensko bralstvo pa bo najbrž tudi starodavnega perzijskega pesnika Nizamija spev o »Sedmih princesah". iz izložbe E9 »Tito — ilustrirahi življenjepis". Pri izdaji monografije je z dvema beograjskima sodelovala tudi Cankarjeva založba, besedilo pa je poslovenila Ksenija Dolinar. Gre za bogato ilu-stirano delo o Titovi življenjski poti, pisano in slikovno gradivo (od 190 fotografij jih je slaba polovica v barvah) ne govori le o Titovem revolucionarnem in političnem delu, temveč posega tudi na področje njegovega zasebnega življenja. V osemnajstih poglavjih je prikazano: Titovo otroštvo in mladost, njegova udeležba v prvi svetovni vojni in med oktobrsko revolucijo, medvojno revolucionarno delovanje do prihoda na čelo partije, Tito kot voditelj zmagovite narodnoosvobodilne vojske, graditelj nove Jugoslavije, samoupravljanja, gibanja neuvrščenih in svetovnega miru pa še vrsta drugih torišč Titovega delovanja. .Slike in besede, ki so zbrane v tej knjigi, so navadne slike in besede, govore pa nam o povsem nenavadnem življenju našega pokojne- (p velikega tovariša Josipa Broza-Tita." To so uvodne besede iz spremnega zapisa Josipa Vidmarja, ki o Titu pravi tudi tole: »Občudovana in občudovanja vredna življenjska pot tovariša Tita nikakor ni bila lahka in gladka. Potekala je v trajni nevarnosti, v trajnem preganjanju in kaznih. V trajnem tveganju, pri tem pa v nenehni pozornosti in zbranosti na eno samo misel: kako privesti naše in ne samo naše delavstvo in naše narode v svobodo in jim zagotoviti mesto pod soncem, ki jim pripada ... Tito spada v vrsto ... velikih revolucionarjev in tvorcev novega sveta. Zgodovinski trenutek je bil njegovo edino življenje. Posvečen mu je bil ves in vsak dan njegovega dolgega življenja, ki je tako čudovit primer velike, povsem nevsakdanje nadarjenosti za politiko... Enkratno življenje, sorodno življenju velikega umetnika ali znanstvenika, ki mu je usoda s trenutkom razsvetljenja vžgala pečat večnosti." Honore de Balzac OKROGLE POVESTI Po navedenih literarnih imenih in delih se kaže zbirka Okrogle povesti več ko obetavna. Uvaja jo Balzacovih trideset okroglih pa tudi bodičastih povesti, ki tvorijo knjigo (opremljena je z risbami Gustava Doreja) »krepkih začimb", knjigo, »ki ne pristoji mlečnozobcem". Posebej je ne bomo predstavljali, kot že nekajkrat prej, je tudi tokrat dostopna v čudovitem prevodu Antona Debeljaka, ki je do potankosti istoznačno uspel posloveniti še tako dvoumne in zapletene Balzacove jezikovne pogruntavščine. D. R. aspazija »Bila je ne samo najlepša med ženskami, ampak tudi pametna in značajna in očarljiva in nežna ženska in Atenke ji veliko dolgujejo." To so Sokratove besede o Aspaziji, o tej ženski izpred poltretjega tisoč- letja pa je obsežen roman, spisala ameriška književnica Janet Taylor Caldvvell; v prevodu Jožeta Stabeja je delo (v dveh knjigah) izšlo pri Državni založbi Slovenije. Pisateljica je v uvodu zapisala, da namenoma ni navedla virov, po katerih je gradila literarno podobo Aspazije in drugih oseb, vsekakor pa razčlemba značilnih sestavin življenja (miselnost, kultura, navade in podobno) v stari prčiji Eniške samoizjave ?e arna,° let skrbi elektrikar Nebojša Ignjatovič, Sevslf8 prekine tok energije, ki poganja stroje v jjjločji L'ku. Delo ima rad, saj se je za poklic