42
Vojeslav Mole: Ananke.
Tu vidimo naenkrat preporno vprašanje, ali je bil „u" v drugem zlogu imena Metulum dolg ali kratek. Prešeren sicer naglasa na drugem zlogu, kakor da je beseda uravnana po latinskega naglaševanja zakonih z dolgim predzadnjim zlogom, torej Metnlum ali Metullum (positione). To se strinja z grško pisavo MstoiAov (ne MstuIov!) in z Apijanovo označbo naglasa Mstoulov. Toda Dio-Kasijeva (49, 35) in Strabonova (4, 207) oblika MstouXov (vkljub „ou" in ne „u") in pa poznejši razvoj besede tej kvantiteti ugovarjata in bi potemtakem bilo pričakovati „Kako se Metulum Augustu brani".
Če imamo samo imenoslovno razlago krajev pred očmi, tedaj seveda se moramo odločiti samo za Metlje, ne pa za Motnik ali Metliko. Pa zakaj ? To ime kaže s svojim v narodovi govorici še jasno ohranjenim genetivom Metljan, da je pravo stanovniško iz lokalnega imena Metul izvedeno ime, ki se je prvotno glasilo Metuljane ali Metljane, gen. Metuljan ali Metljan, dat. Metuljanbtn ali Metljam, lok. Metuljani.h ali Metljah i. t. d. Ta redni odgovor na vprašanje „od kod", ta v prostonarodni nepokvarjeni govorici ohranjeni „iz Metljan", ta nam je zanesljiv kažipot, kako nam je to krajevno ime razlagati, češ da je to popolnoma analogno z Gorice (vprav Goričane), genetiv Goričan, Cerklje (vprav Cerkljane), genetiv Cerkljan i. t. d. Te Metule (?) ali bolje Metlje pri Blokah nimajo torej nobene zveze s pometanjem (niti s snežnim metežem ne!), one niso morda kak Besendorf, ampak Metulje (iz Metuljane, t. j. stanovniki Metula); sedanje ime je slovensko, pa bodi potem podstava (lokalno ime Metul) od koder že koli.
Toliko o imenoslovni razlagi Metula in domnevnem ležišču kraja, glede obleganja in obrambe nas pa dosti obširno poučuje Valvasor v 4. poglavju 13. knjige.
Ananke.
J^ot zvon, ki divjo pesem poje nad požarjem, gre nad življenja vihro tvoj usodni glas; in v prahu pred jeklenim tvojim molimo oltarjem, solze brezupa razorale so nam bled obraz.
Zaman, zaman! Prižgeš, ugašaš zvezd blestenje
in v morja carstva donebesna potopiš
in srcu le pustiš brezmejno hrepenenje
in le spoznanja večni, krvaveči križ.
Vojeslav Mole.