ČESTITKE ZA * PRAZAIKE SPREMENITI MORAMO NAČELA DELITVE Novi Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 sloni na Resoluciji o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1983. Prinaša nekatere novosti o usmeritvah letošnje resolucije, ki so zlasti: — le dohodek, ki je rezultat boljših rezultatov dela in poslovanja, je lahko osnova za rast sredstev za osebne dohodke; — le na podlagi boljših rezultatov dela in poslovanja, ki se izkažejo tudi v večjem dohodku, se lahko povečajo sredstva za osebne dohodke; -» pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke je potrebno doseči zmanjševanje neupravičenih razlik v osebnih dohodkih delavcev v posameznih skupinah dejavnosti; — osebni dohodki v organizacijah, ki imajo izgubo, se morajo usklajevati na nižjih ravneh; — delo delavcev, ki opravljajo bolj produktivno delo v težjih delovnih pogojih ter ustvarjalno delo, se mora ustrezneje vrednotiti. V preteklih letih se je uveljavila praksa, da je bila rast sredstev za osebne dohodke po družbenih dogovorih odvisna le od rasti dohodka, i o . „ z mer j e med dohodkom in osebnim dohodkom, ki ni slonelo na boljših rezultatih dela in poslovanja, temveč le na višjem dohodku ni dovolj motiviralo boljšega gospodarjenja cen. Naša dosedanja notranja de litev OD je tudi vsebovala le dohodkovno usmeritev, zato smo prišli do spoznanja, da se mora notranja delitev\ v naših TOZD prilagoditi do- ločilom Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. Komisija za dopolnitev metodologije za delitev osebnih dohodkov TOZD POS je s strokovnimi službami izdelala predlog novih določil notranje delitve OD znotraj TOZD, ki bodo sestavni del PLANA za leto 1983, in sicer kot novo besedilo njegovega XI. poglavja. Bistvene črte novih določil pa so naslednje: (Nadaljevanje na str. 2: 27. APRIL DATIOF SLOVENSKEGA NARODA Takrat, 27. aprila 1941 smo Slovenci doživeli zgodovinski trenutek. Tokovi takratnega demokratičnega življenja, čeprav so bili nazorsko zelo različni, so se strnili v eno fronto in skupen boj za osvoboditev. Za takšen boj jih je uspelo pridobiti vodstvo slovenske komunistične partije. (Nadaljevanje s str. 1) a) Od razporejenih osebnih dohodkov po ZR 1982 kot izhodišču za izračunavanje možne rasti OD. V tej osnovi so vsebovane vse dosedanje oblike delitve znotraj TOZD. Ta osnova vključuje razmerje dohodka TOZD in poslovalnic v razmerju 75: 25 in sklepe o zbliževanju osebnih dohodkov k povprečju, kjer je 90 % najnižji in 115 % naj višji osebni dohodek od povprečnega v TOZD POS. b) Od stopnje rasti dohodka organizacijske enote in 35 % globalnega zaostajanja rasti osebnih dohodkov v skladu z določili družbenega dogovora, po katerih ta pogojuje vsakršno rast osebnih dohodkov le z doseganjem boljših rezultatov poslovanja. c) Od stopnje rasti proizvodnosti dela enote za vsak Članek v Pravni praksi št. 2 iz januarja tega leta, kakor tudi več objavljenih razprav o prizadevanjih ZK SRS, kako ravnati v nadaljnjem razvoju izgrajevanja sistema združenega dela, me je spodbudil k razmišljanju o potrebi sprememb naše organiziranosti. Najprej nekaj ugotovitev iz prej navedenega članka. ..Temeljna organizacija je po konceptu, ki ga postavlja Ustava in Zakon o združenem delu, zgolj temeljna oblika upravljanja k družbenim dohodkom. Njena vloga se lahko izrazi le v delovni odstotek povečanja za največ 1 odstotno točko. Osnova je količina prodaje na zaposlenega delavca in dohodek na zaposlenega delavca v poslovalnici v povprečju obeh kazalnikov po stanju ZR/82. d) Od stopnje rasti ekonomičnosti dela enote za vsak odstotek povečanja največ 1 odstotno točko. Osnova je razmerje celotnega prihodka in porabljenih sredstev poslovalnice po ZR 1982. e) Od stopnje rasti rentabilnosti dela enote za vsak odstotek povečanja največ 1 odstotno točko. Osnova je razmerje vrednosti amortizacije in vrednosti zalog blaga z dohodkom po ZR 82. f) Od rasti dohodka in izpolnitvi izvoznih obveznosti na osnovi stopnje rasti dohodka poslovalnice. Podrobnosti v tej informaciji za zdaj niso pomembne. Novi sistem notranje delitve organizaciji kot obliki skupnega organiziranja delovnega procesa in s tem povezanega skupnega upravljanja kot skupnega nastopanja na trgu. Iz Zakona o združenem delu povsem jasno izhaja, kar je v zadnjem času potrdila tudi pravna teorija, da je delovna organizacija subjekt tržnih odnosov in da naj bi TOZD izjemoma samostojno nastopala na trgu. Nesprejemljivo je desjstvo, da se po posameznih TOZD analogno samostojni podjetniški miselnosti oblikujejo samostojni administrativni aparati. Vsa skupna dela, mora vsebovati kriterije za boljše delo in poslovanje, ker le po teh kriterijih družbeni dogovor dovoljuje rast osebnih dohodkov. Ti pa naj bi bili postavljeni tako, da nas bodo kar najbolje motivirali za dobro in še boljše kot so zlasti dela iz marketinškega, organizacijskega, splošno-kadrovskega, komercialnega, razvojno-razisko-valnega, finančnega in planskega področja, je potrebno skupno opravljati v delovni organizaciji, kar zagotavlja pogoje za usklajevanje in integracijo delavcev združenih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije. Le posebnosti v delovnem procesu oziroma upravljanju glavne dejavnosti TOZD in ev. dislociranosti TOZD sta lahko razloga, da se posamezna administrativno-stro-kovna, pomožna in njim podobna dela izjemoma opravljajo v temeljni organizaciji." Kako je pri nas? Obe temeljni organizaciji imata pravico samostojnega nastopanja na tržišču, na DO DINOS so prenešeni le posli v zvezi z združenimi sredstvi. Združenih sredstev pa praktično v DINOSU ni. delo. Zato moramo sprejemanju XI. poglavja plana posvetiti dovolj časa, da si bomo izdelali čim boljše kriterije in zaradi uveljavljanja teh čim boljše poslovne rezultate. S. M. razen na področju skupne porabe. Tako lahko ugotovimo, da je naša organiziranost zastarela in kriči po čimprejšnji spremembi v smislu prej navedenih ugotovitev iz članka ter spoznanj ekonomske in pravne teorije. Ob organiziranju obeh temeljnih organizacij iz enovite DO DINOS v letu 1977 je pomenila obstoječa organiziranost v tistem času optimalno rešitev. Takrat so se postavljala odločna, temu lahko rečemo politična stališča, da bi delovno organizacijo organizirali v temeljne organizacije po teritorialnem principu podobno, kot je to storila Surovina Maribor. Nova dejstva in nova spoznanja pa nas sedaj zavezujejo, da bo potrebno najprej na strokovnem, potem pa še na družbenopolitičnem področju pretehtati obstoječo organiziranost, pri čemer ne bo odveč razmišljati tudi o teh pobudah. RAZMIŠLJANJE 0 NAŠI ORGANIZIRANOSTI 1.MAJ PRAZniK DELA ZA TA TRADICIONALNI PRAZNIK DELA IN VSE DRUGE PRAZNIKE V APRILU IN MAJU MESECU POŠILJAMO VSEM NŠIM DELAVCEM IN DELAVKAM ISKRENE ČESTITKE! Že nekaj časa potekajo na družbenopolitični in strokovni ravni dogovori s TOZD Papirservis Ljubljana, ki je temeljna organizacija v okviru DO UNIJA Zagreb, o združitvi Papirservisa v DO DINOS. V primeru, da se bodo delavci na osnovi ustreznega elaborata odločili za to statusno spremembo kot je predlagana v osnutku družbenopolitičnih organizacij, potem bomo imeli v našem Dinosu še specializirano tretjo glavno dejavnost — to je zbiranje in predelava odpadnega papirja. O tej akciji bomo delavci še dovolj in tudi pravočasno obveščeni tako, da se bomo lahko odločili. V primeru uspešnega združevanja s Papirservisom, ne glede na to, v kakšni statusni obliki bo ev. združitev izvršena, pridejo še toliko bolj do izraza uvodoma navedena stališča o položaju delovne organizacije, ki ga morata imeti pri nastopanju navzven, to je napram poslovnim partnerjem. Najprimernejša oblika, da se obstoječa organiziranost spremeni v pravi smeri, je v tem, da se na nivo delovne organizacije prenesejo vsi posli s področja prodaje, kar bi pomenilo, da bi napram tretjim, to je poslovnim partnerjem, nastopala delovna organizacija v svojem imenu in za račun obeh temeljnih organizacij, na nivoju temeljne organizacije pa bi ostala nabavno proizvodna funkcija in pa vse tiste pravice in obveznosti delavcev v TOZD, ki pomenijo njihovo neodtujljivo pravico. Sem med drugim štejemo odločanje o razporejanju dohodka, čistem dohodku, sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo, vse oblike osebnega izjavljanja in izjavljanja v delegatskem sistemu, urejanje delovnih razmerij in še in še, kar izhaja jasno iz Zakona o združenem delu. Na koncu pa je tudi omembe vredno povedati, da bi ob takšni organiziranosti, kot so zapisana v teh razmišljanjih, odpadli ali pa se vsaj do zanemarljive vrednosti omilili problemi v zvezi z vodenjem in organizacijo delovnega procesa, o kateri sedaj precej govorimo in malo manj pišemo, kar je prav. Enako potrebno, kot je ugotovljeno za prodajno funkcijo, je smotrno čimprej prenesti na nivo delovne organizacije strokovno službo varstva pri delu ter strojno vzdrževalno službo, ker je jasno, da opravljata strokovno delo s tega področja za obe temeljni organizaciji, morali pa bi biti tudi organizacijsko tesno povezani z večino strokovnih služb v delovni skupnosti skupnih služb. Na ta način bo mo- goča prava koordinacija pa tudi ustrezna delitev dela, kar pa je porok za boljše dosežke in s tem tudi večjo varnost delavcev, predvsem tistih, v neposredni proizvodnji, oziroma naj strojna služba opravlja dela za obe TOZD in tudi za DSSS. Še posebej in mimo vseh dosedanjih ugotovitev lahko zaključim, da bi predlagana oblika prinesla TOZD RET izenačitev pogojev s TOZD POS pri opravljanju vseh tistih strokovnih opravil, ki so sedaj organizirana le v xX ; X Nj V "" TOZD POS. Časa za razmišljanje, strokovne razprave in samoupravne odločitve je še dovolj, ne pa na pretek in menim, da bo treba začeti s čimprejšnjo razpravo v nakazani smeri. Silvester Učakar Resnica je iluzija in iluzija je resnica GOURMONT Šalim se tako, da govorim resnico. Ta je namreč najboljša šala na svetu. SHAW Samski domovi v Štepanjskem naselju IZ POSLOVNEGA POROČILA 82 INVESTICIJE V TOZD ROS: 1. Ljubljana — BP—8 Pridobljeno je lokacijsko dovoljenje, pripravlja se dokumentacija za gradbeno dovoljenje. 2. Kamnik Sklenjena je pogodba za izdelavo lokacijske dokumentacije novega skladišča. 3. Trbovlje Dokončana so bila dela na izvedbi skladiščnega platoja in opornega zidu. V postopku je pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo nadstrešnice. 4. Kranj Izvedena so bila dela za ureditev skladiščnega platoja ostruž-kov in vsa izvedena rekonstrukcija kanalizacijskega priključka. 5. Maribor Izvedena so bila dela za adaptacijo skladiščnega hangarja in začela so se izvajati dela na skladišču papirja, ki so dovršena cca 90 %, ter na izvedbi zunanje ureditve. 6. Dravograd Dokončana so bila dela na izvedbi skladišča papirja in zunanji ureditvi. 7. Murska Sobota V večji meri so bila izvedena dela na adaptaciji upravnega objekta in pridobljeno je gradbeno dovoljenje za izgradnjo skladišča papirja in barvnih kovin. 8. Lendava Izdelana je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo prizidkov; ki se bo pričela v zapetku leta 1983. 9. Slovenske Konjice Izvedena so bila dela na izgradnji skladišča papirja in žerjav-ne proge v njem. 10. Brežice Izvedena so dela na zunanji ureditvi in obnovitvi ograje, sklenjeni dogovori za izvedbo kanalizacijskega priključka v letu 1983. 11. Novo mesto Izvršena je bila večina del na izgradnji prizidka za skladiščenje in baliranje papirja. Pripravljala se je dokumentacija za izgradnjo mostne tehtnice in zunanje ureditve ter dokumentacija za novo skladišče v Šentjerneju. 12. Sevnica Začela se je izgradnja novega skladišča. 4, MAJ & SLAVA TITU! Četrtega maja, leta 1980, je umrl TITO, največji sin naših narodov. Kruta resnica je takrat tudi nas, Di-nosovce, tako prizadela, da smo njemu v čast in spomin spontano sprejeli delovno zaobljubo. To zaobljubo moramo imeti nenehno v mislih, sicer nam bodo težave, ki se nam z dneva v dan kotalijo pod noge, zameglile jasen pogled naprej. Prav zato jo objavljamo tudi letos. CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Delavci, ki združujemo svoje delo v temeljni organizaciji Priprava odpadnih surovin, temeljni organizaciji Regeneracija tekstila in Delovni skupnosti skupnih služb DO „DINOS", smo z neizmerno žalostjo in bolečino sprejeli vest o smrti tovariša Tita, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije. Njegovo smrt občutimo kot nenadomestljivo izgubo za naš delavski razred — za vse naše narode in narodnosti, za jugoslovansko in revolucionarno gibanje v svetu, za vse napredno človeštvo sveta. Kot prevzemamo Titovo dediščino, se s polno odgovornostjo zavedamo naše dolžnosti, da bomo krepili bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, naš samoupravni sistem in začrtano gospodarsko usmeritev, ki smo jo sprejeli v letu 1980, s posebnim poudarkom na povečanju zbiranja sekundarnih surovin. V Ljubljani, 7. maja 1980 Delavci DO ..DINOS" ZADIMIVA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA Dne 31.3.1983 je imel izvršni odbor konference sindikata DO DINOS nenapovedano sejo. Člani so prišli skupaj zaradi zasedanja konference, ker pa zasedanja ni bilo so organizirali sejo izvršnega odbora. Na seji je prišlo do razprave o tem, kdo predlaga dnevni red zasedanja konference in če mora biti za posamezno točko dnevnega reda priloženo gradivo. Za sklic, prvega letošnjega zasedanja je namreč predlog dnevnega reda sestavil predsednik konference, in sicer na podlagi sklepa in letnega programa dela, ki ga je izvršni odbor sprejel letos januarja meseca. Podpredsednik konference pa ni bil zadovoljen, ker pri sestavi konkretnega dnevnega reda ni sodeloval, zlasti pa je bil nezadovoljen, ker k dnevnemu redu ni bilo priloženo nobeno gradivo. Po njegovem mnenju, v osnovnih organizacijah sindikata sploh ne bi vedeli, o čem naj po nekaterih točkah razpravljajo. Torej, se je oziroma naj bi se ,,na terenu" dogajalo približno tisto, kar je uredništvo našega glasila predvidevalo, ko je objavilo prispevek o sklepih prve seje izvršnega odbora konference sindikata DO Dinos. Na prvi strani naše januarske številke smo namreč v prispevku z naslovom „V TEJ ŠTEVILKO OBJAVLJAMO" med drugim zapisali: . . . „Opozar- jamo pa vas, dragi bralci, na predvideni dnevni red letošnje prve sindikalne konference, ki bo čez dva meseca. Glejte, da boste svoje delegate dobro oborožili za zavzemanje stališč do vprašanj, ki bodo na dnevnem redu" . . . In kaj je bilo predvideno za dnevni red? Med drugim tudi medsebojni odnosi v in S sestanka Izvršnega odbora konference sindikata DO DINOS 9. MAJ DAn OSVOBODITVE LJUBLJANE DAN OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE IN SVETOVNI DAN ZMAGE NAD FAŠIZMOM Udeleženci II. svetovne vojne ne morejo pozabiti njenih grozot. Storimo dovolj, da do takšnih grozot ne bo več prišlo? med poslovnimi enotami in prav ta točka, po mnenju podpredsednika konference zahteva posebno gradivo ali vsaj teze, ki bi bile podlaga za razpravo in zavzemanje stališč. Zaključek, ki ga je dala razprava o teh vprašanjih je bil. da sej ali zasedanj s tako pomembnim dnevnim redom res ne gre sklicevati brez gradiva, ki ga mora predhodno potrditi izvršni odbor tako, kot mora potrditi tudi predlog dnevnega reda zasedanja konference. V konkretnem primeru je predlog dnevnega reda prve konference izvršni odbor sprejel že na svojem prvem sestanku januarja meseca, res pa je, da bi se morali dogovoriti tudi za gradivo na podlagi katerega bi bila mogoča razprava v osnovnih organizacijah. Na kraju so se člani izvršnega odbora dogovorili za dnevni red prvega letošnjega zasedanja konference in o tem kje je oziroma kdo bo pripravil gradivo za posamezne točke dnevnega reda. Uvodoma pa so člani izvršnega odbora razreševali tudi vprašanje, ki je prišlo iz DSSS o tem, če je mogoče, da je član izvršnega odbora tudi Janko Korene iz DSSS, čeprav ni član konference. Sprejeto je bilo priporočilo, da naj sindikalna organizacija DSSS o tem razpravlja na prvi seji in sporoči svoje stališče. Stane Koman t ■L M mm M&m ii:. . : : . in . INFORMACIJA O ZDRUŽEVANJU PAPIRSERVISA IN DINOSA Na področju mesta Ljubljane obstajata dve organizaciji, ki se intenzivneje ukvarjata z zbiranjem, sortiranjem in predelavo vseh vrst papirnih odpadkov, in sicer Unipapir — TOZD Papir-servis in naša delovna organizacija. Zaradi tega prihaja do neenotnosti pri zajemanju odpadnega papirja, do slabe izkoriščenosti transportne in predelovalne opreme, do nekoordiniranega investiranja itd. Z združitvijo Unipapir — TOZD Papir-servis v našo delovno organizacijo pa obstajajo realne možnosti optimalnega izkoriščanja obstoječe organizacije in tehnologije. Za boljše poslovanje obeh organizacij je pomembna skupna uporaba opreme, transportnih in predelovalnih sredstev, kar bi pomenilo znižanje stroškov ter povečanje produktivnosti. Dosegli bi tudi lahko popolno specializacijo dela, kar pa pomeni kvalitetnejšo oskrbo porabnikov papirnih odpadkov. Kvalitetnejša oskrba pa bi se kazala v večji možnosti razdelitve določene vrste kvalitete papirnih odpadkov določenemu koristniku oziroma bi lažje oskrbovali industrijo s čim večjo količino papirnih odpadkov za posamezne namene predelave. Enotne mreže zajemanja papirnih odpadkov v SR Sloveniji, predvsem pa na področju mesta Ljubljane, pa bi pomenila tudi nadaljnjo vzpodbudo zbiralcem papirnih odpadkov. Zaradi vseh teh razlogov smo konstituriali skupno politično telo, imenovano koordinacija DPO, katerega člani so predstavniki družbenopolitičnih organizacij Uni-paprir—TOZD Papir-servis in naše delovne organizacije. Naloga te koordinacije DPO je ta, da uskladi stališča in interese obeh organizacij in pripravi usklajen predlog elaborata o pogojih združevanja Unipapir — TOZD Papir-servis in naše delovne organizacije, seveda v sodelovanju s strokovnimi službami obeh organizacij. Na koordinaciji DPO smo se dogovorili, da bi se Unipapir — TOZD Papir-servis združila v našo delovno organizacijo kot samostojen TOZD, kar menimo, da je v skladu z razvojem naše DO in da je način združevanja sprejemljiv tako za Unipapir — TOZD Papir-servis kot tudi za našo delovno organizacijo. Trenutno je v izdelavi predlog elaborata o pogojih združevanja Unipapir — TOZD Papir-servis in DO DINOS in, če bo sprejet na seji koordinacije DPO, ga bomo poslali v obravnavo vsem družbenopolitičnim organizacijam v nadaljnji postopek. Miha Srakar UNIPAPIR TOZD PAPIR-SERVIS TOZD Papir-servis, Ljubljana deluje v sestavi delovne organizacije Unipapir iz Zagreba. Kot samostojen TOZD se je organiziral v letu 1982. Specializiran je izključno za zbiranje, odkup in predelavo papirnih odpadkov. Sedež TOZD Papir-servis je v Ljubljani, Pod Ježami 3. Njegovo delovno območje je pretežno usmerjeno na območje Ljubljane in okolice. TOZD Papir-servis uspešno posluje, saj je za dvainpe-desetimi zaposlenimi delavci v letu 1982 zbral 22.700 ton papirnih odpadkov in ustvaril 144.799.379,00 din celotnega prihodka. Čistega dohodka je ustvaril 43.386.941,00 din, njihov poslovni sklad pa znaša 19.156.799,00 din. Za opravljanje svojega dela razpolaga TOZD Papir-servis z 19 voziti za prevoz papirnih odpadkov. To so po strukturi kombiji, tovornjaki in vozila za prevoz kontejnerjev. Pri različnih izvorih odpadnega papirja -imajo 20 stiskalnic, tipa Belišče in Riko. V skladišču, na sedežu TOZD, pa je končana montaža velike avtom atske^stiskainice s kapaciteto 812 ton papirnih odpadkov na uro. Do delovne organizacije Unija Zagreb TOZD Papir-servis nima spornih razmerij. Sredstva, pravice in obveznosti do DO Unija Zagreb oziroma TOZD so v celoti razporejena s samoupravnimi sporazumi. Iz poslovalnice DINOS — Brežice: FRANC RADANOVIČ ml. DUŠAN BURGER JE POVEDAL... V INDUSTRIJI JE ČEDALJE MANJ SUROVINSKIH ODPADKOV PRI DINOSU ODKUP NE NARAŠČA - TOVARNE, KI SO DOSLEJ DOBAVLJALE 90 ODSTOTKOV VSEH ODPADNIH SUROVIN, VARČUJEJO ŽE V PROIZVODNJI. LJUBLJANA, 4. aprila — Odkar varčujemo na vseh področjih, bi pričakovali, da bo Dinos zelo povečal odkup sekundarnih surovin. V resnici pa ni tako, saj so tovarne začele varčevati že znotraj svojih zidov in si prizadevajo, da bi pri proizvodnji njihovih izdelkov ostalo čim manj škarta, bodisi da gre za kovine, steklo, papir ali pločevino. Pomočnik šefa komerciale v Dinosu Dušan Burger je povedal, da sta zato odkup in z njim prodaja surovin ostala nekje na lanskem povprečju in da bo podoben položaj tudi letos. ,,V industriji, ki v celotnem Dinosovem odkupu sodeluje z 90 odstotki, zaradi pomanjkanja repromateriala, ki je vezan na uvoz, čedalje bolj pazijo, da imajo v končni proizvodnji čim manj odpadnega materiala, saj manjka bakra, železa, problemi pa so tudi s pločevino. Čeprav smo imeli že več akcij, rezultati niso bili najboljši. Vse manj dobimo železa, bele tehnike, le neznat- ne količine barvnih kovin, in zdrobljenega stekla s terena" nam je povedal Dušan Burger. V Sloveniji smo pri zbiranju papirja že v svetovnem vrhu. Oddaja starega papirja se lahko le minimalno poveča, pa še na to ne kaže računati, saj je zaradi omejitve bencina čedalje manj zbiralcev, ki bi hoteli pripeljati na Dinos 50 kilogramov papirja, kot so ga včasih, ker preprosta računica pokaže, da se to ne splača, če je prodajalec papirja doma na primer 20 kilometrov od Dinosovega zbirališča. ,,Tudi trgovanja na drobno z razbitim steklom skoraj ni, odkar so trgovine zvišale odkupno ceno za steklenice, razbitega stekla v gospodinjstvih pa je tudi zanemarljivo malo, prav tako tudi plastike. Belo tehniko so še zmeraj da najti v zapuščenih gozdnih grapah, vendar bi morali v našem podjetju zaposlovati detektive, ki bi odkrivali pokopališča najmanj 50 štedilnikov oziroma hladilnikov ali pralnih strojev, da bi se stroški prevoza splačali. Navadno pa gre le za posamezne primerke. Kdaj bomo našli skupni jezik z divjimi odlagalci sekundarnih surovin, seveda ne vemo," pravi Dušan Burger. Marina Učakar Dušan Burger na letošnjem Dinosovem smučarskem tekmovanju na Medvednici DUŠAN BURGER,' rojen 6.1.1955 v Postojni, je diplomirani ekonomist, s tremi leti delovnih izkušenj. Živi v Ljubljani. K nam je prišel iz ASTRE, kjer je delal v zunanji trgovini. Sedaj je samostojni komercialist in pomočnik vodje komercialnih del v TOZD ROS (od 14. novembra 1982). Nedavno se mu je rodila hčerka. Čestitamo! Stolpnica na Celovški cesti, kjer smo kupili dve sobi s po dvema ležiščema Pred 75. leti se je rodila italijanska karakterna gledališka in filmska igralka Anna Mag-nani (umrla 1973). Nekoč je prišla v zlatarno in vprašala za ceno zlate zaponke. „Dvesto tisoč lir," je odgovoril prodajalec. ,,Hudiča! je vzkliknila igralka. „Kaj pa onale? " „Dva hudiča," je z nasmehom pojasnil prodajalec. * ,,Moški," je rekla Anna Mag-nani, „lahko dosegajo vidil-ne položaje v življenju samo zato, ker jih nikdar ne ovira nosečnost". V SAMSKEM DOMU DA ČRflUČAH NA APRILSKI SEJI UREDNIŠTVA NAŠEGA GLASI LA JE BILO REČENO, DA NAJ OBIŠČEM DELAVCE V NAŠEM SAMSKEM DOMU NA ČRNUČAH IN NAPIŠEM, KAKO SE TAM POČUTIJO. NAJPREJE SEM STOPIL DO TONETA PLEŠCA IZ DSSS IN ON Ml JE DAL VELIKO PODATKOV O DINOSOVIH SOBAH ZA SAMSKE DELAVCE NAŠE LJUBLJANSKE POSLOVALNICE. Že pred 25. leti se je pri -nas zaradi posebnosti našega dela (težko, nevarno in umazano) poznalo pomanjkanje delovne sile. Na delo smo takrat že sprejemali delavce, ki so prišli iz drugih republik „s trebuhom za kruhom". To so bili mladi in seveda samski delavci oziroma delavci, ki so pustili žene doma. Z njimi pa se je odprlo tudi vprašanje kje bodo spali oziroma kje bodo stanovali. Tistikrat ni bilo lokacij za samske domove. Zato seje za samske delavce lahko postavilo le provizorij - montažno barako. In tako je naš prvi „samski dom" zrasel v Ljubljani, ob reki Savi na Črnučah, 6 km od centra mesta. Postavitev samskega doma je, tako meni Tone Plešec, predlagal pokojni Franc Tavčar, ki je bil namestnik direktorja oziroma tehnični direktor,Dinosa. In, to kar je bilo pred 25. leti videti velika stvar je danes skromna zadeva, s katero se seveda ne moremo postavljati čeprav, to boste lahko kasneje prebrali, delavci iz tega doma nočejo v sodobno bivalno okolje, v stolpnice. Dinos ima namreč za samske delavce v znanem Štepanj-skem naselju 16 ležišč, in sicer: v eni stolpnici 2 garsonjeri s 4 ležišči, v drugi pa 3 sobe z 12 ležišči. V najvišji stolpnici ob Celovški cesti, ki še ni dograjena, pa smo kupili 2 sobi s po 2 ležiščema (skupaj 4 ležišča). Najemnina za eno ležišče v sobi na Celovški cesto bo mesečno 2900,- din. S tem zneskom bo plačano: kurjava, razsvetljava, voda s kanalizacijo, odvoz smeti, pranje perila, čiščenje skupnih prostorov in zajtrk. Najemnina za eno ležišče v Štepanjskem naselju, v garsonjeri, stane mesečno 2.241.00 din, v sobi pa 1.681.00 din. S tema zne- skoma je plačana recepcijska služba (vratar), tekoče vzdrževanje stolpnice, kurjava, razsvetljava, voda, odvoz smeti ter pospravljanje sob in skupnih prostorov. Mesečna najemnina za eno ležišče v našem samskem domu na Črnučah pa znaša 670.00 din. S tem zneskom je plačana kurjava, električni tok, voda, odvoz smeti, delno praznjenje greznice in pranje perila. Prostore v tem domu pospravlja čistilka Ivana Močnik s Črnuč, vendar njeni osebni dohodki ne bre-mene delavcev, ki žive v tem domu, ker se ne obraču- navajo iz najemnine za ležišče. Lansko leto je TOZD POS dal za investicijsko vzdrževanje tega doma 90 starih milijonov. Dom je bil obnovljen tako, da sanitarna inšpekcija ni imela nobenih pripomb. Obnove je bil dom zelo potreben. Dejstvo, da je včasih v njem živelo tudi do 30 delavcev je povzročalo neodgovoren odnos do skupne imovine. Delavci, ki so pregloboko pogledali v kozarec so se včasih tudi stepli in razbijali, kar se na majavih omarah za obleko še vedno pozna. Tone Plešec je vedel povedati, da so bile prejšnja leta v domu potrebne pogoste intervencije milice, tudi po večkrat na teden. Res pa je, je rekel Tone, da je sedaj, ko je v domu le 19 delavcev, kar je v skladu z družbenim dogovorom o minimalnih standardih, in to predvsem takih, ki so pri nas že veliko let, vse drugače. Vsaka spalnica ima svojega starešino, imajo pa tudi dežurnega doma. Intervencije milice niso več potrebne in če bo tako tudi vnaprej, bomo lahko vsi skupaj zadovoljni, je ugotovil Tone Ple-šec, ko sva končala razgovor. * Naše delavce v samskem domu na Črnučah sem obiskal dvakrat, prvič pozno popoldan, drugič pa sredi popoldneva. Ko sem v dom stopil prvič sem za vrati, na desni strani, zaslišal govor- odločitev, da naj gre prvi Čavlek. JOSIP ČAVLEK me je odvedel v razmeroma veliko večnamensko sobo, z nekaj pohištva, toda mrzlo kot le kaj. Povedal mi je, da v tisti mali sobici, kjer delavci gledajo televizijo spi on in STEVO STUPAR. Josip Čavlek se je v ta dom vselil 11. marca 1960. Seveda me je zanimalo, če je najstarejši v domu, pa ni. MIDŽAN RIFET je prišel v dom pred njim Takoj sem opazil, da se delavci v tej dvoranici ne za- držujejo, pa sem vprašal zakaj ne. Čavlek je povedal, da zato ker je mraz, termoakumulacijska peč pa ni vključena, ker je električna napeljava do doma slaba in ne prenese takšne napetosti, kakršna nastane, če vključijo še to peč. Črnobeli televizor, ki je v dvoranici je last Dinosa, vendar ne dela, ker je že dva meseca pokvarjen. Oddali so ga v popravljalnico toda, ko so ga prinesli nazaj in vključili, se je takoj spet pokvaril. Star je menda 12 let in verjetno že zanič. Čajno kuhinjo, ki je v kotu dvoranice, do sedaj še ni nobeden uporabljal. Mogoče jo bodo začeli uporabljati, ko v sobah ne bo več potrebno kuriti. Pozimi si namreč kaj malega skuhajo kar v spalnicah, ki jih ogrevajo s traj-nožarečimi pečmi na premog. Na vprašanje, kako on ali ostali delavci, ki žive v tem domu preživijo svoj prosti čas, mi je Čavlek povedal naslednje: Od 7. do 15. ure delamo, potem gremo sem. Med potjo gre kdo kdaj tudi kam na kosilo, običajno v gostilno Pri Ravbarju. Za večerjo si tu kdaj kaj spečemo oziroma skuhamo ali pa pojemo kaj ..mrzlega", na primer salamo. Z večerjami si ne delamo problemov, ker kosimo tako pozno. Ne greste nič ven, me je zanimalo, k Rogovilcu ali k Žagarju, kaj popiti ali zaradi družbe? Niti ne, oziroma bolj malo, je odgovoril Čavlek. Druga družba nas ne vleče. Preveč stane. Naši dohodUci niso takšni, da bi lahko veliko hodili okoli. Vsi stremimo za tem, da bi čimveč prihranili in s prihranki doma uresničili čimveč načrtov. Čavlek je iz Medžimurja. Doma, v vasi Čehovec, ima očeta in mamo. Domov gre vsak petek, razen takrat, ko ima delovna skupina, h kateri pripada, dežurno soboto. To pa je enkrat na mesec. Na vprašanje, kako se v domu na Črnučah počutijo, je Čavlek odgovoril: (Nadaljevanje na str. 10) JOSIP ČAVLEK jenje . Potrkal sem in odprl vrata. Zagledal sem se v skoraj popolno temo in pri na pol odprtih vratih povedal zakaj sem prišel. Tisti, ki so bili notri so me takoj spoznali in že je stekla prijazna beseda. Povabili so me naj vstopim in ko sem se malo privadil temi, sem videl več delavcev, ki so sedeč na dveh posteljah gledali televizijski prenos nogometne tekme med moštvoma Orienta in Sarajeva. Črno-bela slika na televizijskem zaslonu je bila bolj slaba, toda ne toliko, da se ne bi videlo, kako so nogometaši igrali. Delavci so z zanimanjem in polglasnim govorjenjem spremljali tekmo. Čez čas sem jih vprašal, kdo bo šel z menoj v drugo sobo na razgovor. Večina se je branila, nazadnje pa je padla Ehrem Mujič (spredaj) in Nair Nadarevič pri kosilu (Nadaljevanje s str. 9) Zlasti mi starejši se tukaj boljše počutimo, kot bi se na primer v Štepanjskem naselju. Tu, ob Savi nismo nobenemu v napoto, tudi kadar je kdo malo bolj vesel. Drug drugega smo se navadili in živimo kot velika družina. Skupaj delamo in živi mo že 15 do 20 let. Ali ni vzrok za to, da ste raje tukaj kot v Štepanjskem naselju manjša najemnina, sem vprašal. Ni, je odgovoril Čavlek in začel dokazovati kakšen mir je tukaj, zrak in reka, v kateri se lahko poleti tudi ohladiš. Petnajst do dvajset let ste že tukaj, ali toliko časa ni prišel noben novi med vas? So, vendar so tudi že odšli. Zdaj je med nami samo Ekram Mujič, ki je prišel predlansko leto. Si ti Čavlek tu zadovoljen? Ne morem reči, da sem zadovoljen, toda raje sem tu kot v Štepanjskem naselju. Moram povedati, da sem po 4 letih, ko sem stanoval tu, šel 12 let stanovat nad mehanično delavnico na skladišču v Kurilniški ulici. Ko se tam ni smelo več stanovati sem dobil napotnico za Štepanjsko naselje, vendar tja nisem hotel iti. Med tem pogovorom je k nama, v dvoranico, prišel SMA-JO KVRGIČ, pa sem kar oba vprašal, če jima tu kaj manjka. Odgovoril je Kvrgič, da jim manjka televizor, ki bi delal. Ta je star in zanič, je pokazal na televizor, ki je stal na mizi. SMAJO KVRGIČ je iz Sanskega mostu. V našem domu na Črnučah stanuje že 20 let, kolikor tudi dela pri nas. Tudi on je zadovoljen ker stanuje tu, ne pa v Štepanj- skem naselju, in na vprašanje, če ima kakšno pritožbo je rekel, da se pritožuje samo zaradi televizorja, ki ne dela. Povedal je tudi, da je televizor v sobici, kjer so gledali nogometno tekmo, last Steva Stuparja. V eni vogalni sobici sem dobil HASIB BLAŽEVIČA, ki stanuje v tem domu že 18 let. Z njim spi v sobi še HUSO in SMAJO KVRGIČ. Oba sta iz Bosanskog Broda, Blaževič pa je iz bližnje Gornje Sanice pri Ključu. Smajo je prišel v dom še pred Bla-ževičem, Huso pa nekoliko kasneje. Na vprašanje, kako je tu zadovoljen je Blaževič odgovoril z nasmehom: Hja, zadovoljen moram biti, kad je taka situacija. Samački život nije lep. Ne živiš sa poro-dicom. A eto, tu se svi dobro razumemo pa si kao drugovi, koliko znamo, skra-timo vreme koje moramo preživeti ovde. Potem sem Blaževiča vprašal kje obeduje? Gde stignem, je odgovoril in povedal tudi to, da si včasih kar tu kaj pripravi za kosilo in za večerjo. Nato je povedal kaj ga najbolj „žuli". Najemnina. Preveč da se je podražila in to da je povedal že na raznih sestankih in v prisotnosti tovariša Kravcarja, je poudaril in dodal: pa vse brez uspeha. Višino najemnine je Blaževič primerjal z udobjem, ki ga imajo tu oziroma s slabo opremo v spalnici. Najpreje mi je pokazal stare omare potem pa odeje na postelji in rekel: ,,Ko zna koliko su stare. Medžu njima su i takve koje Lisi. SMAJO KVRGIČ % M HASIB BLAŽEVIČ su iz rata. Odeje bi morali zamenjati. Istina, lansko leto su nam malo polepšali pro-storije, ali na radu su bili ne-kakvi „fušarji". Ja sam re-kao to Jamšeku. Centralno grijanje nemarno ali Jamšeku, kao šefu, se moramo stvarno zahvaliti, što nam je ove zime na vreme obezbe-dio dovoljno ugla za peči Ili televizija. Gledamo je na Stevinom aparatu. U njego-voj sobi se svi nabijemo i to nije u redu. Ja sam to rekao na sindikalnem sastanku Dragiši, predsedniku sindikata. A Dragiša, kao predsednik, da vam pravo kažem, ima neki strah, da bi poveo brigu za radnika. Je l'ta-ko? " Potem je Blaževič menil, da ni prav, ker nimajo človeka, lahko tudi invalida, ki bi bil tu ves dan, zlasti pa dopoldne. Rekel je, da je vhod v dom odprt noč in dan, ker se ne more zakleniti. Da poštar včasih dopoldne nima komu oddati telegrama ali pisem. Zgodilo, da se je, da so pisma dobili pred vrati doma na tleh. Lahko bi kdo tudi kaj odnesel, ukradel, je menil. S snažilko, je rekel, se ne da rešiti vseh teh vprašanj. Ona pride včasih preje, včasih kasneje in ko opravi delo gre. Od 12. ure naprej je ni več tu, mi pa pridemo šele ob 16. uri, je zatrjeval. Vse to je Blaževič naštel, da bi utemeljil zakaj je najemnina ležišča previsoka. Potem sem šel v spalnico k Mehmedu KVRGIČU. Na vprašanje, kako je, je odgovoril — Slabo. Najpreje je omenil ogrevanje sob. Menil je, da bi v sobah namesto trajnogorečih peči na premog, lahko imeli termoakumulacijske električne peči. Mehmed je iz Sanskega mostu. K Dinosu je prišel leta 1961, leta 1962 je šel drugam, leta 1963 pa se je vrnil k nam in potem ostal vse do današnjih dni. Ves ta čas stanuje tu, v domu na Črnučah. PETER BABIČ IN MEHMED KVRGIČ Mehmed je povedal, da je v tem času veliko doživel. Enkrat se je pri delu ponesrečil in odrezalo mu je vseh pet prstov na eni nogi, zdaj meseca februarja pa je bil operiran na hrbtenici. Opravlja lahko samo lažja dela. Domov, k družini gre najmanj vsakih 14 dni. Eden od sinov se je, ko je prišel od vojakov, zaposlil v Ljubljani. Dela v prodajalni s pohištvom makedonskega podjetja TRESKA. Stanuje na Celovški cesti. Na vprašanje ali se je tu navadil ali naveličal živeti je odgovoril, da oboje, na vprašanje o tem kakšni odnosi vladajo med stanovalci doma pa je odgovoril, da odlični. Spi skupaj s PETROM BABIČEM, ki je tudi iz Sanskega mostu in se poznata še od doma. Na vprašanje, kako preživi soboto ali nedeljo, kadar ne gre domov je odgovoril, da slabo. V mesto ali kam drugam ne gre, kar to stane. Takoj kaj zapraviš, je rekel in dodal, da gre redko kdaj v mesto. Ko sem šel od Mehmeda, mi je Čavlek pokazal tudi sobo, kjer spi MIDŽAN REFET, LUTVO ALIBEGOVIČ in NAIR NADAREVIČ. Opo- zoril me je na nagice, pritrjene na omari, jaz pa sem ga vprašal, kako kaj shajajo z Midžanom. Ni rekel drugega kot to, da so se navadili nanj in na njegove napake. Nato sem šel v največjo spalnico, v spalnico s petimi posteljami. Trije, ki so bili notri so me pričakovali in pogovor je stekel v veselem razpoloženju. Razgovor sem začel z DEDOM BOTA- NIČEM, ki je pri nas in v tem domu že 16 let. Je iz Bosne, iz občine Ključ, in domov gre vsak teden z avtobusom. Avtobus ga stane 70 starih tisočakov, vožnja tja pa traja okrog 5 ur. Ko sem pripomnil, da 70 tisoč ni malo je nekdo za menoj zamrmral: „a firma ništa ne prizna". Botaniča sem vprašal kje se hrani in kaj dela zvečer. Po- vedal je, da si hrano največkrat pripravi sam, zvečer pa, da gre spat. Tisti, ki se je že enkrat oglasil mi je predlagal, da naj slikam njihove omare za obleko, ker so tako obrabljene in ko sem jih res slikal sem vprašal, kdo vse stanuje v tej sobi. Dobil sem odgovor, da štirje Botaniči in en Mujič. Botaniča sta po dva brata dveh očetov, tudi bratov. Kar nekaj časa sem rabil, da sem to sorodstveno zvezo razvozljal. Vseh pet je iz Ključa. Poleg Dada Botaniča je bil v sobi še Rezmo in Izet Botanič, manjkal pa je Rufat Botanič. in Ekrem Mujič. Vsi Botaniči se vsak petek vozijo domov k svojim družinam. Vsak ima doma po dva otroka, Isop pa celo tri. Remsa in Isop sta se pritožila čez stare omare. Nezadovoljna sta ker so tako stare, da bi lahko vsak vanje vlomil. Tudi ona dva sta menila, da snažilka ne predstavlja nobene varnosti za njihove stvari v domu. Bila sta za to, da bi dom imel nekakšnega vratarja ali hišnika. O tem, kdo bi ga plačal nismo govorili, jasno pa je kaj (Nadaljevanje na str. 12) Skupina naših delavcev pred vhodom v samski dom na Črnučah (Nadaljevanje s str. 11) o tem mislijo oni. Toda še enkrat naj poudarim, razgo-varjali smo se sproščeno in se zraven, kljub resnim vprašanjem in odgovorom, prisrčno in na glas smejali. X V ponedeljek, 11. aprila, popoldan sem bil zopet v našem domu na Črnučah. Napravil sem nekaj zunanjih posnetkov, potem pa me je Čavlek povabil v srednjo sobo, kjer sta bila EKREM MUJIČ, in NAIR NADA-REVIČ, ravno pri kosilu. Slikal sem ju obenem pa smo se pogovarjali. E krem in Nair sta si na električnem kuhalniku sama skuhala kosilo. Jedla sta iz enega krožnika, da ne bi bilo preveč posode za pomivanje. Skuhala sta si pišančji papri-kaš. Bil je zelo gost, ker sta si vanj nadrobila veliko kruha. Na kuhalniku, v večjem loncu, pa sta še kuhala „srpski pasulj", s koščki slanine. Nadarevič je pri nas in v tem domu že osem let, Mujič pa dve leti manj. Oba sta prišla k nam iz Cažina pri Bihaču. Sta v sorodstvu. Na vprašanje, kako se počutita sta se prisrčno zasmejala in odgovorila, da v redu. Ko Čavleka 14 dni ni bilo domov je prišel v Ljubljano njegov oče, pogledati kaj se je zgodilo. Na poslovalnici je zvedel, da je bolan. Na Črnuče, v dom ga je pripeljal poslovodja, tu pa je zvedel, da je Josip prejšnji dan odšel v bolnico, nihče pa ni vedel kam, v katero. Vrnila sta se na poslovalnico in tam so po telefonu toliko časa spraševali, da so ga našli in očeta, ki ga je šel potem obiskat, pomirili. Potem sem govoril s PETROM BABIČEM, ki zadnji dve leti dela „na rampi", na DEDO BOTANIČ IZET BOTANIČ je pokazal, kakšne so omare REMZO BOTANIČ črnuški železniški postaji, trenutno pa tudi pospravlja v domu, ker je snažilka na dopustu. Pri nas in v domu je že 14 let, prišel pa je iz Sanskega mostu, kamor se vrača vsak teden. Pozimi, kadar je slabo vreme pa gre domov vsakih 14 dni. Na vprašanje koga ima doma je povedal, da samo ženo. Dva sinova še hodita v šolo, eden v Bihaču, drugi pa v Banja Luki. Ima pa še dva sinova, eden dela v Ljubljani, drugi pa v Sanskem mostu. Šestero nas, na šest strana, je rekel in nadaljeval: Niko ni s kim. J edino kad dodže praznik se nadžemo kuči. Eto, to je naš život. Na vprašanje kako živi tukaj, je rekel, da se pohvaliti ne more, ker je tu sam, brez žene, ker si mora sam ku- Samski dom na Črnučah je bil zgrajen okrog leta 1956, menda na pobudo Franca Tavčarja, takratnega namestnika direktorja. Zgradba je montažna in lesena. Po sredini je hodnik in iz njega se pride v spalnice. Na sredini so sanitarije. Lansko leto je bil dom obnovljen in obnova je stala 90 starih milijonov. Obnovo je zahtevala sanitarna inšpekcija, ki je potem tudi ugotovila, da je vse v redu, kar je v zvezi s sanitarnimi predpisi. hati, pomivati posodo itd. Takšno življenje je težko, je rekel, potem pa na vprašanje, do kdaj misli tako živeti, odgovoril, da mu ne kaže drugega kot dočakati upokojitev, če ne bo preje invalid. Nekoliko namreč misli tudi na invalidsko upokojitev, ker ga že 2 leti boli hrbtenica-in ker je zaradi nje bil že 9 mesecev v bolnici. Ko sta skupaj z Mehmedom Kvrgičem ugotavljala, da tu žive kot sirotinje, sta to dokazovala s tem, koliko jima ostane mesečno od plače. Sto hiljada su troškovi vožnje kuči. A ko ideš tri puta je to tristo hiljada. Hrana je 600, 700 hiljada i to je milijon. Ono što ostane je malo, šta je to . .. a kuči moraš, a ko ne ideš, žena odmah kaže, je rekel Babič, imaš druge pa ne dodžeš .. . Ko sem pri prvem obisku šel za dve minuti ven iz sobe v kateri sem se z delavci pogovarjal, sem nehote pustil magnetofon odprt. Doma sem pisal reportažo tako, da sem poslušal kar sem posnel na magnetofon. Na nekem mestu je bil razgovor zelo slabo posnet. Magnetofonski trak sem večkrat vračal in ponovno poslušal. Končno sem razumel kaj so se delavci pogovarjali, ko me ni bilo v sobi. Ugibali so kaj naj bi to pomenilo, da sem jih obiskal. Nekdo je menil, da jih gotovo mislimo preseliti kam drugam. Naj povem, da na uredništvu ne vemo nič o tem in da kaj takega gotovo nikjer pri Dinosu ne mislijo. Na kraju mojega obiska sem se srečal še z Midžanom Ri-fetom, ali Mišom, kakor mu pravijo delavci. Ni me pustil do besede, niti se ni pustil slikati oziroma komaj, komaj smo ga vsi skupaj pripravili do tega, da je za trenutek obmiroval. Klel je, pritoževal se je, ker mu očitajo, da premalo naredi ali kaj in jokal. Seveda pa je njegov jok nekaj takega kot njegova kletvica, vedno jo ima na ustih, zato se zaradi tega nobeden ne čuti prizadetega. Prijatelju mu pravijo, da je direktor Dinosa na Črnučah. Ko je za trenutek prenehal govoriti sem ga vprašal, če to ve. Zresnil se je in rekel: Još malo, još malo ... in s tem pri vseh navzočih povzročil salve smeha. In, čeprav so se z njim šalili, je bilo čutiti, da ga imajo vsi radi. Ko sem razmišljal o tem kaj so delavci, med katerimi sem se dobro počutil, govorili, Tudi slika lepe ženske v naravni velikosti lahko blaži težave . . . Lep, toda pokvarjen televizor v skupni sobi PETER BABIČ IN MIDŽAN RIFET sem prišel do zaključka, da se v glavnem niso ponavljali. Skoraj vsak je pokritiziral nekaj drugega. Eden najemnino, drugi ogrevanje, pa televizijo, pa omare, vratarsko službo, snažilko itd. Eno zadevo pa so vsi omenjali. To, da ne želijo iti od tu v Šte-panjsko naselje. Morda so se takrat, ko so gledali televizijski prenos nogometne tekme dogovorili o čem bo kdo govoril z menoj? Mogoče, in kaj potem? Nič! To lahko vzamemo le kot dokaz, da res živijo kot ena družina. Stane Koman Dne 2. marca 1983 je delavski svet DO DINOS med drugim obravnaval tudi predlog za odobritev sredstev za vzdrževanje samskega doma v Štepanjskem naselju, v katerem stanujejo naši delavci. Delavski svet je odobril obnovitev celotnega opleska doma, kar bo stalo 764.003,25 din, Dinos pa bo k temu prispeval 13.064,45 din ali 1,71 %. Tone Plešec je ob tej priliki seznanil člane delavskega sveta, da je sanitarna inšpekcija ugotovila uničevanje inventarja in opreme v samskih domovih v Štepanjskem naselju in, da je poslovni odbor samskega doma v katerem naši delavci stanujejo, sporočil, da bodo stroški za nabavo novega inventarja in opreme v prihodnje vračunani v mesečno najemnino. V domu na Črnučah je tudi soba, ki je velika 10x4 m. V njej je nekaj miz in stolov, omara, velika termoakumulacijska električna peč, televizor, v enem od štirih vogalov pa stoji tako imenovana čajna kuhinja. Ta prostor je namenjen gledanju televizije, igranju šaha in drugim igram s katerimi si delavci lahko krajšajo prosti čas. V čajni kuhinji pa si lahko kaj malega skuhajo. naše odločitve Na 19. seji delavskega sveta tozda Regeneracija, tekstila, 28. februarja 1983, so člani sveta sklepali tudi o razporeditvi skoraj 18 starih milijonov izgube ustvarjene v naših počitniških objektih v preteklem letu. Izdatki v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem naših počitniških objektov so bili namreč za toliko večji, kot vplačila delavcev, ki so letovali v njih. Teh 18 starih milijonov (točno 178.696,70 din) izgube pokrivajo vse 3 naše organizacijske enote na osnovi povprečno zaposlenih v preteklem letu in iz sredstev skupne porabe. Tako je TOZD RET pokril din 22.480,05 din ali 12,85% celotnega zneska. Ostalo sta pokrila TOZD ROS in DSSS. Na isti seji so člani delavskega sveta obravnavali tudi dve investiciji. Prva se je nanašala na izgradnjo skladišča v tekstilne^ obratu Bohova. Strinjali so se, da se lahko za to izgradnjo porabi 8.809.475,00 din in pooblastili strokovno službo.Dinosa, da lahko nadaljuje s postopkom izgradnje, če bo mariborska območna komisija za investicije dala pozitivno mnenje o tej naši nameri. Druga investicija o kateri so sklepali člani DS TOZD RET, se je nanašala na do- kotiček najmlajših BIL SEM TRETJI V soboto, 5. marca sem šel z delavci Dinosa smučat na Vrhe nad Trbovljam. Ob 8.00. uri zjutraj smo se z avtobusom odpeljali iz Ljubljane. Ustavili smo se na poslovalnici Trbovlje. Tam so se nam pridružili še ostali udeleženci tekmovanja. Ko smo prispeli na smučišče, smo si nataknili smučke in odšli smučat. Ko smo prišli na start, so nam razdelili startne številke. Imeli smo še toliko časa, da smo se lahko nekajkrat spustili ob progi. Jaz sem imel številko 27. Imeli smo dva teka. Proga je bila ledena in na enem koncu malo bolj strma Obakrat sem jo speljal brez padca in zasedel 3. mesto. Po končanem tekmovanju smo se odpeljali v gostilno. Tam so razglasili rezultate. Po kosilu sem se odšel z Mojco in Mitjem ven igrat. Nabirali smo kostanj in lubje. Iz lubja smo delali obročke. Našli smo tudi polžje hišice in jih podarili: Jožetu, Mariji in Metki. V večernih urah smo se veseli vrnili domov. Sašo Rahne Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih. Glasilo ureja uredništvo. Glavni in odgovorni urednik Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Razmnožil: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana končno usposobitev linije TEMAFA v ljubljanskem tekstilnem obratu. Odobrili so porabo 400.000,00 din za izdelavo in montažo dodatnih cevovodov, za nakup in montažo tehtnice in za nakup sesalca ter filter vreč. Na 19. seji DS TOZD RET so člani DS imenovali JOŽETA ŠPORERJA za odgovorno osebo za varstvo pri delu v TO Ljubljana in DRAGA KAMPUŠA v TO Bohova. * Na 6. seji delavskega sveta DO DINOS, ki je bila 2. marca 1983, so člani delavskega sveta potrdili KANDIDATNO LISTO občine Ljubljana-Bežigrad za člane skupščine Gospodarske zbornice za ljubljansko bo-močje. Na listi je bilo 11 kandidatov iz enajstih organizacij združenega dela občine Ljubljana-Bežigrad. Med njimi je bil tudi naš direktor, Vladimir Kralj. Kandidatno listo je poslal v obravnavo in potrditev koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana-Bežigrad. Na isti seji so člani DO DINOS poslušali informacijo o stanju na področju civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora v naši delovni organizaciji. Informacijo je dal Franc Gogala iz DSSS, ki je člane DS obvestil tudi o tem, da je potrebno pripraviti predlog za imenovanje komiteja za splošni ljudsko odpor in družbeno samozaščito na ravni delovne organizacije. Iz poslovalnice Brežice: ANDRA MUSAR ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 120 Najprej naj povemo veselo vest, da smo prejeli rekordno število rešitev križanke št. 120, in sicer kar 65. Po odpošilja-teljih smo ugotovili, da je križanke poslalo tudi najmanj 10 D i nosov ih upokojencev. Komisijo za žrebanje so sestavljali: Nevenka Peternoster, Breda Ribarič, Cveta Meden in Stane Koman. Iz koška so rešitve, ena za drugo, jemale vse tri članice komisije. Vse kaže, da je bilo to pot malo napak, saj je bilo potrebno iz koška vzeti le 14 rešitev, da smo dobili 8 pravilnih. Ena žrebana križanka je bila brez naslova pošiljatelja. Naslova pa ni bilo niti v kuverti. V drugi kuverti sta bili dve križanki, vsaka od drugega pošiljatelja. To pri žrebanju povzroča težave, zato prosimo, da reševalci ne dajejo več križank v eno kuverto. In kdo dobi nagrado po 100,00 din: Jana VUKANAC — DSSS Tatjana ŠUM - DSSS Irena BRGLES — Maribor Marija POTOKAR — TO Ljubljana Sonja JERAJ-DSSS Marija Šijanec — Maribor Serafi na KRASSNIG - DSSS Ciril DOBRAVEC — Ljubljana (upokojenec) ČESTITAMO REŠITVE KRIŽANKE ŠT. 121 POŠLJITE VKLJUČNO DO 12. MAJA 1983. PODELJENIH BO 12 NAGRAD PO 100,00 DIN. O NAŠEM CENTRU NA ČRNUČAH Pred tremi meseci je novinarka Mihaela Žitko v Delu zapisala, da se je število naložb bežigrajskega gospodarstva v preteklem letu močno skrčilo. Zmanjšala se je tudi njihova vrednost, tako da naložbena dejavnost ne zagotavlja več niti enostavne reprodukcije. Po komentiranju te ugotovitve je na kraju svojega prispevka naštela najpomembnejše letošnje naložbe v občini Ljubljana-Bežigrad: Tovarna knjig Mladinska knjiga, tovarna računalnikov Iskrine delovne organizacije Delta, nadaljevanje Belin- ki ne naložbe v razširitev per-spojin, DINOSOVA GRADNJA CENTRA UPORABNIH ODPADKOV V INDUSTRIJSKI CONI BP—8, in Termikin proizvodno montažni obrat za izdelavo in montažo novih vrst izolacijskih elementov. K temu naštevanju pa je dodala: Vendar za zdaj ni mogoče reči nič določnega, kdaj jih bodo začeli uresničevati, ker tudi s pripravami nanje zamujajo. O tem, koliko smo zamujenega ujeli mi, bomo pisali v naslednji številki. c iz IZ PLANA ZA LETO 83 Interesno povezovanje gospodarstva v smislu Zakona o združenem delu nam narekuje, da sredstva racionalno in pametno naložimo v razširitev lastnih zmogljivosti in zmogljivosti poslovnih partnerjev. Pri katerih TOZD bomo nastopali kot sovlagatelji, ni pomembno, večjega pomena je, da ne prekoračimo mase razpoložljivih sredstev za razširjeno reprodukcijo v določenem časovnem obdobju, če hočemo realizirati lasten razvojni program, začrtan v temeljih plana za obdobje 1981 — 1985. DVOBOJ KEGLJAČEV LJUBLJANA KRANJ V poslovalnici Kranj in Ljubljana že dlje časa seluje ekipa kegljačev. Ti dve ekipi sta se že večkrat dogovarjali za srečanje, toda želja se je uresničila šele sedaj. Organizator prvega srečanja je bila poslovalnica Ljubljana. V soboto, 19. marca 1983 smo se oblO uri zbrali na kegljišču Rogovilec na Črnučah Ekipi sta bili sestavljeni iz 8 članov. Tekmovali smo po mednarodnem sistemu za moške — 200 lučajev (100 polno in 100 čiščenje) in dosegli posamezno naslednje rezultate: POSLOVALNICA KRANJ kegljev dosegel Simonišek Sandi 681 10. mesto Špelič Mitja 591 16. mesto Podakar Tine 710 4. mesto Šmelcer Jože 669 13. mesto Gaberc Franc 642 15. mesto Rozman Janez 670 12 mesto Trogrlič Anton 694 8. mesto Veber Rudi 674 9. mesto Skupaj kegljev 5.331 POSLOVALNICA LJUBLJANA kegljev dosegel Jovančevič Boro 764 2. mesto Slabanja Jože 3. mesto Kravcar Rafael 705 5. mesto Bevc Tone 780 1. mesto Rahne Sonja 698 6.-7. mesto Paternoster Janez 698 6.-7. mesto Jamšek Janez 647 14. mesto Jankovič Dragiša 671 11. mesto Skupaj kegljev 5.716 Povratno tekmo bo organizirala poslovalnica Kranj v mesecu aprilu ali maju. ŠPORT- REKREACIJA V februarski številki našega glasila je bil objavljen program športnih dejavnosti Dinosa za leto 1983. Dosedaj smo program izvajali, odpadlo je le tekmovanje v streljanju 2. aprila 1983, ki je prestavljeno na kasnejši termin. Tekmovanje v namiznem tenisu, predvideno za 16. april 1983, je bilo prestavljeno na 24. april 1983 zaradi zasedenosti prostorov na Kodeljevem. V mesecu maju je planirano kegljanje za posameznike med žensko in moško konkurenco. Rahne Sonja VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA ST. 121 12 NAGRAD PO 100,00 DIN