213. Številka.
Trat, v petek, 2S. oktobra 1898.
„EAiaoat" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. tiri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina znnft«: Obe izdan ji na leto . , . gld. 21-— Za namo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in uh mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine «p uprava ne ozira.	_
Na drobno «e prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvc. večerne Številke po A nvč.; ponedeljske »jutranje Številke po 9 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
Telefon Stv. 870.
4 nvč.
V edinosti Je uo£t
Tečaj XXIII.
EDINOST
(Večerno izdatke.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Dllll^j 27. Večerno poročilo o kugi se glasi: Stanje ptatrežnice P eehft je nei/j>remenjeno in brezupno. V izmečkih strežnice H o o h e g g e r nI. nikakih kužnih bacilov, telesno se počuti dobro. Strežnica O ose hI, ki se nahaja v observatoriju, trpi na vnetju požiralnika. Enkrat je metala iz sebe. Ostali se počutijo dobro.
DllliaJ 27. Zveza nemške ljudske stranke je jednoglasno sklenila, da pozove Bvoje zastopnike iz konference načelnikov v levici. Krščansko-socijalna zveza je sklenila, da jemlje izstop nemške ljudske stranke obžalovanjem na znanje, ker pa se s tem preneha nemška vzajemnost, bode stopala samo od časa do časa v posvetovanje x načelniki ostalih nemških strank. Klub katoliške ljudske stranke je izjavil, da bode stranka vedno skrbela za kulturni napredek in veljavo vse monarhijo in v ta namen neodvisno od vlade povspeievala verske, politične in gospodarske interese. Komunikč nemške napredne stranke izreka, da smatra stranka delovanje konference načelnikov, kakor skupni organ, poteklim, da pa bode tudi v bodoče bolj kakor kdaj tožila po skupnem delovanju vso nemške levice.
Budimpešta 27. (Zbornica poslancev.) Predsednik, sklicevaje so na pravilnik, ni hotel dati prečitati obširne peticije — s katero se zahteva samostojno carinsko območje in da naj se ustanovi samostojna narodna banka. V nadaljevanju razprave o dnevnem redu so govorili poslauci od levice. Poslanec H a rta k jo izjavil, da ne dovoli levica nikakega dnevnega reda in je predlagal, naj se določi razprava o idemuitetni predlogi na 15. dan decembra. Na to je bila seja zaključena.
Pariz 27. Danes se jo pričela obravnava glede revizijo procesa l)reyfus, Obravnava so je danes vršila mirno.
Pariz 27. Ministerski predsednik Faure je vprašal Dupuisa, ako je pripravljen, da sestavi novo ministerstvo. Dupuis je zahteval, naj se mu da Časa
do jutri, ker mora poprašati prej posamezne osebe. V at/Litičnih krogih se žo imenujejo imena bodočih Sjjliniftrov.
Nacionalizem in socijalizmu v Avstriji.
IV.
Pa ne le centralizmu, ampak tudi temu nasprotnemu /istemu: deželnemu federalizmu odreka pisec možnost za rešonje jezikovnega vprašanja. Svojo trditev podkreplja pisec jako jednostavno. Centralizem pomenja absolutizem, federalizem pa ni nič druzega, nogo centralizem z manjšo obsežnostjo — torej je tudi federalizem le posebna oblika absolutizma! Ako bi prišlo do federalizma, bila bi razlika le ta, da bi na mesto jedne velike ceutralistiške države dobili več manjih centralisti-ških državic. Oe torej odklanjamo centralizem, moramo tudi federalizem, ker sti obe obliki jedno in isto! Ako je centralizem škodljiv v cesarstvu avstrijskem, bil bi istotako škodljiv v kraljestvu Češkem.
Tako sodi pisec o federalizmu in ga — obsoja. Mi se nočemo postavljati po robu temu me-uenju piščevomu, saj nismo bili nikdar federalisti v navadnem zmislu te besede, saj vemo tudi mi, da od federalizma, v kolikor zahteva isti, da bi se dala še veča moč v roke zgodovinsko razvrščenim pokrajinam, nimamo mi Slovenci pričakovati ničesar dobrega, llazkosanost naroda slovenskega na (i upravnih skupin je absolutno zadosten argument za to trditev našo. V Istri, v Trstu, na Koroškem in Stajarskem in morda tudi na Goriškem bi ostajal slovenski živelj brezpraven v vsakem pogledu. Le v osrednji pokrajini bi prišel naš živelj do uadvladja po federalizmu — ali kaj bi moglo postati tudi iz Kranjske notri v sredi mod brezpravnimi, ginečimi ro-
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejle vesti.)
Dlinaj 27. (Zbornica poslancev.) V nadaljevanju razprave o odgovoru na interpelacijo zaradi kuge, so govorili poslanci dr. Fournier, dr. Jarosiewicz, dr. Chiari, Daszynski in Wrabetz. Vsi so povdarjali, kako važna da bo bakterijologična raziskavanja in bo se izrekli proti temu, da bi se ustavili ti poskusi. Krščanska socijalista Schneider in Leopold Steiner sta se izrekla proti barakterijo-logičnim poskusom v mestih in sta ostro napadala Žide. Vladni zastopnik, ministerijalni svetnik dr. K u s v je podal obširno pojasnilo o celi stvari, kakor tudi o naredbah proti razširjanju kuge, o katerih jo rekel, da zadoščajo popolnoma.
Dunaj 27. (Zbornica poslancev. — Konec.) Generalni govornik dr. Lueger je izjavil, da stranka krščanskih soeijalistov ni proti znanstvenemu raziskovanju, pač pa proti temu, da 8e isto zlorablja pod pretvezo znanosti. Govornik je uasve-toval, naj se občna bolnica na Dunaju preosnuje tako, da bode zadostovala napredku sedanjega časa.
Poslanec K a r e i s (svobodna nemška zveza) je odbijal napade na Žide in na dvornega svetnika Notlmagelna. Na to je bila razprava končana.
Prihodnja seja bode 4. novembra.
DnilflJ 27. (Zbornica poslancev.) Minister za nauk, grof B y 1 a n d t- K h ei d t, jo rekel, da v očigled veliki važnosti bakterijologičnih raziskavanj se niti ne more govoriti o kaki omejitvi istih. Minister je rekel, da se enaki zavodi v drugih mestih nahajajo v ravno takem položenju in delajo na isti način kakor zavod na Dunaju. Nadalje je rekel minister, da so se x ozirom na veliko razburjenost prebivalstva začasno ustavili poskusi z bacili. Sicer pa da se more znanosti na ljubo marsikaj poskusiti, ako je o tem tudi življenje v nevarnosti.
PODLISTEK.	a
Kralj & Comp.
81ika s počitnic.
»Ne vem, če bi se mogla naučiti naša Milka vso dolgo ulogo... V samostanu se je sicer učila najlože in večkrat sodelovala na kakšni predstavi v največjih ulogah. Sedaj pa ne vem...« je prigovarjala druga gospa mama.
In tretja drugje zopet drugače...
In četrta...
Pa gospod župnik jc znal dobro odgovoriti vsem prigovorom, in pregnati vse pomisleke. Nabral je gospic za potjo in igro in — no da bi bil morda hotel — za ples. Gospice so rade obljubo-vale; prijetno se jim je zdelo v družbi visokošol-eev, ki so znali tako dobro zabavati...
Pa glejte spaka! Ko je minilo nekoliko po-skušenj iij so se že poslala vabila v tisk, je odstopila LočanoVa Milka, češ, da papa nikakor ne dovoli, da bi ona sodelovala; da se pa rajši tako skrega z mi^ma, kjtkor si še nikoli ni upal...
In žup£&ovty Emiea je prišla nekega večera in dejala, da je od danes zanaprej ne bo več, ker je papa ne pusti. Tudi ta se je bil odločil, da eventuvelno oponuje svoji soprogi do skrajne skrajnosti. . . .
»Zakaj pa? Gospića, povejte vsaj, zakaj se vam ne dovoli?« so vpraševali v mrzličnem strahu visokošolci in ostali prireditelji veselice.
»Ne vem natanko«, je odgovarjala Emioa.
Modicinec Lcmož pa je bil pri gospici v milosti, in zato mu je povedala vse po pravici.
»Veste, gospod Lemež! Zadnjič so bili pri nas v gostilni zdravnik Štupa, ta neutrudljivi piveo, mesar LukaČ, moj papa in tisti Košar, ki trguje s smrekovim lubjem. Njim so jo pridružil Ločtfu, ki je prišel v Mali trg z culioo v roki, sedaj pa ima denarja nakopičenega, da je strah (saj veste, za svojo Milko, katere no more oddati nikamor!) Pogovarjali so se to in ono, jaz sem pa poslušala v kuhinji. Pa je bleknil ranocelnik Stupa, ki še ud »Bralnega društva« ni, da naj gospodje nikar ne hodijo na veselico, ki se napravlja, oziroma, naj ne dovole svojim gospicain hčeram, da bi sodelovale. »Zakaj ne?« so ga barali. — »I zato, ker se napravi veselica v korist »Bralnega društva«. Vprašam vas le, gospodje«, jo nadaljeval Stupa, ta nemškutar, »zakaj bi mi denar nosili »Bralnemu društva«? Ali bi ne bilo to zapravljanje? (Je se društvo ne more vzdrževati b svojimi rednimi dohodki — ni vredno, da obstoji! Nima sposobnosti! Naj se razruši!« — In da-si vsi ljudje poznajo tega pijanca in nemškutarja Stupo, da je velikanski osel, vendar so mu vsi pritrdili . . . Zato ni
več Iiočanove Milke, zato ne bo več mene in zato je danes poslodnjič tukaj Lukačeva goska in Košarjeva gos . . .«
Lemež je povedal to nakano svojim tovarišem. To so bili hudi !
A oplašiti se niso dali!
»Mislijo goep6da, da nam s tem onemogočijo veselico!« vpil je Kralj, »Pa jim pokažemo, da so se hudo všteli . . . Osebno jih pojdemo vabit, kaj no Lemež in Goslar ... In če jih ne bo — vso jedno, pojdemo pa po kmečke ljudi. Saj naša veselica nima samo namena, zabavati gospodo, temveč
tudi kmečko ljudstvo — in to še v prvi vrsti!«
* *
Visokošolci so torej šli na kmete agitovat, tla bi se veselica obnesla čim sijajnejše.
Imeli so srečo; zakaj vsi so jih imeli radi. Možaki in gospodinje, ker so se radi menili žnjimi in jim često povedali kakšno šaljivo; fantje, ker so čestokrat pili v gostilni in drug drugomu na-pivali; dekleta, ker so z visokošolci tako lahko plesala in se njih šalam tako lahko smejale...
V nedeljo pred veselico so se zbrali zopet fantje in dekleta v Smolovi po svoji navadi in zaplesali, da se je sukalo še drevje okoli hiše...
(Pride še.)
jaki?! Xaj je deblo ie tako zdravo, ali nikdar ne l»ode donasalo sadu, ako mu sekira »proti seče veje in mirnije. Neprenehano se mu zgublja življenja sok in slednjič mora /umreti tudi »mio. Nam torej ni povoda, da 1 >i prigovarjali člankarju, ker odklanja deželno avtonomijo.
Pisec pa o<lklai)ja tudi idejo-ljubljenko Slo-veneev: združeno Slovenijo. Tu bi hoteli administrativno združiti vse pokrajine, v katerih Slovenci sestavljajo večino prebivalstva. Ali povsodi je manjšin — tako meni pisec —, ki hi se upirale takemu rešenju, a resenje, ki ne hi zadovoljilo vseh, ne hi bilo resenje.
Torej tudi po taki poti ni možno rešiti narodnega vprašanja.
Pisec se spominja narodne avtonomije. Ta pot mu je simpatična. Združenje narodov, to je tildi cilj socijalizma in vendar — odklanja pisec tudi to pot. Odklanja pa jo zato, ker Avstrija sploh ni zmožna, da hi nastopila to pot. Samouprava narodov hi po njegovem menenju značila pogubo Avstrije!! S to trditvijo seje pisec h r e č n o povrnil zopet — da-si gotovo ni hotel tega — na stališče onih, katere je obsodil najprvo in najstrožje — na stališče nemških e e n t r a 1 i s t o v in je tako pokazal vnovič, da je sedanji soeijalizem v svojih konsc-kvencah vedno protislovanski.
Tu se torej že moramo najodločneje postaviti po robu sodlii avktorjevi o namišljeni neveljavnosti načela narodne samouprave. Naše globoko uverje-nje je bilo vsikdar in je danes, da narodna samouprava je jedina oblika, ki more dati Slovencem zadostno garancijo za obstanek in razvoj v vseh odlomkih naroda!
Priznano bodi sicer, da pisec navaja tudi razloge za svojo trditev o nemožnosti, da bi Avstrija mogla nastopiti pot federacije narodov. V Avstriji je prebivalstvo tako pomešano, da bi bilo tudi po uvedenju samouprave povsodi manjšin, ki bi bile izročene večinam na milost in nemilost. A če bi hoteli — tako argumentuje člankar — ustvariti kakov zakon za varstvo manjšin, bi se pa morali povrniti zopet k načelu — centralizma.
In vendar nima prav. Mi smo povedali že večkrat, kako umevamo narodno samoupravo. Za vsaki narod naj bi se ustvarili posebni juridični organi, zbori, ki naj bi skrbeli za vse kulturne potrebe vseh odlomkov naroda brez ozira na to, v kateri deželi bivajo isti!! S tem bi se odpravil glavni vir zla, ki je v tem, da jedna narodnost teže drugi kulturni kruh. Ume se, da uavaduo — krivično. Saj vidimo, kako se godi v Poreču, Trstu, Gradcu in Celovcu in povsodi, kjer bijejo strasti jedna ob drugo, lles je sicer, da bi sc obsežja pravio v posamičnih, jezikovno mešanih krajih ne dala ločiti prav za las. Toda pomislimo, da glavni vzrok sedanjim strastim je nezaupanje, je neka nervoznost in razburjenost, ker je vse vznemirjeno in v večnem strahu, da mu nasprotnik zopet odnese kje kos prava. Cim bi pa navstalo pomirjenje, ko bi narodi videli v posebnih organih zanesljivega varuha njih kulturnim potrebam, bi odjenjala tudi nervoznost, odnehalo bi nezaupanje, odnehalo bi hov-ražtvo in narodnostne večine bi ne imele več pravega razloga, da bi manjšinam odrekale pristoječa jim prava. Seveda nočemo reči, da bi ne bilo nikdar nikakega spora. Tako smešni nismo. Spori bodo vedno, dokler bodo ljudje — ljudje se svojimi slabostmi. Ali glavno je, da bi enkrat prenehala sedanja strupenost bojev, da bi se nasprotstva ugladila vsaj v toliko, da bi se ljudje mirno in stvarno razgovarjali med seboj.
Definicija, ki jo je dal Člankar v »Akade-mie« o pojmu naroda, je prava in jedino točna. Narod ne sestoji iz toliko in tolikoljudij, bivajočih v teh in teh pokrajinah, ampak iz toliko in toliko ljudij, govorečih isti materini jezik. Istotako je povedal točno, da avtonomija naroda ni avtonomija, ako ne ohseza vsega naroda. No, menimo, da je s tem gospod pisec podal najizdatneji argument za take juridične organe, o katerih smo govorili ravnokar.
A pisec meni —■ kakor že rečeno —, da tako samouprava ni izvedljiva v Avstriji ter navaja za to trditev še jeden razlog. Ta bi bil: ker bi jednakopravni narodi stremili po združenju se sople-menilci ne glede na državne meje in potem — da Avstrije ne bi bilo več!!
Iz dokazovanja piščevega izhaja dosledno suha žalostna resnica: da v Avstriji ni prostora z a j e d n a k o p r a v n o s t nar o d o v!
To je pesimizem, ki ni opravičen. Pa mi hi menili tudi, da gospod pisec — prosimo, oprostite! — ni napisal tega pesimističnega zaključka svojega toliko iz prepričanja, ampak veliko bolj zato, ker mu je bilo do tega, da je mogel izvesti zaključek, kakošnega sije želel. Obsodil je centralizem, obsodil je federalizem, obsodil je administrativno združenje Slovencev, obsodil je narodno avtonomijo, obsodil je vse, da je le mogel reči : v socijalizmu je jedina rešitev!! In da je mogel, označivši veliki socijalistički ide-jal: svoboda posamičnika, svoboda naroda, svoboda človeštva, priti do trditve, da narodno vprašanje more rešiti le družba, ki sc je razvrstita svobodno, po svoji volji in spoznanju.
Seveda bi sodili mi navadni ljudje, da hi bil moral avktor, zabeleživši ta diktum, še le začeti prav govoriti — toda napravil je previdno piko in zaključil članek.
Kdor hoče »rešiti« človeštvo iz »bestijalnosti«; kdor se je lotil velikanske naloge preobra-ženja človeške družbe v zmislu pravice, svobode in ljubezni — ta ne sme biti velik le v negaciji, ampak tudi v pozitivnem pouku. S tem ni pomagano prav čisto nič, ako pripoveduje kdo: to ne velja nič, to ni dobro, to ni prava pot, ampak povedati mora tudi najprvo, kaj je dobro, in potem pokazati tudi na pot, kako priti do tega dobrega ! Tu pa nas je pustil avktor na cedilu. Družba, ki se razvrsti po svoji volji in spoznanju, to je splošna fraza, ki predpostavlja nekaj, česar ne doživimo nikdar: da bi bili vsi ljudje istega mene-nja. Družba človeška naj sc torej razvrsti svobodno ! V ta namen pa hi se morala zopet odločiti za to ali ono obliko ukupnosti. Kaj pa potem, če se v tej »svobodni družbi« pojavijo različna menenja, o tem, katera oblika hi bila bolja ?! Potem bi imeli zopet tisti nedostatek, ki je po menenju piščevom jedini vir vsemu zlu: večine in manjšine in morali bi zopet iskati ta ali oni »forum«, ki bi razsojal!
Torej ? Lahko je pač razvijati lepe teorije in postavljati trditve, ali na trdih tleh realnega življenja, kjer učinkujejo človeške slabosti in nedostatnosti človeštva, tudi najlepše teorije — niso izvedljive absolutno. Povedal jo pisec pač, da bi se človeška družba morala razvrstiti »svobodno« in po svoji volji, ali načina ni povedal, kako naj bi se pojavila ta svobodna volja, a še manje je povedal, kaj potem, ako bi ta »svobodna volja« ne bila — Boglasna?! Lahko je grajati, lahko je obsojati, ali svetovati pravo in potem tudi dokazati, daje to res pravo: to je težko. To je čutil tudi gospod socijalistiški avktor in je o pravem času — zaključil članek.
DOPISI.
Is Gradca, 2G. oktobra 1898. {Izv. dop.) Z n an s t v en o-sl o v s t v e 11 i klub ak. društva »Triglav« v Gradcu, ustanovljen v zimskem tečaju 1. 1898/99, se je otvoril slovesnim načinom dne 22. oktobra t. 1., dostojno proslavivši tudi v krogu tukajšnje akad. mladine stoletnico rojstva zaslužnega našega pesnika-buditelja Iv. Vesel a-Koseskega. V to otvoritveno sejo so bili po-povabljeni vsi členi in starešine društva, kakor Bploh vsi graški Slovenci in drugi Slovani, zani-majoči se za prospeh našega društva, kateremu povabilu so se tudi odzvali v precejšnjem številu, da je bila dvorana gostilne g. Kaube-ja natlačeno polna. Radi tega je bil tudi naprošen glasbeni klub, da poveča slovesnost se svojim sodelovanjem, na čemer mu bodi na tem mestu izrečena srčna zahvala, zlasti pa požrtvovalnim gg. solistom.
Ko se je napravil red po dvorani, je otvoril t. č. klubov reditelj, g. St. Krmavnar, slavnostno sejo. Popozdravju dobrodošlim gostom in drugim tovarišem je povdarjal govornik kratkimi besedami važnost tega kluba, rekši, da se je v prvotnem zabavno-literarnem »Triglavu« kmalu v začetku ustanovil podoben slovstveni klub, iz katerega so izšli mnogi znani slovstvoniki, misleci in dejatelji slovenski, možje, ki so delovali v blagor in prospeh domovine tako na kulturnem, kakor na gospodarstvenom polju. Podobnega pomena ni možno torej odrekati tudi temu novoustanovljenemu klubu, ki se ima smatrati sadom vseitčiliškega shoda v Lju-
bljani in ki hodi istotako pripravljavna šola za bodoče delavno življenje.
Oh premoru, ki je sledil temu nagovoru, je zapel zbor Sattnerjevo kompozicijo Gregorčičeve »V tihi noči«, na kar je podelil reditelj besedo slavnostvemu govorniku, tovarišu Maksu Pirnatu. V čast klubu je imenovani izborno rešil svojo ne-lahko nalogo, podavši zbrani družbi točno in pregledno sliko Veselovega življenja, njegovega delovanja in važnosti njegovega pojava ne le v slovstvenem, temveč še veliko bolj v političnem oziru, ker je Koseski prvič se svojimi pesniškimi umotvori budil in dramil slovenske rojake za vseobči narodni pokret, in drugič sam tudi dejanjski nastopal v prvih vrstah političnih rodoljubnih delavcev; saj je bil on glavni I sotrudnik Rleiweisovih »Novic«. Največi učinek pa je dosegel govornik z mnogovrstnimi značilnimi rekli iz pesnikovih del, navedši tudi veče odlomke znamenitejših pesnij, kakor »Vojaške«, »Bralcem »Novic«, »Kdo je mar?«. Pravično oeenivši tudi tehniške vrline in zasluge pesnikove za razvoj mile nam materinščine, omenil je govornik završujć, kako je tudi slovenski narod velikansko narodno slavnostjo in spominsko ploščo hvaležno počastil spomin moža, ki si jo postavil sam najtrajnejši spomenik, spomenik »aere pcronnius«, svojimi nesmrtnimi deli. Govornik je povzel navzoče, naj[tudi oni časte spomin tega moža posebno s tem, da se vedno ravnajo, kakor po žiljenjski maksimi, po zlatih njegovih besedah, geslu našega društva: »Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!«
Govoru je sledilo zasluženo burno odobravanje.
S kratko zahvalo gostom na obilni udeležbi je zaključil reditelj na to prvo klubovo sejo.
Pričela je živahna, ne prisiljena zabava, na kateri se je odlikoval pevski zbor mnogimi umetnimi in narodnimi pesnimi, zlasti pa pevski kvartet, često živahnem pozdravljan.
Želeti in nadejati se je, da se oglasi k pre-koristnemu klubu še več členov, ki bodo složnim in pridnim sodelovanjem omogočali še več takih zabavno-koristnih večerov, kakor je tudi upati, da se z vspevanjem drugih klubov, posebno glasbenega, — h kateremu naj bi pristopilo še veliko členov — razvije vspodbudno in prijetno družabno življenje v društvu »Triglav«.	»Bruc«.
Politični pregled,
V TRSTU, dne 28. oktobra.
K položaju. Konservativni »Vaterland« piše: »Razmerje med vlado in večino je menda pojasnjeno. Vesti nekaterih |listov o na novo nastalih resnih teža,rah, so menda lc tip-ljaji ali takozvane »pobožne želje«. V dotičnih krogih se označajo ta sporočila kakor tcndeneijozna«.
To vest potrja nekaj, na čemer itak nismo mogli dvomiti več: »Zveza« ostane v večini in večina bode podpirala vlado.
Kakor rečeno: po komunikeju »Zveze«, da-si lakonično kratkem, je bilo proglašeno že, kar potrja gori »Vaterlaud«, ali zabeležili smo to, da s tem v zvezi beležimo tudi nastopno, kar pišejo o stvari od — druge strani. A jedno in drugo — v zmislu dane besede — za sedaj brez komentarja. Od posebne strani pišejo torej :
»Spor med Jugoslovani in vlado je menda poravnan. Kdo da jo oni, ki se je o tem pokazal odjenljivega, to se vsakako dozna kmalo. Mnogo Slovani niso dobili. Nekaj morda. Ali, kdo more reči o viseči ravani, da je že došla do miru ? Kar je danes resnično, postane lahko že jutri neresnično. V ta hip ni možno določiti, da so se konsolidovali odnošaji. Saj bodemo videli kmalu, da-li bode konsolidacija trajna, kakor je želeti«.
Toliko o večini. Sama ugibanja in ni nič dru-zega. Zato pa smo dobili iz opozicije vele važnih vesti. Tiste slovite Gemeinburgschafti — ni več!! Razbila se je ob svoji lastni ničvreduosti in ne-inožnosti. Jedno glasovanje v nagodbenem odseku je zadoščalo, da se je porušila velika fikcija. V nagodbenem odseku je predlagal namreč levičar dr. G ros s, naj se preko vladnih predlog preide na dnevni red. S tem je prišel trenotek, koje trebalo pokazati barvo in vzeti nase veliko odgovornost na zgoraj, oziroma zdolaj. Te poskušnje ni prestala nemška vzajemnost: odpadla je nemška svobodua zveza in odpadli so liberalni veleposestniki. To sti
oni dve stranki, ki ste hoteli seMeti na dveh sto-leh : ki ste hoteli hiti popolurni na zobii^in »zmerni« na zgoraj. Glasovali sti marveč z večino proti predlogu Grossovemu.
Posledice temu so ne že pojavile. Nemška ljudska stranka in krščansko-soeijalna (antisemitska zveza) sta že včeraj storila sklep, katerim naznanjata, d]a smatrata nemško vzajemnost r a z p u š č e n o!
Potem se je požurila še nemško napredna stranka z izjavo, da je po gori omenjenem sklepu nemške ljudske stranke konferenca načelnikov opozicijskim kluhom postala — hrezpotrehna.
Geraeinburgschaft je na kosih, a koliko se je zahtevalo ravno v imenu te nemške ukupnosti! V tem imenu se je zahtevala brezpogojna kakitulaeija države in vseli nenemških narodov ! In razbila se je čez noč. To je dokaz, da so bili frivolni motivi, ki so jo držali skupaj. Koliko je n. pr. navskrižja v nazorih mej skupinami na desni, vendar se je ta kombinacija rešila iz vseh kriz in viharjev. Zakaj ? Zato, ker jo vodi vsaj jedna velika vzvišena ideja — ideja pravice! Take etiške podlage ni imela nemška opozicija nikdar! Grofu Thunu pa se ponuja dragocena mor&la iz katastrofe nemške ge-meinburgsehaft. Ako nemška gospoda niti v negaciji, v opoziciji niso prestali skušnje, kamo-li da hi jo na pozitivnem delu ? ! Zaključek: v e č i n o v parlamentu je dobiti danes le na desni. MinUterika in morda državna kriia.
Iz Franeozke prihajajo usodne vesti. Ministerstvo Brisson je padlo kakor da je je veter popihal s pozorišča. Padlo je, ker mu je večina zbornice odtegnila zaupanje predbaoivanjem, da ni znalo varovati čast vojske. S tem je izrekla večina zoornieo, da ne soglaša s politiko vlade v afčri Dreyfus. No, to bi ni bilo nikako zlo,, saj so - - če kje drugje — tudi na Francozkem vajeni ministerskim krizam. Ali na Francozkem je javno živjjenje po večnih škandalih tako zastrupljeno in razmere v komori tako zazjedene, da je sploh težko misliti na konsolidacijo. V sedanji zbornici je sploh nemogoča vsaka večina, zmožna za delo. Ob takih razmerah ni nemogoče, da nastane iz ministerske se državna kriza. Poštevati je treba namreč tudi kipeči in šovinistični temperament naroda franeozkega. To je notorično, da v vsem narodu živi ideja — maščevanja radi 1870—1871.
Le jedna iskra od pravega moža utegne raz-vneti plamen in Bog ve, da-li ne bi narod fran-cozki jel iskati — v monarhiji zadoščenja tej ideji! Ne trdimo, da pride res tako, ali kdo more vedeti, kaj nam prinese jutršnji dan, ko nikdo ne ve, kaki uplivi plovejo sedaj po oni instituciji, ki je najpopularneja sedaj na Francozkem — v vojski in nje viših krogih?!
Preganjanje »ooijalistov na Ogerskem.
Ogerska policija sc poslužuje precej — recimo — nenavadnih sredstev proti strankam, ki so neprijetne vladi in med temi jo seveda v prvi vrsti stranka soeijalistov. Tako je zaplenila policija dne 25. t. m. največi delavski organizaciji na Oger-skem, društvu črkostaveov in ulivaleev črk, kakih 8000 gotovega denarja, pod pretvezo, da je bil denar nabran v strankine namene. Ta denarje imelo društvo v pokritje raznih stroškov, ki so mu bili nastali o zadnjem štrajku stavcev in za zaprte društvenike. Med to svoto je bila tudi naročnina za strokovni list »Tipographia«. Denar zapade seveda državi. In vendar je Ogerska »liberalna«, »konstitucijonelna« in najmanje —■ »farška« država. Morda pa vendar ni jedini klerikalizem vir vsemu zlu !
Domače vesti.
Občni zbor pol. druitva „Edinost"
bode dne 18. prihodnjega meseca.
Imenovan je. Minister za trgovino je imenoval poštnega kontrolorja Antona K rat lev višim poštnim kontrolorjem v Pulju.
Za železnico Trst-Poreč. Omenili smo že, da je vlada predložila ^parlamentu zakonski načrt, katerim se pooblašča ista, da sme zgraditi nekatere železnice druge vrste. Mej te spada tudi železnica Trst-Koper-Izola-Buje-Motovun-Višnjan-Poreč in eventuvalno Kanfanar, kjer bi se združila z državno železnico. Vlada jamči za to železnico v imenu države letni dohodek 233.800 gld., ali to jamstvo prevzema le pod pogojeni, da tudi dežele in do-
tične interesovane občine pripomorejo za gradnjo z svoto 700.000 gld. To ogromno svoto bi morala vzeti nase ta siromašna pokrajina ter one občine, ob katerih hi tekla železnica. Gradnja naj bi se zvršila v 4 letih.
O glasovitom popravku dra. Krstita, katerega smo v glavnem priobčili tudi mi, trdi dopisnik »Naše Sloge«, da je vse ros, kar se je trdilo v prvem dopisu, da jo torej Krstič v svojem popravku hotel pobiti — resnico! Temu v dokaz je rečeni dopisnik doposlal uredništvu prepis poročila sodnega slugo Struoela, ki naj bi bil izvel eksekucijo, katero je Krstič preprečil šiloma. Le v jednom je bila pomota. To se je zgodilo 20. in ne 20. septembra, kakor je stalo v dopiRU.
Romarji. Včeraj ie dospelo v Trst s par-nikom »Amphitrite« 507 romarjev, vračajoči h so iz Palestine. Bili so dva meseca na potu. Romarji so iz Tirola.
V arzenaln t Pulju so prišli na sled veliki tatvini. Tatu so zasledili v nekom — Lu-chettiju. »Naša Sloga« piše o tem: »Žalostno je je, ali resnično, da največ tatvin, kolikor so jim še prišli na sled v arzenalu, zagrešajo Italijani, a vendar so polsednji vodno protežirani. Znano je, kako naši ljudje ne morejo priti naprej, pa naj so še tako sposobni, ako ne znajo nemški, dočim je tam mnogo Italijanov, ki ne znajo ni besedice nemške, a vendar zapovedujejo tam nad našimi delavci.. Blagor onemu, ki je Italijan !
Omejitev trgovine z živino. Včerajšnji »Osservatore triestino« objavlja oglas namestništva od dne 21. oziroma 25. t. m., s katerim sc omejuje promet živine z Ogorsko, Slavonijo in Bosno in Hercegovino.
Društvo »Jadranska vila« na SuSaku priredi dne 29. t. m. koncert v svojih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer.
Veliki ples. »Delavsko dodporno društvo« javlja, da priredi svoj navadni »Veliki ples« dne 21. januvarja 1899. v gledišču »Politema Rossetti«.
Učitelje koperskegn okrivi a, kakor sploh vse ude učiteljskega društva tega okraja, opozaram opetovano, da no dobč posebnih vabil na zborovanje, ki bode dne 2. novembra v Trstu. Tudi Vam priporočam, da se gotovo udeležite zborovanja vsi! Bog ne daj, da bi zaradi malobrižnosti naše ostalo število nesklepčno! Na posamičniku je ležeče, je-li so ima rešiti pereče vprašanje naše. Jaz imam ogromnega dela; pomagajte mi vsaj s tem, da se vsi — v s i, pravim — udeležite zborovanja, da ne bode vse delo, ves trud zastonj! Uvažujte to in storite vsak svojo dolžnost! V tem zmislu kličem vam : Na zdar!	J. V.
Ustanovni shod društva »Naša straža« se bode vršil v Ljubljani dne 15. novembra zvečer ob 8. uri v »Katoliškem domu«. Ustanovni zbor voli glavni odbor in sicer po § 7. pravil 50 odbornikov: 10 s Kranjskega, 10 s Štajerskega, 10 Koroškega, 10 Primorskega in 10 izven teh dežel.
Svoji k svojim! Iz Repentabra nam pišejo: V dopisu cenjeno »Edinosti« št. 180 sem objavil, da so je v tukajšnji občini meseca avgusta t. 1. ustanovila mesnica ; da je naš novodošli mesar po-štenjak-narodnjak, a vendar da hodijo naši največi mesojedi po meso k tujcu, ki nima srca za nas narod. Obljubil sem, da navedem one, ki sleherni dan grešo proti načel u medsebojnega podpiranja. Tega pa nočem storiti, saj oni mesojedi, ki hodijo po meso k tujci, ne vedo, kaj delajo, čeravno v svoji zmoti menijo, da vse, kar so storili, je pravično in sveto, četudi se je zgodila krivica domačinu. Oni si štejejo v čast, ko kupujejo od tujca ter žele domaČemu mesarju propada. Njim se torej zdi podpiranje tujca v posebno odliko. Oni so tudi ponosni na svoje katoličanstvo, zato više cenijo tujca nego domačina, nasprotnika bolj, nego prijatelja, Ah, kje sta domovinska ljubav in ponos ?! Nečastno je za Slovenca, čo hodi kupovat od tujca, kakor hitro ima domačin-rojak na prodaj isto tako blago. Sramota je to, če se ne podpira domača obrt. Cemu nosite denar v tujo pro-dajalnieo, ko domači mesar nas lahko streže ceneje in, Če hočete, tudi z boljšim mesom ? ! Cemu tujcu množiti dobičke, a pritrgovati domačinu ?! He, roko na srce! Ne provzročujte propada domačemu mesarju. Tujec vam prodaja meso po 52 nč. Toda pomislite, da-li bi bilo meso po tej ceni, ako ne bi bilo konkurence od strani domačina. Gotovo
bi morali plačevati dražje, kakor ste tudi res že plačevali v prošlosti.
A vete capito?!	Podholmski.
Umrljivost v Trstu. V tednu od Iti. do 22. t. m. je umrlo v Trstu 94 oseh, 311 možkih in 43 ženskih. Glavnim vzrokom smrti so bile bolezni v pljučih in sopnih organih. 2 sta bila samomorilca.
Nevarneira anarhista so prijeli menda vče-raj policijski organi tržaški. Po Cormi so je sprehajal mlad mož kakih 30 let. Oblečen jo bil dostojno. Naslonil se je bil ob kamenit steber pred lekarno Rovis. Tu sta se mu približali dvojica policijskih organov. Na vprašanje poslednjih, da-li je Ie tujec, spustil se je mož v beg proti lesnemu trgu in potem v ulico Nuova. Policijska organa za njim, toda nepoznanee je imel hitreje noge. Ker pa sta redarja klicala, naj ustavijo beguna, stopil je temu na pot po ulici sv. Lazarja nasproti došli redar. Tako so vjeli nepoznanea in ga odveli na policijsko ravnateljstvo in potem v ulico Tigor. Zaprti se zove Alfonso Rcbustolla in je — Italijan! Kaznovan je bil že mnogokrat tam doli v svojom lastnem kraljestvu. Pred kakimi 1H meseci se mu je posrečilo ubežati iz italijanskih zaporov in italijanske oblasti so zgubilo sled za njim. Isto ozna-čajo tega človeka kakor nevarnega anarhista. V tem času se je ta človek mudil v Zadru in na Reki. V Trstu si je nadel 'ime Jakob d'Angoli. Isti je ključar ter je tudi delal tu kakih 14 dnij. Pri njem so našli špičast žobolj dolg 25 centimetrov. Taka orodja seveda ne kažejo na posebno poštene namene.
Policijske vesti. 18-letnn Angela G. iz Sežane je bila aretirana včeraj ob 5. uri popoludne v javnem vrtu radi tatvine in goljufije.
30-lotnoga natakarja Humberta F. iz Castel-gugliclmo v Italiji je aretiral včeraj ob 4 in pol uri pop. agent Titz, ker ga išče polieija v Treviso radi raznih goljufij.
Koledar.
Danes v četrtek 28. oktobra: Simon in Juda, apostola. Jutri v petek 29. oktobra: Narcis, Skof; Hijancit, mučenec.
Solnčui:	Lunin:
Izhod ob 6. uri 51 min.	Izhod ob 3. uri 41 min.
Zahod B 4. n 36 „	Zahod „ 5. fl 3S> „
Ta je 44. teden. Danes je 300. dan tega leta, imamo torej Se *55 dni.
Različne vesti
Žrtev poklica. O smrti dra. Mullerja, ki je umrl miuolo nedeljo zjutraj za kugo, smo že sporočili na kratko. l)r. Miiller je umrl kakor žrtev svojega poklica za boleznijo, katero je bil šel sam znanstveno proučevat v daljno Indijo. l)r. Herman F ran M li 11 e r sc je rodil 25. oktobra 18t>ti. na Dunaju. Njegov oče je bil uradnik v vseučilišču! biblioteki. Gimnazijo in medicino je absolvi-ral v Gradcu, kjer jo bil leta 1880. promoviran doktorjem. Istega leta je vstopil kakor asistent v občno bolnioo na Dunaju. L. 1892. je postal asistentom za kliniško medicino pri tajnemu svetovalcu Ziemssenu v Monakovem, a leta 1895. asistentom na prvi medioiniČni kliniki prof. Nothnagela. Dne 1. februvarja 1897. se je dr. Miiller ukreal v Trsu z avstrijsko ekspedicijo za proučevanje kuge v ladijo »Imperator« in je odpotovnl v Indijo. Tam je1 ostal tri mesece, kjer je proučil več nego tisoč slučajev kuge. Vrnivši se v svojo domovino je napisal knjigo o svojem opazovanju kuge, ki izide kmalo tiskana. Dokler ga ni zapustila zavest, je bil dr. Miiller zdravnik, ki je fanatično ljubil svojo vedo, in je sam na sebi opazoval razvitek bolezni ter si je vso zapisoval, dokler je bil v stanu in ga ni zapustila zavest. Tako je še, ko je že bil posvečen smrti, služil svoji znanosti, kateri je bil udan z vso svojo dušo in kateri je tudi zapadel kakor žrtva.
Dr. Miiller se je okužil vsled svoje prevelike gorečnosti v izvrševanju dolžnosti. Ko je namreč postrežnik Bavisoh umrl in se je odstranilo njegovo truplo iz sobe, je dr. Mflllor sam dosinficiral sobo in ni pustil, da bi mu bil pomagal o tem še kdo drugi. Poškropil je stene najprvo s karbolom in ločnino sublimata. Potem je praskal steno kakor kak zidar. O tem početju seje najbrže tudi inficiral.
Kmečki nemiri v Italiji. Iz Aleksaudrije v Italiji nam brzojavljajo od dne 20. t. m.: Kmetje v vasi San Veltarino-Montfernt so se uprli danes po noči javni sili in so napadli njene organe s kamenjem, da za-branijo poskuse proti trtni uši. Ko so karabinerji
videli, da je njihov straimojater padel oblit krvjo in da je ranjen polkovnik, kije slučajno šel mimo, ><> počeli streljati. Jeden kmet je bil ustreljen in več ranjenih. Oblasti so se podale na mesto z hatnlijnnom vojakov.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Dunaj Dne P>. novembra bodo v liradou shod zaupnih mož nemško nacijonalne stranke.
Dunaj 28. <1*. »ročilo o kugi.) Postreinica Peeha se nahaja v nezavesti. Njeni izmečki so sestavljeni iz neke belkaste snovi, pomešane z rti-dečkasto materijo. Noge ji postajajo mrzle.
Postrežnioa Hooheger je spala izborno in se počuti prav dobro.
Vsi drugi internirani se počutijo dobro.
Dunaj 28. Zupan dr. Lueger je na nekem shodu strasno napal ministerskega predsegnika, grofa Thuna, ker je poslednji baje naložil, naj policija strogo nadzoruje voditelje krščansko socijalne stranke.
Dunaj 28. Grška d vojiea prestolonasledniška je došla na Dunaj danes zjutraj.
Dunaj 28. Prine Starhenberg je pozval državnega poslanca Leekerja na dvoboj radi govora poslednjega o dogodkih v tovarni za orožje v Stevru, kateri tovarni je princ predsednikom. Lee! ler je baje odklonil dvoboj.
Praga 28. »Politik« prinaša vsebino odgovora, ki ga je dal ministerski predsednik grof Thun poročevalcu tega lista. Grof Thun je zatrdil, tla je velika večina češkega kluba za parlamentarno komisijo, ki se sedaj pogaja z vlado. Ne-zaupneži da so v veliki manjšini.
Pnriz 28. Listi menijo, da se posreči Dupu-u sestaviti ministerstvo.
Pariz 28. Glede afčre Dreyfus sodijo poli-tiški krogi, tla kasacijsko sodišče ozirom na morebitne ]»osledice ne izreče ni za revizijo ni za anu-liranje procesa. To sodišče da izreče najbrže, da tu ni zločinstva izdaje ter da obsodba ne more trajati dalje.
Carigrad 28. Grško poslaništvo je izročilo včeraj porti noto proti temu, tla turške pokrajinske oblasti zapirajo grške podanike, ki so bile kompromitovane za časa vojne. Ta aretovanja sov protislovju z mirovno pogodbo.
Najnoveja trgovinska vest.
New-York 26. oktobra (Izv. brzojav.) Pšenica za december 74,9U Koruza za december 38,»/i Mast 525.
Trgovinske vesti.
Uudlmpcšta 28. Pšenica za marec 9 52 do 9-54. Pšenica za september —•— do —Rž za oktober —■— do —■■— Koruza za maj 1899. 4-6(3 do 4 <J8. Koruza za oktober 1898. —■— do —•— Oyes za Mar« 5.94. Oves za o-ktober —.— do —•— Koruza: 5 50 do 5-65.
Pšenica: ponudbe slabe. Povpraševanja omejena — Prodaja 15000 met. stot. Vreme : lepo.
Hamburg 28. Santos good average za december 30 50 za mnre ,'Jl—, za maj H1-25 za juli 31*50
Havre 28. Kava Santos good average za October 3<»25 za februar 36 75 frankov za 50 klg.
Pri 4 letnih časih
Barrlera vecchia štv. 7
Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (šjalov) v vseh barvali po gld. 3.60 in gld, 1-20 Zbirka frštanja v raznih risanjih od 20, 30 in 87 nvč. M o ž k e srajce bele in barvane od 90 novč. naprej. Maje iz pliša za gospe po 65, 75 novč. in več samo v produjalnici
Pri 4 letnih časih
Barrlera vecchia atv. 7
^ippppppppppppqc^
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice la spre-jemuice, iluinic In peresulc, ogledal ln Železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
V Barkovljah
se prodaja
večerno izdanje „EDINOSTI"
v tobakarni gosp. Frana Ščuka („Narodni dom".)
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessandro Levi Minzi v Trstu.
Vin Rihorgo 21 in Piiizza Kosnrio 2
(Šolsko poslopje).
Zaloga pohiitva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago ko stavlja na parni k, ali na železniško postajo, ne da hi za to račun il stroške.
TEODOR SLABANJA
srebrar
ttltoa Morelll 12 V GORICI 011011 Kor»Ut 12
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji coni. l)a si pa zamorejo tudi bolj revno cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati bliigo, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. n. gospod naročevaleo sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prostol
Rinnione Adriatica Ji Sicurta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toći, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892.:
Glavnica druitva......Kld. 4,000.000-—
Premijna reserva zavarovanja nu
življenje..........13,326.346-96
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju........... 1,«82,248-32
Premijna reserva zavarovanja Magd
pri prevažanju ......	„ 49.466*07
Reserva na razpolaganje ...	500.000'— Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (A) . .	„ i 133.822*42 Kese rva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) . .	„ 213.331-83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanju na življenje ...	„ 500.000-— Občna reserva dobičkov ...	„ 1,187.164*86
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo It. 2, (v lastni hlil).
^SLOVENKA"1
Glasilo
slovenskega ženstva.
Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto.
Naročnina znaša: 'Aa nenaročnike „Edinosti" za vse leto 3 gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravuištvn „Edinosti", ulica Molin piccolo.
Dolžnost in ponos vsako rodoljubne Slovenke bodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da ne ta vaš list vspne do zaželjene višine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne bode pogrešala tega lista. Vsak vspeli „Slovenke" bode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženstva'
k^__

□stva* M
Carl Greinitz Neffen,
Nil Corsit štov. 33.
Železo i
podružnica Trst.
Ftazzii dnlla Lcgua 2.
in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
HF* predmetov za stavbarstvo, ^BB traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopeli in stranišč,
peči in štedilna ognjišča, Miiusko, namizno in hišno opravo, železne metle ln pred oenjem varne blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
>
„EDINOST"
izdanje ob !). uri popoludne. — Naročnina (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma)
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trst u dvakrat na dan razun nedelj in praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah in trgih:
Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte delln Fabra. — Via Rivo Št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Ponte nuove ftt. 1. — Via Caserma Št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Ohiozza št. 1. — Via Stadion Št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — P iazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
(
Na Greti vdovi
Jreti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Saucin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp Ani i Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa SSch>varz v Šolski ulici.
enocv, oda na
Slovenci! N aročajte, podpirajte in širite mod rodoljubi to glasilo tržaških Slov katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvi tek milega nam slovenskega naro« tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravio.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč 1"