posamezna številka Din 1.50. £ 'Jj Poštnina plačana v gotovini. Hlinil ^wm ! L GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE ifeaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo: Karl Marksa (preje Turjaški) irg št. 2, pritličje. — Naročnino za mesec 6, četrtletno 18 Din. — Dopisi se ne vračajo. Štev. 11. LJUBLJANA, četrtek, 6. marca 1924. Leto It. Brezposelni, it akcijo! Svetovni kapitalizem pretresa vedno večja kriza. Pred svojim polomom napenja vse sile, da še podaljša svojo oblast nad svetom. Ena grupa kapitalistov je mislila po končani imperialistični vojni, da se bo rešila iz zagate na račun drugih kapitalističnih držav. Tako je napravila prva grupa kapitalistov (Francija, Anglija, Amerika, Italija, Belgija) versajsko »mirovno« pogodbo, po kateri naj plačajo vse ogromne vojne slroške in vsote za vzpostavo razdejanega gospodarstva »premagane« države (Nemčija, Avstrija i. dr.). In vsa meščanska politika se vrti že pet let v tem krogu. Prikinjene so redne gospodarske zveze med velikimi državami. Brezmejna agrarna Rusija je bila do zadnph časov v gospodarskih ozirih popolnoma izolirana od ostalega sveta. Poedine grupe velekapitalistov so nagrabile narodno premoženje. Nemčija je finančno skrahirala. Draginja je povsod vedno bolj rastla, a zaslužki so ostali isti. Tako je moralo priti do splošne gospodarske krize po vsem svetu, iz katere se ne bo rešil kapitalizem, temveč ki mu bo zadala smrt. Ta gospodarska kriza je neizmerno povečala brezposelnost, tako da je danes po kapitalističnem svetu 16 milijonov brezposelnih. Ta splošna gospodarska katastrofalna kriza je zadela tudi Jugoslavijo s slabo razvito industrijo in s kapitalom, ki je živel zlasti od povojne špekulacije. Konsolidacija države! Rad i red! je kričal skozi tri leta beli teror, ki je prepovedoval vsako razredno delavsko organizacijo in onemogočal uspešno samoobrambo proletariata. Kriza! Brezposelnost! odgovarja četrto leto kapitalistična anarhija, ki pušča milijarde profita v blagajnah bank in meče v grozote brezposelnosti, gladu in mraza stotisoče delavcev in delavk. Ker delavski razred radi belega terorja in razbijaške politike reformistov nima močnih, enotnih strokovnih organizacij, ne morejo brezposelni izvesti tako uspešne akcije, kakor bi jo mogli, če bi obstojale močne strokovne organizacije. Za časa zaposlenosti si niso mogli ničesar prihraniti, ker znašajo plače toliko, da se ne da živeti in ne umreti. Država, najobsežnejša organizacija barbarskega jugoslovanskega kapitalizma, se ne briga za brezposelnost. Ali delavstvo mora prisiliti s skupnim bojem državo, da mu daje preko delavskih organizacij brezposelno podporo, ki ni nobena miloščina, ampak samo majhen del profita, ki si ga je nakupičil kapitalizem iz znoja in žuljev delavcev. Da bo delavstvo doseglo vsaj omilje-nje brezposelnosti, morajo nastopati vse delavske organizacije skupno in postavljati skupne brezposelne odbore, ki imajo voditi vso akcijo. Na nedeljskem shodu NDSJ v Ljubljani je izrazil vso to potrebo skupne akcije s. Vrhove v imenu brezposelnih. Zbrano delavstvo je sprejelo enodušno tozadevne* resolucijo, ki poživlja vse strokovne organizacije, da je že zadnji čas, da nastopijo skupno za omiljenje brezposelnosti, za obrambo življenja delavskega razreda. Resolucija se glasi: Rusija prevzema vodstvo tlačenih vzhodnih narodov. Povodom letnega občnega zbora rusko-orientalske zbornice je govoril čičerin, ljudski komisar za zunanje zadeve, o razmerju zveze sovjetskih republik do vzhodnih narodov. Med drugim je dejal: Narodi, ki prebivajo na ozemlju Zveze socialističnih sovjetskih republik, stopajo v novo razdobje svojega zgodovinskega razvoja, a tudi narodi Vzhoda gredo skozi novo periodo svojega nacionalnega življenja. Prijateljska politika, ki nas veže z njimi in ki počiva na skupnosti interesov in ki se ne vmešava v njihove notranje razmere, je posledica Leninove koncepcije. V začetku so bili naši prijateljski odnošaji popolnoma političnega značaja. Sedaj se nahajamo mi in vzhodni narodi pred veliko nalogo, da razvijemo svoje produktivne sile in da učvrstimo in ohranimo svojo gospodarsko neodvisnost. V našem interesu je, da se utrdi podlaga gospodarskih odnošajev, da Vzhod ne pride pod gospodarski jarem svetovnega kapitalizma. Zastopniki Turčije, Perzije in Afganistana so poudarjali neobhodno potrebo zveze med vzhodnimi narodi in Rusijo in sklenitve medsebojnih trgovskih pogodb. Naglo naraščanje komunistične stranke Nemčije. Pri volitvah v Liibecku je naraslo število komunističnih glasov za 120%, dočim ko so socialdemokrati izgubili 10 mandatov. V Mecklenburgu so dobili komunisti 40.000 glasov (prej 15.300). Socialdemokrati so izgubili nad polovico glasov. Dva socialdemokratska poslanca v nemškem parlamentu sta prešla h komunistom. V ponedeljek so stopili v Nemčiji v stavko ladjeclelniški delavci, ker niso hoteli sprejeti deveturnega delavnika. ; Komunistična stranka Nemčije zopet dovoljena. m Prepoved Komunistične Stranke Nemčije je ukinjena. Predsednik Ebert in kancelar Marx sta izdala naredbo, ki vzpostavlja namesto obsednega stanja normalno stanje. Naredba pristavlja, da bodo s prvim marcem ukinjene tudi prepovedi strank in časopisov. Komunistična Stranka Nemčije je torej s prvim marcem zopet pričela legalno živeti. Pač lep uspeh zanjo, da se je režim v tako kratkem času prepričal o trdnosti Komunistične Stranke Nemčije. Izgon kalifa iz Turčije, Turški parlament je sklenil odpravo kalifata in izgon kalifa ter njegove družine iz Turčije. Nadalje je bilo sklenjeno, da se ukine ministrstvo za verske zadeve in da se njegovi posli izročijo uradnikom, ki spadajo k ministrskemu predsedstvu. Palače kalifa in princev se nacionalizirajo. S tem se je izvedla v Turčiji prepotrebna ločitev cerkve od države. Ministrska kriza v Belgiji. Ministrski kabinet Theunis je odstopil. Padec je povzročilo vprašanje gospodarske pogodbe med Belgiijo in^ Francijo. V političnih krogih se opaža veliko napetost, ki se ji pridružuje vznemirjenje. Predvideva se, da bo kriza dolga in težka, če Theunis ne bo pri volji stvoriti novo vlado. Theunis pa izjavlja, da se umakne iz političnega življenja. Govori se o novi vladi flamskih klerikalcev in socialistov. Socialisti sami kažejo nagne-nje, da bi posneli angleške labouriste. Kriza kot taka bo na lep način pospešila razvoj fašistovskega gibanja, ki se organizira in se lioče polastiti oblasti legalnim potom. S padcem Thcunisa je bila obsojena tudi politika, ki jo je vodil skupno s francoskim Poincarejem z zasedbo Poruhrja. Resolucija. Po poročilu o brezposelnem vprašanju sklene delavstvo, zbrano na shodu NDSJ v Mestnem domu sledeče: 1. odobrava dosedanje delo kluba NDSJ v ljubljanski občini za brezposelne; 2. zahteva, da se čim prej izvrše odredbe, sklenjene na zadnji občinski seji z dne 26. februarja 1924, in sicer: a) registracija brezposelnih v Ljubljani in najbližjih okoliških občin, predvsem v Mostah in na Viču b) sklicanje ankete o brezposelnosti, ki ima skleniti mere proti brezposelnosti; c) da se čim prej skliče seja občinskega sveta, ki sklene uporabo sklenjenih kreditov za brezposelne; Ven z Vranglovci! Zato, da ne bi prihajali inozemski delavci radi neinformiranosti odjedat kruh delavstvu in same sebe izpostavljat gladu in bedi, mora biti nadaljnja delavska zahteva, da se sme dovažati nove delavce samo z dovoljenjem delavskih strokovnih organizacij. Kljub temu, da določa zakon o zaščiti dela osemurni delavnik v industrijskih obratih in število vajencev, ki se jih sme zaposliti v enem podjetju v razmerju s številom zaposlenih delavcev, so kršili podjetniki nekaznovano te določbe in zaposlovali veliko šievilo vajencev, da brezplačno garajo in povzročajo brezposelnost delavstva. Zato se mora delavstvo borili za izvajanje osemurnika in za izvajanje odredbe o zaposlenju vajencev ter proti zaposle-nju otrok. Država in občina imata nastopiti proti navijanju cen. Da bo mogoče doseči delavstvu vse te zahteve, se mora borih za upostavo enotnosti strokovnih organizacij na razredni podlagi. Brezposelnost, v kateri se nahaja danes delavski razred, in v kateri stoje razcepljene strokovne organizacije sko-ro brez moči, jasno dokazuje življenjsko potrebo delavskega razreda, da ima močne in enotne strok, organizacije in močno politično stranko. To potrebo čutijo vedno globokeje široke delavske množice in zato naj pospešijo ujedinje-nje strokovnih organizacij, naj se oklenejo svoje politične stranke, da ona vrže ta režim, ki spravlja delovno ljudstvo v vedno neznosnejši položaj. 3. poziva vse delavske strokovne organizacije, da se čim prej sestanejo na skupni konferenci v svrho sklenjenja odredb za omiljenje brezposelnosti in upostavitve skupnega pokrajinskega brezposelnega odbora, ki ima voditi akcijo brezposelnih v celi Sloveniji. Kljub pozivu NDSJ že v začetku j brezposelnosti za skupno nastopanje j strokovnih organizacij je Strok, komisija začela nekaj na svojo roko delati. Prepričani smo, da bo kljub vsem tež-kočam vendar zmagala ideja enotne proletarske fronte v najtežjih časih za delavski razred. Dočim ko se odpušča domače delavce, se zaposluje še vedno Vranglove bandite. Poleg zahteve po delu in kru-nu mora biti glavna parola delavcev: Jugoslovanski sindikalizem. Pod tem naslovom je izšel članek v 48. štev. »Slov. Naroda«. Vredno je, da se ozremo na ta članek, ker on kaže, kakšno delavsko gibanje bi si želeli naši bankirji in kapitalisti in kdo skuša delati v delavskem gibanju v smislu želj jugoslovanske buržuazije. Pod gornjim naslovom se bere med drugim sledeče: »S tega vidika želimo tudi mi, da se v Jugoslaviji preko razdvojenosti nesposobnih, meglenih, komunistično-reakcionarnih in sličnih voditeljev pripravi teren za zdrav de-, lavski pokret. In sicer pokret, ki se naj ne naslanja na nemški ali ruski socializem, kakor so pri nas delali pred vojno, ko so upoštevali samo avstrijsko-socialistične ali marksistične ideje. Ju-goslovenski delavski pokret mora najti svojo lastno linijo. Ta linija bodi realistična! (Podčrtano v »Slov. Narodu«.) Naš sindikalni pokret vsebuje prav dobre misli. Delavstvo naj se organizira, naj si zaščiti in omogoči zdravje, duševni in telesni razvoj ter pravično pravno in mezdno razmerje do dela ... Delavstvo naj poudarja svoje pravice, vendar naj prej občuti dolžnosti do mladega državnega telesa, do nastajajoče industrije in gospodarstva. (Podčrtano v »Slov. Narodu.) ... Ne zanikamo delavstvu socialne, zdravstvene in duševne smotre. Toda poleg tega naj se zaveda tudi drugega, važnega dela sindikalnega programa. Ta drugi del obstoja baš v produktivnem razmerju do tehnike, do industrije, do gospodarstva ... In tak pokret naj postane sin- dikalno stremljenje, ki ga poskušajo nekateri delavski voditelji v naši državi razvili v enotno delavsko stranko... Ko poudarjamo te pozitivne naloge sindikalizma, pa si ne prikrivamo, da pomeni delavska stranka v starem revolucionarnem smislu veliko opasnost v prvi vrsti za naše javno življenje... da ga ne izpostavimo socialnim in političnim potresom ...« Nato priporoča člankar »Slov. Naroda«, da naj delavstvo opusti »sanje o razlastitvi, o komunizmu, o daljnji bodočnosti«. , . Ji gospoda okoli »Slov. Naro^, . Preden odgovorimo na to, moramo vedeli, kdo izdaja »Slov. Narod«. Izdajajo ga bankirji, list zagovarja interese raznih kapitalističnih skupin, veleposestnikov in deloma Trboveljske družbe. Ko vemo to, se vprašamo, kaj priporočajo kapitalisti delavstvu v korist kapitalistom. Gospodje pravijo, kot sledi iz gori naštetih citatov: Delavci, zapustite svoje bojevne razredne organizacije, ne ravnajte se po zgledu ruskega proletariata, ki se je otresel kapitalističnega jarma in je danes svoboden gospodar svoje usode, ne glejte na revolucionarni boj mednarodn. proletariata! Če se že hočete organizirati, pojdite v bodoče Kristanove zadruge, konsume, pogrebna društva in v žolte ali brezbarvne strokovne organizacije, ki se bore za delavske interese, tako da je prav podjetnikom! Gospodje priznavajo končno pravico delavca do življenja (ker brez delavcca ne bi rastel njihov profit). Ali v isti sapi mu pravijo: Svoje pravice smete, delavci, poudarjati (v dolgoveznih resolucijah), ali l$o stopi pred vas vprašanje boja, upoštevajte to, da kapitalisti se nimajo dovolj profita in da njihovo gospodarstvo (država) ni trdno. In ko boste upoštevali korist svojih gospodarjev, ne boste šli v stavko, temveč boste v potu svo- j jega obraza še nadalje kopičili profit svojim izkoriščevalcem. Končno poudari še enkrat kapitalistični »Slov. Narod«, da je največja nevarnost za ka- Pet križark in Pet križark in dva torpedna rušilca! Te besede vsebujejo vso tragiko ne samo angleškega, ampak tudi internacionalnega delavskega gibanja. Vsa spoznanja in izkušnje, ki jih je mogel zbrati mednarodni proletariat, zlasti po avgustu 1914, jih je moral krvavo plačati. V letu 1918 so prišle delavske množice šele potem, Mnaimim in H JI M, Il LISTEK. III. internacionala. 5. marc 1919 — 5. marc 1924. Zamislimo se v leto 1916.: Vojna poročila: »V okrožju N., v kotu 30 smo prodrli za 150 metrov. Velik artilerijski boj na vseh višinah ...« Gore mrtvaških lobanj se kopičijo. Nemčija je prišla do zadnjega grižljaja svojega cesarsko-kraljevega kruha. »Socialistični« ministri potujejo. »Viribus unitis« v znamenju orožja in municije. »Bodite na straži! Ušesa sovražnikov vas slišijo...!« Denuncirajte sumljive! Vsakemu dnevu, vsaki noči, vsaki uri se žrtvuje nove mrliče in »sumljive«. Medsebojno klanje na soški fronti, v Flandriji, na Alzaškem, na ruski in solunski fronti. Bombe dežujejo na London. Klanje v Turčiji, v Mezopotamiji, na Kavkazu. Torpediranje ladij na vseh morjih zemeljskega planeta. Anglija blokira Nemčijo. Kaj bo postalo iz človeštva? Gospodarska in finančna beda je z vsako minuto hujša. Vsak topovski strel požre tisoče zlatih kron, ki so bile iztisnjene iz človeškega dela. Vojna lahko še leta traja. Nobene na-de na njen konec. Milijoni mož so mrtvi. Drugi čakajo na isto usodo. Krščanstvo? — Katoliška in protestante vska duhovščina hujska za vojno, blagoslavlja topove. pitalistično gospodstvo — močna revolucionarna delavska stranka, ki utegne lepega dne vreči buržuazijo iz sedla. Zato priporoča delavcem, da naj se varujejo NDS) kot hudič križa in da naj razši poslušajo Toneta Kristana, Klemenčiča in dr. Dimnika, ki oznanjajo produktivne zadruge, brezbarvne strokovne organizacije (sindikate) in vzajemno delovanje s kapitalisti pod praporjem belo-plavo-rdeče SHS trobojnice. Kajne, prav pobožne želje goji Trboveljska družba, strojne tovarne in livarne, Kranjska ind. družba & Ko, katerih želje izraža člankar »Slov. Nar.« Ali delavec ve, da tisto, kar mu nasvetuje delodajalec potom svojega časopisja in raznih agentov, da je tisto koristno za podjetnika, in da je škodljivo in nevarno za proletarca. In zato bo tudi zavedno delavstvo napodilo vse agente, ki mu bodo oznanjali »edino zveličavnost« raznih pogrebnih društev, politično nevtralnih strokovnih organizacij in nepotrebnost revolucionarne proletarske stranke kot je NDSJ. Razredno - zavednemu proletariatu je sedaj še bolj jasno, da imaj oiaki agenti med delavstvom nalogo, da potom raznih lepih in lažnjivih fraz speljejo delavstvo v še večjo sužnjost od kapitala. Razredno - zavedni proletariat bo objasnil še nezavednim tovarišem, da je močna stranka delavstvu danes bolj potrebna kot kdaj prej, da ga vodi v boju proti reakciji in neznosnemu izkoriščanju. Razredno zavedni proletariat bo podvojil svoje sile za dosego enotnosti strokovnih organizacij na podlagi razrednega boja. Ker le tedaj, če se bo oklenil razredno - zavedni proletariat svoje NDSJ, če bodo združevale močne in enotne delavske organizacije proletarske množice, si bo mogel delavski in kmetski razred priboriti boljšo bodočnost. Proč s sindikalizmom! Živela NDSJ, revolucionarna stranka delavcev in kmetov! Živela enotnost strokovnih organizacij! torpedna rušilca. Macdonaldova »delavska« vlada je dala graditi vojne ladje za bojno ojaeenje angleškega imperialističnega kapitala. ko so prelile potoke krvi, do spoznanja, da niso branile svojih interesov, temveč interese svojih tlačiteljev. Tedaj se je razblinila ena od mnogih iluzij, ki so prevevale delavstvo in ga ovirale, da končno vel javno premaga svojega razrednega sovražnika. 1918 niso več verovali proletarci, da bo nadaljevanje imperiali- rUftktmH- -rrrrm-w>wririiiiiiir —iiinnnm i — n mm Znanost? — Ustvarja strupene pline, vojno aviatiko, zepeline, izpopolnjuje artiljerijo. Socijalizein? — Včeraj je še bil. Pred 4. avgustom 1914. Bil je največje upanje vseh izkoriščanih in tlačenih. Nemški, francoski, angleški »socialisti« so glasovali za vojne kredite. Henderson je minister Nj. Veličanstva (danes v kraljevi Macdonaldovi »delavski« vladi), Vandervelde tudi. Guesde, Sembat, Albort Thomas so ministri francoske finančne oligarhije, ki vlada nad tretjo francosko republiko, še celo anarhisti kot Kropotkin, Coruolissen, Malato oznanjajo »pravično vojno proti germanskemu imperializmu...« Treba se poglobiti v ta leta strahote, izdajstva, patriotizma, denuuciantstva, da moremo pojmovati veličino tretje internacionale. Komaj trideset dni potem, ko so izdaji proletariat voditelji II. internacionale, je napisal revolucionarni begunec v Švici sledeče besede: »Druga internacionala je mrtva, premagana po oportunizmu.« »Pred tretjo internacionalo stoji naloga, da organizira proletarske sile za revolucionarni napad na kapitalistične vlade, za zmago socializma...« Lenin je priobčil te vrstice v ruskem »Socialdemokratu« 1. novembra 1916 v Ziirichu. Medtem ko je bila vsa Evropa v vojnem deliriju, je ta revolucionar menda edini vedel za pota bodočnosti. Boril se stične vojne pospešilo rešitev perečih socialnih vprašanj. Ali padli so v drugo iluzijo — v nado, da jim bo meščanska demokracija zboljšala življenje. Ko je ruski proletariat vrgel carizem in meščansko oblast, je sledil njegovemu vzgledu le majhen del nemškega proletariata, katerega upor je pomagala zadušiti socialna demokracija. Po januarskem zadušenju vstaje nemškega proletariata, po porazu madjar-skega in bavarskega proletariata, po umiku italijanskih delavcev iz zasedenih tovaren je še moral prestati milijonski nemški proletariat težke izkušnje, preden je spoznal vso lažnjivost meščanske demokracije in parlamentarizma. Doživel je zasedbo Porurja, porurske boje, Cunovo vlado, Stresemann — Hilferdin-govo vlado, zopet koalicijsko meščansko vlado, izjemne zakone, vkorakanje armade v uporno Saško in Turinsko, vojaško diktaturo — najvažnejše mejnike na svoji težki, trnjevi poti, ki so mu pokazali vso lažnjivost meščanske demokracije in njene služabnice — socialne demokracije. Izkušnje nemškega in srednjeevropskega proletariata so brezdvomno v gotovi meri vplivale tudi na angleški proletariat. Ali angleško delavstvo je moglo revolucionarni razvoj v srednji Evropi le opazovati in radi tega so vplivali nanj vsi ti dogodki le posredno. Zato prevevajo angleški proletariat še danes premnoge iluzije. Ob nastopu Macdonaldove »delavske« vlade je mislilo angleško delavstvo, da bo na tak »lep« način doseglo svoje zahteve in svoj cilj. Angleška »delavska« vlada uničuje s svojim delom eno iluzijo za drugo. Angleška buržuazija gode in Macdo-nald pleše tako, da bulijo oči celo njegovi najožji strankini pristaši. Razvoj v Angliji gre v hitrejšem toku, kot smo pričakovali. Angleška buržuazija je dovolila Macdonaldu, da je napravil nekaj varljivih gest, da je imel v parlamentu »mirotvorni« govor, da je napisal par »mirotvornih« pisem, da je bilo priznanje sovjetskih republik spojeno z njegovim imenom. Ali v praksi mu ni dovolila angleška buržuazija niti malo oddiha in Macdonald je moral v potu svojega obraza usmeriti politiko v interesu angleškega kapitala. De iure-priznanju sovjetskih republik sledi sedaj suh, trgovski, finančni program, ki ga zastopa angleška buržuazija. Proletariat se je spogledal. Ali Macdonald mu ne da niti časa za razmišljanje. Prvi potezi sledi takoj druga. Macdonald, mož z mirovno palmo v roki, predsednik delavske vlade, ki je obljubljala ne samo angleškemu, temveč internacionalnemu proletariatu trajen mir, ta mirotvorni socialist« — pride na dan z oboroževalnim programom. je že skoro trideset let. Več kot deset let je pripravljal rusko revolucijo. Ko je 1. 1906. udušil prvo rusko revolucijo ruski carizem in francoski denar, je dejal Lenin: Nova bitka je neizogibna. Pripravimo se na njo!« r V letih 1915 in 1916 je šel Lenin v Ziimnenvald in Kientlial, kamor so prišli ostali internacionalisti, ki so tipajoč iskali poti. Lenin je pa šel tja, da »pripravi ustanovitev tretje internacionale.« Komaj je petrograjsko delavstvo strmoglavilo rusko aristokracijo (27. febr. 1917), je pozdravil Lenin, ki je bil tedaj še v Švici, petrograjski sovjet kot »novo delavsko vlado, ki zastopa interese proletariata in revnega prebivalstva mest in vasi« in je napovedal »drugo etapo revolucije« (Leninovo pismo, priobčeno v petrograjski »Pravdi« z dne 21. in 22. maca 1917). 10. aprila 1917 je pisal Lenin, medtem ko je ugotovil krah centrumaške zim-menvaldske internacionale, v viharju ruske revolucije: »Ustanoviti moramo tretjo internacionalo!« * 5. marca 1919 se je ustanovila v Kremlu III. internacionala. Internacionala proletarskega razreda je znova vstala v deželi revolucije, v deželi, ki je bila blokirana od vsega kapitalističnega sveta. Ta dežela je končala boj kot zmagovalka. Internacionala je vstala kot zmagovalka. V petih letih svojega obstoja je šla tretja internacionala skozi Kar zahteva, ni mnogo, kot pravi sam o sebi. Samo pet novih križark in dva torpedna rušilca! Angleška imperialistična buržuazija se je pošalila z Macdo-naldom. Njeni zastopniki v parlamentu so opominjali Macdonalda, da je bil ob nastopu svoje vlade za omejitev oboroževanja, dočim ko sedaj predlaga oja-čenje vojne mornarice. In mirotvorni Macdonald je začel zagovarjati oboroževanje imperialistične angleške armade. in mornarice. Mož ponavlja izdajstvo iz leta 1914. Macdonald osvoboja s svojo politiko proletariat dosedanjih demokratičnih iluzij; in to je dobra stran protidelavske Macdonaldove politike. Politični pregled. V znamenju volovskih žil, puškinih kopit in špijonstvn. Makedonija je dežela, kjer vlada nad ljudstvom najbesnejši teror zatiralcev. Po svetovni vojni je večina Makedonije ped vlado srbske buržuazije, ki uganja nad makedonskim prebivalstvom še večje in groznejše nezakonitosti kot nad ostalimi pokrajinami monarhije SHS. Srbska buržuazija hoče z najbolj barbarskimi sredstvi posrbiti Makedonijo, katero imenujejo srbski meščanski časopisi — južna Srbija (menda bo kmalu Slovenija — zapadna Srbija). Režim v Makedoniji se da primerjati le še s kakim turškim pašalukom v srednjem veku. Nasilstva srbske buržuazije, njene soldateske in žandarmerije izziva vedno večji odpor makedonskega prebivalstva, ki se pripravlja po vseh vesteh sodeč na boj za osamosvojitev Makedonije izpod neznosnega jarma. Naš meščanski tisk širi povodom tega iaž-njive alarmantne vesti, ki so prirejene tako, da spravijo v slabo luč gibanje makedonskega prebivalstva in njegovih oiganizacij, kakor da je ono podpirano in hujskano po Bolgariji. — To hujskanje proti Bolgariji ima predvsem ta namen, da se opraviči povečanje srbske vojske in žandarmerije v Makedoniji, ki naj popolnoma zaduši vsako osvobodilno gibanje Makedoncev. Bolgarski nacionalisti sicer hočejo zasužnjiti Makedonijo pod svojo oblast, ali makedonsko prebivalstvo noče niti jarma srbske buržuazije, niti bolgarskih fašistov in grške soldateske, temveč ono hoče in se bori za neodvisno Makedonijo. In ta boj makedonskega prebivalstva mora podpirati dejansko, ne samo v besedah, delovno ljudstvo vseh balkanskih dežela. Proč z nacionalnim zatiranjem! Živela neodvisna Makedonija! Radifevei gredo v Beograd. V nedeljo se je posvetovala Radičeva LIRS stranka o tem, ali naj gre v beograjski parlament ali ne. Kmetje so bili -Sv;*«!«« Wfl>MMW revolucionarno zgodovino, polno dejanj, dela, žrtev. Tretja internacionala se je rodila iz revolucije v Rusiji in srednji Evropi. Druga internacionala skuša v službi kapitala razdvojiti delavske vrste, zastrupiti proletarski organizem. Še velno prodaja in izdaja delavski razred. Socialna demokracija, ki je v svetovni v-.jni podpirala imperialistične vlade, d mula vstaje proletarskih piedstraž, podpisala versajsko mirovno pogodbo, umoHla Liebknechta in Luxemburgovo, ta socialna demokracija še životari. Še ve lno vara znaten del delavstva kljub temu, da se njen vpliv vedno bolj manjša. Premagati tega sovražnika, pobiti oportunizem, zbrati okrog sebe vetrno delavcev in kmetov, to nalogo si stavlja tretja internacionala, kajti ona je z dejanji dokazala, da je edina sila na svetu, ki je smrtna nasprotnica imperializma in izkoriščanja. Edino ona ima pravico govoriti v imenu onih delavskih množic, ki so pripravljene, boriti se za srečo človeštva. Ta velika svetovna organizacija je izgubila letos svojega ustanovitelja in voditelja, ali ona kljub temu vedno bolj napreduje, ker njen glas je glas milijonov, ki se bore za odpravo kapitalističnega suženjstva. Širite »Glas Svobode"! IHI proti temu, ker to pomenja, da gre stranka na napačna pota — k sporazumu s srbsko buržuazijo, ki ne bo prinesel kmetu in delavcu nobenega zboljšanja, ampak prej poslabšanje položaja. Ali zmagala je grupa intelektualcev v stranki, ki je ž,e dalj časa zastopala stališče} da se gre v Beograd in se tam pobota za skupen nastop s to ali ono meščansko stranko. Da zakrije stranka preokrenjenje svoje dosedanje politike, je izdala o tej seji poročilo, polno slepečih fraz, ki naj nasujejo kmetu peska v oči, ki pa ne prikrijejo dejstva, da Radičeva stranka vedno bolj popušča od svojih dosedanjih zahtev in se pripravlja za papirnati sporazum, ki bo ugoden za buržuazijo. To poročilo pravi: »Dne 2. marca 1924 se je vršila v Zagrebu od pol 9. ure dopoldan do 2. ure popoldan osma seja hrvatskega narodnega zastopstva, na kateri je bilo 62 narodnih poslancev... Hrvatsko narodno zastopstvo je soglasno sprejelo protest proti pogodbi med rimsko in beograjsko vlado, s katero se ukinja rapallska pogodba z dne 12. novembra 1920, uničuje samostojna reška država in se ozemlje te države proglaša za sestavni del kraljevine Italije ... ... Poleg tega vsebuje rimsko - beograjska pogodba dve tajni klavzuli, ki direktno ogrožata mir na Balkanu, v Evropi in na vsem svetu. Ti tajni klavzuli se glasita: 1. Za slučaj notranjih nemirov v Jugoslaviji se obrezuje Italija, da pošlje italijanske žete na pomoč, če bo za to naprošena; v vsakem slučaju ostane Italija napram beograjski vladi v dobrohotni nevtralnosti. (To smo mi že davno ugotovili, da pomenja rimsko-beograj-ski sporazum — zaroto jugoslov. huržu-azije z italijansko proti delovnem ljudstvu, op. ur.). 2. Italija dovoljuje Jugoslaviji, da v ugodnem trenutku zasede Soluu z zaledjem vred. V zameno za to da Jugoslavija Italiji teritorialne koncesije v Dalmaciji. (Tako kupčuje italijansko-jugo-slovanska buržuazija na račun ljudstva). Poročilo pravi, da je vzpričo vseh razmer sklenila seja, >da se zruši vlada in se ustvari nadaljni predpogoj za samoodločbo hrvatskega naroda.': Ali radičevski sporazum z demokrati i. dr. je podoben Pašič - Mussolinijevemu sporazumu. Pašič in Mussolini sta se pogodila proti delovnemu ljudstvu, nova radičevska politika pa pomenja sporazum s srbsko, hrvatsko in slovensko buržuazijo proti delavcu in kmetu. Nadaljni razvoj bo dokazal pravilnost te naše trditve. Zakaj je Spalajkovič proti priznanju sovjetskih republik?! Beograjski »Radnik«, centralno glasilo NDSJ, prinaša v svoji zadnji številki Ob dveletnici Alijine smrti.* 8. UL 1922 - 8. m. 1924. Ves dan in vso noč je moral Alja zreti v' hladno in strašno svoje skorajšnje stanovanjc. v grob. Ta potomec Islama in vernik komunizma je pogazil vsak smrtni strah, stoično ga je prevladal divni učitelj hrabrosti pred smriio, gledal je v mislih v svoj grob mirno, vdano kot Meštrovičev filozof v vir življenja. In vidim ga: sedi v kotu cclice, glavo {lica in lasje — kontrast čraega in belega) naslonjeno nalahno na mizo. Z vsake strani po en žandarski bajonet. Čuvajo ga našega rojaka po krvi in rojaka po idealu. Vrata celice so ves čas na stežaj odprta. Ni jih odprla svoboda, marveč smrt) Somrak je že preko nevidnih streh. Po-stednjikrat zahaja Aliji solnce, a on se mu-čeniški smehiia: »To je moj najlepši dan v življenju. Ni’ kdar nisem bil tako miren in vesel kot danes. Ko sem čital Stepniakovo »Podzemno Rusijo«, sem se strahoma vpraševal: ali bom tudi jaz lahko eden tistih, ki so mirno žrtvovali V3e m življenje? In zdaj čutim in srečen sern, da sem.« Koj nato je bilo konec dneva. V celici se je zmračilo. Treba je bilo nekam obesiti svetiljko. Zarabil je Alija kladivo in žebelj ter vstal: »Pustite meni! D?\ zabijem svoi poslednji žebeljI« In ta mučeniška desnica s kladivom v roki daje v tem času najgloblji, naisilnejši znak simbolu svojega razreda. Urno, z nekoliko mojsterskih sigurnih udarcev je zabil, on, lesni delavec, žebelj v zid in videti je bilo, Zkot da s to roko gospodari, gospodari tudi s samim seboj. In obesil je svetiljko na zid, svetlo je obesil, a čez nekoliko ur bo krvnik tudi njegovo svetlo življenje obesil no klin, ki je že zabit * Iz članka »Poslednja Alijina noč« Av- j Bujta CpMirca, prevedel Mile Klopčič. zanimiv dopis svojega moskovskega dopisnika o vprašanju priznanja sovjetske Rusije po Jugoslaviji. Dopisnik pravi: »Ne pišemo o stališču g. Miroslava Spalajkoviča, poslanika SHS v Parizu o vprašanju obnove diplomatskih odnoŠa-jev Jugoslavije in Rusije radi tega, da bi smatrali njegovo mišljenje vredno javnega razmotrivanja, temveč zato, da pokažemo na prave vzroke tega »mišljenja^: in da omogočimo, da vsakdo vidi, kako nizko lahko pade človek, ki predstavlja v inozemstvu državo s IS milijoni... Zaenkrat pustimo ob strani njegov sramotni nastop v Ženevi v 1. 1921., ko je govoril in glasoval proti temu, da bi se podpiralo ruske otroke. Istotako ne bomo tu še govorili detajlno o njegovem »delu! v Rusiji med %'ojno, o njegovem razmerju napram dobrovoljskim divizijam itd. Tu hočemo osvetliti samo eno stran njegovega >delaprestopek proti zakonu, oblasti in javnemu redu.« Na razpravi se je dokazalo, da so žandarji zakrivili krvav spopad s kmeti. Kmetje so izpovedali, kako nečloveško so postopali z njimi žandarji, jih zapirali v žandarske zapore in jih tam pretepali in mučili. Občinski pisar jim je grozil: Vi ste razbojniki in hajduki, mi vas bomo pritisnili finančno in moralno, z davki, i žandarji, z vojsko in z vsemi sredstvi, da bodete čisto mali... Pol ure pred šesto, pred šestol — Poslovil sc je z Muharemom. Nad slovesom s svojim življenjem ni plokal, plakal je nad razstankom z bratom. Planil je za njim na hodnik Iza njim žandarjn) in ko se je vrnil, se ie obvladal, spet ie miren. Ta človek, mehak kot vzdih, v bistvu duše lirski, je bil le po trapasti politični provokaciji režima nagnan v dramo, ki se je končala v tragedijo; a umel je biti trd; je li to on, ki je malo prej imel solze v očeh. »Ima še kdo kaj vprašati? Dokler ie še časi« A on sam ima vprašati: Ono poznano, kar človek čuti, kadar umira — tega se je domislil, nekaj sličnega iz Dostojevskije-vega »Idiota«. V tem vprašanju ni bilo strahu. ker ta noč je bila najzavednejše umiranje, ki ga je prenašal neustrašeno in s heroizmom. In še malo, in šel bo sam kot Dostojevski na morišče, le s to razliko, da mu ne bo kot Dostojevskemu poslednji čas naznanil pardona in mu rešil življenje. Ker ruski car Aleksander I. je imel še vedno več morale kot vaš ministrski svet. Svita se. Trakovi svoda med rešetkami so svetlejši. Petelini pojo že dali časa; in že dalj časa je na vratih jetnišnice zdaj pa zdaj zazvonil zvonec, naznanjujoč prihod onih, ki bodo službeno zastopali pravico „a vešalih. Zjutraj ob šestih. »Dvanajsta ura,« se ic nasmehnil Alija in je zapolil poslednjo ci-jareto. In šest je že proč. Vsak čas, vsak hip se lahko pojavi pred vratnu poslednji poziv. Zamuda nekoliko minut. Do tega hipa ni vedel Alija, kje bo umrl. Vedel ie kdaj, ni vedel, kje. — »Ah, tamU Zdoici je v celici vse tesno. Razvaiitc te zidove, naj bo vse široko, in človek, v bistvu dober, predober, naj bo svobodenl Vse je silna napetost. V tem hipu je Alija velik. Na robu poslednjega prepada stoji, podel bo. Mirno čaka udarea. Nikdo ga ne more rediti. Ni«ja h«do iztrgali od nas. zadrgnili Kljub temu niso bili obsojeni žandarji, ampak kmetje. Ali na ta način jugoslovanska gospoda ne bo odpravila nezadovoljstva kmetov, ampak ga bo še povečala. Treba odpraviti tako visoke davke, vojaška bremena, kuluk in druge odredbe, da bo mogel kmet izhajati. Tega seveda jugoslovanska gospoda ne bo storila. Zato se pa mora kmet boriti skupaj z delavcem za delavsko-kmetslco vlado, ki bo zastopala koristi delavca in kmeta! Pismo kmeta. (Iz selniškega okrožja.) ... V naslednjem pa želim podati svoje mnenje in mnenje kmetov tu pri nas o današnjem položaju v Jugoslaviji. Položaj malega in srednjega kmeta je jako obupen, še veliko bolj kot rednega delavca ali nameščenca. Vsi stanovi hočejo kmeta, ako ne naravnost oropati, pa vsaj ogoljufati; posebno se to pokaže v času volitev. Zato je važnega pomena, da se kmet pridruži NDSJ, kar bo seveda stokrat težko, ker begataši in bankirji ne štedijo z denarjem in milijoni, še manj pa z lažmi, samo da bi ohranili kmeta za lojtro ali bolj prav — za sužnja. Omenim naj le to, da od več strani dobivam brezplačno liste. Vse te liste sem naravnost odklonil, pa mi še vseeno prihajajo. SKS se zdi edina rešitev tistim kmetom, ki ne mislijo, ki ne vedo, kaj je ona pravzaprav; v resnici je SKS dobra le za veljake, ki so vse prej kot kmetje. SLS je za trdoverne in slaboumne. Za veljake in bogataše velja SLS nebesa na zemlji in po smrti. Žal je kmet v teh dveh strankah po večini in težko mu bo odpreti oči. Zato je treba najti pot in razviti največjo agitacijo. Jaz sem kmet dejansko in po duhu In sem pripravljen, da na vseh poljih po možnosti pomagam do boljže bodočnosti kmetu in delavcu. Zato čestitam na započetem deln stranke in upam, da bomo imeli mnogo uspeha. š. Dopis iz Litije. Po doglem času so se začeli zanimati tudi delavci in kmetje pri nas za pospeševanje moči NDSJ, ker vidijo edino rešitev v delavski stranki, ki so edina bojuje za delavsko-kmečko vlado, pod katero jim je še konečna rešitev zagotovljena. Ako se pa danes delavsko-kme-čki razred prebuja, ni to nekaj čudnega, ampak je popolnoma enostavna stvar, ker ta do kosti izmozgani razred je prisiljen, da fie brani, da bi mu izmozgaval kapital še zadnji mozeg iz njegovih kosti. Delavec je ostal brez vsakih socialnih zakonov, ker čeprav ti (malenkostni) obstojajo, jih kapitalizem ne upošteva, ali dobro drži v rokah protidelavske zakone, mu grlo. — Vešala, grob. — Vsak čas, vsak hip Cm človek v cilindru pred vratmi. Zlato verižico na prsih. »Aliagič, idite bržol« Brzo! O! Ko bi se v ti deželi delila dobrota tako brzo, kot se ie njemu presekalo življenje. »Zdravstvujte, sodrugi! Vi znate za svojo dolžnost!« Poljubovanie, poslavljanje. Razstanek s človekom, sodrugom, ki odhaja za vedno. Da bi ga hrabrili v tem poslednjem času? Vso noč je on hrabril nas. Vodijo ga. S plemenito, gibčno brzino, voden od roke svojega zagovornika dr. Politea, ki mu je ostal vdan prijatelj do poslednjega časa, nastopa Aliagič svojo gol-gotsko pot. Se vidim somrak v ozkem, črnem dvorišču. Po oknih so sc obesili ljudje, kot na galerije okrog morišča srednjega veka. Čujem niegov poslednji, metalni glas: »Tudi jaz vam odpuščaml* Hitim preko stopnjic, dve sveči, dva plamena sta mi blisnila skoz steklo v oči. Se pred hipom mi je dal živ poljub, a zdaj že visi mrtev. Vešala, vešala! Osmi marc 1922! Točno no dan, ko ie bila pred 40 leti mala Srbija proklamirana za kraljevino! Zjutraj! Ob šestih, Šest minuti Zagreb! Dvorišče sodišča! Obešen Alija Aliagičl Ta dan je v koledarju današnjega režima rdeč, krvavo rdeč. jedva so ga obesili, je pričelo deževati. Vse deževje tega sveta ne bi moglo izprati madež, ki ga je tega dne režim cinikov pritisnil Jugoslaviji. Samo ..GLflS SVOBODE" vzgaja proletariat za razredni boj prot! i*korlie*vale«n! s katerimi izžema delavski razred. — Kmeta je doletel nesrečni Markov protokol ali belo-čmi kapitalistični dogovor, to je tista krasna avtonomijo, katera se je toliko obetala pred letom. Ni pa to še vse. Kako je kmet danes obdavčen, to ve le on, ki se dan na dan boji, da prevzame njegovo bajto z imetjem vred veleposestnik (graščak) ali bankir-kapi-talist. Po vsem tem pa pride še vsako leto obiskati kmeta črni suknjič, da pobere še zadnji grižljaj letnega pridelka (bira). Seveda tudi to je plačilo za črno avtonomijo in za belo aristokracijo, katera jih v tem prav izvstno podpira. Zato je tudi potrebno, da zaveden delavec in kmet podučujeta nezavedne delavce in kmete, da je edina njihova rešitev v NDSJ, ker le ona se bojuje za naše težnje in le ta je prava delavsko-kmečlca stranka. Naj živi razredni boj! Delavska opozicija v ljubljanski občini. V nedeljo, dne 2. t. m. se je vršil javni ljudski shod NDSJ v Mestnem domu, ki je razpravljal o občinski politiki našegu kluba na ljubljanskem magistratu. Kljub neugodnemu predpustnemu času se je vendar napolnila dvorana Mestnega doma z razredno zavednim proletariatom. Shod je otvoril s. Furlan. Za predsednika je bil izvoljen s. Glavan, za zapisnikarja pa s. Cepelnik. Kot prvi je poročal k dnevnemu redu s. Lemež o delu pozicije NDSJ na ljubljanski občini in izvajal naslednje: Ko smo vas zadnjič povabili na shod, da vara poročamo o svojem delu in polagamo račun pred vami, ste nam naročili, da moramo stati neomajno za službeni red, ki smo ga mi predložili. To vaše naročilo smo izpolnili. Klerikalci in socialisti so hoteli iti preko pragmatike za delavce in nameščence ter spraviti pod streho najprej proračun. Mi smo se tej nameri uprli in izjavili, da brez službene pragmatike Tii proračuna. Tako je bila večina prisiljena na hitrico sestaviti potrebne osnutke. Oni niso hoteli prevzeti naših, ki smo jih mi že predložili julija lanskega leta. Nov osnutek za delavski red so sestavili socialisti, pragmatiko za nameščence pa klerikalci. Ti so sestavili tudi disciplinarni red in pravilnik za pokojninski sklad, ali to le za namežčenee. Bo; ta moderno pragmatiko. V odsekih smo mi predlagali, naj se vzame z« podlago posvetovanju naš osnutek. Toda klerikalci in socialisti so naš predlog odklonili, tako da so tvorili njihovi osnutki podlago posvetovanjem. Socialističen načrt delavskega red*. On je v dveh točkah grešil proti načelom delavske razredne politike. Glede stalne nastavitve delavca pri mestni občini je predvideval posebno ocenjevalno komisijo. Po enem letu službe bi imel biti stalno nastavljen samo oni delavec, ki bi ga bila spoznala vrednim ta komisija. Ker pomenijo take komisije uredbo denunciantsva, štre-berstva med delavci, smo pričeli proti tej ustanovi takoj najljutejSi boj in ž njim uspeli že v odseku, da bo to točko umaknili, pridržati pa so hoteli dvoletno poskusno službeno dobo. Delavec bi naj postal stalen šelo po dveh letih. Omenjeni načrt tudi ni ničesar predvideval glede prejemkov. To vprašanje je hotel prepustiti kolektivni pogodbi. V dveh važnih točkah so socialisti grešili preti načelom razredne politike v občini pri sestavljanju delavskega reda, t. j. da so predvidevali ocenjevalno komisijo in da so hoteli prepustiti ureditev prejemkov kolektivni pogodbi. Neodpustljivo pa je njihovo postopanje glede službenega reda za numoščeure. Sestavo osnutka so prepustili klerikalcem, ki imajo na jeziku sicer vedno politiko v prid delovnega ljudstva, ali izvajajo jo le tedaj, če jim stoji za petami brezobzirna delavska opozicija. S klerikalnim osnutkom so se izjavili solidarnim tudi socialisti. Ko smo mi predlagali v odseku osnutek, so ga odklonili in se izjavili za klerikalnega. In kakšne je bil ta osnutek? On je predvideval: 1. Ocenjevalno komisijo, ki je imela oceniti nameščenca pred stalno nastavitvijo, pred napredovanjem iz ene plačilne stopn-nje v drugo, oceniti ga je imela vsako leto, če je zahteval spričevalo. 2. Dveletno provizorično službovanje in 35 letno službeno dobo. 3. Izpustila je določbo glede državljanskih pravic. 4. Izpustila je popolnoma določbo glede službenih prejemkov. Mi smo izjavili takoj, da se bomo borili z vsemi parlamentarnimi sredstvi proti taki pragmatiki in da bomo večini onemogočili kvorum za proračun. Ko so klerikalci in socialisti spoznali to situacijo, so pričeli iskati zaveznike med desnico pri radikalcih in narodnih socialistih. Hoteli so na ta način iti preko delavske opozicije in se zvezati z onimi skupinami, ki so ustvarile izjemne zakone proti delavskemu razredu. Vodstvo socialističnega klubi se j* s takim poskusom razkrinkalo kot agant burfutcijt. Toda niso imeli sreče. Tedaj so se obrnili na nas. Mi smo jim ja3no povedali, da so naši pogoji znani. Če sprejmejo naša načela v pragmatiko, potem jim ne bomo delali ovir pri kvorumu. Jasno smo jim povedali, da imamo interes na sedanjem občinskem svetu le, če bo vodil delavsko politiko. Pod silo razmer so se morali končno socialisti in klerikalci udati in sprejeti socialistično načelo v službeni red. Sprejeli so vse orie pogoje, ki smo jih objavili v 9. številki »Glasa Svobode«. Obširnejše izvlečke iz nove pragmatike bomo o priliki objavili. Z ozirom na to smo glasovali za to pragmatiko. Demokrati so izjavili že na seji, da se bodo pritožili. Narodni socialisti so se tudi izrekli proti njej, pokazujoč s tem, da stoje v eni fronti z demokrati in radikalci. V tem boju za pragmatiko pa so pokazali tudi klerikalci zopet svojo dvolično politiko. V Beogradu so kričali proti demokratom in radikalcem radi »reakcionarne!: pragmatike. V ljubljanski občini pa so hoteli istotako uveljaviti tako reakcionarno pragmatiko, odnosno sploh niso nameravali urediti službeno razmerje nameščencev. Storili so to le pod neizprosnim pritiskom NDSJ. Delo, ki se je opravilo, ni delo socialistov in klerikalcev, marveč je delo NDSJ, avantgarde revolucionarnega proletariata. Toda naša moč bo vedno samo tolika, v kolikor bodo stala za nami strnjene in aktivne bojne čete proletariata. Boj za službeni red za delavce in nameščence je zopet razkrinkal socialiste kot agente buržuazije. Oni se niso postavili v eno fronto z nami, z NDSJ, marveč s klerikalci. Oni odklanjajo enotno fronto z revolucionarnim proletariatom, stoje pa v enotni fronti s klerikalci. Udali so se samo ne-odoljivemu pritisku naše opozicije. Nato je s. Lemež poročal o proračunu, poudarjajoč razliko med državnim proračunom kapitalistične države in občine. Za državni proračun razredna stranka nikoli ne more glasovati, ker vsebuje postavke za militarizem, žandarmerijo, policijo, dočim občinski proračun teh postavk ne pozna. Ker je NDSJ pri mestnem proračunu z« 1. 1924. zlasti pri socialno-političnem poglavju, aktivno sodelovala, je klub glasoval za proračun. Podrobno poročilo o njem prinesemo prihodnjič. S. Lemež je končal z i2javo, da bo klub pazno motril delo večine pri izvajanju pragmatike in proračuna. Ako jn večina ne bo izvajala, je bilo zadnjič, da je dobila kvornm od kluba NDSJ. Kot drugi referent je nastopil s. Vrhove, kot brezposelni in poročal o brezposelnosti. Brezposelnost je v veliki meri poslediea svetovne vojne. Ona preii danes vsakemu delavcu in nameščencu. Država do danes ni ničesar ukrenila proti brezposelnosti. Zahtevamo odpomoč predvsem od nje. Pa tudi občina ima ukreniti vse potrebno. Več o referatu s. Vrhovca in tozadevni sprejeti resoluciji na drugem mestu. Kot zadnji govornik je nastopil s. Marcel Žorga, ki je zlasti poudarjal načelni in raz-redno-revolucionami značaj’ naše občinske politike. Zavračal napade raznih agentov buržuazije na NDSJ. Mi se ne smemo strašiti, če nas buržuazija preganja in če postanemo žrtve buržuaznega terorja. V ostalem je dopolnil referata s. Lemeža in s. Vrhovca. Glede občinske politike je bila sprejeta naslednja resolucija: »Proletariat, zbran na shodu NDSJ v Mestnem domu dne 2. marca t. 1, izjavlja, da stoji neomajano za občinsko politiko kluba NDSJ t ljubljanski občini in poziva klub, da pazn« zasleduje izvajanje sprejete pragmatike in proračuna in da v bodoče posveti največjo pozornost brezposeln jsti.« Javno vprašanje ljubljanskemu županu dr. Periču. Pred približno štirimi meseci je demokratsko vodstvo mestne elektrarne, to sta gospoda ravnatelj Ciuha in strojnik Fortič, samolastno’ prestavila ključavničarja in krojača Culjkarja ter pomožnega kurjača Kralja od koilov na dvorišče, kjer morata opravljata navadna težaška dela. Ne bom preiskoval na tem mestu vzrokov in dopustnosti takega početja s stališča delavske politike. Pred približno enim tednom sle mi obljubili s svojo besedo, da bodete takoj potrebno ukrenili, da prideta imenovana delavca mestne elektrarne na njuno staro mesto. To se do danes ni zgodilo. Vprašam Vas, sodrug dr. Perič, kot šefa mestnih podjetij, ali ste pripravljeni držati besedo, ki ste jo dali sodrugu? Vprašam Vas, ali ste pripravljeni popraviti krivico, ki se ie zgodila omenjenima delavcema? Stavim to vprašanji, na Vas kot socialističnega župana pred delavsko javnostjo in pričakujem točnega odgovora. Dr. Milan I.«než, Mladinski vestnik. RAZŠIRJENJE Z. D. M. J. NA SLOVENIJO. Mladinsko gibanje v Sloveniji trpi pomanjkanje čvrste mladinske organizacije, ponavljamo, mladinske organizacije, ki ima pred seboj interese celokupne proletarske mladine in ki se aktivno udeležuje dnevnega boja mladih delavcev in kmetov, ga posploši, vodi in usmeri za cilj: osvoboditev delavskega razreda. Imamo sicer več organizacij, v katerih je organizirana proletarska mladina, ali one niso zastopnice in voditeljice mladega proletariata. Da, delavska mladina je organizirana celo v socialpatriotski »Svobodi«, v demokratskem »Sokolu«, klerikalnem »Orlu«, Krekovi mladini itd. Naše stališče na-pram tem buržuaznim društvom je že znano. Mladino je treba odtegniti njihovemu vplivu in jo uvrstiti v naše organizacije. Naš boj je naperjen tudi »Svobodi«, ki hoče mladino vzgojiti v duhu socialpatriotizma, oportunizma in sodelovanja razredov. Boj proti njej mora biti celo ostrejši kakor proti kakšni meščanski organizaciji. Ne pozabimo Leninovih besed iz leta 1920., ko je na kongresu Komunistične Internacionale dejal: »Reformizem je glavni sovražnik delavskega razreda.« In kaj nudijo zgoraj naštete organizacije delavski mladini? Telovadbo, šport, dramatiko in še nekaj — namreč buržuazno, protidelavsko vzgojo. V čem obstoja pa delovanje naših izobraževalnih organizacij in odsekov, kakor so Iskra, Vesna itd. V istem kakor gornjih, samo da ne dajejo buržuazne vzgoje. Nastane vprašanje, ali je to dovolj? Ali nima proletarska mladina še drugih interesov, še drugih teženj, ki so mnogo važnejše in močnejše? Gotovo! Treba se je ozreti samo na gospodarski položaj mladine, na njeno ogromno izkoriščanje in zatiranje, da vidimo, kaj teži mladino in proti čemu se mora boriti. Ne smemo pozabiti na militarizem, ki mori mlade proletarce in jih usposobljava za fronto ter jih grozi vreči v nove vojne. Nevarnost fašizma, nevarnost oportunizma itd., vse to mora imeti proletarska mladina pred seboj. In kdo naj vodi račune o vsem tem? To mora baš razredna mladinska organizacija vršiti. Ona vodi političen boj, bori se proti izkoriščanju, bedi, proti fašizmu, militarizmu, reformizmu, deluje med mladino mest in vasi, deluje med študenti in deco in se ramo ob rami bori z razredno stranko za končno osvoboditev proletariata. Taka razredna mladinska organizacija je Zveza Delavske Mladine Jugoslavije. Ona je izrazita bojevna organizacija revolucionarne mladine, ki se zaveda, da se njen položaj ne bo zboljšal preje, dokler ne vzame proletariat oblast v svoje roke in poruši kapitalizem. V Zvezi Delavske Mladine Jugoslavije se je zbrala mlada avantgarda v Srbiji, Hrvatski, Dalmaciji in v njej se mora zbrati tudi kader revolucionarnih omladincev Slovenije. V združeni svoji organizaciji bo lahko delavska mladina Jugoslavije kljubovala terorju in izkoriščanju ter skupno z mladinskimi revolucionarnimi organizacijami Balkana in ostalih dežel vodila boj za osvoboditev proletariata in za ustvaritev socialističnega družabnega reda. V tem znamenju se razširja na Slovenijo Zveza Delavske Mladine Jugoslavije. V njo morajo prihiteti vsi mladi proletarci in proletarke, kakor hitijo tudi v drugih državah pod rdeči prapor mladinske organizacije, držeč se Leninovih besed in postajajoč leninisti. »Vesna« ponovno deluje. — Delavski dom v Zagorju odpri. V bojazni pred zagorsko »rdečo armado« in naraščajočo močjo mladinskega gibanja je oblast pred petimi meseci ustavila delovanje proletarskemu izobraževalnemu drušlvu »Vesni« v zadoščenje žandarjem, v oddih vsem Or-juncem in v veselje vsem policajsocia-listom. Skovala se je velikanska obtožba, komunistična propaganda je strašila po sodnijah in glavarstvih in tajnih prevratov ni hotelo biti konca. Vse samo zato, da bi uničili delavske organizacije, zlasti pa »Vesno«. Izkazalo pa se je kot neresnično in pred par dnevi je oblast dovolila »Vesni« , nadaljno delovanje ter odprla dosedaj zapečateni Delavski dom. Vendar pa moramo to smatrati kot uspeh neomajnosti in revolucionarnosti mladine, zlasti mladine v Zagorju. Oblast se je nadejala, da bo strla duh in odpor mladine, da jo bo razbila in poteptala. Varala se je bridko. Gibanje ni zastalo, ampak šlo je svojo pot naprej in to brez ozira na teror in na prepovedi. In le tako se doseže uspeh. Boj, boj in zopet boj! Boj neprenehoma! Saj že trobijo bur-žuji v »Jutru« in opozarjajo na nevarnost »Vesne«, zdaj, ko ji je delovanje šele ponovno dovoljeno. Naj se uresniči bojazen fašistovskih demokratov! Naj se zbere miadina okrog svojega rdečega praporja in stopi v še ostrejši in mogočnejši boj! Kajti mladina si je pridobila spoznanje, da njenega gibanja in organizacij ne more nihče zatreti in uničiii in da je še polno drugih poti za revolucionarno gibanje. S tem spoznanjem obogatena bo mladina zgradila svoje organizacije in povzdignila svoje gibanje, da bo v strah vladajoči gospodi. To bo storila kljub javkanju »Jutrovcev« ob otvoritvi »Vesne«. V Zagrebu je izšla »Iskra«. Po neštetih zaplembah in končni ustavitvi »Omladinske borbe« v Zagrebu je hrvatska mladina pričela svoj nov časopis z imenom »Iskra«, katerega prva številka je posvečena Leninovemu spominu in okrašena z njegovo sliko. Lm™"*GLAršrOBODE“""" se bori za interese delavcev in kmetov! Pred volitvami v Nemčiji m Fnnciji. 15. aprila potečejo talcozvane mikum pogodbe, to so pogodbe, ki jih je podpisala internacionalna komisija za podjetja in rudnike v nemškem zasedenem ozemlju z rusko-vestfalskimi industrijal-ci. Konec pogodb poostruje še bolj vprašanje vojne odškodnine (reparacijsko vprašanje) in sili udeležence, da odgovore sebi in drugim na vprašanje: Kako pa dalje? Zasedba Porurja ni le vrgla proletariat zasedene in nezasedene Nemčije v še večjo bedo, ampak je tudi poostrila gospodarsko krizo v velikih kapitalističnih državah, mesto da bi jo omilila. Velika brezposelnost v Angliji je narastla, francosko gospodarstvo se nahaja v propadu. Francoski in belgijski frank izgubljata vedno bolj svojo vrednost in poskus, da se najde izhod iz tega položaja potom medsebojne carinske pogodbe, je dovedel v teh dnevih do padca dosedanje belgijske vlade. V Franciji stoje vsa gospodarska kot politična vprašanja v znamenju bližajočih se parlamentarnih volitev, radi česar so se spustili pripadniki doslej vladajočega Poincarejevega nacionalnega bloka v besen boj z blokom levih, ki sestoji iz meščanskih radikalov in socialistov in hoče strmoglaviti sedanjo Poincarejevo vlado. V burnosti parlamentarnih bojev je prišlo v petek do tepeža v francoskem parlamentu, ko je bivši tajnik Clemenceauja očital vladi, da ne nastopa dovolj odločno proti komunistom, na kar je zaklical vodja meščanske levice, Herriot, da nastopa govornik za združitev politike s policijo. Gotovo je, da v slučaju volivne zmage levi blok ne bo opustil protikomunistične politike in da reparacijskega vprašanja ne bo rešil v tem smislu, da bi zboljšal položaj nemškega delovnega ljudstva in obremenil francoski in nemški kapital. Vendar bo vplival izid volitev v francoski parlament na oblike, v katerih naj se rešuje reparacijsko vprašanje; zato je razumljivo, da zlasti v Angliji in Nemčiji napeto pričakujejo izida volitev v Franciji. V Nemčiji se nadejajo nacionalisti, da bi ponovna zmaga imperialista Poincareja pognala tudi njim pšenico v klasje, dočim ko se nadejajo demokrati in socialdemokrati od zmage meščanskega bloka še več, kod od angleške »delavske« vlade. Dnevi nemškega parlamenta so šteti. Ker hoče sedanja nemška vlada razpustiti parlament, se prizadevajo nekatere stranke, da se prostovoljno razpusti sedanji parlament in da se določi dan novih parlamentarnih volitev. In o tem dnevu novih volitev se doslej niso sporazumele poedine stranke, ker bi rade prej videle izid volitev v Franciji. Volitve v Italiji se pa bodo vršile na vsak način 6. aprila in bodo brezdvom-no prinesle volivno zmago fašistom radi velikega fašistovskega terorja nad delavskimi organizacijami. Medtem pa dela naprej komisija Zveze narodov in se posvetuje o tem, koliko naj plača nemško ljudstvo odškodnine za vojno, povzročeno po kapitalistih. Dela te komisije se vedno bolj udeležuje sev. Amerika, ki mora iz gospodarskih in političnih razlogov zopet prenehati s svojim dosedanjim pasivnim zadržanjem naprarn evropskim zadevam. Kajti Amerika se bliža poostreni gospodarski krizi in tudi volitvam, pri katerih bo odločilen faktor zadržanje poedinih strank naprarn razmeram v Evropi. Pri vseh teh volivnih bojih se gre naravno zopet za to, katere plasti meščanstva naj pridejo na vlado in zatirajo še nadalje delovno ljudstvo. Izid vseh treh volitev ne bo prinesel nobene bistvene izpremembe za delavski razred. Komunistične stranke se v vseh teh deželah udeležijo volitev zato, da razširijo revolucionarno idejo med najširše množice delovnega ljudstva, da jih pridobijo za revolucionarni razredni boj, katerega odločilna zmaga ni v parlamentu, temveč zunaj njega. Udeležba pri volitvah služi le za revolucionarno agitacijo in propagando ter za pripravljanje množic na boj proti kapitalizmu. Iz stranke. Kmetska konferenca. V nedeljo 9. marca se vrši v Ljubljani, v Delavskem domu konferenca revolucionarnih kmetov iz cele Slovenije. Dnevni red konference je: 1. Današnji položaj kmeta in delavca v Jugoslaviji; 2. Poročila kmetov; 3. Sklepi. Konferenca se prične ob 9. uri dopoldan. Povabljeni kmetje naj se ravnajo po dobljenih navodilih. Krajevne organizacije in zaupništva NDSJ, ki žele poslati svoje delegate kot ude-ležnike na tej velevažni konferenci, morajo same kriti potne stroške delegatov. Rezultati referenduma. Od 98 strankarskih organizacij je doslej došlo poročilo o referendumu iz 70 organizacij. 57 organizacij je sprejelo vse predložene resolucije enoglasno, a 13 z ogromno večino glasov. Za poedine predložene resolucije je rezultat dosedanjega glasovanja sledeč: za prvo 1843, za drugo 1926, 1964, 1975, 1980, 1981, 2005 in 2032. Vsi predlogi so toraj sprejeti z absolutno večino glasov. V prihodnji številki priobčimo končen rezultat glasovanja. Opozorilo vsem organizacijam in članom! Radi vedno pogostejših protizakonitih činov od strani žandarmerije, podjetnikov itd. je potrebno, da se postavimo proti temu po robu. Vsaka organizacija ali sodrug naj zato takoj naznani vsak protizakoniti čin na pokrajinsko tajništvo NDSJ, da more ono takoj ukreniti vse potrebne korake. Diskusija v Ljubljani. V četrtek, ob pol 8. uri zvečer se vrši v Ljubljanski krajevni organizaciji predavanje jn diskusija o: Razvoj v Nemčiji in proletarski razred. Sodrugi udeležite se vsi te vele-važne in poučne diskusije! Diskusija v Mostah. V soboto, ob 7. uri zvečer se vrši v Mostah članska diskusija NDSJ o vprašanju brezposelnosti. Udeležba nujna in obvezna. Dopisi. Maribor. Trpinčenje živine. Kakor se je že večkrat prigodilo pri nas v Mariboru, tako je tudi dne 29. februarja t. 1. peljal nepoznan voznik z dežele po Aleksandrovi cesti in imel v sani vprežen par volov. Ker je po ulicah vse polno ledu, vola nista mogla vleči sani, ako-ravno so bile prazne, in sta pri vsakem koraku padala. Zver v človeški podobi, ki je bil menda sam lastnik omenjenih volov, je ubogo živino pretepa-val po glavi, očeh in sploh kjer je priletela debela palica in bič, tako silno, da je uboga živina tulila od silnih bolečin in se je občinstvo nevoljno zgražalo nad takšno šintarijo. Samo eno je čudno in to treba podčrtati: Čez vse čudno je namreč to, da ni bilo nikjer nobenega stražnika, akoravno je Aleksandrova cesta najbolj živa; medtem, ko so pri zadnjem shodu za vajenci letali Kerševanovi policaji ter jih lovili kot Italijani ptiče. Gospodu Kerševanu bi svetovali, da se naj raje za druge stvari briga, da se ne bo živine tako trpinčilo, saj »bo imel zato pri bogu Ion«, vajence pa naj pusti pri miru, ker za preganjanje istih mu ne bo bog hvaležen. Bohinjska Bistrica. Pri nas se godi kmetu in delavcu ravno tako slabo kot po drugih krajih kraljevine S11S. Delavcem se godi menda še slabše. Lesni delavci delajo po 11 ur dnevno in zaslužijo komaj 200—240 kron. Da gre tako lesnim delavcem, je predvsem krivo to, da je zaspala strokovna organizacija lesnih delavcev, ki je štela prej že lepo število članov. Kot vem, se jo bo zopet obnovilo. Naloga vseh lesnih delavcev je, da delajo za oživljenje svoje organizacije, da si potom nje priborijo boljši položaj. Kmetje in delavci pri nas se zavedajo, da je edino NDSJ njihova stranka, ki zastopa koristi delavca in kmeta. In čim bolj se bo oklenilo delovno ljudstvo svoje stranke in jo podprlo v njenem boju, tem prej bo prišel delavec in kmet do svoje pravice. V nedeljo 9. m. m. je bil shod NDSJ, ki je bil dobro obiskan. Sodrug Štrukelj iz Ljubljane je obšino poročal o svetovnem položaju, o položaju delavca in kmeta v Jugoslaviji in o tem, kaj ima delati delavec in kmet v današnjih razmerah, da si pribori boljšo bodočnost. Po tem shodu moramo iti vsi na delo za našo stvar in prebuditi še nezavedne delavce in kmete! Živela NDSJ! Živela delavsko - kmetska vlada! Trbovlje. V naši dolini se vedno zgodi kaj takega, da je vredno napisati dopis v naš časopis. Pri tem ne ravnamo tako, kakor Fabjančičeve »Delavske Novice«, ki si izmišljujejo stvari, da se lahko kaj zlažejo. Posebno rade kaj napišejo o Trbovljah in o rudarskem gibanju, ker pač računajo na to, da bodo s tem dosegle vpliv. Vendar je naše delavstvo toliko zavedno, da bodo vse nade Delavskih Novičarjev ostale samo nade. Čeprav se Fabjančič in Klemenčič bahata, da imata za seboj maso, da bosta sklicala shod, sklicala konferenco in vrag si ga vedi kaj še, resnica je ta, da se rudarji ne dajo več preslepiti in spraviti s poti, po kateri hodi Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije. Naj pride kdorkoli med rudarje, nikdo ne bo našel toliko tal in toliko odmeva med masami, kakor ravno neodvisni. Časi, ko je delavska masa kolebala na vse strani, so minuli. Ona dobro ve, komu je zaupati. Preteklo soboto so priromali v Trbovlje kar trije dični gospodje, ki bi radi mešetarili za delavsko kožo. Klemenčič in Fabjančič sta se prizibala in obiskala krškega advokata Dimnika. To ti je prava triperesna deteljica. Eden vreden drugega. Sklepali so pač, kako zadaviti razredno gibanje v Trbovljah, kako bi žiti) spravili na en način pod svoj vpliv in s kakšnimi parolami bi zanetili prepir in neslogo v delavske vrste. Govoriči se celo o neki novi rudarski organizaciji. Takemu razdiranju delavskega gibanja se bodo rudarji odločno uprli in ga v kali zadušili. Oni so in ostanejo v razrednih vrstah, združeni z ostalimi delavci in pod enotnim vodstvom. V nedeljo teden se je vršil shod, na katerem se je obravnavalo vprašanje odpuščenih delavcev. Poleg tega pa se je govorilo še o dveh zelo važnih stvareh, namreč o enotni organizaciji in o delavskih zaupnikih II. rudarske skupine. Zveza rudarskih delavcev je ponovno vzela v pretres združitev strokovnih organizacij, ki jo je že lani započela, ki pa je obtičala vsled držanja Unije. V resoluciji, ki je bila sprejeta, se poziva delavstvo, da zahteva enotno organizacijo in da se prično tozadevna pogajanja. Ta izhod odgovarja potrebam in stanju delavstva. K takemu stališču naših govornikov se je oglasil tudi eden iz klerikalnih vrst, ki je odobraval združitev, pri tem pa ni pomislil, da na združitev s klerikalno organizacijo neodvisne strokovne organizacije niti ne mislijo, ker klerikalne ne stojijo na razredni podlagi. Govornik od Unije se je strinjal z našim predlogom in je podpiral stremljenje za združitvijo. To si velja zapomniti. Morda ne bo dolgo časa potrebno, da se voditelje Unije zagrabi in se jim dokaže njihovo dvojno igro. Na eni strani se izjavljajo za združitev, na drugi strani pa razdirajo. In delavstvo ne bo nikdar pozabilo, kdo je kriv današnjemu raz-cepljenju in nemoči. To so bili baš tisti voditelji socialne demokracije, ki so izrabili delavstvo, da priplezajo na ministrske stolčke, dokler jim ni proletariat vrgel iz svoje srede. Oni so krivi razkola, oni nosijo odgovornost za današnje težko stanje. Ali ujedinjenje, ki je potrebno, se ne bo vršilo prej, dokler masa ne prisili, da bo Unija prenehala s svojim dosedanjim delovanjem in stališčem. Ujedinjenje se ne bo vršilo s pogajanji vrhovnih inštanc, marveč v mnogih slučajih preko vodstva. In mi nismo za ujedinjenje samo v formalnostih, nego v akcijah. Tako ujedinje-nje rudarskih strokovnih organizacij je treba pozdraviti. Zahteva rudarskega proletariata je tudi, da se končno izvede likvidacija dosedanje inštitucije rudarskih zaupnikov. Vršile so se sicer volitve delavskih zaupnikov, vendar so se vršile še po starem avstrijskem rudarskem zakonu, ki je pa že izven veljave in ki je mnogo slabši od zakona o zaščiti delavcev. Zaradi tega je bila že lani naša zahteva, da se II. rudarska skupina likvidira in to je bilo tudi sklenjeno. Letos se je ponovno to zahtevalo in na občnem zboru v nedeljo 24. februarja je bil ta naš predlog osvojen enoglasno proti glasu izdajalskega Krušiča. Izvoljeni odbor s Krušičem na čelu pa daje malo garancije, da se bo to izvedlo. Zato je treba maso vzpodbuditi, da ona zahteva energično novih volitev rudarskih zaupnikov. Trbovlje. Poglejmo eni; nit stavbin-ske podjetnike v Trbovljah. Obnašajo se napram delavstvu, da ni prenašati. Svetujemo jim, naj ne postopajo tako nepremišljeno z odtegovanjem stanovanja. Za taka stanovanja ni potreba nobenega odtegovanja, saj to še stanovanja niso. To so svinjaki in še slabše, kajti živali se pripravi ležišče, gospodje podjetniki pa delajo ravno nasprotno. Oni samo obljubljajo, ne dajo pa ničesar. Tako moramo zdaj stanovanje plačevati, kuhati pa sami. Delavec ribaj in garaj za par krone, da si gospodje lahko stavijo lepe vile. Tebe, delavec, mora enkrat doleteti spoznanje, da se moraš strniti in poiskati prave vrste, v katere spadaš. Če si buržuj, hajd k njim, če si delavec, pojdi pa k delavcu in glej, da si ne pustiš peska metati v oči. Ti imaš škarje v rokah; kakor boš ti rezal, tako bo prirezano. Ako boš hodil po pravi poti, boš prišel tudi do pravega konca in se boš osvobodil. So pa tudi stranske steze, ki te ne pripeljejo do cilja, po katerem hrepeniš. Zato se zbudi iz spanja, trpin, in pokaži, da se ne daš varati po lopovih in izdajalcih. Zato vam kličem, naj živi zavednost in solidarnost delavstva. Boljševik. Trbovlje. Poročati hočemo javnosti, kako je v naši trboveljski dolini. Do-dotakniti se hočemo predvsem občine, na kateri vlada gerent g. Fortič brez vsakega gerentskega sosveta. Kako razume ta gospod opravljati in voditi občinsko politiko, je razvidno iz njegovih dejanj. V preteklem letu je bilo pri občinskem gospodarstvu 37.000 Din dohodkov. Namesto, da bi se ta denar vporabil za dobrobit občine in občanov, je dal ta g. gerent ‘25.000 Din ljubljanskemu magistratu za neko dekliško šolo. Dne 2. majnika 1923 je zdravstvena komisija sklenila in dala nalog občini, da mora ona poskrbeti za kanalizacijo v Petelinovi vasi in Globošah, a še do danes ni nič sklenjeno. Nimamo ne javne klavnice, ne javnih stranišč itd. Namesto, da bi tu obrnil dohodke občine, se rajši prikupi ljubljanskemu magistratu, meneč da bo že dobil od koder si bodi zlato kolajno. Mi rudarji zahtevamo odstranitev takih gospodov in zahtevamo od merodajnih faktorjev, tla se razpišejo občinske volitve, na podlagi katerih naj pride v take občine, kjer smo v večini delavci, župan tlelavec, kateri bo zastopal naše interese, ne pa mogoče kakšni Korenovci, kateri prodajajo svoje prepričanje samo, da pridejo do korita. Rudarji se zavedamo kakšne važnosti je za nas pravilno vodena občina, zlasti v Trbovljah, kjer bi se lahko mnogo ukrenilo za našo dobrobit. Zatorej, sodrugi rudarji, organizirajmo se vsi v Nezavisni delavski stranki Jugoslavije, v dotični delavski stranki, kamor vemo, da spadamo in ki edina vodi pravilno delavsko politiko in na podlagi katere bomo izvojevali volitve v delavsko, v našo korist. Več rudarjev. Kapitalistična in krščanska praviea. Ze samo zavest človeka, da je krivično biti od sočloveka zapostavljen, izkoriščan, brezpraven in nešteto drugih krivic, ki jih v današnjem družabnem redu pod silo razmer mora prenašati oni del človeštva, ki tvori razred proletariata, ga vzpodbuja in sili v boj za odpravo tega krivičnega reda, umetno zidanega iz dela, ki ga v obliki najemnine daje na razpolago delovni razred. Da me bodo čitatelji razumeli, naj iz lastnih skušenj razmotrivajo; in »brezpravnost« delavskega razreda se kaže v vsej meščanski zakonodaji deloma v tekstu zakonodaje same, posebno pa v praktičnem izvajanju. — Tudi je potrebno vedeti, da daje delo v obliki najemnine, da ta krivični red onega, ki ga vzdržuje, potiska k tlom in dela brezpravnega samo tisto delo, ki človeštvu kaj koristi. Pod silo krivičnih razmer se dandanes marsikaj dogaja, kar bi se s pravičnejšim družabnim redom ne dogajalo. — Vladajoči sistem troši nerazumljive množine človeškega truda za to, da skrbno varuje boga — kapitala. Vzdržuje ogromen aparat, da zatira na katerikoli način vsak pojav, ki gre za tem, da osvobodi svobodeželjno ustvarjajoče človeštvo. Pod parolo nacionalizma in domovine obremenjuje proletarca-brezdomovinca še ono za življenje nezadostno mezdo; in če si »protidržaven«, da te narava ni ustvarila za hlapca, si vržen v ječo ali, da bi lepše izgledalo, moraš s trebuhom za kruhom iskati milosti v kaki drugi kapitalistični »domovini.« — Ni moj namen v teh vrstah naštevati krivice, pač pa že uvodoma pravim, kaj sili človeka v boj zoper te krivice. Imam prijatelja, ki je tako potreben stanovanja, kakor recimo sve-tiljka petroleja, ako hočeš, da ti sveti. Zaprosil je seveda stanovanjsko oblast za intervencijo in dobil stanovanje, nakazano s pripombo na odloku »Po pra-vomočnosti tega odloka smete zasesti stanovanje.« Kdaj postanejo taki odloki pravomočni, ki silijo najemodajalca, da ti mora dati stanovanje, ti nobeden ne pojasni. Ko si se 2 meseca trudil, da postane vendar ta odlok pravomočen, izdal recimo do 200 Din za kolke, poštnino, dnevnico zastopniku stanovanjskega urada itd., ti enostavno stanovanjska oblast II. stopnje pošlje odlok, da do lično stanovanje, ki ti ga je pred 2 meseci nakazala stanovanjska oblast I. stopnje, ni več dodeljivo, ker da zakon ne dopušča. Mi, ki si sicer z meščansko zakonodajo ne belimo veliko glave, imamo vendar v spominu, da je izšlo svo-ječasno v »Uradnem listu neko opozorilo od Pokrajinske uprave na vse oblasti, da se je v vsakem odloku sklicevati vselej na določbe dotičnega zakona. Da v kraju, kjer biva ta moj prijatelj, imajo ljudje brez družine po 16 sob in ti še ne privoščijo strehe, ne bom govoril. — Z druge strani ti kučni ga-zda opozarja, da stanovanjski zakon ne bo držal za vedno, in vsi oni, ki so prišli njemu v nemilost, bodo poklicani pred sodbo. Ali veste sodrugi čitatelji, zakaj je vsem onim, ki živijo od našega dela in so tako muhasti, da tega nočejo vedeti, Ministrstvo za socialno politiko trn v peti; ker jih bode v oči stavba na Miklošičevi cesti v Ljubljani in ker vedo, da če bo proletariat imel že v kapita- listični družbi nekaj ugodnosti, bo prehitro konec hlapčevanja. — Da še bolje karakteriziramo, kako se v praksi izvaja meščanska zakonodaja, naj povem še to: Kljub jasnim določbam »zakona o zaščiti delavcev«, da je dati vsemu pomožnemu osobju med samim osemurnim delom najmanj eno uro počitka, so ljudje, ki tolmačijo to določbo tako, da prenehajo z delom pol ure prej zvečer, zato po imajo delavci, kjer si ljudje tako tolmačijo samo pol ure počitka za 8 in pol urno delo. Inšpekcijo dela ne kličemo na pomoč, ker je njena dolžnost, da sama nadzoruje, če bi pa imeli trdno organizacijo in moč, bi tega sploh pisati ne bilo treba. — Po h koncu še nekaj. Imamo podjetnike, ki silijo svoje delavstvo indirektno potom svojih agentov v krščansko-socialno zvezo, katera izdaja »Pravico«, da se tam strokovno organizirajo in na podlagi krščanskih načel skupaj z delodajalci urejujejo delovne pogoje. Koliko držijo krščanska načela, naj zadostuje ta primer. Vsak krščan, kateresikoli vere pravi: Kdor veruje v to vero, kakor jaz, je moj brat, a drugi je moj sovražnik. Mi sicer se ne bi v to zaganjali, ampak povedati moramo, da isti podjetnik opozarja potom svojih agentov delavstvo, da bo odpuščeno, ako se drugje organizira. — Morda sem malo prenadolgo govoril; vendar smatram to za potrebno in prizadete vabim v vrste NDSJ, kjer se jim razgali vsa krivda in koruptnost današnjega sistema in pokaže prava pot, po kateri mora hoditi razredno zavedni proletariat. Tržič. Kakor povsod, tako občuti tudi pri nas v Tržiču delavstvo in revni kmetje kapitalistično gospodarstvo, njegovo krizo in izkoriščavanje. Tovarniški delavec v predilnici zasluži na dan 27 Din, delavke so pa še slabše plačane. Socialistične strok, organ, se ne zanimajo za ta položaj; in če skličejo kak shod, govore na njem o konsumih, češ da more delavstvo premagati bur-žuazijo samo potom lconsumov. lo je nekdaj učil Proudhon in to hoče sedaj učiti slavni Anton Kristan in ostali »socialisti«. Tudi »Delavec« posveča več prostora bankam kot pa povzdigi strokovnega delavskega gibanja. Proslavljali so tudi angleško vlado, dočim ko sovjetske Rusije niso niti omenili, kjer gospodarijo in vladajo res delavci in kmetje, medtem ko povsod drugod še vedno vladajo kapitalisti in tudi na Angleškem. V Rusiji je najprej zmagal proletarec in kmet samo zato, ker se je zbiral od 1. 1903. dalje okrog boljše-viške stranke, ki je imela v sebi samo revolucionarne elemente in je bila tako res avantgarda ruskega delovnega ljudstva mest in vasi. Proletariat v Evropi pa je bil pod uplivom socialdemokratskih strank, ki niso pripravljale osvo-bojenje proletariata, temveč njegovo izdajstvo. Kolikor so že obstojale takoj po vojni revolucionarne delavske stranke, so bile one še premlade, da bi mogle one povesti proletariat v zmago, ker so bili delavci še vedno pod social-patriotskim vplivom in ker organizacija teh revolucionarnih strank še ni bila tako popolna, da bi mogla povesti delavski razred v odločilni zmagonosni boj. Tržiško delavstvo to vedno bolj spoznava in se tudi vedno bolj zbira okrog NDSJ, kot edine revolucionarne stranke jugoslovanskega delovnega ljudstva. In kar je tudi zelo važno, raste pri nas vpliv NDSJ tudi med kmeti. Ker kmet in delavec morata iti skupaj, če hočeta priti do svoje pravice. Naloga nas delavcev je, da budimo kmete, ki še hodijo za SLS in SKS samo zato, ker niso obveščeni in poučeni v celem položaju, ker ne vedo, kakšne stranke so pravzaprav to, čigave koristi zastopajo. Ker ti dve stranki nista doslej dali kmetu nič drugega kot monarhijo, militarizem, kuluk in neznosne davke. — Fabjančič nam je poslal svoje »Novice«, ki so res čisto navaden policijsko-agentski list. Ali tržiški revolucionarni proletariat ve, da sta bila Fabjančič in Klemenčič izključena iz delavskih vrst zato, ker sta hotela speljati delavsko gibanje popolnoma v malomeščnske vode, v naročje buržuaziji. Sedaj sta pa plačana za to, da bi z lažnjivimi parolami ribarila med delavstvom, povečala njegovo razcepljenost in ga spravila ob vsako moč. Tržiški zavedni proletariat se zbira okrog NDSJ in čita »Glas i Svobode« in »Strokovno Borbo« in ne bo čital »policajblatov«, kot so »Novice«, ki na vseh svojih štirih straneh samo lažejo in izzivajo. Živela NDSJ! Živela enotna bojevna fronta delavcev in kmetov! U. Maribor. Podružnica vojnih invalidov je priredila dne 16. II. t. 1. plesni venček v Gotzovi dvorani, ki je žal jako slabo izpadel. Vzroki slabega izida so deloma ti, da se je pri zadnjih volitvah v narodno skupščino agitiralo za radikale (n. pr. je istočasni predsednik invalidov gosp. Kopina kandidiral na radikalni listi) in se je večina slojev, ki niso radikali, držala pasivno, deloma pa vodstvo komiteja ni bilo v sposobnin rokah, kar se je zlasti poznalo na propagandi po časopisju, iz katere je ze valo neko mrtvilo. Glavna krivda na tem zadene tudi ljubljanski izvršni odbor, centralo, ki je z molkom podpirala delo radikalskih agitatorjev in katere še podpira deloma danes. Želeti je, da bi si letos invalidski delegati, ki b 'do prišli iz cele Slovenije v Ljubljano k volitvam novega izvršnega odbora, volili bolj energične zastopnike za centralni odbor, ki bodo imeli resno voljo ?.a sestradane vojne žrtve, ne pa da bi se borili za bogataša in mu krili hrbet pri invalidskem odseku v Ljubljani, med tem ko so s tem činom škodovali drugi lačni vojni žrtvi ter ji s tem pripomogli, da še lahko strada dalje naprej. Invalidi, dokler boste imeli v Ljubljani pri centrali (izvršnemu odboru) takšno vodstvo, ki bo krilo hrbet bogatašem, ne boste nikoli nič dosegli. Pariška 1371. Te dni je gotova omenjena knjiga, ki obsega 64 strani in ima 4 slike iz pariške revolucije 1871. J Stane samo 5 Din. Knjiga vsebuje Z polno poučnih stvari in je zato po- f | trebno, da jo prečita in preštudira | vsak delavec. Zato segajte po njej. | Naročnina in vse drugo je isto tako, | kot je veljalo za 1. zvezek marksi-| stične biblioteke: Lenin. ♦ Zaupniki, ki še niso odraeunali ♦ Lenina, naj to takoj store, ker jim t moremo šele potem dostaviti to | knjigo. | 18. marec, obletnica pariške ko- | mune, je pred durmi. Zato se ur-| no naročajte na to predragoceno | knjigo! I Za p o e d i n e izvode je | treba poslati denar na-| prej! Trboveljčani! V nedeljo, 9. marca vsi na ki ga sklicuje Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije na zemljišču rudarskega doma. Shod se prične ob 0. uri popoldan z dnevnim redom: 1. Splošni politični in gospodarski položaj. 2. Ujedinjenje delavskih strokovnih organizacij. 3. Razno. Referent iz Ljubljane. Vsi na shod! Tiskovni sklad. Slamnjak Ludvik, Vel. Lašče 6 Din; Viktor Kokalj, Ljubljana 2 Din; Kosec Franc, Ljubljana 2 Din; Sluga Filip, Litija 5 Din; Gale Rudolf, Ljubljana 7 Din; Koželj Jože, Dob pri Domžalah 25 Din; Letnar Ivan, Vič 2 Din; Gruden Franc, Vič 2 Din; Kaštrin Ignac, Ljubljana VIL 5 Din; Prešeren Jože, Ljubljana VIL 15 Din. Skupaj 71 Din. Preje izkazanih 623.35 Din. — Vsega skupaj 694.35 Din. Lastnik in izdajatelj Konzorcij. Odgovorni urednik Anton Šušteršič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.