Kmet, delavec in obrtnik naj bodo narodu vodnik 1
Majt vsake »red*. Naročnina: n teto let« Din tO'— n pol leta „ lira inozemstvo aa aelo leto Din M*— tmeratl po tarltu. • Pismenim vprašanjem na) ae priloži znamke za odgovor. — Netranairana pisma se ne sprejemaj«.
Rokopisi s« ne voh iajo. — Plaia In teli as v LJubljani. — Ured-niitvo in uprava )e • LJubljani v Kolodvorski ulici It. T. — Telet oa nter. it. ISM. — Raitm pri poštni hranilnici M. 14.1M.
štev. 30.	*	Ljubljana, 25. julija 1928.	Leto X.
■——— — bpm—p— ■■ ■■ i - ' —M mammami—ariiga—-— m ——1111 mi ■■■■—— ima ■■■■■—— aa—i mm i—— n ihiw—i
I HI II BI' II IMMBHMMMttMMMMaMIIIII h II Mi ll liMHM«r<BBr>TflW; II I MIH 11 1 III	sagaill II lllf ■ I isogggpg«
^Radič je od Boga
poslan/'
Katoliški nadškof v Sarajevu dr. Šarič je izjavil tajniku radičevske organizacije Vukičeviču v Jelohu v Bosni sledeče:
»Stjepan Radič ni proti veri, niti proti Bogu, niti proti duhovnikom. On je proti onim ničvrednežem, proti katerim se mora biti. Stjepan Radič je od Boga poslan, da v teh težkih časih vodi hrvatski narod in sama Božja Previdnost mu je dodelila to nalogo. To izjavljam kot bosanski nadškof in to moje mnenje naj slišijo vsi. Naj slišijo vsi, kaj misli nadškof vrhbosanski (sarajevski). To govorim vsem, tudi duhovnikom, a posebno onim, kateri niso hoteli zvoniti za maše zadušnice.«
Primerjajte sedaj to izjavo katoliškega nadškofa s tem, kaj govore in pišejo o Radiču slovenski klerikalci . . .
Krščansko ljudstvo.
V drugi polovici leta 1918, ko se je svetovna vojna že bližala svojemu koncu, sem bil prišel za nekaj časa domov. Ob tej priliki se je vršil pri nas v klerikalni dvorani shod, na katerem je bil kot glavni govornik nastopil pokojni dr. Lovro Pogačnik, poznejši naš prvi »vojni minister«. Borba med »mladimi« in »starimi« v SLS je bila že odločena in da bi »mladini« pridobili simpatije tudi pri publiki nasprotnih strank, so — kar je to splošno ob takih prilikah običaj — posebno tolkli po svojih najbližjih nasprotnikih iz domače stranke. Kako so obsojali metode in načine, gesla in šlagerje in vso slično ropotijo, s katero so se nekdaj služili »starini« in pri čemur so jim vedno pridno pomagali »mladini«! Dr. Lovro Pogačnik je takrat izvajal približno tako-le:
Klerikalci sami o sebi.
»Ena najgrših naših političnih napak dosedaj je bila zloraba vere. Deliti Slovence v liberalce in klerikalce, v verne, pobožne in dobre ter v brezverce in hudobne je bilo najbolj krivično delo dosedanjih voditeljev stranke. Kajti Slovenci smo — hvala Bogu! — vsi kristjani in to rimokatoliške veroizpovedi, vsi dobri, verni in pošteni, očitnih brezvercev med nami ni. Ce se kdo komu zdi premalo pobožen ali mlačen v verskih stvareh, naj to prepusti njemu samemu in ljubemu Bogu, absolutno pa nima nikdo pravice komu očitati brezboštvo, če se ne strinja z njim v političnih vprašanjih. Ta grda in nepoštena navada nas je pripeljala tako daleč, da se med seboj Slovenci koljemo in prepiramo, tretji naš vnanji sovražnik pa nas izkorišča.« — In je potem govoril o tisti znani gostilniški sliki, kjer se dva kmeta prepirata za kravo, eden jo vleče za noge, drugi za rep, advokat pa lepo sedi pod njo z golido in pridno molze. Končaval je s pozivom na vse navzoče naj pomagajo novemu vodstvu SLS, da odpravi vse grde in nesposobne metode, da boftio Slovenci sposobni stopiti v novo politično Svljenje, ki se nam bliža.
Mladini stokrat slabši od stari n o v.
Točno po desetih letih se spominjam tega dogodka. Spominjam zato, ker je postalo takratno razlaganje blagopokojnega Lovra Pogačnika tako aktualno, kakor še nikoli. Današnji mogotci v SLS so pritirali stranko na rob propada. Puhloglavi, površni, domišljavi in za vsako resno delo nesposobni so zaigrali vso ono bogato dedščino, ki jim je po božji neprevidnosti padla v roke. Vse ogromno zaupanje slovenskega naroda, ki so ga sedem let uživali neomejeno, so zlorabili kakor zgodovina ne pozna primere in ponižani in osramočeni stoje tu z zapravljenimi narodovimi talenti in premišljajo samo še eno: kako bi vsaj še za malo časa zbežali pred končnim obračunom. V ta namen jim je dobro vsako sredstvo, predvsem pa vera. Razdelili so nas zopet na liberalce in klerikalce. Pa to jim je še premalo! Na verne in neverne! Na krščansko ljudstvo in svobodomislece! Kdor se s politiko in taktiko g. Korošca ne strinja, ta je brezverec, in kdor ne verjame, da ima g. Smo-dej vsaj pol fingrata politične pameti, tega bo vzel hudič. Kdor neče molčati cincarskirn he-gemonistom v Beogradu, ta je zoper sv. vero, kdor trdi, da je dr. Korošec moralično in politično soodgovoren za prelito kri v Narodni skupščini in po različnih mestih, ta je krivo-verec in treba ga je z lakoto spraviti s sveta.
Kaj pravi k temu naša cerkev?
Kaj bi neki rekel pokojni Lovro Pogačnik, če bi danes še živel sredi eselesarskega generalnega štaba? Kaj poreko na to gonjo vsi trije slovenski škofje? Kaj poreko na vse to oni starejši slovenski duhovniki, ki jim »sijaj« in »modrost« mladinov ni nikoli omra-čila uma in ki so morali toliko sramote in obrekovanja pretrpeti? In kaj poreče na vse to zastopnik papeža, kaj poreko na vse to ostali jugoslovanski škofje in kaj porečemo na vse to mi, ki smo tudi krščansko ljudstvo, ki dajemo Bogu kar je božjega in vzdržujemo
cerkev in duhovnike in med njimi marsikaterega, ki tega ne zasluži?!
Mi vsi — vsi brez razlike — smo krščansko ljudstvo, ne samo kristjani nego tudi ri-mokatoličani. Kdaj sem jaz ali pa kateri mojih prijateljev govoril proti veri, zoper cerkev ali pa duhovnike, da se morda niso politično pregrešili? Kdaj smo kaj takega pisali ali pozivali druge? Kdaj in kateri korak naše politike je kdajkoli škodoval veri ali pa sv. cerkvi? Kdaj smo kaj opustili, da nismo vere branili, če je bila od kogarkoli napadena? Na to prosim javnega odgovora od vseh treh slovenskih škofov! Naj se mojega poziva ne prezre! Jaz nosim velik del odgovornosti pred Bogom in ljudmi za politiko SKS in imam pravico slišati zakaj se dovoljava zlorabiti versko čustvo slovenskega naroda za zafurano in skrahirano družbo g. Korošca in njegovih ožjih!
KDK in njena politika.
Do odgovora pa nekoliko važnih konsta-tacij! Slovenska kmetska stranka je tesno spojena s Hrvatsko seljaško stranko, obe pa sta zvezani s samostojno demokratsko stranko v takozvano Kmečko - demokratsko koalicijo. Ta šteje 85 poslancev in se bori za ravnopravnost, poštenje in proti korupciji. Po veri smo razdeljeni tako-le: 69 rimokatoli-kov, en starokatolik in 15 pravoslavnih Srbov iz prečanskih krajev. Med vsemi 85 timi ni niti enega brezverca in nobenega framazona.
Dr. Koroščeva družba in njihovo delo.
Dr. Korošec pa je na strani srbijanskih hegemonistov, ki nam ne dajo ravnopravnosti, ki nas hočejo samo izsesavati in še nadalje izmozgavati, ki delajo z našim davčnim denarjem kar hočejo. Dr. Korošec in z njim cela SLS hoče, da ostanejo še nadalje Srbijanci naši gospodarji, mi pa njihovi hlapci. Še nadalje naj vladajo oni, ki so dali iz svoje srede morilce najboljših Hrvatov.
Po veri pa je to »krščansko ljudstvo« sestavljeno približno tako-le: Radikali: 100 pravoslavnih, 4 muslimani in 7 katolikov (Bunjevci, Madžari, 2 Hrvata) in en jud; Davidovičevci: 54 pravoslavnih, trije katoliki in 4 muslimani; SLS 21 katolikov, 18 muslimanov; naša pobožna Koroščeva stranka je torej v politični zvezi, kjer je vsega samo 31 rimokatolikov, 26 Turkov, en jud in 154 pravoslavnih Srbijancev. Konstantiram še, da je med temi »pravoslavnimi« polno framazonov in da je v finančnem odboru Pribičevič očital samemu Korošcu, da je njegov šef, sam predsednik vlade, Velja Vukičevič organiziran framazon, a se je g. Korošec samo ironično in zadovoljno smehljal, demantiral pa tega ni nihče!
Sramujejo se svojega poklica.
Za vero je torej v Koroščevi družbi slabo poskrbljeno! Zato menda nič ne povdarja-jo katoličanstva in se samo na krščanstvo omejujejo. Samo tako mi je tudi razumljivo, zakaj sta dva slovenska duhovnika iz kluba dr. Korošca zatajila svoj duhovski po-
klic. V ravnokar izdani statistiki o volitvah narodnih poslancev vidimo v tabeli Pregleda B. R. 42. a) da je samo pet poslancev priznalo v svojih izjavah duhovski poklic, dva sta se skrila za druge poklice. Vso častito duhovščino vabim in vse krčansko ljudstvo, da mi pomagajo odkriti, katera dva Koroščeva poslanca se v Beogradu sramujeta svojega vzvišenega poklica, da sta ga zatajila. Brez duhovskih ovratnikov jih hodi mnogo, tudi v sivih oblekah mnogo, ali katera dva nesrečnika pa sta poklic zatajila, pa le ne vem. Med poslanci so duhovniki: dr. Korošec, dr. Hohnjec, dr. Kulovec, Smodej, Klekl, Jerič in Škulj. Sedem torej po številu, a javilo se jih je samo pet. Katera dva sta to? Na dan z imeni. Krščansko ljudstvo ima pravico vedeti tudi to!
Klerikalne laži in obrekovanja o R a d i c u.
Spominjam na ostudno gonjo, ki jo je uprizarjalo Koroščevo časopisje zoper Štefana Radiča in njegovo vernost. Kaj so vse lagali in natolcevali?! In do danes ne popravili!? Ker je to naš skupni voditelj, zato so tako ostudno lagali o njem.
A kaj pravijo danes o njem visoki cerkveni krogi.
Papežev nuncij mongr. Pelegrinetti, ki se je vozil z Radicem v istem vlaku na Plitvička jezera, ga je na vožnji od Beograda do Zagreba večkrat (ne enkrat, kakor je javil »Slovenec«) obiskal. Najbolj ganjen je bil od Siska dalje, ko je videl na lastne oči s koliko ljubeznijo se hrvatski narod oklepa svojega voditelja. S solzami v očeh ga je blagoslovil in rekel: »Nikoli bi ne verjel, če bi sam ne videl, kako veliko zaupanje naroda uživate. Želim zdravja in moči, da bi ga uporabili za dobro naroda, ki ima tako neomajeno zaupanje v vas in blagor duše vaše!« Ko pa je prišel v Zagreb, sta prva prihitela k njemu nadškof dr. Ante Bauer in križevački škof Njarady, želeč mu zdravja in skorajšnjega okrevanja za dobro naroda in vsega hrvaškega ljudstva. In sarajevski nadškof dr. Šarič je izjavil v Derventi dobesedno: »Nije Radič protiv vjere. Nije Radič protiv Boga ni protiv svečenika. On je protiv onih nevaljalaca (pokvarjencem), protiv kojih treba da bude, a takovik ima svagdje (povsod). On je od Boga poslan da vodi u ovim teškim časovima hrvatski narod i sama Previdnost božja mu je dodjelila tu zadaču (nalogo). Ovo kažem i iz-javljujem kao bosanski nadbiskup. Slobodno znajte što misli vrhbosanski nadbiskup. Hrvatski narod je danas jedan u svemu. Svima je jedan vodja Stjepan Radič, koji je-dini može da obračuna sa cincarima. To govorim svima i svečenstvu (duhovništvu), a na-ročito onima, koji nisu htjeli da zvone za za-dušnice.«
Tako govore katoliški nadškof je in škofje na Hrvatskem, pri nas se dovoljuje, da politično propala klika na gmajni pri Žalcu pro-fanira (oskrunjuje) sedemstoletnico obstoja lavantinske škofije, zlorablja cerkveno svečanost v svoje umazane svrhe ter kliče »krščansko ljudstvo« na pomoč!..
Kako branijo klerikalci katoliško cerkev?
A kako so se ponašali naši »katoliški« licemerci v resnično verskih stvareh, naj priča naslednji slučaj. V stenografskih beležkah Nar. skupščine 82. red. sestanka 19. junija 1928 na strani 504 in dalje je tudi sledeči odstavek iz mojega tedanjega govora:
»Jaz bi pa prosil g. predsednika, da ukrene nekaj drugega. Predsednik mora skrbeti za red ne samo v tej dvorani, ampak v celi zbornici. Zato ga prosim, da prepreči, da bi se nas žalilo v nekem listu v naših najsvetejših čustvih. To se je zgodilo tako, da piše neki
list o naši sveti veri tako-le: »Kruta avtokrat-ska rimska cerkev se je borila z najbolj surovimi in z najbolj nečloveškimi sredstvi proti narodnim cerkvam, proti domačemu jeziku pri službi božji, ki ga narod razume, da prodre tem potom v duh in smisel krščanstva. Disciplina v cerkvi in njen avtokratski duh je postal za cerkev glavna, dogma pa, t. j. vsebina Kristusovega nauka, postranska stvar. V tem oziru je pravoslavna vzhodna cerkev pod vplivom bizantinske kulture daleko naprednejša in je mnogo modernejša od rimske cerkve.« Tako piše »Samouprava« od 17. junija in ta »Samouprava« se pošilja tudi nam katolikom v tej zbornici. Jaz bi prosil, da se to prepreči. Kot katolik, in sicer kot veren in praktičen katolik, ki- vzgaja svoje^otroke v krščanskem nauku in ki sem katoliško poročen in ki hodim v cerkev, moram proti takemu sramotenju katoliške cerkve najodločnej-še protestirati. To moram tudi zato, ker stoji v programu SKS, da se bo stranka vedno dvignila v obrambo vere, kjerkoli bo vero napadena.«
Dr. I. R.:
Čeprav je vodstvo Slovenske ljudske stranke pristalo leta 1919 na ujedinjenie in ni pri tem izgovorilo Sloveniji pravic, ki bi jo ščitile srbijanske majorizacije (preglasovanja) pravic, ki so ji bile zajamčene v Krfski deklaraciji; čeprav so njeni poverjeniki v pokrajinski vladi v Ljubljani tekmovali v tem, da — brez potrebe in brez zahteve — še pred sklenitvijo vidovdanske ustave prenesejo v Beograd in demontirajo vse slovenske samoupravne pravice, ki smo jih imeli še iz Avstroogrske; čeprav je končno predstavništvo SLS leta 1922 tekmovalo za tem, da pride v vlado in podpiše Vidovdansko ustavo — vendar nočem trditi, da je bil cel boj Slovenske ljudske stranke od 1923 do 1927 za avtonomijo Slovenije neodkritosrčen. Kajti jaz sam in mnogo izmed nas je z njim simpatiziralo.
Trdim pa, da je ta boj za revizijo ustave, da, celo za avtonomijo Slovenije Slovenska ljudska stranka s sklenitvijo blejskega pakta opustila — in da so in da bodo vse njene izjave v tem smislu neodkritosrčne. Neodkrito-srčne tako kakor je bil in je še neodkritosrčen njen boj proti reviziji ustave v zadnjem letu in je še danes.
Za kako ceno je SLS izdala Slovenijo.
K blejskemu paktu je vodil SLS predvsem pohlep po politični nadvladi v Sloveniji, ki ji je kot strogo pokrajinski stranki ob zastopstvu v vladi ob strani radikalne stranke dajal vso politično moč v roke. Razen tega pa so jo vodili in jo še vodijo tudi drugi momenti.
Slovenska ljudska stranka je prišla do prepričanja, da je stanje kakor je danes njenim interesom najkoristnejše. Čim se daje obem slovenskim oblastim nekoliko več moči, čim lahko prevzamejo — sicer čisto pasivne — postavke bolnic, okrožnih zdravnikov itd. v svoj delokrog, čim lahko imajo svoj proračun — ki je sicer odvisen popolnoma od volje finančnega ministra in ki z oblastnimi dokladami samo povišuje itak že ogromne državne davke —, je SLS zadovoljila svoji paroli za avtonomijo Slovenije in potolažila volilce. Ker pa je ob takem stanju nujno,«da bo v Beogradu vedno trenje med Hrvati in Srbi in da bo vedno najmočnejše geslo sporazuma in zastopstva vseh treh narodov v sicer centralistični vladi, je jasno, da
Predsednik Peric: »Prosim Vas, da končate.«
»Pucelj: »Zakaj? Jaz govorim k poslovniku. Prosim predsednika, da pazi na red v zbornici, da se nas ne žali. Prosim g. predsednika, ki je po trditvi g. Pribičeviča framazon, da prepove, da bi prihajala »Samouprava« v zbornico, in to za tako dolgo, dokler ne prekliče žalitve zoper katoliško cerkev.«
Ko predsednik dr. N. Peric ni hotel mojega predloga sprejeti in jaz z njegovim tolmačenjem nisem bil zadovoljen, je moral dati na glasovanje. In vsi klerikalci so glasovali zoper moj predlog, da se »Samoupravi« prepove vstop v Narodno skupščino, dokler žaljivk zoper katoliško cerkev ne obžaluje in ne prekliče. In meni so se celo smejali, dr. Korošec pa se je trkal s prstom po čelu. Toliko jim je bilo za katoliško cerkev in za katoliško vero, zdaj, ko je pa g. Korošec v neugodni situaciji, zdaj pa kar na pomoč, »krščansko ljudstvo«.
Ivan Pucelj.
se bo že radi moralnega prestiža Beograd vedno obračal na večinsko slovensko stranko ter jo izigraval proti Hrvatom. Vedno bo potem treba, da bodo »tudi Slovenci« zastopani v vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vedno bo potem držalo pri večini volil-cev geslo: Slovenci skupaj — Slovenci smo v nevarnosti, slovenski narod se mora braniti. Ti Slovenci pa bodo večinska slovenska stranka in to je SLS, ki je, da si že vnaprej pridobi zaupanje najbolj odločujoče srbske stranke, sklenila tesno zvezo z radikalno stranko in takorekoč šla v njen klub.
Svobodna Slovenija — konec klerikalizma.
Čim je revizija ustave, čim dobi Slovenija res svobodo in ne le lažiavtonomijo mariborske in ljubljanske oblastne samouprave, je tega konec. Ni več potrebe, da se kliče »Slovenci skupaj« in »Slovenstvo v nevarnosti«, ki jo je in jo še izrablja SLS. S tem trenutkom, ko je revidirana ustava v federalističnem smislu, je odprta pot velikim celo-državnim strankam. Ker odloča eventuelni parlament le o najvažnejših zunanjepolitičnih, pravnih in gospodarskih vprašanjih, preide celo težišče na socijalno organizirane stranke. Patriotizem sili na to in zgodovina to jasno kaže. V tem trenutku izgubi SLS, ki kot ozka stranka slovenske duhovščine ne najde notranje vezi z drugimi, vsako oporo. Njenih četudi dvajset poslancev ne pomeni, čim je odstranjena vsaj moralna potreba legalnega zastopstva večinske Slovenske stranke v Beogradu, ničesar več. Njen ugled pade popol-ma; kot socijalno nejasno opredeljena in nazadnjaška stranka pade tudi v slovenskem deželnem zboru slej ko prej z večine.
Zgodovinski primer za to je slovaška klerikalna stranka Hlinke, ki je istotako prvotno zahtevala avtonomijo Slovaške in klicala Slovake na okup, češ, da je Slovaštvo v nevarnosti. Čim pa je dobila Slovaška svojo samoupravo, kakor jo je stvarno dobila, je ta potreba odpadla in zato je tudi padel Hlinka. Češka kmetska stranka je vsled tega pri zadnjih volitvah vzela Slovaški ljudski stranki nad eno tretjino mandatov! Tega vzgleda se je SLS ustrašila in zato njena zveza z Srbijanci in boj proti reviziji ustave in prečanov. Kajti samo v sedanjih političnih razmerah lahko pride verska stranka SLS kot nekaka lažipokroviteljica Slovenstva v izrabljanju
|Avtonomija Slovenije in
SLS.
boja med Srbstvom in Hrvatstvom do moči. Čim prevlada socijalni moment, čim so po odstranitvi plemenskih sporov mogoče in — nujne celodržavne in socijalne stranke — je SLS odzvonilo.
To je, na kar je ob blejskem paktu mislilo vodstvo SLS in to je, kar jo je vodilo in jo
Kadar hoče SLS obrniti pozornost slovenskega ljudstva od političnih in gospodarskih vprašanj, ki so ga po krivdi nje občutno oškodovala, takrat zaženejo krik po časopisju in celo po nekaterih cerkvah, ljudje božji, pomagajte, vera je v nevarnosti. Tako bogo-skrunsko izrabljanje sv. vere so vpregli v omadeževani in okrvaljeni voz SLS posebno zadnje čase, ko so spoznali, da celotno ljudstvo obsoja početje in zadržanje SLS ob priliki gnusnih umorov v Narodni skupščini.
Zakaj je vera v nevarnosti?
Poglejmo malo, kaj je vzrok, da je kar naenkrat »Kmetski list« veri tako zelo nevaren. Ko je zločinska roka poslanca radikalne stranke, ki je najožja zaveznica SLS, in o kateri piše »Slovenec«, da jo ne bodo v nobenem slučaju zapustili, umorila dva poslanca Hrvatske kmetske stranke, njenega predsednika in še dva poslanca smrtnonevarno ranila, je »Kmetski list« to strašno dejanje prikazal tako, kakor se je v resnici zgodilo in ozadje umora popisal tako, kakoršno je. »Slovenec« je pisal, da je umor sicer obsoditi, ali krivci umora pa da so Radičevci sami in je skušal tako oprati stranko, iz katere je morilec izšel in njene zaveznike. Ljudstvo je kmalu razsodilo, na kateri strani je pravica in splošno obsodilo do skrajnosti grdo zadržanje SLS. Ker »Kmetski list« piše o zločinu in ga obsoja, zato ga je SLS proglasila za veri nevaren list. Ne cerkev, ampak SLS je to storila. SLS se torej postavlja nad cerkev.
»Kmetski list« piše o tem, da vlada v naši državi dvojna mera, ena za Srbijance in druga za Prečane. »Kmetski list« tudi pove, da Vukičevič-Koroščeva vlada ni vlada ljudstva, ampak vlada srbijanskih hegemonistov. Ali še kdo dvomi nad to resnico? In ker je »Kmetski list« napisal in piše o tej resnici, zato je od SLS proglašen za veri nevaren list.
»Kmetski list« je pisal o trgovinski pogodbi z Avstrijo in sporočil kmetom samo to, kar je komisija Vukičevič-Koroščeve vlade na Dunaju sklenila. Slovenski kmetje bodo vsled te pogodbe za milijone oškodovani, srbijanski bodo milijone pridobili. Ker je to resnico »Kmetski list« sporočil svojim bralcem, zato ga je proglasila SLS za veri nevaren list.
Vladinovci — v Sloveniji klerikalci — so opoziciji najbolj zamerili to, da se opozicija ni hotela dati vpreči v njihov vladni voz, da bi jim pomagala dobiti posojilo na Angleškem, ki bi vrglo beograjskim cincarjem silno mastne provizije. Klerikalni »Slovenec« je vedno hujskal proti nam s tem, da smo proti posojilu, čeprav da je jasno, da država brez angleškega posojila ne more nikamur več naprej.
Pretekli teden pa se je posrečilo dobiti Svetozarju Pribičeviču točne podatke o tem »angleškem« posojilu. Kar je razkril Pribiče-vič, je nekaj tako strašnega, da mora tudi največji bedak uvideti, da bi pomenilo angleško posojilo za nas finančni polom, če bi ga sklenili pod pogoji, na katere je pristala belgraj-ska cincarija in ž njo vred tudi njena poslušna dekla, naša Slovenska (!) ljudska (!) stranka.
še vodi, da pada boju prečanov za revizijo ustave v hrbet, boreč se ob strani Beograda. To pa je tudi vzrok, da se nam kake trajne klerikalne nadvlade v zedinjeni samostojni Sloveniji ni treba bati, ker bo po par letih splahnela. Samo če bomo odkriti, pošteni in socijalni.
Finančno ministrstvo Vukičevič-Koroščeve vlade je napravilo nov predlog za troša-rinsiki zakon. Ta predlog predvideva povišanje trošarine na vino od 35 Din za 100 litrov na 100 dinarjev, dalje ta predlog ukinja prosto žganjekuho in še drugo. Ker je to resnico »Kmetski list« objavil svojim naročnikom, zato ga je proglasila SLS za veri nevaren list.
SKS je tesno zvezana s Hrvaško kmetsko stranko in njenim uglednim predsednikom Štefanom Radičem in se skupno ž njo bori za pravice prečanskega kmetskega ljudstva, zato je SLS proglasila »Kmetski list« za veri nevaren list.
Ker se je poslanec Pucelj zavezal skupno s poslanci KDK, da ne gre več v Beograd v to skupščino, kjer se ubijajo prečanski poslanci, zato je SLS proglasila »Kmetski list« j za veri nevaren.
Kaj pa pravijo predstavniki cerkve?
Naštevali bi lahko še dolgo, a dovolj tega. Sedaj pa poglejmo, kaj pravi cerkev in njeni poglavarji o Štefanu Radiču, njegovi politiki in naši, ker je ta skupna. Papežev nuncij Pelegrinetti je St. Radiča blagoslovil in se dolgo pogovarjal ž njim. Ko je predsednik Štefan Radič prišel v Zagreb, sta ga prva obiskala nadškof Bauer in škof Nijaradi ter izjavila, da prosita Boga za njegovo zdravje. Vrhbosanski nadškof Šarič je izjavil vsem slovesno: »Radič ni proti veri, on ni proti duhovnikom, on je le proti onim, ki so ničvredni. Radič je od Boga poslan.« Tako govori o Štefanu Radiču in njegovi politiki cerkev in njeni poglavarji.
Kako se torej to strinja s pisanjem SLS časopisja, katerega uredniki so slovenski kap-lanje? Kje je torej nevarnost za vero, ali od onih, ki vodijo politiko po nazorih in vodstvu od Boga poslanega Štefana Radiča, ali od onih slovenskih kaplanov, ki zagovarjajo po svojih listih radikalne korupcijoniste, Punišo Račiča, centralizem in izkoriščevalce.
Ako kdo pred Bogom greši, grešijo oni, ki sveto vero izrabljajo v strankarske špekulacije.
Na podlagi podatkov, ki jih je dobil in povedal javnosti g. Pribičevič, dobimo o posojilu sledečo sliko:
1.	Posojilo bi znašalo 50 milijonov angleških funtov ali okroglo 13.750,000.000 (trinajst in tri četrtine milijarde) dinarjev. To bi bila takozvana »nominalna vrednost«, od katere je treba plačevati obresti (1 funt = 275 dinarjev).
2.	Od teh 50 milijonov funtov pa se odbijejo sledeči zneski:
a) Razlika med »nominalno« vrednostjo in »emisijskim kurzom«. Če namreč veleban-kirji kaj posodijo, ne dajo cele vsote, ampak nekaj odbijejo. Ali pač izdajo zadolžnice, na katerih je tiskano »1000«, toda oni za tako za-dolžnico ne dajo 1000 dinarjev, ampak samo 950, ali 900 ali pa še manj dinarjev. To, kar bankirji v resnici izplačajo (v gotovini), se
imenuje »emisijski« kurz ali »emisijska« vrednost.
Razlika med obema vrednostima bi znašala v našem slučaju glasom pogodbe 5 milijonov funtov ali 275 X 5 = 13,750.000 dinarjev, ki ostanejo v žepih bankirjev, ne da bi jim bilo treba ganiti z mazincem.
b)	Poleg lepega »emisijskega« dobička so si izgovorili bankirji še 4 procente provizije. Štirji procenti od 50 milijonov funtov znaša 2 milijona funtov (275 X 2 = 5.500.000 dinarjev).
c)	Za takse in provizije (!) 1 milijon funtov (275 milijonov dinarjev).
d)	Ameriški bankir Blair bi dobil povračilo za svoje staro posojilo v novih zadolžnicah v znesku 9 milijonov funtov 275 X 9 = 2 milijardi 475,000.000 ali skoraj poltretjo milijardo dinarjev).
e)	Kot nagrada, da se da izbrisati s »prve hipoteke« na naše monopole itd. bi dobil bankir Blair 137.500 funtov (= 37,800.000 dinarjev).
f)	Za »stabilizacijo dinarja« bi se porabila ena milijarda dinarjev (nekaj nad 3 in pol milijona funtov).
g)	Celih 13 milijonov funtov (okoli 3 in pol milijarde dinarjev) bi ostalo kar na Angleškem za nakup železniškega materijala za one železnice, ki bi se na račun te vsote gradile pri nas.
h)	Angleški podjetniki, ki bi gradili pri nas železnice na račun posojila, bi dobili povrh še nagrado v znesku skoro 1 milijona funtov ali 275 milijonov dinarjev.
Od celotnih 50 milijonov funtov bi dobila tedaj naša država v gotovini izplačanih le neke 3 milijarde dinarjev, 10 milijard dinarjev pa bi ostalo kar na Angleškem. Mi pa bi morali plačevati seveda obresti za celih 13 milijard.
Ni dvoma, da bi glavno breme za te obresti morali nositi zopet mi prečani!
Prijatelji in somišljeniki! Prosimo vas, da pokažete te številke svojim klerikalnim znancem in jih vprašate: Ali je res SLS tako strašno zapuščena od Boga in vraga, da morejo njeni zastopniki v Beogradu zagovarjati tako silovito breme za prečanske, zlasti pa za slovenske kmečke rame?
Klerikalci so sicer hoteli v »Slovencu« te podatke zanikati in utajiti, češ, da to ni res! Toda mi vemo iz natančnega vira in sicer iz nekega ministrstva, ki ga iz razumljivih vzrokov sedaj ne imenujemo, da so ti podatki popolnoma točni!
Res globoko pada SLS! Najprej je rešila na pritisk dr. Korošca korupcijo; potem je dr. Korošec proglasil Macedonijo za »paradiž« (le vprašajte slovenske fante, ki tam služijo); potem je tekla kri; sedaj pa še zadeva s posojilom! Ali mera res še ne bo polna?
Sijajna je politika, ki jo vodijo »največji sinovi slovenskega naroda«, nad vse sijajna! Posebno za slovenske kmete!
Tudi culukafrski suženj ne sužnjuje tako sramotno svojim gospodarjem kakor hlapčuje »slovenski (!) zastop« v Beogradu belgrajski cincariji!
DEČVA"
Žene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenski Matici in Dečjemu domu.
ALI SI NAROČIL KNJIGE KMETIJSKE MATICE?
Še nikdar ni ne Slovenec ne tujec prelil toliko slovenske, hrvaške in srbske nedolžne krvi kakor SLS.
Vera fe v nevarnosti/'
Resnica o ^angleškem" posojilu.
Zasedanje mariborske oblastne skupščine.
Mariborska oblastna skupščina je bila sklicana za torek, dne 17. t. m. ob 10. uri. Po otvoritvi je predsednik naznanil, da je odstopil poslanec Neudauer (ki je odstopil vsled znane zadeve pri posojilnici v Gornji Radgoni), da pride na njegovo mesto Anton Sla-vic. Na vsled odstopa poslanca Neudauerja izpraznjeno mesto skupščinskega tajnika je določen poslanec Fr. Pirnat.
Poslanec dr. Odič je vložil predlog obsodbe zločina v Narodni skupščini in obžalovanje mrtvih in ranjenih žrtev. Ta predlog je predsednik dr. Leskovar prečital, na kar je hotel poslanec dr. Odic k predlogu govoriti. Predsednik dr. Leskovar pa mu ni dal besede vzlic temu, da mu jo je obljubil s častno besedo. Vsled tega se je vnel med njima hud prepir.
Predsednik je nato prečital poročilo oblastnega odbora, v katerem navaja, da so v občinskem oddelku od 740 odobreni vsi občinski proračuni razu 17. Od neodobrenih jih je 14 iz Medjimurja in trije pa iz ostale oblasti. Nadzorstvo oblasti nad občinami je ovirano vsled neenakosti v občinskih redih, zato se bo bivši štajerski občinski red preuredilo in razširilo na vso oblast.
Nato govori poročilo o zdravstvenem odseku, da se je gmotno stanje zboljšalo in se bodo raznim bolnicam nabavile nove naprave. Pri celjski je v načrtu porodniški oddelek.
Zgradbe se izvršujejo po proračunu in napredujejo povoljno. Ceste se sprejemajo v oblastno samoupravo in sta v obratu že dva kamnoloma v Gornji Bistrici in Rogaški Slatini. Tretji v Podčetrtku pa še pride.
V socijalni politiki bo glavna skrb zanemarjeni mladini, ker je državna dečja zaščita ukinjena. Za to se pripravlja posebna oblastna uredba. V tem oddelku se pripravlja tudi ureba o ustanovitvi skupnega izseljeniškega fonda za mariborsko in ljubljansko oblast.
Oblastna in finančna uprava je v organizaciji gotova. Težave so samo še z oblastno kontrolo, ki ima svoj sedež še v Ljubljani. Od dohodkov proračuna 14 milijonov je v štirih mesecih prišlo v blagajno že okroglo 5,000.000 dinarjev, tako, da je upati, da bo mogoče izvesti proračun tudi v pogledu dohodkov. . K koncu poročila omenja predsednik še vremensko katastrofo v Prekmurju, ki je zadela 24 občin. Za prvo pomoč je dala oblast po pol vagona ajde in prosa. Uvedla se bo akcija za nabavo jesenskega semena proti zadolžnicam po 6%.
Od predlogov je bil prečitan najprej od poslancev KDK in socijalistov podpisani nujni predlog: Oblastna skupščina mariborske oblasti obsoja težki zločin, ki se je dogodil 20. junija 1928 v Narodni skupščini in globoko obžaluje mrtve in ranjene žrtve tega zločina. Dogodek nima primera v zgodovini parlamentarizma in je globoko razburil in razžalo-stil vse plasti našega naroda. Oskrunjen ni le naš parlament, ponižan je tudi ugled naše dr-žave v svetu. Želimo, da bi prelita kri vodila k ozdravljenju razmer, da bi izklesala pot pravici, poštenju in enakopravnosti in da bi ne poglobila nasprotstvo med Slovenci, Hrvati in Srbi, pač pa jih zapeljala na pot medsebojnega spoštovanja, ljubezni bratstva in enakosti. K temu predlogu je govoril poslanec dr. Odic in ugotovil, da je hotela iti večina preko tega in da je v zadoščenje predlagateljev, da so prisilili večino do podobne izjave in tako prihranili eno sramoto oblastni skupščini.
Drugi dan zasedanja je bila razprava o samoupravni zdravstveni službi. Referent dr. Veble je poročal o osnutku uredbe. V debati so zahtevali zastopniki opozicije razne korek-
ture, ki pa jih oblastni odbor ni hotel sprejeti. Zato je opozicija glasovala proti nekaterim točkam (kakor proti čl. 5), v celoti pa je bila uredba soglasno sprejeta.
V četrtek je bila razprava o osnutku uredbe o okrajnih cestnih odborih. Bivša Štajerska je imela okrajne zastope, ki so skrbeli za ceste, Prekmurje in Medmurje pa ne. Da se reši vprašanje cest, ki niso občinske, ne oblastne, bi naj uredba o cestnih odborih nadomestila razširjenje zakona o okrajnih za-stopih za Prekmurje in Medmurje. Po uredbi bi se tam, kjer ni okrajnih zastopov, osnovali okrajni cestni odbori po sodnih okrajih, in sicer v Prevaljah, v Murski Soboti, v Dolnji Lendavi, v Čakovcu in Prelogu. Na vsakih 200 prebivalcev v okraju se voli po 1 odbornik v cestni odbor. Razun tega ima oblastni odbor pravico imenovati v vsaki okrajni odbor do 3 člane. Okrajni cestni odbori se volijo za dobo štirih let. Volilno pravico imajo vsi župani in občinski odborniki občin v območju okrajnega cestnega odbora. V slučaju razpusta občinskega odbora imajo volilno pravico gerenti in sosvetniki. O uredbi se je vnela ostra debata, v kateri je opozicija iz-nesla ostro kritiko nad načinom volitev, ki se uvajajo z uredbo, kakor tudi nad imenovanjem odbornikov v cestne odbore s strani oblastnega odbora. Oblastni odbor se je skušal zagovarjati s tem, da je uredba samo začetek in poskus, seveda s primesjo stran-karsko-političnega izzivanja, brez katerega SLSarji ne morejo izhajati niti pri stvareh, ki so popolnoma nestrankarskega in nepolitičnega značaja. Na to zagovarjanje je dobil oblastni odbor od opozicije stvaren pouk, da ni oblastni odbor za to tukaj, da dela poskuse na račun ljudstva in uvaja policijski sistem. Končno se je na zahtevo KDK črtala volilna pravica gerentov ter za slučaj razpusta občinskega odbora uvrstila volilna pravica zadnjih občinskih odborov. Radi sprememb je moral uredbodajni odbor imeti posvetovanje, ki je trajalo dobre pol ure. To jasno kaže, da dela oblastni odbor večkrat kar na slepo, pa se iz trmoglavosti in strankarske zagrizenosti brani umestnih predlogov opozicije. Velik del poslancev SLS se le z vidno nevoljo še pokori volji oblastnega odbora in še glasuje za njegove absolutistične uredbe. Tako je tudi ta uredba bila sprejeta proti glasom opozicije, ki je glasovala proti zato, ker oblastni odbor ni hotel sprejeti stvarnih in utemeljenih spreminjevalnih predlogov.
Predlog
Franca Hodoščeka, poslanca oblastne skupščine, in tovarišev.
Dne 5. junija t. 1. je zadela del Prekmur-ja strahovita katastrofalna elementarna nesreča. V pol ure je toča uničila 12 občin v celoti in sicer: Cankova, Korovci, Domanjci, Skakovci, Topolovci, Novi Beznovci, Stari Beznovci, Zenkovci, Strukovci, Pužovci, Le-merje in Brezovci. Od 14 občin so uničeni večji ali manjši deli in sicer: Gorica, Puconci, Martjanci, Sebeborci, Moravci, Tašanovci, Markišavci, Predanovci, Nemčavci, Gornji Črnci, Krašče, Grlinci, Boreči in Krajma. V prizadetih občinah in delih onih občin, ki so bile prizadete, prebivalstvo obupuje, ker ne le, da je uničeno vse sadno drevje za več let, vinogradi in žito, tudi spomladanski posevki ne obetajo vsled nastopajoče suše dobre letine. Tako kmetje za ves svoj trud in delo ne bodo imeli niti dovoljne hrane, kaj šele za jesensko setev. Da se prizadetemu prebivalstvu omogoči rešitev iz popolne gospodarske propasti
predlagamo.
Oblastna skupščina skleni:
1.	Oblastnemu odboru se naroči, da nujno preskrbi prizadetemu prebivalstvu dolgoročna brezobrestna posojila, v kolikor bi teh ne mogel preskrbeti v zadostni meri, pa posojila po nizkih obrestih z najmanj 10-letnim plačilnim rokom.
2.	Oblastni odbor naj stori potrebne korake, da se preskrbi za prizadete kraje semensko žito (pšenico, rž in ječmen) brezplačno ali vsaj po znižani ceni.
iZ STRANKE
Shodi kmetsko - demokratske koalicije.
V	soboto, 28. t. m. ob 4. pop. se vrši zborovanje v Zidanem mostu pri Juvančiču.
V	nedeljo, dne 29. julija se vrše sledeča zborovanja:
V	Domžalah v nedeljo, ob pol 9. uri dopoldne v Sokolskem domu.
V	Litiji ob 3. uri popoldne pri Šribarju na pošti.
Na zborovanjih poročata poslanca Ivan Pucelj in dr. A. Kramer.
Kmetski praznik na Krškem polju dne 15. avgusta 1928.
Letošnji kmetski praznik na Krškem polju, ki se vrši na praznik, dne 15. avgusta, bo ena najveličastnejših manifestacij sloge Slovencev in Hrvatov za svobodo in enakopravnost v naši državi.
Prosimo vse krajevne organizacije SKS v krškem in brežiškem okraju, da skličejo za nedeljo, dne 5. avgusta seje in sestanke, da pripravijo in urede sodelovanje na prazniku.
Pripravljalni odbor je določil naslednji program kmetskega praznika:
1.	Ob 8. uri dopoldne: Premovanje konj.
2.	Ob 11. uri dopoldne: Zbiranje konjenikov, narodnih noš, kmetskih skupin na vozovih v drevoredu pri farni cerkvi v Krškem.
3.	Ob 12. uri: Odhod povorke z godbo na čelu na Krško polje.
4.	Ob 14. uri: Javno manifestacijsko zborovanje slovenskega in hrvatskega naroda na Krškem polju. Govore voditelji kmetsko-de-mokratske koalicije.
5.	Ob 15. uri popoldne: Pričetek velike konjske dirke.
6.	Ob 17. uri popoldne: Kmetske veselice s plesom in drugimi raznimi nastopi.
Veselični prostor, plesišče in paviljoni bodo dobro razsvetljeni. Na veselici bodo sodelovale godbe iz Krškega, Kostanjevice in drugod. Za okusna jedila, izborno pijačo, vsestransko razvedrilo in točno potrežbo bo preskrbljeno.
Izvoščki iz Krškega na Krško polje bodo
po ugodni ceni na razpolago.
* * *
Orehova vas. Občni zbor kraj. organizacije se je vršil 22. t. m. Udeležila sta se ga tudi preds. okrož. odbora tov. Rajšp in tajnik Škrabar. Zborovalci so obsodili izdajalsko in slovenskemu narodu škodljivo politiko SLS, posebno pa žalostno vlogo kmetskih poslancev v SLS, ki proti svojemu boljšemu prepričanju po pasje sledijo vsakemu migljaju pokvarjenih gospodov. Izrekla se je zaupnica vodstvu SKS in voditeljema KDK Štefanu Radiču in Sv. Pribičeviču. Izvoljen je bil sledeči krajevni odbor: preds. Štefan Novačan, tajnik
Filip Primec, blag. Josip Grobelšek, podpredsednik in kraj. zaupnik Martin Kmetec; odborniki: Ivan Horvat, Franc Špurej, Josip Bandur, Franc Škrabl, Alojz Kolar, Ivan Lu-šer, Ludvik Dobaj. Za občevanje z drugo ko-alirano stranko, za urejevanje lokalnih zadev, se pooblastijo predsednik, tajnik in krajevni zaupnik.
Na Ženiku se je vršil v nedeljo popoldne 22. VII. sestanek ŠKS pri tov. Pavaleku. Poročal je tov. dr. Rosina.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Sestanek SKS se je vršil 22. t. m. v gostilni Miki v Dra-goviču. Poročal je tov. Škrabar.
Shod KDK pri Sv. Juriju ob Pesnici se je vršil v nedeljo, dne 22. t. m. pri Vračku. Udeležba je bila velikanska, okoli 200 ljudi. Za Slov. kmetsko stranko je govoril tov. Kirbiš, o političnem položaju, umoru v Narodni skupščini, o namerah KDK pa g. dr. Ljudevit Pivko, nar. poslanec SDS. Zborovalci so ogorčeno obsodili umor 20. junija, še bolj pa SLS, ki je s svojim ponašanjem pri tem zločinu napravila sramoto slovenskemu narodu, in obljubil, da bodo storili vse, da se pri prihodnjih volitvah ta madež opere in s tem pokaže, da Stranka Ljudske Sramote ni imela za svoje izdajstvo pristanka slovenskega naroda.
MLADINSKIVESTN1K
Društvo K. F. I. D. v Medvodah je priredilo v nedeljo, 15. t. m. tekmo žanjic, katera je sijajno uspela. Občinstva je bilo še več, a tudi zanimanje nič manj živahno kakor za tekmo koscev. Tekmovalk je bilo v prvi skupini (članice z novimi srpi) 8, v drugi skupini (razne tekmovalke s poljubnimi srpi) pa 5. Vsaka tekmovalka je prejela natančno odmerjeni prostor v izmeri 100 m2 (1 ar). Nagrade so prejele: v prvi skupini: 1. Mici Smole, 2. Katarina Kos, 3. Ana Javhar; v drugi skupini: 1. Mici Smole, 2. Marija Rozman, 3.Marija Štalc. Zlasti v drugi skupini se je bil med prvima dvema do skrajnosti napet boj Kljub temu pa je naša vrla odbornica Mici Smole v obeh skupinah odnesla rekord in sicer je požela v prvi skupini 100 m2 v 18 minutah 55 sek., v drugi pa v 16 minutah 10 sek.
Pa tudi ostale tekmovalke so v polni meri pokazale, da so vredne hčere kmetskih mater. Prepričani smo, da sta nam obe imenovani naši prireditvi koristili ne samo v moralnem pogledu, ampak tudi strokovno so marsikateremu opazovalcu odkrile nemalo dosedaj nepoznanih skrivnosti. Saj je bil to tudi naš namen. Opažali smo med agrarnim številom občinstva ves čas, pa tudi pred in po tekmi, kako podrobno se je prerešetavalo okoliščine, katere vplivajo na dober in slab uspeh dela, med tem ko smo do sedaj še prav malo slišali javne (tiskane kakor pisane) debate o klepanju, brušenju in nasajanju orodja, o pravilnem držanju telesa itd. Tudi v moralnem pogledu smo v polni meri dosegli svoj namen. Sklenili smo da odslej velja prednost le onemu, ki se izkaže med prvimi na polju pridobivanja in na temelju zidanja dobrin in
ne dotičnemu, ki se najkrepkeje priduša in auf-biks kriči po vasi, kakor tudi ne oni, ki ima najlepšo »židano ruto« ali najnovejše »šimi-čeveljčke«. Da ta namen v polni meri dosežemo, smo sklenili, da skličemo v nedeljo, 29. t. m. občni zbor in sicer ob 4. uri popoldne v lokalu Mlekarske zadruge v Medvodah, kjer bomo začrtali nove smernice za naše bodoče delo, da dopolnimo našo knjižnico s prvovrstnim čtivom in izvolimo odbor, kateri bo v polni meri svest svoje naloge. Vsi. kakor eden, pa delajmo na to, da naše društvo postane nenadomestljiv pijonir prepo-trebne vzgoje, izobrazbe in napredka v celi tukajšnji okolici, in prepričani smo, da se bodo našli tudi stariši, ki nam bodo gmotno pomagali do cilja. Le ako bomo postali potrebni, bomo tudi vredni hvaležnosti in podpore. — Na svidenje v nedeljo!
D O M* I S S
Z Gorenjskega. Vsesplošno obsoja po naših krajih ljudstvo umor v Beogradu, za katerega nosijo glavno odgovornost klerikalci. Edino radovljiški odbor je vzel v zaščito dr. Korošca, ki je izgubil pri svojih ljudeh vsako zaupanje. Menda namerava ta odbor najeti posebnega slugo, da bo metal »Kmetski list« iz hiš naših pristašev. Bomo videli, naj le prično. Ker pozivajo klerikalni časopisi na bojkot naših obrtnikov in gospodarskih ustanov, naj tudi naši listi priporoče v primerni obliki in na uspešen način klerikalne kon-zume in zadruge. Posebno tiste, ki imajo kaj zveze in prometa s Hrvati, katere klerikalno časopisje tako blati in sramoti. Istočasno je pa treba na Hrvatskem povedati, da je Osrednja bohinjska sirarska zadruga v rokah onih poštenih Slovencev, ki sočustvujejo s Hrvati. Ako hočejo klerikalci borbe in bojkota, ga mi sprejmemo in damo primeren odgovor.
Žabnica. Povsod okoli je znana naša vas ro svojem napredku in naprednem mišljenju. Fantje so mirni in pametni, kar iz napredka že itak sledi. Pridejo pa večkrat k nam pijani klerikalni smrkovci iz drugih vasi in razgrajajo po vasi. V nedeljo, dne 15. julija so se zopet pritepli v Žabnico in napadli po-
sestnika Antona Šifrerja, ko je krmil živino, in ga pobili do nezavesti. Tudi njegovega sina Franceta so pobili. Oba imata občutne poškodbe na glavi. Možje in fantje! Dasi ste miroljubni, vendar je zadnji čas, da napravite v domači vasi red, da ne bodo pobijali tuji pobalini domačih ljudi pred njihovim domom. — Vaščan.
Kandrše. V zadnji številki »Kmet. lista« smo javili, kako so pripravili klerikalci občinske volitve. Sklenili so kompromis, potem pa zahrbtno vložili še eno listo. Vsled tega je od 9 kandidatov kompromisne liste, sedem kandidatov odstopilo in pozvalo občinarje, naj v znak protesta ne gredo volit, da tako obsodijo nepoštenost. V nedeljo so se vršile volitve od 259 volilcev se je volitev udeležilo 27 volilcev. Obsodba onih, ki so nepoštenost zagrešili, je dovolj jasna in menda ni potrebno k temu nič pridejati. Da bodo pa vsi kan-didatje zaznali kaj pravi »edini katoliški dnevnik« »Slovenec« k tem volitvam, ponati-skujemo iz njega poročilo o volitvah: Kandrše I. lista 3 (SLS) odbornike, II. lista 6 (SLS) odbornikov. Vsi odborniki so torej somišljeniki naše stranke. Za razpust občinskega odbora v slavni Žerjavovi dobi so se naši pristaši maščevali s tem, da so pomedli z nasprotniki popolnoma. — Volilci, sedaj sodite sami, kje je poštenost in kje laž.
TEDENSKI KOLEDAR.
29.	julija, nedelja: Marta.
30.	julija, (ponedeljek: Abdon.
31.	'julija, torek: Ignacij L.
1.	avgusta, sreda: V. Petra.
2.	avgusta, četrtek: Porcijunk.
3.	avgusta, petek: Štefan.
4.	avgusta, sobota: Dominik.
SEJMI.
30.	julija: Kostanjevica, Luko-vec, Šmartno pri Lit., TeJče, Ormož, Kostrivnica.
31.	julija: Konjice, Dol pri Hrastniku.
1.	avgusta: Vinica, Osilndca, Pišece, Ponikva.
2.	avgusta: 'Črnomelj, Dol, Sv. Lenart v Slov. goricah.
3.	avgusta: Videni, Vildon.
4.	avgusta: Sv. Volbenk.
VALUTE.
Dali 'moramo za:
1 nemško marko	Din	13-56
1 madjarski pengo	Din	9-90
1 švicarski frank	Diin	10-94
1 avstrijski šiling	Din	8-02
1 angleški funt	Din	276-50
1 ameriški dolar	Din	56-80
1 francoski frank	Din	2-22
1 češkoslov. krono	Din	1*68
1 italijansko ilro	J>in	2-98
Naročajte KMETSKI LIST!
Verujte, če se Vam pove,
da je vsaka gospodinja napravila najboljo izkušnjo, če je poizkušala, da
ŽENSKA HVALA
preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame
Schichtovo Terpentin milo
Iz Blok. Suša, ki sedaj že tretji teden prav neznosno pritiska, nam bo uničila še ono kar nam je slana pustila. Posebno slab pridelek bo letos v senu, katerega ne bomo pridelali niti polovico običajnih letin. Na izvoz pa niti misliti ni. Pred nekako 30 leti smo imeli na Blokah neko kuharico Lenčko z Gore, ki bi bila kmalu proglašena za svetnico radi njenega življenja. Prav velika posebnost te ženice je bila ta, da ni, kakor pravijo ljudje, leto dni jedla. Cele karavane lahkovernih ljudi jo je hodilo občudovat in prosit milosti po njeni priprošnji. Letos bi bili pa kmalu praznovali 30-letnico tega slavnega dogodka. Ta srečen kraj je pa bila letos Nova-vas, kjer je neka mladenka, stara nekaj čez 20 let, vodila s svojo boleznijo in pobožnostjo za nos ne samo njene tovarišice, ampak tudi ljudi, katerim ne bi pripisovali lahkovernost. Ker so se dobili posebno fantje, ki so se iz te svetosti ponorčevali, so bili ti seveda takoj obsojeni za brezverce. To dekle je že večkrat umiralo in je imelo, kakor pravijo ljudje, črne madeže po telesu, ki pa niso, kakor se govori, izvirali od krvi, ampak od »Globina«. Kaj je na tem resnice pa ne vemo. Da so ljudje tudi še danes tako lahkoverni je res žalostno in kaže, da tudi v kratkem ne bomo tega zla še oproščeni. Občinski odbor je v sporazumu z zastopniki cerkve sklenil zgraditi novo kaplanijo, staro podreti ter popraviti tudi za mežnarja primerno stanovanje. Da je po osmih letih boja prišlo do soglasnega sklepa, je pripisovati končni uvidevnosti g. župnika, ki je sedaj sprejel skoro vse predloge, ki mu jih je svoječasno stavil občinski odbor. Tako bomo v slogi marsikaj napravili, kar v nasprotnem slučaju ne bi mogli izvesti. Za danes naj te novice zadostujejo, drugič hočemo poročati pa zopet kaj novega.
Cirkovce na Dravskem polju. V nedeljo, dne 2. t. m. je poslala SLS k nam poslanca prof. Vesenjaka, da se stranka opere krivde nedolžno prelite krvi v parlamentu. Po dolgem pranju in farbanju so mu pristaši njegove stranke stavili vprašanja, na katera pa ni našel odgovora. Najhujši pristaš SLS, Medved Janez ml., p. d. Mihelakov Janez iz Mihove, je.govorniku zabrusil v obraz: »Nikdar še niste nič naredili in nikdar nič ne boste, Vi nas samo tolažite in farbate naprej!« Ljudje božji, čujte in strmeli boste nad tem dogodkom. Če že najhujši in najzagrizenejši pristaš te stranke to govorniku pove, vemo, da se bliža konec te skrahirane in gnile stranke. Hvala Bogu, čudeži se gode, slepci spregleda-vajo. Govornik blamiran nato zapusti dvorano in pride v Koržetovo kegljišče z Martinom Osenjakom, p. d. Gregorjevim Tinetom. Tukaj ga Vesenjak predstavi g. Jožetu z besedami: Ta je najboljši pristaš tega kraja!« Gregorja je pri tem objela taka sramota, da se je po kitajsko poslovil. Tega človeka, kakor je priobčil naš list svoj čas, bi mi vaščani kaj radi poslali v Beograd kot stražnika Koroščeve avtonomije, da bi je beograjske miši in podgane ne požrle, ker nam je že on marsikatero med sosedi in vaščani povzročil. SLS nas farba
po celi Sloveniji, a Gredol pa v Cirkovcih, zato rečem: Gliha vkup štriha. Na farbanje smo temu človeku hitro gor prišli, malo dalj je trajalo farbanje SLS, toda sedaj je farbanja obeh konec. Kmetje so po shodu v gostilni »Goliat« v Cirkovcih to farbanje z vinom in pivom zalili in se izražali: Profesor Vesenjak, ne hodite več k nam, smo že siti do grla Vašega farbanja! * Naš g. župnik je tudi eden tistih, ki menda odobrava umor v parlamentu. Kdor ne verjame, naj vpraša Štefeta s poštno torbo, ta bo povedal, kaj je slišal iz njegovih ust. G. župnik, Vas ni sram? Mene bi bilo, pa nisem Kristusov namestnik, kakor Vi. Pobrigajte se raje za strojno zadrugo, da ne bosta motor in mlatilnica za časa mlatenja počivala kot letos. Kot član te zadruge bom letos moral mlatiti z mihoškim motorjem. Sicer pa Vam svetujem, da daste roke stran od te zadruge in pustite nam članom stroje popravljati in za mlatenje kasirati in vse bo v redu.
Iz Jurkloštra. »Slovenec« je priobčil neko notico o občinski hiši. Vsakdo, ki jo je bral se je moral smejati tej klerikalni trapa-riji. Omenjena notica pravi med drugim, da bodo klerikalci že poskrbeli, da bo konec samostojne hvale, ko bodo oni dobili občino v roke. No gospodje, posrečilo se je, da se Vam je želja izpolnila, ker je bila naša lista razveljavljena in že drugo leto kraljujete. Sedaj pa na dan z Vašimi uspehi! Občinska hiša je bila izdelana že za časa našega odbora. Ostalo je le še nekaj dolga. Za pokritje polovico dolga smo nabrali od dobrih kmetov za en vagon lesa. Treba ga je bilo samo še spraviti na žago in prodati, ko ste vi prišli na vlado. No, in kaj ste storili. Nič, nič! Čakalo bo vse, da se vrnemo mi, ker so klerikalci popolnoma nesposobni gospodarji. In kakšne so ceste pod Vašo upravo. To je pravi škandal! Mesto, da bi mostove popravili, ste na nje nabili tablice, da se ne sme preko njih s tovorom 800 kg. Ja, res, silno brihtni ste. Seveda za § 82 ste pa glasovali in oškodovali naš okraj za 1 do 2 milijona. Seveda pri Trboveljski so visoki gospodje, a kmet je samo za to tukaj, da gospodi pomaga s kroglico sebe zatirati. E, vidite davkoplačevalci, in če se mi proti temu škandaloznemu gospodarstvu borimo, je takoj vera v nevarnosti. Ali kmalu pride čas obračuna in tedaj, kmetje, bodite na svojem mestu.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Odkar se je poverilo vodstvo našega okr. zastopa klerikalcem, se za naše okr. ceste nikdo nič ne briga. Na ceste je navožen skoro sam pesek in blato, odseja-nega prodeca na vseh cestah jurjevške okolice pa ni navoženega, kakor da bi mi jurjov-čani ne plačevali 300% okrajnih doklad. V kamnolomih delajo sicer delavci na okrajne
stroške, ali boljši prodec kar nekam izgine. Pod prejšnjim načelstvom gg. Bračka in Zem-Ijiča smo imeli dobre ceste in sta se ona dva drugače brigala za gospodarske koristi okraja kakor sedanji gerent. Ljudstvo se zgraža in zahteva okrajne volitve, da si zbere za zastopnike može, kateri bodejo delali za nas.
Buče pri Kozjem. V nedeljo, 15». julija je imel naš g. župnik misijonsko pridigo, seve ne o nauku našega Zveličarja, temveč o naprednih časopisih. Najbolj je udrihal po »Kmečkem listu«, da je sam strup, potem »Jutro« in »Domovina«, da jih moramo iztrebiti iz krščanskih hiš itd. Najbolj se je razsrdil nad »Kmetskim listom«, kateri je opisal mehikanske razmere, kjer prelivajo mučen i-ško kri. Ni pa povedal, da imamo v svobodni Jugoslaviji tudi mučeniško Mehiko, v kateri se preliva nedolžna kmečka kri ob odobravanju SLS, kateri niso nudili smrtno zadetim katoličanom zadnjega verskega tolažila, ako-ravno je bilo na licu mesta par duhovnikov. Nadalje se boji po njegovem mnenju hrvaškega boljševizma, ker hoče kmet ravnoprav-nost. Malo jih je, ki hodijo poslušat pridige, na ta način jih bo še manj, kajti hujskanja od strani SLS je več nego dovolj, posebno pa še na posvečenem kraju. Kmetje, sotrpini, da vam ne bode treba poslušati grmenja o »Kmečkem listu« od strani g. župnika, naročite si ga ter uvideli boste, kje je resnica in pravica za Vas, zatirano gmajno. Nas ne zanima ne Mehika ne angleški listi, nas zanima le davčni vijak in pa trgovinska pogodba z Avstrijo, ki so jo skovali gospodje iz Beograda v zvezi največjega sina Slovenije, vsegamogočnega dr. Korošca.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Za nedeljo, 29. t. m. nameravana prireditev malonedeljskih dile-tantov odpade vsled odsotnosti nekaterih igralcev.
«KMETIJSKA MATICA.»
Kmetijska Matica. Kljub ponovnim pozivom še vedno niso vrnili nabiralnih pol vsi gg. poverjeniki. Ker se knjige pripravljajo za tisk, je treba določiti točno naklado, prosimo vse gg. poverjenike, naj nam vrnejo nabiralne pole. Kdor želi dobiti na jesen knjige Kmetijske Matice, naj si jih takoj naroči.
Kmetovalci, ali ste že prečitali knjigo »Naša prašičja reja«, ki jo je spisal č. g. župnik Anton Oblak? Ali ste prečitali knjigo »Sadjarstvo«, ki jo je spisal priznani strokovnjak Franjo Kafol? Ali ste že prečitali Gom-bačevo »Umno kletarstvo«. Če še niste, pa-ročite si te knjige pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.
Krivična in onemogla gonja.
klerikalnega časopisja proti »Kmetskemu listu« in voditeljem Slovenske kmetske stranke je dala povod našim neumornim pristašem in organizatorjem, da so zbrali tekom zadnjih 14 dni nad 400 novih naročnikov. Vsem, ki ste sodelovali, bodi izrečena tem potom naša
prisrčna zahvala.
LNIDOM
reg. sadr. a neomej. «av.	emojavk« jKm«Md dom". Toiofon «. M4T
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje
KMETSKI HRANILNI IN
KaCun poStno hranilnic« St. 14337
Daje:
Posojila na vknjižbo, proti poroStvu ter ■astavl premičnin ln vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
vloge na knJISIce
Obrestuj ©%
Ctstlh
brez odpovedi
rtaln« vloga tn vlog« v l«ko6»n« računu po dogoToru.
Preskrbuje: Kavcije, inkase, »reCke ia vrednostne papirje ter Celce in i (nakasila) na draga mesta.
Uradne ure s ■•:>_ Vsak delavnik od 8.-12.V, «■ od
PooblaSCenl prodajalec sreik drfavno razredne loterije.
PodruSnka v KAMNIKU na 6lavn
Prometna banka
d. d.
Ljubljana
Telefon it. 2149, 2968 Poit. tek. rat. 13.853
Stritarjeva ulica št. 2
(vogal Prod Skotijo 1, nasproti magistrata) -
Ziro-ratun pri Narodni banki
Nakup ln prodaja valut In deviz. Sprejemanje vlog na teko« raiun In hranilno knjlilca, vnovCevanja lokov In menic. Izdaja uvaronj, garancijskih In krodltnlh plsom, podeljevanja kreditov In Isvrlevanje vseh banZnlh poslov po naJkulantnaJIHi pogojih.
NOVICE.
Tovariši, posnemajte! Kraj. odbor SKS v Št. Vidu n. Ljublj. je na seji 22. t. m. na ostudno gonjo klerikalnega časopisja proti »Kmetskemu listu« zložil vsoto za 10 izvodov »Kmetskega lista«, kateri se bodo poslali revnejšim pristašem. Živela krajevna organizacija! — Na isti seji je kraj. odbor sprejel sledečo resolucijo: Krajevni odbor SKS v Št. Vidu nad Ljublj. z zgražanjem obsoja podlo in gnusno kampanjo, ki jo je započelo klerikalno časopisje proti »Kmetskemu listu«, da bi ljudje ne zvedeli resnice o žalostni vlogi, ki so jo igrali klerikalci v času umora hrvatskih mučenikov in katero vodijo naprej v veliko škodo Slovenije kot ponižni sluge beograjske cincarije. — Dalje izreka neomajno zaupanje tovarišu Puclju in voditeljem KDK ter jim kliče: Krepko naprej po tej poti!
Spominsko ploščo g. Francetu Barletu, ustanovitelju Jugoslovanske gasilske zveze, odkrijejo cerkljanski gasilci v sporazumu s Kranjsko gasilsko župo in načelstvom Jugoslovanske gasilske zveze dne 15. avgusta t. 1. ob 15. uri popoldne na pokojnikovem rojstnem domu v Cerkljah pri Kranju. Natančnejši spored se pravočasno objavi. Eventualne prispevke za kritje stroškov, darila za srečolov in prijave na udeležbi sprejema pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče v Cerkljah pri Kranju.
Redni letni občni zbor Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 26. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v srednji sobi hotela Štrukelj. Opozarjamo vse člane zadruge in jih vabimo, da se občnega zbora udeleže.
Požar največje tvornice papirja v Jugoslaviji. 22. t. m. popoldne je pričela goreti na Sušaku tvornica papirja Smith & Meynier, ki je največja tvornica papirja v Jugoslaviji in je nedavno slavila 100-letnico svojega obstoja. Ogenj se je pojavil v mizarski delavnici ter se je razširil na skladišče papirja, v katerem je bilo 8 vagonov izgotovljenega blaga. Kljub vsem naporom gasilcev pa se je požar razširil iz skladišča papirja tudi na skladišče celuloze in na strojni oddelek. Tvorniške zgradbe niso mogli rešiti. Vsa skladišča in glavno poslopje so pogorela. Tovarna je vredna nad 100 milijonov dinarjev.
Poštni avto zgorel. V nedeljo, 15. t. m. se je poštni avto, ki vozi na progi Kočevje— Brod na Kolpi, blizu Fare ob Kolpi vnel in popolnoma zgorel. Z njim vred tudi vsi poštni paketi, kar jih je vozil. Potniki so se rešili.
Strela zanetila požar. V sredo 18. t. m. popoldne je nastala nad Šoštanjem nevihta, med katero je udarila strela v električni transformator v Družmirju ter v kozolec posestnika g. Meha v Ravnah pri Šoštanju, ki je z vsemi pridelki pogorel do tal. Škoda je velika, dočim j^avarovalnina prav majhna.
Opustitev puškarske šole v Kranju. Občinski odbor v Kranju je sklenil opustiti ta-mošnjo puškarsko šolo in mesto nje ustanoviti tekstilno šolo, ker se v Kranju nahajajo že tri velike tekstilne tovarne (tovarne za blago).
Požari vsled suše. Zadnje dni se je dogodilo več slučajev, da je iskra iz lokomotive povzročila požar na travnikih in njivah ter napravila veliko škodo prizadetim kmetom. Tako je pogorelo ob gorenjski železnici več njiv žita. Posebno veliki požari so bili v Slavoniji, kjer je več milijonov škode na pšenici.
Poneverba v Zagrebu. V zagrebški carinarnici je poneveril blagajnik Zvonimir Hafner 605.000 Din in nato pobegnil v Avstrijo. Za njim je bila takoj izdana tiralica in so uz-moviča že aretirali na Dunaju. Izročili ga bodo našim oblastem.
Kačaki. Pred enim mesecem je prestopila jugoslovansko mejo kačaška družba hajduka Feriz Salkoviča iz Albanije in se klatila, ropala in morila po raznih krajih Macedonije, v kateri vlada po izjavi ministra dr. Korošca blažen red in mir. Kačaška banda je te dni prišla v Sandžaik in ko jo je hotela orož-niška patrulja obkoliti, je bilo sedem žan-darjev in en kmet na mestu ubitih.
Veličasten pevski zlet na Dunaju. Te dni so prihiteli z vsega nemškega ozemlja pevska društva na Dunaj. Nad stotisoč pevcev je prišlo na pevski zlet in na koncertu v soboto, 21. t. m. je naenkrat pelo na odru 40.000 pevcev.
Strahovit vihar na Kitajskem. Pretekli teden je divjal na Kitajskem strahovit vihar, ki je popolnoma porušil dve mesti, a razburkano morje je potopilo nebroj manjših ladij in čolnov.
Nekaj lepih plemenskih mrjaščkov, bele nemške oplemenjene pasme, starih 15, odnosno 10 tednov, odda Kmetijska šola na Grmu - Novo mesto. Interesenti naj se obrnejo naravnost na ravnateljstvo kmet. šole Grip - Novo mesto.
Smrt državnika. V Italiji je umrl eden največjih njenih državnikov Giovanni Giolitti. Bil je 40 let nepretrgoma narodni poslanec -- Rimu, večkrat predsednik vlade. Bil je hud nasprotnik fašizma, a sivolasi državnik je bil brez moči, da bi krenil Italijo na pot demokracije, to je ljudovlade.
Mehikanski predsednik republike ubit. Začetkom tega meseca je bil izvoljen za predsednika mehikanske republike general Obre-gon, kot naslednik znanega Kalesa, ki se je postavil odločno na stran kmeta in delavca v svoji državi. Komaj pa je bil Obregon izvoljen, ga je že zadela zarotniška krogla in mu končala življenje.
Strašna železniška nesreča. Na kolodvoru v Miinchnu sta trčila dva vlaka skupaj ter se je pri tem popolnoma razbilo več vagonov. Od potnikov jih je ostalo 10 mrtvih in 30 težko ranjenih.
* » *
Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojencev za šolsko leto 1928/29, ki se prične začetkom novembra t. 1.
šola ima dva oddelka: celoletno šolo in zimsko šolo, a letos se sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. V zimski šoli se pa vrši II. tečaj za one učence, ki so lansko jesen vstopili v I. -tečaj zimske šole. Celoletna šola traja eno leto, od začetka novembra t. 1. do konca oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi | točilnicami v avgustu. Prirejena je za učence iz vseh krajev ljubljanske oblasti.
Vsi učenoi stanujejo v zavodu (internatu) in so vedno pod strogim nadzorstvom ter uživajo vso oskrbo. Sprejemajo se sinovi kmetskih staršev, ki bodo po dovršenem šolanju ostali na kmetiji. Šele, če takih ni, se sprejmejo tudi drugi prosilci. Na šoli je za prihodnje šolsko leta na razpolago le še 5 "brezplačnih in 15 plačujočih mest, ostala mesta so zasedli s 15. majem t. 1. učenci pripravljalnega gospodarskega tečaja, ki vstopijo po zaključku tega tečaja v redno šolo.
Pogoji za sprejem so: starost od 16—20 let, moralna neoporečenost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovne šole. Prosilci, ki imajo manj kakor tri razrede osnovne šole ali pa slabo izpričevalo, ne bodo mogli priti v poštev za sprejem. Vstopati bodo morali šele prihodnjo pomlad v pripravljalni tečaj.
Oskrbnina za plačujoče učence znaša mesečno 150 dinarjev. Brezplačna mesta se bodo oddala sinovom srednjih in manjših kmetskih posestnikov, ki imajo lepo izpričevalo 'iit se stariši zavežejo, da ostane &in po dokončani šoli na domači kmetiji. Prošnji je priložiti premoženjski izkaz, potrjen od davčnega urada.
Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo in kolkovane s kolki za 5 in 20 Din ter poslane na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu do 20. septembra t. 1. Prošnji je treba priložiti: 1. Rojstni in krstni list, 2. šolsko izpričevalo iz zadnjega razreda (ne odpustnice!), 3. spričevalo o nravnosti, pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod naravnost iz kake druge šole, 4. a) izjava staršev, oziroma varuha, da so voljni plačevati stroške šolanja (pri prosilcih za plačujoča mesta), b) izja/va staršev, da ostane njih sin na domačem, v naprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu stroške šolanja (pri prosilcih za brezplačna mesta).
Pri vstopu v zavod odloča o kcnčnoveljavnem sprejemu sprejemni izpit iz slovenščine in računstva in pa zdravniška preiskava. Prosilec, ki bi izpita ne prestal, aii bi ga zdravnik zavrgel, se odkloni in se na njegovo mesto pozove drug prosilec. V prošnji naj ivsak prosilec točno navede svoj naslov, zlasti pošto.
Končno se ponovno opozarja, da je razpisana letos le celoletna šola. Prošnje za I. zimski tečaj bodo brezpredmetne. Točnejša pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo.
•.u
..Levorožni „Flachstep" Cylinder
Znano Je, da so najpre-clznije izdelani samo Šivalni stroji znamke: ,Grf tzner' m ,Adler'
za dom, obrt In industrijo
ji.
le pri Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
JLOlfAC"
Tvornica glinastih strešnikov in opeke
8 ifllES
Karlovac.
Dnem« produkcij« 100.000 komadov strešnikov in opeke. Proizvajanje veeh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov. — Poeebno se priporočajo Falcovani in dvakrat ialcevani »trešniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih oenah. Dobavijo M Iran ko n« vsako postajo. — Glavno zastopstvo sa Slovenijo:
»Ekonom', Ljubljana, Kolodvorska 7
Le Wppk"-n\/p ®a®e aParat' za vkuhavanje »	UVC zadovolje vsako gospodinjo.
Glavna zaloga „Weck" pri tvrdki Frucfus, Ljubljana, Krekon trg 10/1.	Zahtevajte cenik!
IVAN JAX IN SIK
LJUBLJANA, OOSPOSVBTSKA 2, V
Šivalni stroji
Izboril« konstrukcija In elegantna IsrrllteT ii lastne toTarne. IS-letna garancije Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno
Pisalni stroji »ADLER*
Kolesa Iz prrih tovarn: „I>tlRKOPP', pSTTHlA", .WAFrENHAO"(Oroii.o kolo). — Pletllnl stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in ihralnlh stroJeT. Daje se tudi na obroke I Cenike franko ln zastonj I
Prva Belokranjska parna opekarna
Z UR C, Oradac-Krupa-Semič
nudi vsako množino
la strojno zidne opeke
franko vsaka postaja, konkurenčne cene. Glasom mnenja keramičnega inštituta opeka vzdrži 800° vročine — nadomestek Samota, po dosedanji izkušnji izvrstna opeka za topilne peči, pekarije itd. Radi bližine konvenira nakup z ozirom na nizke žel. tovornine. — Krajevni zastopniki se sprejmejo.

Prodam
novo enonadstropno trgovsko in gostilni-čarsko
HIŠO
z inventarjem, 3 oral« zemlje pri hiši pri glavni cesta, (blizu farne cerkve, toplic, pošte, kolodvora v lepem prometnem kraju. — Posestvo 12 oiraiov, lepa zidana hiša, veliko gospodarsko poslopje
pri glavni cesti na ravnini pri Ljutomeru, hrez provizije. Slivar, Ljutomer.
Ii kranjske onm
turške, peklenske in »Vulkan'
(z garancijo) ter prvovrstne
ima v zalogi
Osrednja gospodarska zadruga
■'11 ■ UMI l^P?-
Ljubljana
Kolodvorska ul. 7
Med 20. junijem in 5, avgustom za -poljske delavce, služkinje, družine poljedelcev
Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko Hamburga, Ant-werpna in Cherbourga z glasovitimi parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Informacije glede voznih cen, vizuma, prtljage, predpisov vseljevanja v Kanado in USA daje CANADIAN PACIFIC zastopstvo za Slovenijo
Josip Zidar (VII) Ljubljana, Wilsonova (Dunajska) cesta 31
Izum na znanstpeni podlagi
BENZIT. NADMILO predstavlja novo stopnjo v fabrikaciji mila. Sestavljeno je iz najplemenitejših surovin na podlagi patentiranega postopka, ne vsebuje klora, vod-nega stekla in kisik vsebujočega belila ter je popolnoma neškodljivo.
BENZIT.NADMILO ne razjeda
niti najfinejših tkanin in ne škoduje barvam. To milo vsebuje izvanredno čistilno sredstvo, katerega druga mila nimajo, čisti brez truda navadne in najfinejše tkanine, volno in svilo ter odstranjuje mastne madeže.
Kakor najfinejše perilo, pere BENZIT« NADMILO tudi najbolj uma. zano delavsko perilo.
Oobl.a M v vi. H dro-g.nj«h In trgovin.h
^^^^■^^KVIlin S	kolonljaln.g. blag.
hk	po »nI od Din. S..
BenZlFNadmil
TVORNICE ZLAT0R03 MARIBOR
. F»ERi:
: BENZIT !:
Svoji k
svojim!
Kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo »voje blago.
i
Pozor
zastopniki srečk na obroke!
Popolnoma nove najvišje providbe!
Pišite v lastnem interesu pod šifro: »Beskon-kurončna zarada 367-1« na Interreklam d. d., Zagreb, Marovska 28.