<
>
h*
m
0
D
1
u
</>
<
u
o
„Vsakemu
norcu njegovi zvonci najlepše zvonijo.“
Poljski pregovor

Številka 3 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek,
19. januarja 1996
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
ZADNJA VEST
Obnova Bosne in Hrvaške je tudi za koroško gospodarstvo zelo ugodna priložnost. Zato bo gospodarska zbornica v sredo, 24. januarja 1996, ob 16. uri v gospodarski zbornici priredila info-prireditev, na kateri bodo gospodarski strokovnjaki in trgovski delegati iz Hrvaške informirali o položaju in obnovitvenem programu v Bosni in na Hrvaškem.
Manjšine pozivajo novo vlado
=•	~ 	.—  Stran 2-3
		EmtS	
		11 -	Ul
Kdo ima naj lepšega sneženega moža ? S klobukom starega očeta In šalom mamice je ta sneženi mož, ki so ga zgradili otroci ir
mohorjevem zavetišču v Celovcu, gotovo med najlepšimi. Foto: Fera
ŠOLSTVO
Zdravnik dr. Ivan Ramšak je novi predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji.
Strani 0
REPORTAŽA
Podelitev Tischlerjeve nagrade izseljencem je kot opozorilo potomcem.
Strani 12-13
ŠPORT
Kaj se spremeni za SAK, če ORF ne bo kupil TV pravic zvezne lige?
Strani 8
2
Politika
Politika
3
Jože VVakounig
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Glavarica za predsednika
Izredno zasedanje avstrijskega državnega zbora pred volitvami decembra 1995 je dalo nekaj zlatih ur za parlamentarizem. Kar naenkrat je državni zbor zaživel, kakor že dolgo ne. Ni več bilo togih, nepremičnih front tu vlada, tam opozicija. Večine so kar krožile, parlament je spet dobil svoj pomen, svojo moč. Pokazalo se je, kaj vse nudi živahen parlamentarizem.
Volitve so prinesle svoje. SPO in OVP imata spet dvotretjinsko večino, bi torej lahko sklenili vsak zakon, če bi spet šli v koalicijo. Zgodilo se je pa tudi, pred čimer so svarili zlasti socialdemokrati, saj je bila morebitna koalicija OVP-FPO eden poglavitnih stebrov njene propagande.
OVP in FPO imata skupaj absolutno večino v državnem zboru.
Mogli bi torej iti v koalicijo.
To dejstvo seveda visi kakor Damoklejev meč nad pogajanji za novo vlado. Tako imenovana semaforska koalicija SPO-Liberalni fo-rum-Zeleni (rdeče-rumeno-ze-leno) nima večine, tudi ne za manjšinsko vlado SPO. SPO lahko gre v večinsko dvostrankarsko koalicijo samo z OVP ali s Flaiderjevo FPO; ker pa je le-to po vsem, kar se je reklo, izključeno, ostane koj koalicija z OVP ali zveza OVP-FPO. Flaider seveda snubi OVP z najslajšimi ljubeznivostmi, kadar se mu zahoče in kadar se mu zdi potrebno. Ve, da lahko le pridobi. V tem primeru bi bila OVP talka v njegovem primežu.
Izvolitev 3. predsednika državnega zbora je postavila nov kamen spotike na politično polje. Pri 1. predsedniku Hein-zu Fischerju (SPO) in 2. predsedniku Heinrichu Naisserju (OVP) je bilo vse jasno, 3. predsednik je bil doslej koroški
FPO-jevec Herbert Haupt. Zaradi Haiderjevih pohvalnih izjav pred SS-ovci v Krivi Vrbi lani jeseni je nastala težava za FPO. Tudi liberalci in zeleni so si ustvarjali upe za predsednika. Zapletlo pa se je na Štajerskem.
Pri deželnozborskih volitvah decembra lani je OVP močno izgubila; komaj je še ostala prva, pri poslancih jo je dohitela SPO. SPČ je tudi zahtevala deželnega glavarja. Nastala je nevarnost, da OVP izgubi prvo mesto v deželi, če liberalci in zeleni podprejo SPO, FPO pa se zdrži glasov. Potem seveda VValtraud Klasnic ne bi mogla slediti Josefu Krainerju kot prva deželna glavarica v Avstriji. Se je pač zgodilo, da je postal z večino 93 glasov (OVP, FPO) 3. predsednik državnega zbora FPO-jevec VVilhelm Brau n eder. Njemu pa oči-tavajo, da ima zveze z ljudmi in organizacijami na skrajnem desnem robu in da je eden idejnih utemeljiteljev Haiderjeve 3. republike.
SPO je seveda precej zagrenjena. Dejstvo pa je, da imata obe stranki velikanski dolg do Avstrije in do demokracije. Politični voz bo treba potegniti iz težav. Za gospodar-sko-denarno sanacijo države bo treba velikanskih naporov. Tem bo kos le kar se da velika večina v državnem zboru, to se pravi koalicija SPO-OVP. Vsaka druga rešitev bi bila neodgovorna do države in do prebivalstva.
Pravijo, da v politiki ni morale. Le, če bojo vozili tako neodgovorno naprej, če ne bojo šli resno varčeval in denarja jemat, kjer ga je treba vzeti, če ne bojo naredili pravočasno tudi bolečih zarez, bo še veliko huje. Potem se bojo res mastili hujskaški demagogi.
Pravijo, da v politiki ni morale.
CAN ponovno ateva kodifikacijo manjšinskega prava
ki jih postavlja na evropski ravni," terja Smolle.
Prav na področju javnih občil se tačas dogaja nesprejemljiva
Avstrijske narodne manjšine pozivajo bodoči gnpz£re«z” ^ £ Vlado, da ustvari nove okvirne pogoje za uresniči Gradiščanskem, kjer se oddaje tev manjšinskih pravic. Novo manjšinsko pravo b jz Hrvaške in Madžarske hudo
lahko bilo zglodon primor za Evropo.	gradiščanski Romi. Po gornje-
Ven iz kamene dobe na pod- Avstriji teror in nasilje naperjeni grškem zločinu je bil medijal-ročju prava - avstrijsko manjšins-	proti tujcem in narodnim man| odmev zelo močan, malo
ko pravo je treba spremeniti, da	šinam, je nujno potrebno, da sj P°zneJe Pa Je bilo vse spet po-
K	■	-	eksistenca narodnih manjšin priz Polnoma tiho", se pritožuje Ru-
na na ustavnopravni ravni," piše’ dolf Sarkozi kot predstavnik resoluciji, ki je bila 16. januarja M Kulturnega društva avstrijskih ročena zveznemu predsedniku Hornov, predsedniku državnega zbora ii blcer je bilo mnogo doseže-vodjem strankarskih klubov. Usi no m storjeno, vendar je dosti variti se morajo novi okvirni pogo osta|o se odprto. V preteklem ji na področju manjšinskega šolsl septembru je bil tudi za Rome va manjšinske volilne pravice, je ustanovljen narodnostni so-zikovne pravice in dostopa do jaV svet, letos bo dokončan „Doku-nih občil. ..Avstrija naj končno mentacijski in informacijski deželi uresniči napredne zahteve cer|ter“ za Rome; manjkajo pa
bo pomagalo pri zmanjševanju konfliktov v Evropi," je zahteval Karel Smolle kot predsednik Centra avstrijskih narodnosti 17. januarja na Dunaju. Teden dni pred obletnico zahrbtnega zločina nad gornjeborškimi Romi pozivajo v Centru zastopane narodne manjšine bodočo vlado, da se neomejeno prizna k svobodnemu razvoju vseh avstrijskih narodnih skupnosti. „Prav v časih, ko sta tudi v
še stanovanja za socialno šibke.
,Tačas ni ustanove, ki lahko doseže kolektivne pravice za narodne manjšine, in ni nikakršne jasne manjšinske politike," kritizira Smolle zlasti SP, ki je na Koroškem te dni odklonila dodatni manjšinski mandat v deželnem zboru. ..Obetajoči toni ob jubilejnem praznovanju 10. oktobra so že izzveneli," obžaluje Nanti Olip kot predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. K integracijskemu modelu, ki ga prednjači SP, pravi „da, ampak le, če bo uresničen." SP pa je doslej zamudila uvrstiti zastopnika Slovencev na izgledno mesto. Poleg tega mora vzeti na znanje, da velik del koroških Slovencev noče integracije v večinske stranke, ampak sa-mnstnino zastonstvo. Oblika
zastopstva bi lahko bila primer za Evropo, ker ne zagotavlja samo individualnih pravic, temveč tudi kolektivne. Najprej pa bi moralo biti ustvarjeno enotno kodificirano evropsko manjšinsko pravo. Avstrijska zvezna vlada naj zaradi tega postane v okviru II. Maastrichtskih pogajanj v to smer iniciativna, zahteva Center.
„Samo kodificirano evropsko manjšinsko pravo je lahko predpostavka za učinkovit sistem preprečevanja sporov," meni Smolle in zahteva evropska razsodišča. Tako so lahko narodnostni spori preprečeni že v začetni dobi in se ne razširijo v mednarodne prepire, kakor v primeru krajinskih Srbov. Ta evropska razsodišča bi lahko delovala kot javna zatočišča in kraj poravnavanja v okviru OSZE.
Manjšinski mandat: EL za stvarno razpravo
„Glede že tri leta trajajoče razprave o ustanovitvi manjšinskega mandata kažejo stališča strank v deželnem zboru zadnje dni presenetljivo neznanje," je opazil tajnik EL Rudi Vouk. .Popolnoma različni in nezdružljivi problemi kakor virilni mandat, 37. mandat, narodnostna zbornica, temeljni mandat, 5% klavzula, narodnostni sosvet itd. se križem kražem mešajo. Takšna zmes ne more privesti do razumnega rezultata." Vouk priporoča strankarskim zastopnikom, da se z materijo ukvarjajo preden izjavljajo stališča v javnosti.
EL je že pred meseci vsem strankam izročila stvarno utemeljeno in brez težav izvedljivo ekspertizo profesorjev Ohlingerja in Perntha-lerja. Razprava naj bi se nadaljevala na tej podlagi, pri čemer bo EL v naslednjih dneh vsem klubom deželnega zbora ponudila „pojas-njevalne pogovore," je dejal Vouk.
Mlada EL se je srečala z Socialdemokratsko mladino (SDM)
Pretekli ponedeljek, 15. januarja 1996, so se na pogovoru v Ljubljani srečali predstavniki Mlade EL in Socialdemokratske mladine, podmladka SDSS. Delegacijo Mlade ELjevo-dil predsednik Igor Roblek. Na čelu delegacije SDM je bila predsednica Petra A. Marolt.
Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju. Izmenjali so si medsebojne izkušnje ter začrtali nekaj skupnih programskih točk, ki jih želijo uresničiti v medsebojnem sodelovanju. Skupaj bodo organizirali razne prireditve. Ena izmed načrtovanih prireditev bo okrogla miza, na kateri naj bi zamejci in podmladki strank slovenske pomladi (SDM, MKD in M-SLS) predstavili svoje poglede na izvajanje manjšinjske politike. Dogovorili so se za rednejši pretok informacij med obema mladinskima organizacijama.
Že 16. februarja pa bo na proslavi ob 7. obletnici ustanovitve Socialdemokratske stranke Slovenije pri kulturnem programu sodelovala mladinska gledališka skupina KPD „Pla-nina“ iz Sel.
Koroške Slovence so pozdravili tudi predsednik SDSS Janez Janša, glavni tajnik SDSS Erik Modic in glavni urednik NT mag. Janko Kul-mesch, ki je mladincem razložil trenutno politično situacijo na Koroškem in v Avstriji.
ZSO zašča svojo tradicionalno usmerjenost
„0 novem vodstvu ZSO bo odločalo le
To soboto ima Zvt
slovenskih organiz svoj občni zbor, na ki rem se bo, če je ve n
r°	^Vomno pravi-
7°S° sPre™nil° * nost soodToTanja
stavi m programu o , v0|j	^
mzacije, k, se zel, po Ns	S
noma odpreti v sn n_ . \r ' Z dvojezičnosti in muli, nad 6000 'Jud'-tumosti. Ker mnogo roških Slovencv ta ra: z narodnega vidika ‘
Skrbi, smo povabili P nega vodstva ZSO, ki se je od predsednika NSKS, zac|njega občnega zbora do da-
zavzame k temu	,ed°e
llSČe.	Politične opredelitve, ki je temelji-
a na osnovah in tradicijah NOB, Naš tednik: Kaj priči Je Preostalo le malo; danes išče jete od občnega zl v°dstvo svojo politično usmer-Zveze slovenskih c len°st v teoretičnih razmišlja-nizacij?	nila 0 multikulturnosti ter v brez-
Man. Vladimir Sm[! 9°90[ni integraciji v večinske Po večkratnih terminskih ^Izstavitvah bo 20. jam nH, '.cakuiem, da bo občni zbor končno le občni zbor 'i ° ocal tud' o spremembi pravil, Ro moji oceni bo to po ( ® s,e ta organizacija-želi odpreti zgodovinski občni zbor- amsko govorečim sodežela-bodo delegatke in del' 51;
prvič odločali o politiki trt 'ajnik ZSO meni, da jfe vse
kar diši po ohranjevanju narodne identitete in zavesti, „reakcionar-no“. Potemtakem se postavlja vprašanje, kako dolgo bo ZSO v svojem imenu še nosila ime „slo-venska
NSKS se zavzema za skupno demokratično zastopstvo. Mislite, da bo glede tega po občnem zboru ZSO prišlo do kakšnih premikov?
Premikov v tem vprašanju gotovo ne bo prinesel občni zbor ZSO, pač pa potreba časa.
Tudi vodstvo ZSO se bo moralo sprijazniti z dejstvom, da način izvolitve vodstva organizacije po delegatskem principu
nikakor ne ustreza sodobnim demokratičnim načelom.
Poglejte, če se izbirajo delegatke in delegati po ključu, češ, Vladimir X je kritičen in bi utegnil na občnem zboru glasovati proti, zato ga sploh ne imenujmo za delegata, Marjan Y pa bo pridno potrdil našo politiko, zato pa sme sodelovati, kot se je dejansko dogajalo pred tem občnim zborom ZSO, potem se naj nihče ne čudi, da se teren čedalje bolj oddaljuje od centrale.
Tako bo o novem vodstvu ZSO ponovno odločalo le nekaj več kot 300 ljudi. Volilno pravico in s tem možnost soodločanja pri volitvah no-
NSKS pa je imelo nad 6000 ljudi. V tem je opazna kar precejšnja razlika med stopnjo legitimacije ene in druge organizacije. Naša prizadevanja v smeri pluralističnega, skupnega zastopstva koroških Slovencev se bodo v prihodnosti prav zaradi izredno pozitivnega odmeva s strani juž-nokoroškega prebivalstva še poglobila, pri čemer seveda upamo na konstruktivno sodelovanje posameznikov in skupin tudi iz vrst ZSO in delovne skupnosti „Na-rodnosti v SP“.
Kakšen bo odnos med Narodnim svetom in ZSO po
njenem občnem zboru?
V interesu narodne skupnosti bo potrebno najti nove oblike no-tranjeslovenskega dialoga, ki naj bi služil predvsem skupnemu razmišljanju o za narodno skupnost pomembnih vsebinskih postavkah, kot so npr. zakonsko zajamčeno zastopstvo v deželnem zboru, novelizacija zakona o narodnih skupnosti, vprašanje šolske in predšolske vzgoje naše mladine, razširitev radijskih in televizijskih oddaj. Seveda pa se bomo morali pospešeno posvetiti tudi vprašanjem sožitja oz. izboljšanja odnosov med narodoma na Koroškem.
Silvo Kumer
Iz naših občin
KMEČKA SAMOPOMOČ
Skupna prodaja „telegrafov“
Pliberk. Kmetje v Podjuni se bodo združili v interesno skupnost in bodo skupno prodajali les. Letošnja zima je zapustila v Dobrovi ogromno škodo, za kmete pa je zdaj pomembno, da dobijo odjemalce za les. Frakcijski vodja Skupnosti južnokoroških kmetov dipl. inž. Štefan Domej pripravlja akcijo, v okviru katere bodo podjunski kmetje skupno prodajali svoj les.
Enega večjega odjemalca Domej že ima. Peter Kuhar bo kupoval telegrafe, ki jih eksportira. Domej: „Pri tem ni nujno, da so vsa drevesa čisto ravna, kmetje pa se naj pravočasno javijo".
Kmetje, ki imajo svoj les v Dobrovi pa načrtujejo tudi ustanovitev interesne skupnosti, v okviru katere se bi dal les znatno bolje in z boljšimi cenami prodajati, kot sicer trenutno na Koroškem trgu. Še v mesecu januarju naj bi prišlo do ustanovitve. Domej je to iniciativo sprožil med kmeti, ki so jo tudi radi sprejeli. „Težave so vedno ob začetku", pravi Domej, ki je pripravljen pomagati prebroditi^ začetne teževe. Domej: „Če bodo kmetje videli, da zadeva uspeva in da je dejansko pod temi pogoji lažje prodaji les, se jih bo priključilo še več".
Kmetijska zbornica pa opozarja vse kmete, katerim je decembrski sneg napravil v gozdu nadpovprečno veliko škodo, naj zaprosijo za podporo pri koroškem ska-ladu za katastrofe (Karntner Nothilfsvverk). Vigredi pa je možno zaprositi tudi za izredno podporo za pospravo podrtega lesa, če grozi nevarnost razmnoževanja lu-badurja. Podpora znaša do 10.000,- šilingov.
Silvo Kumer
P.S.
V soboto, 3. februarja, bo v Vogrčah kmečki ples, na katerega takcijski vodja SJK na tem mestu vse kmete prav prisrčno vabi.
Mladinski deželni zbor razpravlja o manjšinskih vprašanjih
Prejšnjo sredo, 17. januarja je bila prva seja pododborov koroškega mladinskega deželenga zbora, ki je imel svojo konstitutivno sejo 17. novembra lanskega leta.
Pri konstitutivni seji so se domenili, da ustanovijo štiri delovne krožke. V teh štirih delovnih krožkih naj bi obravnavali tematiko manjšin, saniranja državnih financ, demokracije v šolah in pro-blemtike okolja.
Največjo pozornost pri teh tematikah pa ima za nas koroške Slovence seveda manjšinska politika. Kot predsednica tega delovnega krožka je bila izvoljena Katja Sima, poročevalec pa je Stefan Vospernik (oba sta koroška Slovenca). Pri seji celotnega mladinskega parlamenta (v februarju) bo ta krožek predlagal, da naj mladinski parlament sklene sklepe, ki se tičejo koroških Slovencev kot tudi vseh drugih manjšin in ljudi, ki živijo na socialnem robu naše družbe. Med drugim v svojih sklepih zahtevajo od koroške deželne vlade, da poskrbi za demokratizacijo koroškega volilnega reda in za zajamčen mandat slovenski narodni skup-
Mladinski poslanci v koroškem deželnem zboru: (od zadaj) Rudi Kontschitsch iz Vogrč, Igor Roblek iz Se/ in Štefan Vospernik iz Vern-berga (spredaj desno).
nosti na Koroškem. Nadalje zah-	tevajo mladinci razne ukrepe, k
teva od ORF, da pri svojih poroči-	naj bi jih upoštevali, predvserT:
lih še bolj upošteva narodno glede zakonsko zagotvoljenegd skupnost in razširi oddajni čas. zastopstva koroških Slovencev. Tudi kar se tiče spremembe zakona o narodnih skupinostih zah-	" R
Štefan Domej je za sodelovanje letos spet pridobit Petra Kuharja iz Železna Kaple, ki bo odkupoval telegrt |c fe. Kmetje se lahko javijo pri Domeju ali neposredno pri Petru Kuharju v Železni Kapli.	bl
paket za javljene skupim larJev za 225,-:
^ i ^°^nja z železnico (od vse
--"j« c. ieiezmcu ^uu vse
odvorov med Celovcem in V dergom) v Pliberk Prevoz z avtobusom k dc
3. paket B za vsakogar (s kosilom):
-	otroci	220,—
-	mladinci	do23	290,—
-	odrasli	335,—
Peca nudi zelo ugdne ponudbe, ki so predvsem za družine z otroci zelo atraktivne.
Kdo bo letos najlepši pust? Tako kot ta dva mata pusta iz Lepene pri Železni Kapli se tudi drugi otroci že pripravljajo na pustni je, ki jih prirejajo tudi naša domača kulturna društva.
Smučanje: z železnico zelo ugodno na Peco
Upravljale! smučarskega območja na Peci nudijo letos zelo ugo-i den servis smučarskim freekom. i
, pod geslom “Peški ekspres” -2 železnico k vrhu so se letos podrezali z Avstrijskimi zveznimi že-'eznicami-ČBB in OPT, ki naj poskrbijo za varen in udoben prihod do Pece. Predvsem mladini, ki sama še ni mobilna, nudi ta servis zagotovljeno zabavo v priljub-ijenem zimskem konjičku. Servis vključuje železniško progo med Celovcem in VVolfsbergom. V Pli-berku (dežela in mesto) čakajo avtobusi, ki poskrbijo za nadaljnji Prevoz.
Ponudbe
postaji do sedežnih kabin
-	dnevna karta za vse lifte
-	kosilo (izbira menuja s pijačo).
Prijave za ta paket en teden vnaprej na žel. postajah Celovec (tel. 0463/ 1700) in VVolfsberg (tel. 04352/ 1700), kjer nudijo tudi podrobnejše informacije!
2. paket A za vsakogar (brez kosila):
otroci
mladinci do 23 odrasli
160,-
205,-
250,-
VOLITVE ZUPANA
V nedeljo volijo Šmarječani
Kraj. To nedeljo volijo novega župana, za katerega se potegujejo štirje kandidati. Lukas VVolte (SP), Bernhard Pogantisch (VP), državni poslanec Sigisbert Dolinschek (F) in Hubert Ogris (EL).
Največ možnosti ima gotovo kandidat socialdemokratov Lukas VVolte, saj je SP v Šmarjeti najmočnejša frakcija v občinskem svetu (SP 7, VP 4, F 3 in EL1), toda za VVolte-ja ne bo enostavno ponoviti volilne rezultate bivšega župan Johanna Ogrisa, ki je bil kar 14 let župan.
Cilj kandidata Enotne liste Huberta Ogrisa je, da doseže čim več glasov in s tem da ostalim politikom v občini na znanje, da v Šmarjeti živijo tudi Slovenci, ki želijo biti enakovredni občani z vsemi manjšinskimi pravicami. Hubert Ogris je v zadnjih dneh opravil veliko hišnih obiskov in se mnogo pogovarjal z občani. Njegov zadnji vtis je vsekakor pozitiven, občani lahko po tej poti povedo svoje skrbi in želje.
Na vsak način pa želi Ogris doseči tudi, da bo dokončna odločitev o županu padla v Šmarjeti šele v drugem volilnem krogu, v katerem se bosta potem morala prva dva kandidata potruditi tudi za slovenske glasove.
Si-Ku
6
Rož - Podjuna - Zilja
Pavel Robnik iz Večne vasi pri Globasnici je srečal Abrahama. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in mu želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo Dihurjevi.
ČESTITAMO
pridružuje uredništvo NT.
V Selah obhajata osebni praznik Tomi Mak pri Cerkvi in Pavel Mak s Kota. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje!
V društvu upokojencev Podjuna slavijo nasledni člani osebna slavja: Nevenka Somme-regger s Kamna, Anton Golt-nik iz Žamanj in Tomej Pesjak iz Malčap. Vsi člani društva upokojencev prisrčno čestitajo ter želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
V Št. Lipšu pri Dobrli vasi je preteklo soboto obhajala rojstni dan in god Veronika Ravnikar. Za dvojni praznik iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam se pridružujejo dobre prijateljice.
Rojstni dan obhaja Johann Leitgeb iz Strpne vasi. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu najdražjih!
Pred nedavnim je na Bregu pri Miklavčevem slavila 60-letni-co Zofija Tazoll Iskreno čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitke veljajo tudi za 40-letnico poroke z možem Jozejem, ki sta jo prav tako slavila pred nedavnim.
Naslednje voščilo je namenjeno Ernstu Pičku, po domače Kordažu iz Holbič, ki je slavil 60. rojstni dan. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Prisrčnim čestitkam Našega tednika se pridružujejo prijatelji domačega cerkvenega zbora, znanci, sosedje in predvsem najdražji.
V društvu upokojencev Pliberk obhajajo naslednji člani osebne praznike: Pavla Ro-senzopf iz Breške vasi, Rozka Kordež iz Nonče vasi in Nežka Knor s Ponikve pri Pliberku. Vsi ostali člani slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Čestitkam upokojencev se
Pretekli petek je v Breški vasi pri Šmihelu obhajal rojstni dan Franc VVutte, po domače Lesjakov Franc. Mlademu kmetu in družinskemu očetu iskreno čestitamo in mu želimo mnogo veselja in _ sreče v krogu najdražjih. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači in sorodniki iz Globasnice.
V Goričah pri Škofičah je sla-
L-K_ZJVAV 4____
GBtemEB
Gesellschaft m.b.H. & Go KG
Im Huhnersteig 9 A - 4 0 l 7 Linz Tel.: (0732) 77 43 51-0" Fax: (0732) 77 43 53 17
Predstavništvo Koroška H a n z i I s o p p
A-9020 Celovec • Klimanngasse 16 Telefon/Telefax (0463) 32 95 96
Endlosformulare ■ Einzelgarnituren • Snap-Out-Schnelltrennsatze Formulare mit integrierten Karten u n d Klebern • Zahlscheine Blocks • S c h re i b ti sc h u n te r I a g e n • Z a h I u n g sa u ftr d g e
Obrazci, s katerimi bele zmeraj spredaj !
vila osebni praznik Čebrova mati, Ana Huber. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in milosti polna leta!
Preteklo soboto je v Škocija-nu obhajala osebni praznik Danica Slugove. Slavljenki veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje!
82. rojstni dan je obhajala Neži Lechtaler, za kar prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta!
Naslednje voščilo je namenjeno Neži Jurič iz Malenc pri Ledincah, ki je pretekli petek obhajala 84. rojstni dan. Za ta visoki osebni praznik prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
Prav tako preteklo soboto je slavila osebni praznik Mici Martinjak iz Gorinčič pri Št. Jakobu. Člani društva upokojencev Št. Jakob svoji članici iskreno čestitajo ter kličejo na mnoga srečna in zdravja polna leta. Čestitkam društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
V Šmarjeti je pred nedavnim slavila rojstni dan Pavla Zales-nik. Čestitamo in še na mnoga zdrava in sreče polna leta!
Okroglo obletnico življenja slavi tudi Jožica Roblek z
Zgornjega Kota v Selah. Zdravja, sreče in dobre volje ter uspeha pri delu ji po tej poti želijo vsi domači in sorodniki. Čestitkam, ki veljajo tudi očetu Pavlu za osebni pranik, se pridružuje uredništvo NT.
91. rojstni dan je potrpežljivo dočakala Veronika Traunig, po domače Pavlnova mama iz Podna. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači!
V Čahorčah pri Kotmari vasi je obhajala rojstni dan Sonja Moritsch. Iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam in željam se pridružuje mama, ki čestita za osebni praznik tudi Andreju.
40. pomlad je na Blatu pri Pliberku slavila Nežka Lutnik Vsi domači, sosedje in prijatelji ji po tej poti iskreno čestitajo! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Neža Dovjak iz Borovelj je obhajala visoki življenjski praznik, 85. rojstni dan. Ob tem osebnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta!
Župnik v Glinjah, Johann Lampichler, je včeraj obhajal 81. rojstni dan. Slavljencu ob tem visokem življenjskem prazniku prisrčno čestitamo in želimo veliko Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
ČESTITKA TEDNA
8. januarja 1996 sta slavila 40-letnico skupnega življenja Marija in Karl Sager s Polene v Št. Lipšu. Za največje darilo ob jubileju je poskrbel Karl Sager sam, saj je bil nekaj dni prej na Madžarskem deležen posebne lovske sreče. Ustrelil je namreč tako veliko divjo svinjo, kakršne poprej niti videl ni. Jasno, da se je zaradi težav pri transportu velikega zobovja (meso divjadi je ostalo na Madžarskem) nekoliko zamudil ter se vrnil domov šele nekaj dni pozneje...
Slavljencema in zvestima bralcema NT ob tem lepem skupnem prazniku iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje mnogo medsebojnega razumevanja in lovske sreče. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo znanci, prijatelji, SPD „Trta“, člani župnijskega sveta in EL Zitara vas.

7
Rož - Podjuna - Zilja
Danes že dekleta pojejo podoknice
Na večeru domačih pripovednikov v Žvabeku je prišla na dan marsikatera doslej tajna pustolovščina „nočnih mačkov".
Žvabek. Čas se je dejansko spremenil, je med drugim pripovedoval Rochus Drug, ki je ugotovil bistveno razliko vasovanja med včeraj in danes. Prej so ponoči hodili fantje dekletom pod okno, danes pa je pogosto že nasprotno. Prav čudne in tudi zelo smešne štorije iz prete-
klih časov so pripovedovali Antonija Pernjak, Rochus Drug, Berti Logar st., Hubert in Ančka Krop, Antonija Kul-mesch, Milka Lutnik, Tončka Krištof in Matilda Sumnitsch. Jokej Logar pa je publiko zabavno pospremil od zgodbe do zgodbe, katere so vsi navzoči popestrili še s primerni-
mi domačimi pesmimi. Prireditev je bila v novem, zelo lepem in prostornem prireditvenemu prostoru Posojilnice v Žabeku, kjer bodo društ-veniki v prihodnje gotovo imeli še veliko prireditev, saj je prostor za ta namen zelo posrečeno urejen.
S. K.
Včasih, ko smo bili mladi, je bilo ponoči nevarno hoditi vasovat, so med drugim pripovedovali Antonija Ku/mesch, Hubert in Ančka Krop. Foto: Kumer
Izšla je prva CD-plošča kvarteta Smrtnikovih bratov
Z izdajo druge kasete in prve zgoščenke (CD-plošče) z naslovom „Tam kjer petje dušo greje" ponujajo bratje Smrtnik številnim zvestim poslušalcem glasbeni dokument uspešnega desetletnega pev-skega ustvarjanja.
Smrtnikovi bratje od leta 1985 nastopajo samostojno v sestavu kvarteta. V tem času so nad 200-krat nastopali po Avstriji, zlasti po Koroški, in po Sloveniji. Sodelovali so z avstrijsko in slovensko radiotelevizijo ter leta 1990 posneli prvo kaseto z naslovom „Mi smo Smrtnikovi fantje". Pravi začetek njihovega pevskega delovanja pa sega nazaj v otroška leta, kajti na domu v Kortah se je ohranilo družinsko petje. Petje se je nadaljevalo v ljudski šoli na Obirskem pri učitelju Valentinu Polanšku in jih spremljalo tudi na gimnaziji in pozneje v študijskih mestih.
Koprivna nad Lepeno
Možganov! mami, Johani Paul, v slovo!
Johana Paul, rojena Ižep, je zagledala luč sveta dne 17. decembra 1911 v Črni na Koroškem. Njena mati je tedaj še živela v Črni in delala v rudniku pri knapih in si tako služila svoj trdi vsakdanji kruh. Njen prijatelj in oče mlade Johance je bil Jožef Ostermann, ki je bil tedaj kovaški mojster v Drveši vasi pri Pliberku in župan za občino Ličeče. Ker je bila mati mlade Jo-hance bolehna in ni mogla več delati v rudniku, se je z Johanco Preselila k Lesjaku v Koprivno Pd črni, k svoji sestri. V prvi svetovni vojni je bil kmet Lesjak pri vojakih, zato sta s sestro sami gospodarili. Hčerka Johapca ni m°gla nikamor hoditi v šolo, ker je bilo povsod predaleč,-bodisi v
Črno, bodisi v Železno Kaplo, saj je do obeh krajev bilo tri ure hoda. Hodila pa je v Št. Jakob k verouku k župniku Hojniku.
Leta 1925 sta prišli mati in hčerka Johanca k Spodnjemu Možganu v Koprivno pri Železni Kapli. Mati se je poročila z Gregorjem Slanovcem, ki je vzel tudi hčerko Johanco za svojo. Johanca je tedaj živela pri Spodnjem Možganu in je v teku časa spoznala sosedovega sina Jurija Kukeža. Leta 1930 se jima je rodil sin Jurči, ki se je pozneje pri svojem starem očetu Oster-mannu v Drveši vasi izučil za kovača in še sedaj živi v Lobniku.
V drugi svetovni vojni so pri Zgornjemu Možganu odpeljali vse ženske v taborišče, doma
so ostali sami moški. Zato je gospodar Zgornji Možgan Johan Paul iskal nevesto in za-snubil mlado Johanco za svojo ženo; dne 7. februarja 1945 sta se potem poročila. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Rezi, Mici in Urši. Gospodarila sta do leta 1963, nakar je kmetijo pre-vzela starejša hči Rezi, ki je dobila za moža Karla Ošina, Bajdlnovega iz Lepene.
Leta 1975 je umrl stari Možganov oče Johan Paul. Od tedaj naprej je za mater Johano skrbela njena hči Rezi.
Mozganova hiša je bila že od nekdaj znana daleč naokoli, saj je bila kraj prijateljskega srečanja in gostoljubnosti; za vsakogar so bila vedno odprta vrata. Tudi drvarji, ki smo delali tam v bližini v gozdovih grofa Thurna in nas je pot vodila tam mimo, smo se tu pa tam radi ustavili pri Zgornjem Možganu in smo bili vedno deležni velike gostoljubnosti. Mati Johana je imela vedno za vsakega prijazno besedo in se rada malo
pošalila. V zadnjih letih je veliko trpela, bolehala je za sladkorno boleznijo. Kljub težki bolezni je dočakala visoko starost 84 let. Dne 21. decembra 1995 je za vedno prenehalo biti njeno preblago srce. Številna udeležba pri pogrebu, kljub zelo slabemu vremenu, dne 23. decembra je pokazala, kako je bila rajna spoštovana in priljubljena. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Poldej Zunder in je v lepi poslovilni pridigi orisal njeno plemenito življenje ter se ji za vse to iskreno zahvalil. Od nje se je poslovil tudi cerkveni zbor, ki je pri maši zadušnici in ob odprtem grobu zapel pesem žalo-stinko.
Naj mi bo dovoljeno, da se na tem mestu rajni Mozganovi materi tudi jaz lepo zahvalim za vse, kar nam je dobrega storila, naj ji bo Bog za vse to bogat plačnik. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsem žalujočim izrekamo naše iskrene sožalje, rajna pa naj počiva v miru.
Jože Pasterk
Graški študentje
Ustanovitev
akademske
sekcije
Slovenski študentje v Gradcu so po
zadnjem občnem zboru zelo agilni, ustanovili so akademsko sekcijo, ki se Našemu tedniku javlja s posebnim poročilom.
Graški študentje so po zadnjem občnem zboru zelo agilni.	i
Kar in medias res: naj omenim, da je uspešno delovanje v Klubu odvisno od angažiranih in motiviranih sodelavcev/k, ki jih je v zadnjih letih vedno več; predvsem, če upoštevamo, da se to delo opravlja poleg napornega študija in neplačano - in kljub temu vse bolj profesionalno. Če navedeno osvetlimo s prave strani, potem učinkuje 23 prireditev v letu 1995 popolnoma drugače. V zvezi s tem ostali študentski klubi in marsikatera druga organizacija lahko samo sanjajo o graških razmerah. KSŠŠG se zaveda vloge, ki jo igra v Gradcu. V mestu, kjer živi nad 300 tisoč prebivalcev (od tega pribl. 40 tisoč študentk in študentov), je „scena” zelo živahna in je ne moremo primerjati z razmerami na Koroškem ali v Celovcu. Klub tukaj ne „obstaja”, ampak napreduje, in Slovencev ne zastopa, ampak jih reprezentira. (Za tiste, ki ne poznajo razlike: reprezentiranje ne pomeni samo pasivno prisotnost, ampak aktivno sooblikovanje kulturnega in političnega življenja - o delovanju pozneje.)
V graškem Klubu je zagotovljeno, da se stalno pojavljajo nove ideje in nove filozofije, kar se predvsem zrcali v projiciranih vsebinah prireditev. To pa zaradi tega, ker je individualno študentsko življenje omejeno s kakimi petimi, sedmimi leti, ko pride do nestrpno pričakovanega zaključka. V Klub prihajajo ljudje vseh vrst: to so mdr. tehniki ali arhitekti, ki skrbijo za „outfit” Kluba, študentje ekonomije, ki pazijo, da se klubsko delo opravlja in upravlja eficientno predvsem na področju financ; ter študentje humanističnih ved, ki imajo poleg pragmatizma tudi dovolj kondicije za kritiziranje in polemiziranje. In ta sistem se - letno - obnavlja. To razlaga tudi, zakaj (hvala bogu!) v
Klubu ne obstaja t. i. ..klubska linija” ali kakršenkoli politični dogmatizem, marveč ..splošen, dober konsenz". Je pač tako, da se v Klubu pojavljajo naj-različnejše »figure”: od „antikviranega marksista”, ..socialno orientiranega levičarja” preko »krščanskega trdo-bučneža” do morda »poslednjega obupanega liberalca”. Že zaradi takih tičev se ne bo pojavila »strankarska linija".
Na občnem zboru je neka zmedena duša menila...... da mi ni-
smo dovolj močni, da bi kaj spremenili ...” (glej članek Slovenskega vestnika, št. 51/52, dne 21. dec. 1995), in takoj je ta misel bila objavljena kot reprezentativna izjava Kluba. Mislim, da to ni seriozno novinarstvo. Razen tega se mi zdi, da marsikateri/a klubaš/inja, če razmišlja o manjšinski politiki in če se v njem/njej porodi želja po komentiranju ali sodelovanju, bo to tudi storil/a - in sicer pod svojim imenom. Celotnoklubske izjave se objavljajo samo tedaj pod klubskim imenom, če se s tem strinja BAZA. To je klubsko pojmovanje demokratičnosti.
Po teh, v mojih očeh nujno potrebnih, popravkih in pojasnitvah bi še rad poročal o nekaterih najvažnejših prireditvah v preteklem letu in o projektu, ki ga Klub trenutno pripravlja. Saj je tudi v smislu in interesu Kluba, da koroškosloven-ska javnost zasleduje dogajanja v Gradcu. Viška prejšnjega leta sta nedvomno bili dve prireditvi. To je bil že tradicionalni »Slovenski praznik” 1. junija v prostorih graške univerze (nad 300 ljudi je obiskalo koncert Harrija Stoike in se veselilo slovenskega vzdušja). Druga, politično važna prireditev je bila »Železna poroka Koroške" 9. oktobra v Celovcu. KSŠŠG je s to prireditvijo hotel primerno zaznamo-
vati takratno odločanje narodov ter izraziti spoštovanje do volje volil-cev izpred 75 let. Ni hotel polarizirati, želel je najti pot iz nesoglasja, ki je tudi po 75 letih še vedno prisotno. Želeli smo pokazati alternativo in bodočo podobo 10. oktobra. Alternativo zaslepljenosti, alternativo vojaški tradiciji, alternativo preobremenjenosti s takratno zgodovino, alternativo nestrpnosti, na kratko: alternativo korakanju.
Aprila preteklega leta je Klub vabil na štiridnevni seminar v biv-še koncentracijsko taborišče Te-rezin (Theresienstadt) na Češ-kem. Posebne omembe vredna je tudi »Klubska filmska banala”, ki jo je Klub lani prirejal že drugič. V treh dneh smo s predvajanjem slovenskih, avstrijskih, ameriških, srbskih in bosanskih filmov v Klubu ustvarili atmosfero kinodvorane. Matične Slovence/ke smo uspeli pritegniti predvsem s koncertoma Vlada Kreslina in Adija Smolarja, ki sta najbolj znana in uspešna kantavtorja Slovenije. Za jazzovske zvoke je preteklo leto skrbel »TonE Feinig Kvartet" iz Den Haaga. »Moonshiners" pa so marsikaterega obiskovalca pripravili do tega, da je naročil pivo znamke Guinness. Dobro obiskovani so bili razstave treh mladih koroških umetnikov (Vladimir Golt-
nik:..prehod od dvodimenzional-
nosti (slika) na tridimenzionalnost (skulptura) ...”; Marko Lipuš: fotografije; Peter Kaschnig: oljne slike, skulpture in akti), branje Cvetke Lipuš ter kabaret Martina Koscha. Volitve novega Narodnega sveta so bile povod za diskusijo z Matevžem Grilcem. Ob priložnosti državnozborskih volitev je Klub priredil tri diskusije s kandidati za državni zbor (za LIP: Karel Smolle in dr. Christian Brunner in z »zeleno” Terezijo Stoisits).
Glavni povod za pričujoči člane! 1 je ustanovitev in predstavitev aka- ; demske sekcije KSŠŠG-ja na mi nulem občnem zboru (v Vestnike vem članku ustanovitev ni omenje ' na niti z besedo). Cilj, ki ga zašle 1 duje akademska sekcija (AS), jf( nadaljnje navezanje slovenski! ( absolventov/tk graških univerz n i , KSŠŠG. Njen glavni referent v leti | 1996 je moja malenkost, namest r nika sta mag. Silvo Jernej in D Marko Kušej. Delovanje AS se bc poleg gojenja stikov i absolventi/tkami osredotočilo nž organiziranje znanstvenih priredi : tev in seminarjev. Tozadevno b rad prosil vse absolvente/ tke, H hočejo biti vključeni/e v AS al \ vnašati ideje, da se javijo pisno al telefonsko (0316/821276) v Klubu Vsem bom poslal program prvegfr znanstvenega seminarja, ki bo 's okviru »Slovenskih dnevov” (glav r na prireditelja sta KSŠŠG in Kul " turno društvo »člen 7”) od 26. d<c 28. marca 1996 na univerzi Karla r Franza v Gradcu. Vsebina omenp jenega seminarja bo položaj Slo . vencev v Avstriji, in bo potekal obliki predavanj in delavni' ^ (vvorkshops). Odgovorno orga nizacijsko delo je prevzel Eduarr £ Trampusch.
Last but not least: KSŠŠG in Afr-bosta kmalu zastopana z lastni homepage tudi v Internetu, kjer s<e bosta predstavila 50 mio. upo-rab n nikom cyberspacea. Možno nart P bo pisati tudi preko e-maila.
z
Na koncu želim vsem bralcem k kam Našega tednika lepo, zdravi a in uspešno novo leto, KSŠŠG-)1 d pa, da bo tudi v bodoče še uspeš neje deloval kot doslej.	p
s
d
mag. Štefan Vavl d
glavni referent akademski b sekcije KSŠŠčv
Kultura
9
Novoletni koncert v Št. Janžu
Preteklo soboto ob pol osmih zvečer je vabilo šentjanško prosvetno društvo na „Novoletni koncert" v novem in izredno vabljivem „k&k centru".
Ker je moral kvartet „Rož“ zaradi bolezni pevke odpovedati, sta si delila spored (tudi decimirani) mešani pevski zbor iz Sel in skupina „Marko Banda" iz Prekmurja.
Prvi del koncerta je tako oblikoval MePZ „Sele“ z zanimivim in | raznolikim sporedom, da omenim f le -Kad si bilo moja mare" iz Dal-macije, „Vive la Jean d Are" pre-^ zgodaj umrlega Leonarda Bernsteina in narodne ..Rožmarin spomin" v priredbi Franceta Cigana, ..Sem se rajtov ženite" v priredbi j Luka Kramolca ter ..Puobič sem 3’ star komaj osemnajst liet“. it Prizadevni zborovodja Roman 3' Verdel je ob vzornem sodelova-e- nJu zbora izvabil iz pevcev kar S' naJveč. Zgledno je bilo tudi bese-je ^'1° in podajanje spremne bese-it ^e-
Yc V drugem delu ..Novoletnega ti k°ncerta“ pa se nam je predsta-;t Vlla prekmurska glasbena skupi-]! na ..Marko Banda". Težko je te )( mlade in navdušene glasbenike z 02načiti s splošno nalepko „ljud-
’ K narodnopolitični situaciji
u Vsi, ki že desetletja spremljali mo dogajanja na narodnopolitični \ sceni na Koroškem vemo, da si v aemško nacionalne sile, na žari j)st Pa tudi vladajoče stranke nič ji drugega ne želijo bolj kot neenot-a nosti med slovenskimi narodno-n Petičnimi organizacijami. o . To mora biti jasno vsem. Zato 'le toliko bolj žalostno, da tisti, ki ii(80 zaposleni pri osrednjih orga-a n'zacijah in tam dobivajo plače, r<8 °r'i° zelo malo ali pa nič, da bi 11 bolj enotni. Nekateri se celo c nePrestano trudijo, da poudarjajo v razlike in jih celo poglabljajo. i< Tako doživljamo popolno nesi enotnost osrednjih organizacij in b njihovih voditeljev. Vsak zasebe n1133 trdi, da ima samo on prav. Marjan Sturm ima prav, ko je
n NKai-Sal’ da 50 viclni predstavniki SKS leta in desetletja nasproti avstrijskim oblastem poudarjali, ■[ da je NSKS bolj lojalen kot ZSO. Marjan Sturm pa v isti sapi Pozablja, da isto umazano delo edaj vrši on in njegovi, ko trdijo, ,a NSKS ni dovolj lojalen, da vo-^ h' .nac'onalistično politiko,, ko se
'( vencev1"' 23 pravice koroških Sl°'
Selani so navdušili
ski godci". So prej kaj več, npr. že sam violinist, 20-letni Samo Budna igra svoje melodije tako samozavestno in sproščeno, da se čuti, da mu ta glasba pomeni kar precej - zvedeli smo, da že od četrtega leta starosti naprej igra violino, sedaj pa študira kompozicijo v Mariboru. In tudi pri ostalih ..Andrej Sobočan - cimbale, Boštjan Rous - klarinet in Slavko Petek - kontrabas, je
PISMO BRALCA
Po vojni je NSKS dobival zato, da je blatil svoje narodne brate, nagrade in pozicije, sedaj pa iz-gleda, da jih dobiva ZSO prav zato, ker NSKS dolži, da preveč sodeluje s Slovenijo.
Ali ni to resnično žaloigra, ki je tako umazana, da bi lahko vse, ki so in ki danes sodelujejo v njej, bilo lahko sram. Sram do takšne mere, da ne bi smeli prevzeti nobene odgovorne funkcije za narodov blagor. Narodov blagor je tem ljudem deseta briga. Borijo se samo še za svoje interese in svoje idejno politične cilje.
To vse se dogaja v trenutku, ko imamo Koroški Slovenci po velikih političnih spremembah v Evropi in vstopu v Evropsko gospodarsko unijo odlična izhodišča, da dobimo tisto, kar nam že dolga leta pripada.
Nas na terenu zanimajo dvojezični vrtci, enakopravnost Slovenščine na občinskih uradih, enakopravnost slovenščine na javnih občinskih prereditvah, dvojezični napisi itd. Zdravnik dr. VVutti je pred kratkim poudaril, da ni dovolj naporov, da bi na občinskem nivoju dobili pravice, ki nam gredo. Dr. VVutti iz Borovelj ima popolnoma prav, čeprav to mnogim
opazen zelo nežen in tenkočuten odnos do glasbe, ki jo predvajajo.
V njihovem sporedu, ki je obsegal m. dr. tudi .spitzpol-ko‘, .trojko1 in druge stare plese so predstavili tudi nekaj madžarsko navdahnjenih ljudskih melodij. (Zanimivo je - čeprav so tudi te madžarske melodije ponekod zelo melanholične, pa vendar ta njihova melanholija po mojem ne pozna take potrtosti kot jo najdemo v nekaterih koroških pesmih.)
Zaradi nadvse ljubeznivega podajanja ljudske glasbe je publika od „Marko Bande" izprosila še nekaj dodatkov.
mag. Andrej Feinig v
v centralah ni všeč, ker od tam sploh ni iniciativ. Gospodje se namreč bojijo zamere, zamere pa pomenijo, da ne bodo več tako priljubljeni in postajali ..ilojalni", to se namreč dogaj vsem, ki se upajo boriti za svoje pravice.
ZSO vedno bolj postaja državna in deželna manjšinska organizacija, ki dela in govori predvsem to, kar vladajoči radi slišijo. Ne zanimajo nas stalni prepiri v Celovcu in kdo bo koga. Še najmanj pa, da vodilni v Celovcu zaradi lastnih interesov lezejo V R. oblastem in to v škodo celotnega naroda.
Koroški Slovenci smo najmanj tako lojalni kot vsak povprečen avstrijski državljan, ponavadi bolj kot vsi tisti, ki se navdušujejo za tretjo Republiko ali kaj podobnega.
Zato prenehajte s to umazano politiko blatenja eden drugega, narod vam to ne šteje v dobro. Želimo skupnega nastopanja v bistvenih vprašanjih in nič več. To pa vendar ne more biti za normalnega človeka preveč.
Feliks VVieser,
po domače Šošl v Slovenjem Plajberku
EU: Možnosti podpore tudi za manjšine
Akcije na področju pospeševanja varstva in ohranitve regionalnih ali manjšinskih jezikov in kultur; poziv Evropske komisije k vložitvi projektnih predlogov
Koroški biro v Bruslju informira o razpisu akcij na področju pospeševanja, varstva in ohranitve regionalnih ali manjšinskih jezikov in kultur. Pospeševanja vredni so avtohtoni jeziki in jeziki, ki jih tradicionalno govori del prebivalstva v eni od držav članic Evropske unije.
Poziv Evropske komisije k vložitvi projektnih predlogov šteje med pospeševanja vredna področja sledeča:
-	pedagoške pilotne projekte
-	izobraževanje učiteljev in odraslih
-	publikacije za otroke in odrasle
-	sestavljanje učnega gradiva
-	aktivnosti na področju standardizacije jezika, lek-sikografije, terminologije
-	raziskovanja - akcije
-	konference, kolokvije, seminarje
-	kulturne prireditve
-	uporabo jezikov v medijih; produkcija filmov, video posnetkov, radijskih in televizijskih oddaj
-	informacijske in dokumentacijske mreže
-	srečanja z govorci istega jezika, ki živijo v drugih državah EU, pri čemer morajo imeti srečanja kulturno vsebino in služiti pospeševanju in ohranitvi jezika
Podatke o kriterijih izbiranja, o rokih za vlogo prošenj, o postopku izbiranja in o pristojnem uradu, kjer lahko naročite vzorec za prošnjo in leto tudi vložite, vsebuje priloženi uradni list Evropske unije.
Za koroško deželno vlado:
(dr. Marija Novak-Tram-pusch l.r.)
Novi odbor Združenja staršev na ZG in ZRG za Slovence
Atraktivnost Slovenske gimnazije želimo izboljšati na vseh področjih
Novi predsednik: dr. Ivan Ramšak, zdravnik, Sele/Miklavčevo; podpredsednica: mag. Zalka Breitfuss-Inzko, učiteljica, Celovec; zapisnikar: Martin Pandel, nameščenec, Tinje; namestnica zapisnikarja: mag. Magda Errenst, učiteljica, Škofiče; blagajnik: dr. Anton Koren, direktor, Šentjakob v Rožu; namestnik blagajnika: dr. Avgust Brumnik, sodnik, Železna Kapla.
Odborniki:	Alojz Gallob, kmet,
Zužalče pri Dičji vasi; Greti Gril, na-meščenka, Šmihel nad Pliberkom; Božo Hartman, učitelj, Klopinj/Ško-cijan; Maria. Moschitz, gospodinja, Struga pri Šentjanžu; Majda Olip, učiteljica, Sele-Fara; Melitta Reichmane, gospodinja, Moščenica pri Bilčovsu; Helene Sticker, učiteljica, Šentjakob; Hilde VVieser, gospodinja, Celovec;
Stalni odborniki: dr. Reginald Vospernik, ravnatelj SG, Podravlje; mag. Jože Blajs, ravnatelj Mladinskega doma SŠD Celovec; mag. Herman Kelih, ravnatelj dijaškega doma »Mode-stus«; sr. Ambrozija Potočnik, Provincialna hiša.
Častna člana: And-rej Sturm, strokovni nadzornik, Do-brla vas; Ivan P. Lukan, časnikar, Vetrinj.
Preglednik računov:
Jurij Mandl, nameščenec, Libuče; namestnik preglednika
računov: dr. Roland Grilc, odvetnik, Celovec.
Zdravnik dr. Ivan Ramšak je bil izvoljen za novega predsednika združenja staršev na Slovenski gimnaziji.
Pretekli petek je združenje staršev na Slovenski gimnaziji v Celovcu imelo svoj redni občni zbor, na katerem je bil soglasno izvoljen za novega predsednika dr. Ivan Ramšak, ki je nasledil doslejšnjega predsednika Ivana Lukana, ki je sedem let predsedoval združenju.
V pogovoru z Našim tednikom je dr. Ivan Ramšak pojasnil svoje cilje.
Naš tednik: Kot trener in zdravnik ste znani po vsej Koroški. Kljub temu malo ljudi ve, kdo je pravzaprav dr. Ramšak in kako je našel pot v koroško slovensko družbo?
Dr. Ramšak: Moje korenine segajo nazaj v Slovenj Gradec, kjer sem se rodil. Doraščal sem v Šmiklavžu pri Rudi, kjer domala sploh nisem imel stika s slovensko narodno skupnostjo. V ljudski šoli na Rudi sva bila samo dva učenca prijavljena k dvojezičnemu pouku, in sicer danes znani režiser Martin Kušej in jaz. Slovenščino sem se učil tudi na gimnaziji v Velikovcu, kjer sem iz slovenščine tudi maturiral. Tam sem spoznal tudi svojo ženo, ki je hčerka mojega učitelja slovenščine Franca Kukoviča.
Med študijem v Gradcu sem redno zahajal v graški klub, kjer sem preko Martina Hobla prišel tudi do Slovenskega atletskega kluba. Moja nadaljnja pot pa je gotovo vsem znana iz časopisja.
Kaj je bil glavni motiv, da ste prevzeli mesto predsednika združenja staršev?
Pravzaprav že dve leti sodelujem v združenju staršev, ki je po mojem zelo važno in odgovorno društvo, saj ima znatno večjo vlogo kakor pa združenja na drugih šolah. Ker mi je naša slovenska mladina zelo pri srcu, želim v okviru združenja sooblikovati njihovo pot in postavljati smernice za prihodnost.
Kako je možno današnjo mladino motivirati, da bodo prijavne številke še naprej rasle?
Atraktivnost šole je treba povečati na vseh področjih. Klic kakovosti šole mora biti tako močan, da postanemo vsem drugim šolam še večja konkurenca. Prepričan sem, da nam bo po tej poti uspelo v naslednjih letih zvišati število prijav.
Je dejstvo, da sami niste obiskovali Slovenske gimnazije prednost pri vodenju združenja?
Vsaka kolajna ima dve strani. Na eni strani seveda bolj objektivno lahko ocenjujem celo stvar, na drugi strani pa moram reči, da sem seveda ogromno zamudil, ker nisem obiskoval Slovenske gimnazije. Ta argument bom v prihodnje uporabljal povsod, če bo potrebna reklama za gimnazijo. Veliko tega, kar se absolventi Slovenske gimnazije naučijo mimogrede, sem si moral jaz pridobiti šele po maturi.
Kaj so prvi cilji novega predsednika?
Prvič, uspešno nadaljevati doslješnje delo, drugič, uvesti petdnevni šolski teden, in tretjič, poglobiti izobraževalno dejavnost za starše.
Je dr.
Ramšak reklama za Slo-
vensko gimnazijo?
Dr. Ramšak; (smeje se) Zaenkrat sem bil magnet bolj pri športni mladini, upam da se to da prenesti tudi na šolo, kjer pa seveda ne šteje ena oseba, ampak celoten „team“.
Silvo Kumer
Škof dr. Egon Kapellari - 60-letnik
Neutrudni
pričevalec
evangeljskega
sporočila
Ko je 24. januarja 1982 v celovški stolnici dr. Egon Kapellari sprejel škofovsko posvečenje, se je marsikdo vprašal, kdo pravzaprav je novi duhovni pastir katoličanov v krški škofiji, saj je prihajal od drugod.
Preteklih štirinajst let je pokazalo, da je bila odločitev papeža Janeza Pavla II. res modra, kajti škof Kapellari se je medtem uveljavil kot prepričljiva povezovalna osebnost, ki upoštevajoč specifičnost koroških razmer uživa veliko spoštovanje tudi zunaj lastne verske skupnosti. Za svojega smo ga sprejeli tako slovensko kakor nemško govoreči verniki, kajti tudi °n nas jemlje kot svoje, ne glede na našo drugačnost.
i škof Egon Kapellari se je rodil l2- januarja 1936 v Leobnu na štajerskem. Za študij bogoslovja ]ae je odločil, potem ko je že doktoriral iz pravnih znanosti. V duhovnika je bil posvečen 9. junija 961 in je v Gradcu dolga leta deloval med študenti. Tudi kot škof posveča veliko energije izobražencem; na njegovo pobudo ‘tako že nekaj let potekajo odmev-n' šentjurški pogovori". Napisal je tudi nekaj knjig s teološko vsebino. ki so bile ugodno sprejete.
Svoje glavno poslanstvo vidi škof Egon Kapellari v tem, da pznanja Kristusov evangelij, ka v
kor
9a oznanja katoliška Cerkev.
Njegova beseda ima vedno težo, v cerkvi in zunaj nje dr. Egon Kapellari.
■ krški škof
prenovljenega izobraževalnega doma Sodalitete v Tinjah zatrdil: ..Opustitev atributa ..katoliški" ali ..cerkveni" iz imena kakšnega katoliškega kulturnega središča, kakor se v zadnjih desetletjih ni redko dogajalo, utegne narediti vtis šibke identitete in tako prej ovirati kakor pospeševati pravi pogovor prek plotov in meja.” Isto misel je razvil tudi 16. novembra 1995 ob blagoslovitvi kapele Mohorjevega
študentskega doma Korotan na Dunaju.
V avstrijski škofovski konferenci škof Egon Kapellari ni odgovoren le za kulturo, ampak tudi za liturgijo. O njej je nedavno v slavnostnem govoru spregovoril tudi v Krakovu na Poljskem ter opozoril na nevarnost poplitvenja liturgije, ko v ospredju ni več Bog, ampak „kult spontanosti in improvizacije”, ko je poudarek na odvečnem govoričenju, ne pa na svetem molku in mistiki.
v°je gledanje na ..katoliško" je v Preteklem letu še posebej podčr-a ■ 1 ■ junija je ob blagoslovitvi
S slovensko narodno skupnostjo škof neguje in poglablja stike ob najrazličnejših priložnostih.
Škof Egon Kapellari se zaveda potrebe po prenovi Cerkve, tudi katoliške. Pri tem pa, kakor na minulo Silvestrovo v celovški stolnici, s čutom za nauk zgodovine opozarja bodisi na nevarnost okostenelosti, bodisi na udobno prilagajanje duhu časa, ki precenjuje strukturne spremembe v naši Cerkvi. Upira se „vsem poskusom, ki bi mogli našo krajevno Cerkev voditi iz edinosti s Katoliško svetovno cerkvijo in papežem”. Rešitev vidi v osebnem spreobrnjenju vsakega posameznika, v njegovi odprtosti za Božjo navzočnost: „Cerkev je stara. Je starejša od skoraj vseh skupnosti v Evropi. Obenem pa je mlada, ker jo Sveti Duh vedno pomlaja” (iz njegove knjige o sv. birmi).
Škofovska služba utegne včasih postati še posebej težka. To je zlasti v preteklem letu ob javnem obrekovanju močno doživljal tudi škof Egon Kapellari. Zato mu ob njegovi 60-letnici še naprej želimo veliko vzdržljivosti in moči. Ker pa pri vodenju škofije ne gre za škofovo osebno podjetje, ampak za našo skupno in za Božjo ustanovo, Cerkev, mu katoliški verniki izražamo svojo solidarnost, naklonjenost, predvsem pa vzklikamo: Bog Vas živi, gospod škof, še dolgo vrsto let med nami!
Stanko M. Maršič
Zveza slovenskih izseljencev bo v torek prejela Tischlerjevo nagrado
ZSI ali poosebljena trdoživost koroških Slovencev
A. Hitler: „Macht mir das Land deutsch!“
Zveza slovenskih izseljencev (ZSI) je letošnji dobitnik Tischlerjeve nagrade. Ob tem odlikovanju se nudi dobra priložnost osvetliti nekatere fasete iz dobe, ki je tudi koroškim Slovencem zadala hude udarce, in sicer fasete programa rasnega čiščenja, ki si ga je nacionalsocializem zadal kot prvenstveno nalogo in jo z Nurnberškimi rasnimi zakoni začel načrtno uresničevati. Absurdnost rasne ideologije je opisana v knjigi Der AnschluB und die Minderheiten in Osterreich/ Anšlus in manjšine v Avstriji, ki stajo izdala Avguštin Malle in Valentin Sima. Izvlečki iz prispevkov naj prikažejo mehanizme, po katerih je rasna ideologija delovala in kako so bili Slovenci kategorizirani.
Vprašanje koroških Slovencev je, kakor znano, postalo zelo aktualno z začrtanjem meja po razpadu avstro-ogrske monarhije -ječe narodov", kot je bil njen vzdevek. S plebiscitom se je začelo težko obdobje slovenske manjšine in iz narodnostnega vidika je bila odločitev vse drugo kot poplačana od nove države Avstrije.
Rasni zakoni. Februarja leta 1920 je NSDAP formulirala svoj program in se priznala k svojim ..življenjskim zakonom": „Osla-bitev odporne moči nemškega naroda se dogaja zaradi rasnega mešanja s tujo krvjo, zlasti z Judi" (Malle, Sima, str. 16). Zahteva po čisti nordijski rasi in za to potrebnimi ukrepi (odstranitev vsega manjvrednega) pa ni bila omejena le na Nemčijo in se ni pojavila šele z nacionalsocializmom, ampak je bila prevzeta od raznih zasnov o rasni čistoti po vedi, ki se je v začetku 20. stoletja etablirala celo kot priznana nova veja znanosti. Z nacionalsocializmom so se teze raznih elitarno-biologistič-no-rasno čistih ideologij strnile in kulminirale v sistematičnem izvajanju masovnih umorov.
Slovenci - vzhodno-baltska in dinarska rasa.
Rajhovski zakon je po rasnih raziskovalcih razlikoval šest evrops-
kih ras, ki so bile bolj ali manj „nemške ali nemški sorodne krvi": nordijsko (severno), vvestijsko (zahodno), mediteransko, ostijsko (vzhodno), falsko, vzhodnobalts-ko in dinarsko.
Medtem ko je nacionalsocializmu naklonjeni „rasni psiholog" Claus opisal nordijsko raso z atributi kot ustvarjalna, hrabra in sposobna novih velikih misli, je bil po nacionalsocialistični rasni vedi ostijski in vzhodnobaltski človek zelo malo obdarjen z nordijsko krvjo. Vzhodnobaltska rasa naj bi bila najbolj razširjena v severno-vzhodni Evropi, njene značilnosti pa naj bi segale ..preko Poljske, v vzhodnonemška področja, preko karpatskih dežel do Nižje Avstrije, dalje na področja Slovencev, Srbov in Albancev" (Malle, Sima, str. 41). Po telesni podobi naj bi
bil ta človek „čokat in okrogel, okoren in kratkonožen z velikim in grobim obrazom" (Malle, Sima, str. 41). Poleg tega je takratna rasna psihologija spoznala, da vzhodnobaltski človek odklanja nordijskega, ker da je „hladen, suh, brezobčuten računar", in da je „bolj kakor druge rase ustvarjen za boljševizem" (Malle, Sima, str. 41). Na območju Slovencev pa naj bi se našla še dinarska rasa, čigar duševno-duhovne temeljne lastnosti naj bi bile domoljubnost, domovinski ponos, samozavest, hrabrost in zanesljivost. Vendar je rasni biolog H. F. Gunther stvar relativiral z ugotovitvijo, da Slovencem ne gre pripisati čiste dinarske krvi, čeprav naj bi bili po naselitvi in nadvladi Bavarcev zelo močno oplemeniteni z nordijsko krvjo; ta delež naj bi se v toku
časa vse bolj zmanjšal, tako di niti ne prevladuje več dinarski rasa, ampak spet nekdanji, manj vredni rasi ostijska in vzhodno baltska.
Motivi izselitve, čepra so „rasni eksperti" dognali, da si Slovenci z Nemci v krvner sorodstvu, se je to pravilo p1 Slovencih kršilo, ker so bili ' ozadju tudi materialni motivi. Bc gatejše kmetije Slovencev naj P bile podarjene Nemcem, ki so s t izkazali v prvi svetovni vojni, zemljiški ukrepi so tesno povezf_ ni z društvom „Sudmark", ki je bi P koroška postojanka berlinskeg1-društva „Volksbund", centrale zr naselitev rajhovskih Nemcev nv Koroškem. Vodilno vlogo pri telr je imel dr. Hans Steinacher, ki jn bil posredovalec med Volksbufv dom in KHD-jem.	n
Načrtovano iztrebljanje Slovel cev se začne po plebiscitu, ko !n moralo nad 60 učiteljev, nekaj d>2 hovnikov in sumljivih delavcev z<d pustiti Koroško ter se preselitin Jugoslavijo. Po izgonu izoln raženstva je Karntner HeimaS( dienst - KHD (od I. 1924 Karntn|V Heimatbund - KHB, danes spP1 KHD) začel z imovinskim pregib dom koroških Slovencev in s p1 močjo društva Sudmark in bč linskega društva Verein fur dP Deutschtum im Ausland - V0Pc posredoval rajhovskim Nemce9r nakupe ali zakupe zemljiških pte sestev Slovencev na Koroškem30 Razen zemljiških motivov tu' igral pomembno vlogo tudi stri pred slovansko-boljševističn vplivom. Nacionalsocialisti so : namreč čutili kot „varuhi dob nemške tradicije, ki naj bi bila o : varovana pred panslavistih I ekspanzijo" (Malle, Sima, str. 4 ; 43). L. 1939 je bil načrt naciste « da na prazne slovenske domo' naselijo pripadnike nemške mai šine z Južne Tirolske in Kanals1 doline. Ta naloga je bila poveri na Korošcu A. Maier-Kaibitsch * Poleg številnih posebnih gosp darskih organizacij je pri razdeli v< vanju odvzetih posestev sode1 vala tudi deželna vlada. S tem skladajo že kmalu po plebiscitu govorjene besede deželnega g: varja Koroške Arthurja Lemisd „Samo eno generacijo imaf časa, da te zapeljance pridobiL_
Reportaža
Ožji odbor ZS (z leve): predsednik Jože Part/, podpredsednik Franci Černut in tajnik Rado Janežič.
„To je zgodovinsko dejstvo, ki sicer še živi v zavesti koroških Slovencev in lahko skrbi za strah in negotovost, ki ga pa mi „drugi“ Avstrijci v toku našega tako imenovanega premagovanja preteklosti še vedno nismo vzeli na znanje."
(Horst Seidler o cilju nacionalsocialistične raznarodovalne politike v Anšlus in manjšine v Avstriji, str. 45.)
tza Koroško." Ta izjava je imela sj bridki višek dvajset let pozneje.
:ž »Napravite mi deželo lil zopet nemško!“ Hitlerjev g ukaz je sprožil v teoriji do polpol-z nosti izdelan program raznarodovanja Slovencev. Nacistični raz-gjnarodovalni program je temeljil ina nauku o treh osnovnih prebivalstvenih slojih: narodno zavednih Slovencih, narodno spreobrn-stUivih Vindišarjih in Nemcih. Udeja-> nil naj bi se tako, da bi narodno diZavedne Slovence izgnali, Vin-zidišarje kar se da popolno poti nemčili (sposobni za ponovno po-oinemčenje - VViedereindeut-iaschungsfahige) in Nemce okrepili niV vseh pogledih, predvsem gos-ippodarsko in politično (Malle, glSima).
DPe Začetek genocidnega dPrograma e. aprila 1940 je /[potekal letalski napad na Beo-;eprad: okupacija Jugoslavije, popi™ l<0. 50 jugoslovanski narodi rr1! klonili partnerstvo z Nemci, je ' udi koroškim nacistom dala pro-tr£
ste roke.
18. aprila 1941 je Heinrich Himmler izdal smernice za izselitev „tujenarodnih elementov" na območju južne Štajerske, ki so simptomatične tudi za druge po-
„Samo eno generacijo imamo časa, da te zapeljance pridobimo za Koroško."
(Nedvoumne besede koroškega deželnega glavarja Arthurja Lemischa po plebiscitu.)
krajine: „1. Takoj naj bo izseljeno celotno slovensko izobraženstvo. 2. Takoj naj bodo izseljeni vsi Slovenci z družinami, ki so se priselili po letu 1914. Te pa je treba še v grobejšem izboru preveriti po
^0tional|o3iaii|jj[cfje Scutftfie SMeitccpabč;
•Snu »firnltn / Strete Sčlcrraotti
:ičj
"•*« J**«:
5t0
Irt0|h 6« 31141 Učitmran,
tic n r ve, t[(
10' iai lis' eri
U-_8_a_e_ n t u r t
Seitinroitfl, 4ra 26.November 19*1 nen« vl^;. ^"Arlak", Camelndo St .Pater a/W.~
. ech"ft dos
"lno Entelgnung eeltene der Deuteohen Aneledlungegeeell-
Anueaene vlg. "Ari ek" Blgentllmer Kerl Petrltsch het
^reluleltung ln polltiacher Hlnalcht nlohta elnzuwenden.
• sla ablehnend.
q\1 Gev>n
»Sp
: aep‘enennter lot Verblaoener Notlonalaloirene und war AngehiSrlger d0	, ,	stranka. Selne RtnsteHung zu partet und Stant
m :	“ zur 7-«tt noeh aiahr
tu ig
3Cl iaf
ibii___
rasno posebno dragocenih elementih . . .“ (Malle, Sima, str. 43). V tem oziru je zanimivo, kako so antropološke komisije ocenile Slovence po njihovi rasni primernosti: v 1. skupini so bili pretežno pripadniki nordijske in falske rodbine, dedno zdravi in prvovrstno zmogljivi (83 oseb), v 2. pripadniki izenačene rodbine mešancev z dinarskim in vvestijskim vcepom (10.900 oseb), v 3. pripadniki neizenačene rodbine z opazno ostij-skimi in vzhodnobaltskimi značilnostmi (24.398 oseb) in v 4. pretežno neizenačeni mešanici ter tujekrvne in sploh nezaželene rodbine s čistim ostijskim in vz-hodnobaltskim vcepom (3.088 oseb).
25. avgusta 1941 je Himmler spremenil intencijo obmejnega urada, ki je še mislil na prisilni odkup ali na razlastitev slovenskih kmetij, in odredil prisilno izselitev.
14. aprila 1942 je napočil žalostni trenutek v zgodovini koroških Slovencev. 186 slovenskih družin je bilo prepeljanih v zbiralno taborišče v Žrelcu. Dokončno je nastopilo križev pot 178 družin ali okoli 1300 oseb. Postojanke so bile taborišča Hesselberg, Frau-enaurach,	Hagenbuchach,
Schvvarzenberg in Rechnitz, dalje
Eichstatt, VVidsheim, Ettlingen, Rastatt, VVeisenburg, VVemfels, Gerlachsheim, Rettenbach, Buch, Altenmarkt-Tenneberg, Altotting in Mohringen. V publikaciji Pregnanstvo in upor, ki je izšla ob 40-letnici pregnanstva koroških Slovencev piše, da je izseljevanje ..sprožilo med koroškim prebivalstvom zbeganost in vznemirjenje" in da je „večina južno-koroškega prebivalstva to barbarsko dejanje obsodila".
Tudi onstran Karavank ni bilo sonca. Trpini so bili tudi prebivalci Slovenije. Že 1941 je okupator načrtoval pregnati s pravkar zasedenega slovenskega ozemlja 220.000 do 260.000 prebivalcev. Kot cilj izgnanstva je bilo predvideno srbsko ozemlje južno od Save, kamor so že množično prihajali srbski izgnanci iz ustaške Neodvisne države Hrvaške-NDH. Hitler se je s Hrvati domenil, da naj Hrvaška sprejme toliko Slovencev, kolikor bo izgnala Srbov.
Popolno Izvršitev raznarodovalnih naklepov ter ponemčenja je preprečila vstaja jugoslovanskih narodov pod vodstvom Komunistične partije, v kateri so uspešno sodelovali tudi koroški Slovenci.
s4\\
/vi \ -
»• ••k,-., j ,
Z nemško temeljitostjo so pripravljali pregon Slovencev. - Mit deutscher Grundiichkeit wurde die Vertreibung der Siowenen vorbereitet (iz: ..Pregnanstvo in upor").
Pred kratkim je slavil svojo 60-letnico Albert Smrečnik, p. d. Šoštar iz Globasnice. Jubilant, ki se je rodil kot eden izmed 12 otrok Jomrove družine v Mali vasi, ni znan daleč naokrog samo kot marljiv kulturno-in narodnopolitični delavec, ampak tudi kot gostilničar in trgovec.
Ro vojni sem seveda nadaljeval šolo. Takrat smo najprej imeli učiteljico iz Slovenije. Drugače pa smo vsi otroci pomagali doma na kmetiji. Delo je segalo od hleva pa do paše, kjer smo otroci pasli živino. Razmere so bile tako težke, da je morala mama redno peš do Metlove na vlak, da je prodajala kmečke izdelke v Celovcu in tudi v Velikovcu. Kmečke izdelke pa je mama dajala tudi mojstru, kjer je samo eden od vseh otrok lahko začel vajeniško dobo in zaključil svoj poklic. Po končani šoli sem moral z očetom v gozd kot gozdar. Pozimi pa sem dve leti lahko vmes obiskoval šolo v Podravljah. Po vojni smo veljali kot nezaupljivi državljani. Ker nas je nekdo zatožil, da imamo skrivni radio, so Angleži preiskali hišo in našli radio ter pokradli vse jajce.
NT: Kako vas je pot vodila k
Šoštanju?
Leta 1959 sem se poročil s svojo ženo Rozko Hutter, ki je takrat še živela doma na Hvutarjevi kmetiji v Globasnici. Ker ženina teta ni imela otrok, je moja žena podedovala po njeni smrti leta 1978 Šoštarjevo hišo oz. gostilno. Kmalu po poroki sva se preselila s kmetije k Šoštarju, kjer sva naj-
Reportaža
„ Danes ni več časa za nič“
Pogovarjal se je Bernard Sadovnik
Zvest domovini, narodu in veri je v svojem življenju doživljal uspehe in padce. Nikoli pa iz gospodarskih razlogov ni klonil raznim pritiskom, ampak je samozavestno skupaj s sotrudniki terjal enakopravnost za pripadnike slovenske narodne skupnosti. Kot predsednik in odbornik se je desetletja udejstvoval pri Slovenskem kulturnem društvu Globasnica, Slovenskem atletskem klubu in v osrednjem odboru Narodnega sveta koroških Slovencev. Njegov idealizem pa se je razširil tudi na planinstvo in na čebelarstvo. Ljubezen do materinega jezika mu je bila temelj za vse njegove dejavnosti, ki jih deloma še danes vrši, na primer kot pevec pri treh zborih.
Naš tednik: Kot otrok ste do-raščali ravno v času nacizma in druge svetovne vojne. Ste kot otrok v družinskem krogu čutili krutost vojne?
Albert Smrečnik: Najprej bi rad povedal, da sem doraščal v zavedni družini. Zato je bilo za nas otroke takrat samoumevno, da se v naši družini kljub prepovedi med vojno govori slovensko. Naša mama je brala veliko slovenskih knjig. Seveda pa smo tudi vsak dan molili. Spomnim pa se, da je stalno kdo hodil okrog hiše in prisluškoval, ali se govori slovensko. Nedaleč od nas smo imeli svoj mlin. Ob kolesu se je stalno nabiral led, ki smo ga morali odstraniti. Brata, ki je takrat sam šel k mlinu, so pretepli. Seveda smo potem otroci skupno hodili k mlinu in tako preprečili pretep. Tudi v šoli so nas takrat učili nemški jezik, ter nam po svoje razlagali partizanstvo. Moj starejši brat, ki se je takrat enkrat vrnil iz Globasnice, kjer so bili partizani, nam je povedal, da so baje v Globasnici banditi. Oče pa je moral k „Land-wache“, ki je takrat stražila proti Večni vasi in Podjuni.
NT: Kakšne pa so bile razmere po vojni?
prej dozidala trgovino. V načrtu smo takrat imeli nekakšen trgovski center: na eni strani Zadruga, na drugi strani pa trgovina z živili. Moja žena je zaradi tega začela delati kot vajenka p/i Rutarju, ki je takrat odprl pri Šoštarju svojo poslovalnico. Trgovino smo tako rekoč ustanovili iz narodnostne potrebe. Ravno tako smo zgradili novo dvorano leta 1973 za 70-let-nico kulturnega društva, ki je imelo od ustanovitve naprej svoj sedež pri Šoštarju. Ker občina ni sezidala načrtovanega kulturnega doma in stara dvorana v prvem nadstropju ni več odgovarjala potrebam časa, smo se čutili primorane storiti tak korak.
NT:	Ob gospodarski dejav-
nosti pa ste dolga leta bili tudi kulturnopolitični delavec. Kašne cilje ste imeli pred seboj ob delu v društvu?
Za kulturno dejavnost sta nas mlade vzgajala predvsem župnika Valjavec in Janez Rovan, oba salezijanca. Mi mladi smo se veliko zbirali v župnišču in že od otroških let naprej prepevali pesmi in študirali igre. Z Rovanovim
odhodom iz Globasnice smo doživeli veliko nazadovanje. Tako r se je dejo iz farovža premaknilo nazaj k Šoštarju, kjer je bil sedež c društva. Odigrali smo takrat več P kot deset iger na leto; režiral jih je r Lojz Gregorič, v prepričanju, da s f tem gojimo slovensko besedo. V 11 šoli se nismo naučili slovenščine, P ampak samo pri igrah.	P
NT: Takrat ste tudi ustanovili v
„Črni klobuk". Zakaj sploh? k
Fantje smo se organizirali s ci- d Ijem, da gojimo pravo skupnost Naš cilj je bil pomagati najbolj po' s trebnim občanom pri kopanju klel' v in gradnji hiš, seveda brezplačno ji Seveda smo gojili skupnost ■ 9 tem, da smojoo sv. maši vedncu prepevali pri Steklnu, ob sobotafg pa po vaseh. Seveda smo imel P1 pravila. Tako je moral vsak ob ne’ P' deljah nositi klobuk, razen ob 11 S' uri, ter se udeležiti prve nedeljski °l maše. Za nedostojno obnašanje O kreganje in prepire si moral plača n< ti kazen. Ta denar pa smo na°i menili naši takratni godbi. Iz tegpt fantovskega petja je kasneje nad; stal naš moški zbor.
NT: Zakaj v Globasnici ni pri
Albertu Smrečniku so pretekli teden čestitati tudi predstavniki Narodnega sveta, EL in KKZ. Foto: Fera
šlo do ideološke razdvojenosti v narodni skupnosti?
Nas Globašane so vedno imeli za črne, čeprav je tudi Br' nas ideološka raznolikost. ?e Po vojni smo prodajali pri Soštarju knjige SPZ, kljub temu smo doživeli nekaj krutih zadev. Hoteli smo pristopiti tudi k SPZ, pa je takrat Kokot meni in Lukeju Hudlu odklonil pristop, ker ni sprejel dvojnega članstva. Feliks VVieser je hotel ustanoviti tudi v Globasnici ZSM: mi smo to preprečili ter mu svetovali naj gre v kraje, kjer še ni organizirane slovenske mladine. Naša folklora, ki sem jo ustanovil, je tri leta čakala na udeležbo za folklorno kolonijo v Sloveniji. Mislim, da je Slovenija i kot naslednica i nekdanje ) Jugoslavije i dolžna po-; praviti greh ; razdvojenosti ; na Koroškem l ln v Italiji. Za Politični prepir na Koroškem 'ma še danes do-v°lj denarja, za kulturne stike med i’ društvi ga pa ni več. t Samo pri SAK, kjer y sem leta in leta pre-t važal mladince iz Pod-) june na tekme in trenin-5 9e> sem glede podpor c uspel. Ker je ZSO meni in J" gospe Smidovi obljubil pod-P°ro s pogojem, če tudi NSKS 3' Podpre SAK, sva takrat v po-1 govoru dosegla podporo od fobeh osrednjih organizacij. 3 Ud tedaj naprej je SAK konč-3 no redno prejemal podporo od 3 obeh. Brez samostojnega političnega nastopanja pa bi bila a danes narodna skupnost veliko na slabšem.
ri Katere želje in cilje !ma človek vašega značaja ob praznovanju 60-let-nice?
ker pojem pri treh zborih, je m°J cilj, da bi znižal število vaj. Želim si pa, da bi pri mla-lni spet slišal več slovenšči-ne’ in ne, kot se dogaja,v nasprotno. Retoromani v Švici so mi povedali, da pri njih n|hce ne dobi javne službe, če pisno in ustno ne obvlada °oeh jezikov. To si želim tudi a nas. Radio in televizija preprečujeta branje slovenskih nlig in tudi družinske pogo-Pre- Zato tudi danes' umira upnost, sosedska pomoč in' ealizem. Ta razvoj moramo vsaj delno ustaviti. Na žalost canes ni več časa za nič!
Prejšnji petek in soboto sta bila na programu kar dva večja plesa. Slovensko kulturno društvo v Globasnici je vabilo na že tradicionalni ..Podjunski ples", ki je bil pri Šoštarju v Globasnici. Od blizu in daleč se je povabilu odzvalo veliko ljudi. Tako je bila dvorana nabito polna. Za zabavo je poskrbel ansambel „Gamsi“. Dobro razpoloženje se je stopnjevalo pri igri „6 iz 30 - Tresor-knacker". Glavna nagrada pri tej igri je bila 10.000,-šil., poleg tega pa še sedem drugih, manjših nagrad. Nobeden ni zadel glavne nagrade in tako bo dobila otroška in folklorna skupina ta denar za nakup oblek. Prireditelju je treba čestitati za zelo posrečen ples. Vsi obiskovalci so obljubili, da bodo naslednje leto spet prišli na ples.
Maturantski ples Višje šole v Št. Petru. Dan prej so maturantke in maturantje višje šole za gospodarske poklice v
Št. Petru vabili na njihov maturantski ples. V nabito polni dvorani v kulturnem domu v Št. Jakobu v Rožu se je velika množica obiskovalcev dobro zabavala. Poloneza in polnočni vložek sta tako kot zmeraj bili največji atrakciji plesa. Ansambel „Alpe Adria Sextett“ in DJ Matej so pri obiskovalcih poskrbeli za dobro vzdušje,
ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Poleg mnogih gostov so na plesu bili tudi častni gostje kot npr. predsednik NSKS Nanti Olip in drugi. Kot vsako leto so priredili tudi srečolov, pri katerem je sodelovalo mnogo ljudi. Vsi obiskovalci so bili izredno zadovoljni z organizacijo. Obljubili so, da bodo naslednje leto gotovo spet prišli.
Glavna atrakcija
na	„Podjunskem
plesu" je bil betonski mešalnik, iz katerega so izžrebali glavne dobiče pri igri „ T r e s o r -knacker". Da je pri igri vse potekalo po pravilih, so poskrbeli domačini.
Plesna sezona na višku
RADIO/TV, PRIREDITVE
T	PETEK, 19. januar Kulturna obzorja
A	SOBOTA, 20. januar Od pesmi do pesmi -od srca do srca
T E D	NEDELJA, 21. januar 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (mag. Klaus Einspieler iz Podgorij) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi
E N	PONEDELJEK, 22. januar Občni zbor Zveze slovenskih organizacij
V	TOREK, 23. januar Partnerski magazin
R A	SREDA, 24. januar Glasbena sreda Večerna 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik
D 1	ČETRTEK, 25. januar Rož - Podjuna-Žila
U	PETEK, 26. januar Kulturna obzorja
DOUŽSi Ij^Bj
.jv _v —j _] _r j _	V Lr-A J\J J H, j332 30
NEDELJA	^ 21. januar '96,13.;	
	
	
•	„Za kulturno, jezikovno in etnično raznolikost11 - občni zbor Zveze slovenskih organizacij
•	Tudi tradicionalna zabava je kamenček na poti k zrelosti: gimnazijski ples Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu
•	Le prilagojena vožnja in primerna opremljenost zagotavljata varno potovanje - še posebej ob zimskih razmerah
•	Memorial dr. Janka VViegele-ta: tekmovanje skokov na 75-metrski skakalnici v Zahomcu
•	Mladinsko gledališče: poleg zabave in družabnosti tudi jezikovna šola
•	Mufloni: pravzaprav divje eksotične ovce z navzdol zavitimi rogovi so se naselile tudi v naših gozdovih
Sobota, 20. januar
GLOBASNICA
Tek na smučeh Čas: Start ob 15. uri (pri gostišču Juenna)
Kraj: v Juenni pri Globasnici Prireditelj: Teniški klub Globasnica
Proga je dolga približno 6 km, tekmovalo pa se bo v več starostnih skupinah
RADIŠE
Razstava del mag. Marian-ne Pecham, Radiše, in KONCERT Smrtnikovih bratov
Čas: ob 19. uri
Kraj: v Kulturnem domu na
Radišah
Prireditelj: SPD „Radlše“
CELOVEC
Občni zbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Čas: ob 13.30 uri Kraj: na sejmišču v Celovcu (hala 5, dvorana 1, vhod St,-Ruprechter-StraRe)"
Nedelja, 21. januar
LEPENA
24. Sankaška tekma Štart: ob 13. uri Kraj: v Lepeni pri Železni Kapli
Štartne številke do 12.30 ure v gostilnj Rastočnik Prireditelj: Športna sekcija SPD „Zarja“ v Železni Kapli Tekmuje se na lastno odgovornost!
BILČOVS
Čarobni piskrč
(ziljska pravljica)
Nastopa: Ziljska lutkovna skupina „Pikce"
Kraj: v ljudski šoli v Bilčovsu Čas: ob 11. uri Prireditelj: SPD „Bilka“
ŠT. JANŽ
Čarobni piskrč
(ziljska pravljica) Nastopa: Ziljska lutkovna skupina „Pikce“
Kraj: v k & k centru v Št. Janžu Čas: ob 14.30 Prireditelj: k & k center Št. Janž
ŠMARJETAV ROŽU
Premiera igre »Marjetica in
zmaj" (Jan Milčinski)
Nastopa: Otroška gledališka
skupina Šmarjeta
Kraj: v farni dvorani v Šmar-
jeti v Rožu
Čas: ob 15. uri
Torek, 23. januar
CELOVEC
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza vabita na
podelitev XVII. Tischlerjeve nagrade Čas: ob 19. uri Kraj: Slomškov dom v Celovcu, 10,-Oktober-Str. 25
Sreda, 24. januar
CELOVEC
Dan odprtih vrat na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu
-	zaključna poklicna izobrazba
-	možnost študija
-	priznanje EU-diploma Čas: od 9. do 15. ure
Kraj: Na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu
Petek, 26. januar
GLOBASNICA
Predavanje o nevarnosti alkohola, nikotina in nezdrave prehrane
Čas: ob 19. uri
Kraj: gostišče Juenna v
Čepičah
Predava: dr. Ivan Ramšak Prireditelj: SAK-center Pliberk
Četrtek, 25. januar
DUNAJ
Branje ob razstavi - ob
zaključku razstave slik Gustava Januša, bereta Drago Jančar in Žarko Petan iz svojih knjig in esejev
Razpravo na temo Slovenija in konec vojne držav nasledic Jugoslavije" vodi Christine von Khol Čas: ob 20. uri Kraj: Literarna hiša/Literatur-haus, 7. okraj, Zieglergasse 26 A
(Razstava je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 17. ure in ob prireditvah tudi zvečer)
CELOVEC
Orgelski koncert
Čas: ob 16.30 uri
Kraj: cerkev sv. Eme (Feld-
kirchnerstr. 70)
Nastopajo: učenci orgelskega oddelka Glasbene šole Prireditelj: Društvo Glasbena šola
Nedelja, 28. januar
RADIŠE
Premiera igre »Kapitan Piplfox“
(Dušan Radovič)
Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD ..Radiše" Kraj: v kulturnem domu na Radišah Čas: ob 19.30 Prireditelj: SPD Radiše
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU
Poročni list - komedija v dveh dejanjih
(Ephraim Kishon)
Nastopa: gledališka skupina KPD ..Planina", Sele
Režija: Franci Končan !
Kraj: dvorana Zavoda šolski!1 sester v Št. Rupertu Čas: ob 14. uri Prireditelj: PD „Lipa“ v Velikovcu
F
c
c
L
II
=5 r
PLESI
Sobota, 27. januar
HODIŠE
Hodiški ples
Čas: ob 20. uri
Kraj: Gostilna Allesch - pri Svetiju v Plešerki Igrajo: ..Koroški muzikantje"
GLOBASNICA
Ples teniškega kluba
Čas: ob 20. uri Kraj: v gostišču Juenna Prireditelj: Teniški klub Globasnica Igra: „Karntnerland Express“
GLOBASNICA
Ples SAK
Čas: ob 20. uri
Kje: pri Šoštarju v Globasnici
Igrajo: enkratni „comeback" Planinskega
seksteta (Marica in Izidor Štern),
»Duo Peugeot" in dve drugi skupini. Vstopnice so na voljo v predprodaji.
Sobota, 3. februar
VOGRČE
Kmečki ples
Čas: ob 20. uri
Kje: pri Florjanu v Vogrčah
Igra: ansambel ..Podjunski muzikantje"
Bogat srečolov s tipičnimi kmečkimi dobitki!
RAZNO
»Sneguljčica11 (Pavel Polak) po motivih bratov Grimm
v poned., 22. januarja 1996, v farnem domu v Šmihelu v torek, 23. januarja 1996, v kulturnem domu Danica v Št. Primožu v sredo, 24. januarja 1996, v Modestovem domu v Celovcu v četrtek, 25. januarja 1996, v Zavodu šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
predstava bo vsak dan ob: 8.30,10.00 in 11.15 Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
s
POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA
SIROKOVNOŠOI an.if
Strategija in taktika vpraševanja
Zajjdeleženke in udeležence iz Podjune
kdaj? sobota, 20. januarja 1996, od 15. do 19. ure nedelja, 21. januarja 1996, od 9.30 do 12.30 kje: Dom v Tinjah
Za udeleženke in udeležence iz Roža in Žile
Kdaj: petek, 19. januarja 1996, od 17. do 21. ure sobota, 20. januarja 1996, od 9.30 do 12.30
Kje: gostilna „Thomashof“ - Do-bernik, Reka pri Št. Jakobu v R.
Izseljenci, pozor!
Bivše izseljence, ki doslej še niso napravili prošnje oziroma prijave na Sklad za žrtve nacizma (Natio-nalfonds der Republik Osterreich fur Opfer des Nationalsozialismus, A-1017 Wien, Parlament), opozarjamo, da to še vedno morejo narediti. Potrebne formularje ima Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu, Tarviser Str. 16/1, kjer je v ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure možno dobiti tudi pojasnila in nasvete za pravilno izpolnjevanje vprašalnikov.
Svetujemo, da se teh možnosti poslužite do konca meseca januarja.
Zveza slovenskih izseljencev
Kam v semestralnih počitnicah?
Od 18. do 23. februarja lahko s Katoliško mladino obiščeš Rim. Vodijo: dekan Peter Sticker, Lidija Kapp, Gabi Amruš, Nadja Baumgartner.
Cena: (vožnja, polpenzion) pribl. ATS 2.600,-
Prijave sprejema do 2. februarja Katoliška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon 0463 / 51 11 66 18.
BlfilONALNI CENTER ŠLJAKOB V ROŽU
BonedMek, 29. ianuaria 1996. afa-19airi v župnišču na Pečnici °r- Peter Fantur
Leto Svetega pisma 1996 Meditacijski večer s sv. pismom
—Snedeliek, 12, februarja 1996.
abjjOio
™a9- Simon Čertov
Cerkev in praznoverje (v nem-
sc|ni) Pogovor o različnih tokovih
ezoterike
februarja 1996. ob 19.30
Robert Graber- okrajni inšpektor
^amoobramba -
!®čaj za ženske (10 večerov)
prispevek: 950,-šil.
hnJave do 2. februarja 1996!
Sjgda1_28jebruaria 1996. ob 19.30
*■ Gunther Nagele elezen AIDS - najnovejša Poznanja - pogovorni večer (v
nemščini)
MUSr
STROKOVNI SEMINAR
Kako gradimo poceni hleve za prašiče
Predavatelj: dipl. inž. Rudolf VViedmann
(kmetijski svetovalec za gradnjo hlevov
za prašiče v deželi Baden-
VVurtenberg/Nemčija)
Kdaj: 27. januarja 1996, od 9. do 15. ure Kraj: v Domu v Tinjah Soprireditelj: ARGE Karntner Schvvei-neproduktion Prispevek: S 90,—
»PLANINE V SLIKI11
Kot vsako leto tudi letos vabimo Vas vse, planince-fotografe, k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30x21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo. Slike pa pošljite takoj na: Slovensko planinsko društvo, T arviser StraBe 16,9020 Celovec
Razstava bo od 26. 1. 1996 naprej v k & k centru v Št. Janžu. Otvoritev ob 18.30.
Dobro je,
da imate
zanesljivega
partnerja
MOHORJEVA
vMsgmst
w TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni os *or°ških Slovencev", ki ga zastopata predsednik Nante Olip in 25/iv ,ain'k Franc VVedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stra6e
Sere n' SVet zas,0Pa politične, gospodarske in kulturne pravice in jn ®se Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega °rav ayne9a reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih rodr/h ■nomn za zaščito narod,nih skupnosti ter na osnovi medna-varst m- meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o avstr"Ui človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti 'larorr državne Pogodbe z dne 15. 5. 1995.
-,iZa ..ni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, orga-^trijske'- 9°samezn'kov v okviru danih pooblastil v odnosu do av-
IMPRESUM
zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vla-
de in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV.
Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463,/ 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22.
Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT.

W TOKMAtti
v soboto 20. januarja, od 14.30 do 18. ure
Žarišče družina: „Vpliv bratov in sester na razvoj otroka", nem.
Predavateljica: Sonja Kraxner
od sobote, 20. januarja, od 14.30 do nedelje, 21. januarja, do 16.30 Priprava na zakon, nem. Voditelj: Jože Kopeinig Referenti: mati, zdravnik, duhovnik
od sobote, 20. januarja, od 15. ure do nedelje, 21. januarja, do 21. ure
Uspešnejše učenje Voditeljica: Rosalie Stornig
od ponedeljka, 22. januarja, od 9. ure do petka, 26. jan., do 18. ure Tečaj nemščine: Zeit fur Deutsch
v torek, 23. januarja, ob 18.30 Pripravljalni pogovor za tečaje
angleščine za začetnike in napredujoče
Voditeljica: mag. Katarina Za-blatnik
v torek, 23. januarja, ob 19.30 Dia-predavanje: Z mlado babico s šotorom po Kaliforniji Referenta: univ. prof. dr. VValter J. Lehmann, USA in Heide Wir-nig-Lehmann, Beljak
v petek, 26. januarja, od 14. do 18. ure
Kreativno barvanje svilenih rut Voditeljica: Erika Malle
v petek, 26. januarja, ob 19.30
Predavanje: Spominjanje na koncentracijsko taborišče: Sužnjeposestniki in nacistični morilci na Ljubelju Predavatelj: univ. prof. dr. Peter Gstettner, univerza Celovec
od petka, 26. januarja 1996 do ponedelja, 26. februarja 1996
Razstava: Koroško smrtno taborišče na Ljubelju
v soboto, 27. januarja, od 14.30 do 18. ure
Žarišče družina, nem. ..Ravnanje z agresijo in nesi-gurnostjo v družini in v šoli" Predavateljici: mag. Annette VVeishaupt in mag. Marisa Sprin-ger
Izobraževalna potovanja 1996:
od ponedeljka, 22. aprila 1996 do sobote, 27. aprila 1996
ROMARSKO POTOVANJE V RIM
Spremljevalca: p. prof. dr. Iwan Sokolowsky, Rim-Dunaj in Jože Kopeinig, Tinje
od sobote, 4. maja 1996 do petka, 17. maja 1996
ROMANJE V LURD IN FATIMO
Spremljevalec: žpk. V. Gotthardt
V preteklosti je bit ORF (na sliki ekipa slovenskega oddelka) redno prisoten na tekmah SAK. Kako bo v prihodnosti, pa je veliko vprašanje.
SAK je klonil pred višjimi klubi - zato je glasoval za novo televizijsko pogodbo.
Nova televizijska pogodba in SAK
Bavarska agencija ISPR je novi glavar obeh avstrijskih nogometnih zveznih lig. Komu bo dodelila pravico prenašanja tekem, pa je še nejasno. Za te pravice pa se krepko poteguje tudi ORF.
mmmma približno 500 mio. ši-lingov so avstrijski no-gometni klubi (v obeh ■■■zveznih ligah) prodali TV-pravico nemški (bavarski) agenciji ISPR, avstrijski javnopravni medij ORF je ,.padel skozi rešetko". Agencija ISPR je ponudila 100 mio. šilingov za nogometno sezono (ker pa so prejeli dovoljenje, kar za štiri leta, so zvišali na 120 mio. šilingov na sezono) ter s tem jasno izpodrinila ponudbo ORF, ki je bil pripravljen dati 70 mio. šilingov. Agencija ISPR je torej pridobila ali odkupila vse tržne pravice obeh avstrijskih zveznih lig ter jih bo dodelila posameznim televizijskim oddajnikom. Kateri oddajnik bo dejansko dobil dodatek, je še nejasno, vsekakor ima možnost tudi ORF in ne le Sat I, RTL ali DSF. Generalni intendant ORF Gerhard Zeiler je že izrazil pripravljenost za pogovor z agencijo ISPR, hkrati pa se jasno izrekel proti pravici zgolj sekundarnim pravicam do oddajanja.
Kdo bo prenašal? v
kakšni obliki in s katerim oddajnikom bomo sprejemali avstrijski nogomet v prihodnjih štirih sezonah, je torej nejasno. Če bi agencija ISPR dodelila pravico odajanja na primer nemškemu privatnemu oddajniku Sat I („ran Osterreich"), bi to pomenilo, da bi bila deležna nogometnih prenosov le tista tret-
jina Avstrijcev, ki ima kabelski priključek. Druga tretjina, ki ima satelitsko napravo, pa bi morala prispevati približno 8000.-za decoder, brez katerega „ran Osterreich" ne bi bil sprejemljiv. Tretja tretjina avstrijskih ljubiteljev nogometa (tisti, ki sprejemajo le ORF) pa bi se morala odreči nogometu.
Več denarja. Kaj prinese nova televizijska pogodba SAK? Dve tretjini več denarja s strani televizije (tajnik Jurij Perč: „Kot drugoligaš prejemamo od ORF približno 300.000.-, z novo pogodbo pa bo okoli 900.000- šilingov!") Več pozitivnega v novi televizijski pogodbi nismo našli, pač pa mnogo negativnega.
Za primerjavo najprej naslednje dejstvo: V jesenskem delu prvenstva v II. zvezni ligi je bilo posnetih 12 tekem SAK, katere je ORF oddajal ali v „Karnten heute" ali pa v „Dober dan, Koroška". V celotnem letu 1995 je bilo na televiziji (na Koroškem) 42 poročil o SAK, eno celo po celi Avstriji in eno na Gradiščanskem. Še bolj prisoten je bil SAK v radiu, saj so pogosto bila prenašena kar štiri poročila tedensko o SAK (vključno s slovenskim oddelkom). Kako bo s prisotnostjo SAK pri novem oddajniku, se sicer ne ve, vsekakor pa je jasno, da na televiziji (na nacionalni ravni) skorajda nikoli ne
bo prisoten. Tajnik SAK Jurij Perč: „V najboljšem primeru enkrat, verjetno pa niti to ne!" Vsiljuje se vprašanje, zakaj je SAK potemtakem sploh glasoval za novo televizijsko pogodbo.
Jurij Perč: „SAK je glasoval tako, ker se je kot najmlajši klub v zvezni ligi podredil ali klonil pred višjimi klubi, ki so bili za. Vsekakor pa tudi z denarnega vidika, saj bo iz sklada deležen več denarnih sredstev. Prepričani pa smo, da nas bodo naši sponzorji kljub novi televizijski pogodbi tudi v prihodnje v zadovoljivi meri podpirali!"
Vprašanja in dejstva.
Kateri oddajnik bo od agencije ISPR prejel pravico oddajanja, je ta čas še nejasno. Vsekakor se po zadnjih informacijah krepko poteguje tudi ORF (nenazadnje po pritisku javnosti). V primeru, da ne bi prejel primarne pravice oddajanja, bo ORF prenašal avstrijski nogomet le v obliki kratkih informacij, za katere je obvezan, tako generalni intendant ORF Gerhard Zeiler. Kako bi v tem primeru prenašal tekme SAK slovenski spored ORF? Namestnik vodje slovenskega oddelka ORF Horst Ogris o tej zadevi ni bil pripravljen dati stališča.
Poizvedeli pa smo, da pravno obstaja za ORF možnost
Namestnik
vodje slovenskega oddelka ORF Horst Ogris o novi televizijski pogodbi ni bil pripravljen dati stališča.
prispevka 90 sekund, ki je dovoljen povsod in za vsako prireditev - potrebno je le dovoljenje prireditelja. Za radio je dovoljenih celo 180 sekund, torej tri minute oddajnega časa. Iz tega sledi, da bi bil SAK prisoten v televiziji (na Koroškem) tudi, če avstrijski javnopravni medij ORF ne bi dobil dovoljenja za odajanje iz prve roke.
Če upoštevamo, da je bil SAK v preteklosti na državni televizijski ravni nadvse redko prisoten (dvakrat), potem nova televizijska pogodba in s tem -verjetno - nov oddajnik ne boli preveč, saj veliko slabše ne more postati. Poročanje na deželni ravni, s katerim je bil predsednik SAK dr. Roland Grilc doslej izredno zadovoljen, pa bo po vsej verjetnosti ostalo, kakor je, le po obsegu bo malo manjše. Toda tudi to SAK ne bo prizadelo preveč, saj bo slej ko prej ostal na Koroškem tisti nogometni klub, o katerem se največ poroča.
9- c/>
19
Šport
Ljubiša Dalanovič ali slovo velikega vratarja in trenerja
Po lo letih pri sak se je moral posloviti Ljubiša Dalanovič. Nadomestil ga bo Miloš Rus, nekdanji vratar in trener Železne Kaple.
Vsi vratarji na Koroškem, ki so kdajkoli delali z njim, ga spoštujejo in nadvse cenijo, ne le kot izrednega strokovnjaka treningov, Pač pa tudi človeško. Njegovo
10-	letno delo pri SAK je bilo vedno vzorno, nenazadnje to potrjujejo uspehi posameznih vratarjev. Tako je uspel na primer njegove-mu ..ljubljencu" Milanu Oražetu celo skok v I. zvezno ligo. Tudi vratar SAK Adi Preschern je pod njegovim okriljem mnogo pridobil ln sedaj sodi med najboljše vratarje v drugi avstrijski zvezni li-9'- Dalanovič pa ni opravljal le dela z vratarji, pač pa ji bil v svo-j|h prvih letih na Koroškem tudi vratar SAK. Nepozabni so njegovi nastopi, predvsem v pokalnih tekmah, kjer __ je bil skorajda nepremagljiv. Še globoko nam je v spominu pokalna tekma proti I-kgašu LASK, ko je pri streljanju
11-	metrovk ubranil strel za stre-°m- Z njegovo pomočjo je SAK slavil takrat zgodovinski uspeh.
Po 10 letih se je torej poslovil od ^AK. prj katerem „se je zelo dobro Počutil", kakor pravi sam. Kljub te-mu J’e malo ogorčen nad SAK: „Ne razumem, zakaj me nihče ni pokli-cal in mi povedal, da mi ni treba Priti več. Izvedel sem slučajno in | '2 druge roke," pravi Dalanovič. t^koda, Dalanovič bi si nedvomno zaslužil bolj topo slovo...
Kakokoli že, nadomestil ga bo Miloš Rus, nekdanji vratar in trener Železne Kaple, ki trenira tudi vratarje slovenske B-reprezen-tance.
aimunmranm i21» ^
MH»KACEj;O.VTfloLTeD
Z Dalanovičevo pomočjo je
uspel Milanu Oražetu (slika zgoraj) skok v I. zvezno ligo. Z njim občasno dela tudi še danes. Dalanovičev naslednik kot trener vratarjev SAK je Miloš Rus (slika desno). Po polletnem gostovanju pri SAK je podpisal pogodbo za VVietersdorf M. Velik.
močan v igri z glavo. Transfer je sicer zelo oddaljen in prej nerealističen kakor nasprotno, kljub temu SAK na tihem upa.
Prvi trening. Pretekli teden je SAK pričel s treningom, katerega se vsi zgledno udeležujejo. Razen Pihornerja (s Tajske je prispel šele včeraj dopoldan) je ekipa popolna, seveda pa
manjkata poškodovana VVolbl in Petschenig. Tudi pripravljalne tekme so že načrtovane, prva bo 27. januarja proti Zeltvvegu. Trener Kirisits skuša pridobiti za pripravljalno tekmo tudi enega ali drugega prvoligaša, omenjata se GAK ali Sturm iz Gradca. Že zagotovljene pa so tekme proti Pliberku,^ ATSV VVolfsbergu, Velenju, Žrelcu, Trgu, A. Celovec.
Smučanje: Užnik pokvaril svojo najhitrejšo smučko
Odšel je tudi Velik. Po-
Dalanoviča se je tudi Marjan Ve|ik poslovil od SAK. Po polletjem^ gostovanju je podpisal za °L°^e9a ligaša VVietersdorf.
Kaj je drugače novega pri SAK? Kar zadeva nove igralce, slej ko preJ ni nič novega. Hrstič je podpisi za leto in pol, tudi s Susičem je AK že blizu zelene veje. Zanimanje kaže SAK za napa-°a|ca Ermina Šiljaka (23), ki pri nmpijj iz Ljubljane ni srečen. rPi neke težave, kar zadeva po-9odbo, zato želi menjati klub. mnutno je na poizkusnem tre-nir>gu v Franciji, brž ko pa se bo ymil, bo SAK stopil pred njega, "jak sodi med najboljše'napa-alce v Sloveniji in je posebno
Mariapfarr - Fis-SG je Užnik izredno izpeljal ter zabeležil tretji najhitrejši čas in bil celo najboljši avstrijski tekmovalec. Pred njim sta bila uvrščena le tekmovalca, ki tekmujeta za svetovni pokal. Pliberčan Schonfelder je bil 16., izkušeni smukač VVerner Franz pa 11.
Manj srečen je bil Užnik v Radstadtu, kjer sta bila na programu dva SG za juniorje s celega sveta. V prvem si je Užnik nesrečno pokvaril smučko, v drugem pa je z novo smučko
zabeležil zopet 3. mesto (Schonfelder je bil 2.). Za Užni-ka je bil tokrat rezultat pomemben le ob robu, bolj ga je vznemirila pokvarjena smučka, ki je bila njegova najboljša in najhitrejša. „Je veliko vprašanje, kdaj bo zopet dobil tako dobro smučko," pravi oče Erich Užnik.
Uspešna sta bila tudi Tatjana Zablatnik in Joži Partl. Zablatni-kova je zabeležila 2. mesto (mladinke II) na Golici, Partl pa je s 1. mestom presenetil na Mokrinah v splošni skupini.
SMUČARSKI SKOKI
Domačin Millonig bil veliko presenečenje
Smučarski skoki v spomin dr. Janka VViegeleta (preteklo nedeljo na skakalnem centru v Zahomcu) so bili nadvse uspešni, saj je bilo na štartu nad 50 tekmovalcev, med njimi tudi perspektivni Zahomčani. Najbolje so se odrezali gostje iz Slovenije, odkoder je prišel tudi zmagovalec Franci Jeko-vec (Tržič). Za veliko presenečenje pa je poskrbel mladi domačin Hans-Georg Millonig, ki je bil drugi najboljši - v skupini šolarjev II pa je bil jasno najboljši. 6. mesto je v tej starostni skupini zasedel Stefan Kaiser, 8. pa je bil Sepp Wal-luschnig.
ODBOJKA________________
Dobljani razočarali -poraz proti Gleisdorfu
V 3. krogu avstrijskega odbojkarskega pokala so na tujem še prepričljivo premagali Amstetten z 0:3, prvenstveno tekmo v Št. Pavlu pa so senzacionalno podlegli Gleisdorfu z 1:3. Nastop Dobljanov je bil tokrat nerazumljivo slab, kar izpove tudi dejstvo, da nasprotnik iz Gleisdorfa ne sodi med najboljše ekipe. S tem so na tabeli Celovčani (Hypo) prehiteli Dobljane.
NOGOMET V DVORANI
Mladinci SAK prispeli v vmesni krog
SAK I (trener Mirko Oraže) in SAK II (trener Christian Lopi nsky) sta se konec preteklega tedna v dvorani v Št. Vidu kvalificirali v vmesni krog tekmovanja za koroški pokal naraščaja. V soboto stav ekipi SAK skupaj s VSV in Št. Vidom v eni izmed štirih skupin. Prvi vsake skupine pa tekmuje v finalu, ki bo 27. januarja v dvorani v Vetrinju.
ŠMUČANJE_______________
Božanski pokal na Šentjanških Rutah
Prihodnjo nedeljo, 21. januarja 1996, prireja ŠD St. Janž tekmovanje za rožanski pokal (drugo v tej sezoni). Pričetek tekmovanja, ki se ga bodo udeležili tudi Selani in Šentjanžani, bo ob 10. uri.
Za Lucijo ima šola prednost
Koroška vice-miss 1996 prihaja iz Štriholč pri Velikovcu in ji je ime Lucija Kassl. Stara je 17 let, je nekaj let obiskovala Slovensko gimnazijo in zdaj četrto leto obiskuje seminar za otroške vrtnarice v Celovcu. Letos bo šolo zaključila in bo kvalificirana dvojezična vrtnarica in po šolanju pravzaprav želi študirati psihologijo na celovški univerzi. In kaj kariera fotomodela?
Toda o tem novpečena mišica ne želi ničesar slišati. »Pravza-prav sploh nisem hotela sodelovati na izboru koroških lepotic,“ je v pogovoru z našim tednikom dejala Lucija, mama in sestra Bernardka stajo pregovorili. Po zmagah na predtekmovanjih v Grebi-nju in v VVolfsbergu je bila kvalificirana za deželni finale v Beljaku, kjer je preteklo nedeljo dobila največ točk, toda zmagala je potem druga. Oficialno so Luciji povedali, da so pri seštevanju naredili napako oz. da so štartne ševilke zamenjali, kar pa Lucije danes ne jezi več.
..Sodelovanje je bilo veliko doživetje,“ pravi Lucija, ki pred nastopi ni imela prav nobene treme. »Dolga leta sem igrala pri SPD Lipa igre in sem takih nastopov vajena," primerja Lucija, ki je iz Beljaka odnesla kar cel kup nagrad. Med drugim je dobila potovanje za dve osebi v New York (z njo bo šla sestra Bernardka), bon za 20.000,-, zlat prstan za 5.000,- in še vrsto malih nagrad.
Življenje za Lucijo gre zdaj čisto navadno naprej, že drugi dan je spet čakal pouk, ki ima zanjo tudi
Slika zgoraj: Lucija Kassl (levo) je dobila največ točk, a je kljub temu postala druga za 17-letno Katrin Sobei, tretja pa je postala 19-letna Celovčanka Birgit Rom. Slika desno: Lucija Kassl (druga z desne) je imela svoje prve javne nastope pri SPD Lipa, kjer je v igri „Mali strah bav, bav“ igrala glavno vlogo.
po tej zanimivi pustolovščini absolutno prednost.
Silvo Kumer
GLAS IZ LJUDSTVA |
FRLOŽEV LUKA
Joj, se zdaj socialisti razpihujejo zaradi neonacizma v Avstriji. Naj se kar sami krepko potegnejo za svoj dolgi rdeči nos. Saj so naciste sami spet spitali. Kancler Kreisky je imel kar pet članov NSDAP v svojih vladah, nekdanji koroški deželni glavar Leopold VVagner pa se je pobahal, da je bil visok HJ-ovec, torej Hitlerjev mladec. Da ne govorimo o gonji Kreiskega proti Simonu VViesenthalu, vodji judovskega dokumentacijskega centra o nacističnih zločinih. Kje so le takrat bili tisti, ki zdaj odkrivajo svojo protinacistično vest, ali vsaj žilico?
Radišani so se veselo zavrteli
Višek pustnega časa je na Radišah vsako leto tradicionalni Radiški ples v kulturnem domu, ki je bil preteklo soboto ponovno nabito poln, ko je vabilo domače prosvetno društvo SPD Radiše na ples. Za zabavo je skrbel letos ansambel »Stopar" iz Slovenije, zapeli pa so tudi domačini, ki so se zbrali na plesu v obliki mešanega pevskega zbora.
Društveniki so imeli pripravljen tudi bogat srečolov, svojo društveno blagajno pa so si izboljšali med drugim tudi z zelo dobro obiskano »šnopsteko", mimo katere prav noben Ra-dišan tudi letos ni smel. Ples se je končal v zgodnjih jutranjih urah, menda so najbolj trdni kar nadaljeveli s pospravljanjem dvorane . ..
Radiški ples je za društvenike vsako leto družabni višek v pustnem času in je tudi letos zelo dobro uspet.	■