KAKŠNE VOLITVE?
Na to vprašanje vam bo vsak spodoben strankar takoj odgovoril: »Take, da bomo mi zmagali!«; razen če je neudvisen - potem bo rekel, da take, na katerih b« on zmagal.
Volilke in volilci tudi sprašujejo, kakšne volitve, ampak imajo pri tem nekaj drugega v mislih: »Ali bo potcm kaj drugače?« Tudi tako zastavljeno vprašanje za pravega politika ni prctrd oreh: »Povejte mi, kaj bi radi, da se spremeni, pa vam bom to takoj obljubil!«
Vendar je v vprašanju, kakšne bodo te volitve, skrito še nekaj več. Te, sicer druge neposredne volitve z več strankami, bodo obenem tudi prve po sprejetju nove ustave. To bodo torej volitve v državni zbor, dr-žavni svet in volitve predsednika re-publike. Zbogom, trije zbori, zbo-gom, kolektivno predsedstvo, in do-končno zbogom, izvršni svet - po vo-litvah ne bomo izvrševali, ampak vla-dali. In kdo bo vladal? Da bi napove-dali nekaj, kar bo jasno do konca leta, vas bodo, drage volilke in volilci, neu-smiljeno anketirali po telefooih in po
cestah in potem iz vaših odgovorov skušali napovedovati svojim strankam svetlo prihodnost. In vendar: ali gre pri teh volitvah za kaj takega. da jim pritiče poseben pomen, drugačen od prejšnjih in tudi od prihodnjih voli-tev?
Mislim, da je tako. Prejšnje volitve so bile miren prelom z vladavino, ki je bila nedemokratična. obenem pa se je izpela. Tudi če nam marsikaj, kar se je po tistih volitvah dogajalo, ni pov-šeči, moramo priznati, da je bil pre-lom izpeljan, saj imamo novo državo in novo ustavo. Zaradi tesnega in pre-
pletenega razmerja političnih strank so se spremembe sprejemale s teža-vami in zastoji, a prav zato so bile izpeljane mirno in reformno.
Zdaj pa sta na dnevnem redu dve novi nalogi: uravnoteženje razglašene politične harmonike in odpiranje vrat za gospodarski razvoj države. Ali bomo dobili politično žlahto-raztr-gano plahto, ki bo vlekla vsaka na svojo stran in nas delila po barvah, da se bomo na koncu še mi začeli prepi-rati ali različno obarvane politike, ki bodo znali po pravilih igrati z našimi vložki, ne da bi se postreljali med seboj? Ali nam bo država z lastninje-njem in drugimi ukrepi zapovedala, naj se ravnamo po okrutnih zakonih prvobitnega kapitalizma, ali bo blago-hotno uvedla vsaj toliko tistih prije-
mov, ki sodijo k socialni državi, da ne bomo govorili o ljudeh kot žrtvah, ki jih terja razvoj? Ali bomo takrat. ka-dar bomo morali po tako zadevo k dr-
žavi, naleteli na vzvišeno in naduto gospodarico, ali nam bo postregel ser-viser, ki se zaveda, da živi od našega denarja in naših zadev? Ne nazadnje pa bodo to tudi voli-
tve, na katerih se bo morebiti tudi za dalj časa odločilo, katera stranka bo vednla in oblačila na levici, desnici in sredini. Trije pari se bodo metali, koga je več: krščanska demokracija in SLS, demokrati in liberalni demo-krati. socialdetnokrati in SDP. Vsak bi rad svojega tekmeca premagal in zasedel svoj del političnega polja kot prevladujoči gospodar. Tisti, ki jim to ne bo všeč. bodo iskali take stranke, ki jim ni mogoče pripisati ne leve ne srednje ne desne usmeritve, kot so na primer zeleni. Tisti. ki jim vse skupaj sploh ni všeč, bodo dali glas skrajni desnici, da s trdo roko naredi red, če ne bo šlo drugače, tudi s šibo in pa-som.
Smo na začetku kampanj, v katerih vas bodo stranke nagovarjale, da jim oddate svoj glas. Zdaj je čas. da se odločite, še preden se vam bo more-biti vse skupaj priskulo zaradi raznih gnojnic in drugih nečednosti: za kakšne volitve gre vam? Odgovorite si kot državljanka in državljan: za take, ki se jih bom udeležil.
LEV KREFT