Iftjvcljl Velja nulokU, Ca pol lata « Za Hew York oato loto. M < 00 So inozemstvo mIo leto..^ 7.00 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. Tbs L a r g s • t Slovenian Daily ta tke Umiao *tase». avery 4aj ootpt Inod iji and legal Holiday r 76,000 Readers TELEFON: 287$ CORTLANDT Entered as Secern I Class Mtttar, September 21, IMS, at the Port Office at New York, N. Y, vnder the Act of Oongres • of Mardi S, 187V. TKLKPON: 4087 CORTLANDT NO. 94. — STEV 94. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 21, 1920. — SREDA, 21. APRILA, 1920. VOLUMK XXV11L — LETNIK XZVUL ZAVEZNIKI SO PROTI RAZDELITVI TURČIJE IARI&KI TEMPS ZAHTEVA, DA SE NAPRAVI VSAJ TRA CIJO ZA AVTONOMNO PROVINCO. — NEZAUPANJE DO AN GLIJE — OBSOJANJE ORIJENTALSKX POLITIKE LLOYD GEORGE. POROČA WALTER DURANTY ^ ~-- Pariz, t raot'ija, .K), aprla. Kemični turški problem imt lezi ( \ tern, da m' novo t'..r«*k«> x I a < I«» v 4'arigradu priprau ilo li'^. da I odpise m rovuo pogoJbo. temviy »la so t<> nogodbo s silo Izvede v pokrajinah Traeije »n Anatoli.)«*, kjer nima tam turška vlada liika-ke irsniiuc ni pravi- avtoritete, je izjavil včeraj "Temps" glede' j i.ivnih te. ko«'* s kat< : imi se morajo zavezniki boriti v Turčiji. Oprav m na vse uai'-ine prizadeva vdržati francoski ngle.l ter /.iviiruvati 1'ii.ii -osk«' interese, >e frmicubka vlada vendar upira te-- liiu. >ile l>i s.- jo /,avt> ili; \ obširne vojaške operaeije. da bi b:lo tre-M H 1,000 mož. la se s silo iz%ede mirovno pogodbo s Turčijo t« r /avarnje narod«' .ta temelju mandatov, katere naj bi se »felja vilo t e je to,le koliCkaj v sorodu z resuieo, potem ni prav nič pre-setn 11 ji vo, če kažejo Kraneozi neko gotovo ne rv ozn ost. Preeej raz-.rjeno je tudi tukaj tiazirauje v vseh krofih. - kar je razvidno iz »•■«!a. da sujfluMiij«) -»t bila oslabljena in raz-1 < ' jena Turčija veliko manj v stanu odplačevati na zadovoljiv na- ZA SPORAZUM MED PARIZOM IN BERLINOM DOLOČITEV ODŠKODNINE. — ČE BI SE V NEMČIJI VSTANO-VILA VLADA. KI BI BILA PR^NCIPIJELNO PROTI IZVEDBI DOLOČBE VERSAILLSKE MIROVNE POGODBE. BODO ZAVEZ NIKI ODREZALI VES DOVOZ ŽIVIL V NEMČIJO. Angleški prestolonaslednik se na svoji poti na Ailtipode pogovarja*? zapadno-indijskim seržantom. 0BRE60N NACEUUJE DUHOVNIK JE OSTRO MIR Z AVSTRIJO SE USTAŠEM V SONORI NAPADEL PROHIBICIJO NE BO SKLENJEN n otoitianski državni dol«/ kot pa visoka Porta, ki bi ostala v pol-, . p.sii ,,je *vi <»kosti Utomauski dol? je v glavnem naložen Francisco Villa se bo vdeležil n- Prepoved pijače tli čisto nič iz- Senatni odbor je preložil mirov- temu. da bi ta dol?, staje. — Carranzove čete so do- boljšala socijalnega položaja. — no resignacijo. —- Morgan ni dal Odvzetje državnih pravic. posojila. Karol še vedno v Švici. v Franciji in Kraneo/.i >o povsem naravno prot i telil usikIo ruskega dt>lga. Francii/i pa nav;« i. »o še tiadaljtie stvari v podporo svojega sta-1 šča. Turčija. - tako izjavljajo. — je bila razdeljena, ko je bila Uusija še ena izmed v« likih zavezniških sil in razdelitev Turčije je temeljila na dveh principih. Prvi je bil, da mora Rusija kontrolirati • . ne. drugi pa. da s« mora ozemlje pod rusko jurisdifikcijo ločiti • •d angleške sfere upiiva potoni vtnes ležečega ozemlja pod francoskim uplivom. Rusija je bila trdna v sklepu, da se polasti Carigra- • la cr bi bila \ stanu držati ;ra in naj bi si mislili pri tem Turki kar 1 i hoteli. Angleži bi .ii sti način lahko držali svoj del na jugu, do-»iiii bi bili Francozi v s\oji postojanki sredi obeh v srečnem položaju. da uživajo varnost ter igrajo ulogo razsodnika med dvema tek-................ ki hi bila približno enako iniH-na. t e|; ta načrt pa t"< bil st rmnglavljen v sled poloma li.tsije vsaj Kolikor pride pri t -m \pošiev sedanjost ter neposredna bodočnost, ..ajti Francozi povdaijajo tudi dejstvo, da bo lahko prišlo <|veh sekeijah. List je mnenja, da naj bi se iz Traeije napra-\ lo avtonomno provi ico pod upravo zaveznikov in pod pogojem, i'a ve bo razdel.te\ I racije med posfiniezne izvedlo pozneje, k« se bo po daljšem poteku miru lahko z večjo n ep ri stran ost jo ugotovilo Pariz, Franc ja. aprila. — Havasova brzojavna agenttira je dobila iz zanesljivega vira brzojavko, da si zastopniki zaveznikov San Kemo na vse »lačine prizadevajo zl'izati Francijo in Nemčijo ter napraviti med obema deželama kolikor mogoče ugodne odno-šaje. — Pariz, Franc ja. LM). aprila. — Nemška vlada je poslala zavezniškim vladam posebno noto, v katiri se pritožuje nad težkim: pogodbami vcrsaillske .niiovne pogodbe. V noti je jasno povedano, kako mora Nemčija bradati, kako ljudje skora j lakote umirajo, do-čim morajo izvažati jiemško železnice v Francijo, ki je z vsein pri-m t roma dobro preskrbljena, najpotrebnejše stvari. «*'c bo šlo tako naprej, bo Nemčija prisiljena izbrati si vlado, ki bo odločno proti isvedbi versaillskc mtiovne ]>ogodbe. San Remo, Itali.ja. 1'0. aprila. — Trije ministrski predsedniki so sklenili v toliko modificirati versaillsko pogodbo, da se določi natančno množino bodici izdelkov, bodisi zlata, katerega mora plačati Nemčija zaveznikom. San Remo, Italija, *J0. aprila. —- Predno so se ministrski predsedniki dogovorilli, -ia pošljejo Nemčiji posebno noto, so se dolgo časa posvetovali. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je bil odločno proti temu, naj se Nemčijo gospodarsko kaznuje. Zastopnik Francije je zatrjeval, da je veliko boljše zasesti nekaj nemških okrajev ;a toliko časa, dokler se stvari v Berlinu ne urede kot pa odrezati ves dovoz v to deželo. To bi bilo po njegovem mnenju nekaj strašnega. Italjanski ministrski predsednik Nitti je zavzel stališče Lloyd Georga. Pariz, Francija, 20. aprila. — Odbor za zunanje zadeve v francoski poslanski zbornici je sprejel danes soglasno resolucijo, da bo v interesu splošnega miru. če se Nemčijo razoroži. spele do mesta Juarez Nogales, Sonora. aprila je imel v New Yorku len govor pavl'st Very irisiei led- Včeraj (»eneral Alvaro Obregon ./. Son o- /cb» znač r< kandidat za predseilniž'vo v Rev. Thomas F. Burke. Mehiki, ki je pobegnil pred par Med drugim je rekel dnevi iz Mexico t'ity. se unbaja i je: sedaj na nekem mestu, odkoder — Kaj je prohibicija lahko vodi potom brezžičneir» br hieija ni nič drugega kot čis*o na-zojava ter drugih sredstev vsa vadim zatiranje. Prohibicija je s gibanja Nonore v njenem boju surovo roko vzela državljanom «jCve je to resolucijo odgodil. proti vladi Carran/e. Tako je spo- pravice. Prohibicijonisti so govo-t Tvrdka John P. Margan & Co. ročil semkaj njegov tajnik, gene- rdi, ko njihova želja še ni bila je odločno dementirala vse vesti, ral Francisco Serrano iz Mexico uresničena, da bo prohibicija iz-j.la se avstrijska republika pogaja Cit.v. . boljšala soeijalni položaj. To se z Morganom glede večjega poso- sek. El Paso, Texas, 20. aprila. — pa ni zgodilo in sicer v nobenem'jjja Washington, 1). ('.. 20. aprila. Poslanska zbornica je sprejela resolucijo, ki določa naj sklenejo Združene države tudi z Avstrijo tiiir. Ta resolucija ima skoraj isto Prohi- liescd lo k<»t ga ima ona, ki se ti-čV Nemčije. Senatni odbor za zunanje za- PARNIK 'SUSQUEHANNA f| Rekel je, da ne more 37 farmerjev v državi dobiti pomoči in da po- ICIIACCVICI flD HD1II položaj vedno slabši. — V JL nAOLUu. UD UDAU IVllIls.vvaniji je skoro 220,000 Ameriški parnik, na katerem je bilo tudi dosti jugoslovanskih potnikov, v veliki nevarnost L farm. 48-URNI TEDEN ZA FAR MERJE. Trst, 20. aprUa. (Poročilo AssJ Pariz- Francija. 19. aprila. — Press). — Sem je dospelo poro- Farmski delavci bodo prišli pod čilo, da je nasedel ameriški par-j določbo postave, tikajoče se osem nik '1 Susquebai'jna'' pri otoku Loi^inj ob dalmatinski obali na pe- in štir:va posebna vlaka, ki sta vozi- la mehiške zvezne čete za kainp.i-iijo proti novi vladi v Sonori, sta dospela včeraj v Juarez po Mexi- uprav ieeiiost teh zahtev Temps pripominja, »la znači us])eh fran « oske adttiinistraeije \ /apadui Traeiji, da bi ne bila ta naloga pre-j can Central železnici, več težavna Na ta učin bi imeli zavezniki svoje roke proste, da se Te čete obsegajo dva polka ter posvetyo popolnoma ;>omirjeuju centralne Anatolije. štejejo baje 1200 ni Mciltem pa pravi T« mps. da lo-iuorale 1 • i t i ožine s turškim glav-(vati je. tla se bodo te če 11 Ta poročila prihajajo iz Pari 7.v ter so brez vsake podlage. Ženeva, Švica, 19. aprila. — Vsa poročila, da je bivši avstrijski cesar Karol odpotoval iz Švice ter tajno dospel v Budimpešto, pijač, postava, da ne sme človek sr. neresnična. Še danes sta namiliti pri večerji popiti čaše vina, je|ree obedovala bivši cesar in nje-V nesoglasju z katoliško filozofi pova žena v nekem tukajšnjem jo in v nesoglasju s teologijo. hotelu. Toda. ker je že postava tukaj. Bivša eesarea izgleda zelo bost ji mora vsakdo pokoriti. h lina. To so najbrže posledice in-Nikdar še ni bila izrečena več- ,'n..liee katero je pred krMtkim ož. Priča ko-. jj, \iXi kot je trditev, da katoliška prestala, otipe- ----1---- ----------- ----- - —' Na parniku je bilo 450 potni-|nec M- Chausv. kov, moštvo je pa štelo 280 oseb. Velika skupina socijalistov Prva poročila so naznanjala, da podira to odredbo, ki bo baje ime-preti parniku velika nevarnost.1 la za posledico povečano produk-nadaljnc brzojavke so pa vsebo-[cijo, kajti farmerji v Franciji bi vale vesti, da so vsi parniki in bili prisiljeni modernizirati svoje vsi mornarji iešeui. , orodje ter sprejeti metode, po- Vse potnike so spravili na par-1 torn katerih bi se varčevalo z "de- lom. Glasi se tudi, da bo tnka postava pospešila gibanje, kojega cilj je povratek na farme. trkev nagovarja svoje pristaše, Veliko časnikarskih poročeval-' "" .....vre«I pod kontrolo xuvezniŠkc?a političnega sveta. — ne Ijale v Casus in bi s.- dalo izogniti sporom glede prvenstva vedenei so izjavili, da so konji Vprašanje je seveda, kaj bo re- v v°dstvn takih zade-__kaj slabi, kel veliki bos Anderson. Vojake so spremljale lijih dru-i nik "Argentina"'. Parnik ima nekaj nad 10,000 tou ter je bil pred vojno last Se- veronemškega Llvoda. Sedaj je _ _ lastnina ameriškega Shipping 2RTVE VIHARJA V ARKAN- Boarda. I SAŠU. Na parniku sc je nahajalo tu-1 - d', več jugoslovanskih potnikov,! Little Rock, Ark.t 20. aprila. — ki so pa, čc je zgorajšnje poroči- Seznam smrtnih slučajev vsled in nasprotni- jt-ti. CLEMENCEAU SE JE VRNIL NOVA PARIŠKA MODA. napisala članek, da je najlepši o-'žnie. ki so bil nastanjene na stre- Pan*, Francija. 20. aprila. krasek za čevlje — ptičje perje hali vozov. Čete so prišle večino- TTAIrJAN- ARMADA ZMANJ- Madama -I Krichbonn. ki ima ter se s tako okinčaniuii solni tu jina, v bližini ChiliiiaJiua City. ŠANA NA DEST ARMADNIH precejšnjo besedo pri odbx'eva- iti pojavila na nliei. ----— ^ ! ZBOROV. nju mode, je prišla s posebno no- Fjrledne "dame" sf» jo že za-| _ >ostjo na dan. V svoj žuriml je čele posnemati. FILMI Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. KOT PROPAGANDNO SREDSTVO. deracije za Maryland in okraj Columbia, ki se je sestala tukaj, Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, viiak skuša postati, sprejela načrte za eeli narod obsegajoče gibanje, potom kate-iega naj bi se porabilo kino-slike za širjenje delavske propagande. John W. Slavton, iz Pitts-burgha, je rekel, da se že štiri velike družbe za proizvajanje kino-slik poteza jo za pravico, da sestavijo orginalne prizore, ki naj bi kazali strokovno organizacijsko gibanje v lepi luči. Rim, Italija. 20. aprila. — Danes je izdala vlada odredbo, po- __~ tom katere naj se zmanjša ita- Hagerstown, Md.. 20. aprila.; ^^ arniada lia deset arinadnih Konvencija Ameriške delavske ^e"!zborov Marseilles. Francija. 20. aprila. Po večmesečnem potovanju po Egiptu se je vrnil sem bivši francoski ministrski predsednik Cle-meneean. Pripeljal se je s parni-*'Sphinx"\ POMANJKANJE FARMSKIH DELAVCEV. hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakot ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za preke starim izkušenim in premožnim tvrdkara; kako bo pa malin neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljn be, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljat ve ne zadnji čaa primeroma tedanjim ru meram ▼ Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron____$2.70 1,000 kron .... $ 8.00 400 kron____ $3.60 5,000 kron ____ $40.00 600 kron____$4.50 10,000 kron ____ $78.00 Označena cona *o veljavna do dna, ko aa nadomestijo s drugim* Denar nam postati ja naj bol ja po Domestic Poatal Money Onto ali pa po New York Bank Draft. TVRDKA FRANK BAKSFR JOHNSON V RIMU. Rim, Italija, 20. aprila. — Robert Underwood Johnson, ameriški poslanik za Italijo, je dospel semkaj iz V parlamentu je bila stavljena predloga, naj se uvede splošni re-krutacijski sistem za službeno dobo osmih mesecev. A8ERBEJDŽAN IN B0LJ&E VIKI. Carigrad, Turčija, 19. aprila. — Vlada v Aserbejdžanu bo kinalti pričela s pogajanji z ruskimi bolj-šcviki ter jim ponudila velike množine petroleja pod pogojem, da sc ne bodo vmešavali v notranje zadeve dežele. Delegaicja, katero je odposlala vlada v Aserbejdžan, je dospeli v Petrovsk na svoji poti v Moskvo. Petrovsk se nahaja na za-padni obali Kaspiškega morja. DENARNE POSUJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantiramo a vsako pošiljatev, toda n loka mogočo zamude v izplačilo no moramo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir .... $ 2J0 100 lir----$ B JO 300 lir .... $15.00 500 lir .... $25.00 1000 lir____$40.00 Denar nam podati jo najboljie po Domestic Postal Money Order, ali po po New York Ba*k Draft. Harrisburg, Pa., 19. aprila. — Državni poljedelski tajnik Frederick Rasmussen, je v nekem ugo-tovilu. ki je bila izdano danes, u-gotovil glede farmerskega delavskega položaja v Penpsylvaniji, 'da se hitro bližamo narodni krizi in da se ni storilo ničesar konstruktivnega. To je problem, katerega ne more rešiti farmer sam'. rele serije tornadov, ki so divjali preko severo-zapadnega Arkan-s&sa v nedeljo ponoči, jo narastel na dvaindvajset oseb, čeprav še niso prišla poročila iz številnih delov dežele. Več kot sto oseb je bilo poškodovanih in vihar je povzročil tudi veliko »kodo na lastnini kot pravijo poročila, ki so pričela počasi prihajati po razrušenih br-zojavih. Vprizorilo sc je poskuse, da sc ugotovi resničnost porodila, v katerem se je glasilo, da je našlo dvajset ljudi smrt v bližini Blaine, Logan County. VAŽNO ZA POTNIKE! Za parnik 4'PRESIDENT WILSON", ki odpluje 8. maja v Trst. se je priglasilo že toliko potnikov, da je sedaj že napolnjen. Prostore smo zagotovili onim potnikom, od katerih smo do danes prejeli aro. Svetujemo tedaj onim, ki so namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslavijo preko Trsta, da se odločijo za parnik "BELVEDERE", ki odpluje dne 1. maja ali pa za 'SUSQUEHANNA', ki odpluje 22. maja. Kdor želi potovati s parnikom "BELVEDERE" ali "SUSQUEHANNA", naj se hitro priglasi, ker se prav lahko pripeti, da se prijavi tudi za U dva parnik« toliko potnikov, da bosta v kratkem polna. Potniki, ki so nam poslali aro za "PRESIDENT WILBON", naj poakušajo do pridejo v naš urad že v torek, 4. maja zjutraj, da bo mogoče vsem o pravem času preskrbeti potne liste in vse drugo, ka£ se potrebo je za potovanje. OLAS NARODA. 21. APR. 1920 GLAS NAHODA" ILAI NARODA tVatoa m* t*W Ntfto) M m prlobCuJ«JoJDva*r knjft itntalkoT ul. 4* kitrO* najdemo ILAIMARODA •orouflM ro Manhattan, TiMmmi Cortlantft Upanje milenija. Združene države so nepriljubljene v Nemčiji in prav tiko v '•'ranriji kot drugih deželah Kvro-pe, ker se dol ž i to deželo za vse, kar se je zgodilo izza premirja, vključno visoke življenske stroške. Major Friderik Palmer. To si v« da ui z"!o prijeti*.o. Nas seveda j */.i, da nas smatrajo t.iko naši zavezniki kol naši sovražniki ©dgorornim za vse nji'i nesreče. Vi>oki /ivljeiisk. stroški, rep rit v rit- tako silni v Angliji kot pa na kontinentu, gotove uiso priuu^li Ameriki. Kjub teiuu pa je po-\ setu naravno. «ta s«* Evropa uhrai-H |>r«»ti nekomu kot eilju svojega ogorčenja. Naša zavrnitev ratifikacij«* uiiruvne pogodbe jr podaljšala in povečala negotovost {k litietiih in ekonomskih laziner v Evropi in i .ise omalovaževanje pogodbe, sklenjene s Francijo je napravilo še slabšo \ spričo iH'var'i'p.i političnega položaja \ za pad ni Evropi in t" s« prnv postom radi misli na o*v»*to. katero hočejo izvesti nekateri nemški krogi proti Franciji. Evropa je šla •»k "i uničujočo vojno m lo je dejstvo. katero se \'iisih i<;iturtr.i tako \ Evropi kot \ Ameriki. Ta vojna je izmučila ljudi. Napravila jt njih deioairzne/e. Razrušila je tudi notranji i stroj meil narodi,, k.er je imelo za posledico, da je bilo povsod opa-, ti obotavljanje «flede preosiiove in novega zgrnjeuja. t V bi n.'iov-i .i konfereuea odločno sprejela ameriški program, bi bil svet ilo se-«ui njega easa brci d\i.ma veliko ver zopet na svojih **ogali in to bi • ilo resnično tudi gle !. v**h družil: programov narodov. Eden glavnih ter naj ve*- poja-n jujojočih vzrokov tega ogorče-i ja proti nam oltstaj; \ neupravičenem optimizmu, ki je lasten člo-\»šk»*mu redu /adi.iih dveh ali treh stoletjih je živel svet udobno t< r v splošnem varno /. izjemo onih dežel, kojih nesrečni strtegični položaj jih je d t velikanski ga poveanja materijalnega I oni fort h iihui je da*o vse ideje. k.Menit zgodovina ni opravičevala, blodil, smo. da se ne •.nIo več ponovile /julrt'ffi' kot jih je bilo opaziti v starih r«>Tili. Prišle so zopet na dan in >»u;i smo tako prizadeti od udare«, da je bila ena izmed reakcij trdno prepričanje, da je I lo to zadnjikrat in da m- kaj takega ne l»o \eč zgodilo. Govorili smo o vojni, da se ru.pravi konee vojni ter vrjeli v to. Proroki so govorilo o vem svetli h. mi smo verovali vanj. V zadnjem letu in pol pa smo našli, da leži korenika vsega nu-s<*ga /Ih v nas samih in da je treba dosti časa, preduo se jo more lizruvati. Oiic.m dne. ko se je vojna končala, je bil videti vsakdo pripravljen storiti* »vrh najboljše, da nas ohrani v tem novem sveti. upanja in varnosti v* katerega sino stopili. Naše najboljše pa ni bib/še dosti dobro. (M tega naprej smo našli, da up more svet takoj {•opraviti škode, storjene v vojni ali pa najti prepričevalne vzroke /h domnevanje, da se i aj takega ne uiore več zgoditi. 7, drugimi besed uri i rečeno je izgnbil svet veliko svoje vere v svetega Miklavža. Teta prepričanja pa smo hili tekom vojne, kajti stvari so bile tako :l«-l>c. da smo mora I i vrjeti to. To je bilo naše « ditto upunje. S«*i 1 a j pt: so stvari v Evropi še vedno zelo slabe. Tako hitro pa izginejo spomini na strašna leta vojne iz spomina ljudi, da se skoro nihče ne ustavi ler pomisli, kako hujše bi bile stvari, če bi Nemčija zmagala. Večina ljudi na kontinentu, naenkrat vržena »a-^aj v standard življenje, katerega so njih očetje že preživeli, m s aa-•ereiuti se niso mislili nikdar več povrniti, mora še vedno verovati v svetega Miklavža. Amerika, ki je dejanski trpela manj kot vsi ostali, ki je bila tako daleč, da je vejno predstavljala bajno deveto oeželo za mase. je hn . izvoljena, da izpolni praznino. To pojasnjuje. zakaj mislijo številni Evropejci še vedno, da se je mogoče izogniti obdaeeiiju s tet i. da se izposodi denar od Amerike. To pa tu-«.i pojasnjuje, zakaj pripisujejo nekateri pomanjkanju politične 'nodrosti od strani Amerike to. kar je treba pripisovati liepnmer-j,ost i oolitnne modrosti celega sveta. Večina nas je nehala verovati, da moremo dovesti do milenija utri zjutraj. ( e pa Evropa še vedno noče priznati mučnega sta-li.ia, v katerem živimo, je to obotavljanje razumljivo. Ni sieer splošno, kajti tiajti je ljudi, ki skušajo to pojasniti tudi dragim. Ko bo potekel čas. bo najti •* Evropi več realistov. naenkrat st v o rile čete v zaščito moliauiedanske žene; v resnici imajo te čete tvoriti jedro nove mladoturske vojske. Mladoturke podpirajo številni nemški častniki, ki so ostali v Mali Av uporniških vrstah se je zbralo tudi mnogo nemških ujetnikov, ubežnikov iz ruskih provinc. V Carigradu samem Turki ne morejo javno \»asfo-pati, zato so osnovali novo stranko "za obrambo in svobodo doma-viue". Ta se je spojila s •'turškim srcem", ki so ga ustanovili Mla-doturki že leta 1910 in prireja shode in manifestacije za ujedinjenje vseh turških plemen. Mladoturki so v zadnjem času izpremenili svojo taktiko; Med vojno so .šli v boj proti zapaduim silam s panislamskim praporom, toda nada. da bo to gt.slo uživalo ves mohamedanski svet. jih je va-iala. Mohaniedanei. ki so podaniki Francije in Anglije, niso pokazali nobenega smisla >u panislamsko idejo, da. indijski mohann.dan-ski polki in egiptovski kinetje-mohamedani so izgnali kalifovo vojsko iz Babilonske. Sir-je in Palestine. Mohamcdanski varuh svetega mesta Meke je javno proglasil, da ne priznava carigrajskega sulta i a kalifom, ker sin Turka ne more biti naslednik preroka Mohame da. sinu Arabca. Mladoturki so opustili panislamsko misel in so začeli stremeti za tem. da se združijo vsa turauska plemena pod vr-l.ovuo vlado carigrajskega sultana. Pri tem delu jih podpira novo-turško kulturno gibanj«-, ki mu načeljuje nadarjena pisateljica lla-lide Edib Chanum. Mladoturški voddei.ii so š!i /. vnemo na delo in si razdelili polja svojega delovanja. Od. smirne pa do severozajaliiega kota Perzije in za kavkaških pokrajin so razvili živahno propagando, organizirali ta-, Peter Zgaga Kaj se brigajo profitirji -ca vse preiskave, zakonodajne in kou-giesne. samo da se mimo ječe izmuznejo. pa je olrajt. No. to se jim je dosedaj Se ved-1 no posrečilo. • • ♦ Letošnji pridelek bombaža bo- Sitgnslnuanska Ustanovljena 1. 1898 iuitiiL 3Jrinuita Inkorporirana I. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. PtrahdkL GREGOR J. PORENTA, Box 176, BL Diamond, Wash. LEONARD S LABOD NIK, Box 480, Ely, Minnesota. JOEX RL TXIK, S. B. Box 24, Export, Pa. Glavni Uradniki. Predsednik: MIHAEL ROVANŠK*. , . . _ Box 251, Conemaugh. Pa. naeijonalisiičiio pihanje zaplalo «.<1 Dardanel «io «ratiHwdi pustinj. Mladoturki m> na delu in njih na pori so zrradili ob^/no oejranizarijo. v vsakem mestu so imeli postojanke in župnike, mJa.ifca intel urenea se je. oltorožena z za pa dno omiko, pripravljala na boj a roti /apadu. -Mladoturki so napolnili množice s sovraštvom proti tujcem, javno so proglašali.* da hočejo Angleži in Francozi podjarmiti domačine-muslimane. Domače .kristjane so ohdolževali izdajstva in t«rk » je prišlo do številnih spopadov in pokolja v Armenije Ko se je ;rrska vojska izkrcala v Smirui in italjanska v Adaliji in ko so Ancleži zasedli Isiniot je dobil Cfrenj i ovega goriva. Turški kmetje so domnevali, da bo '4krščansk vojska M udrla v celo Malo Azijo, da bo razpostavila posadke po vseh mestih in m bo maščevala za vse. kar so oni zasrrešili napram spojim kraeanukitrt sosedom. Mladotiirški listi so prinašali krvava ]>on>etla o nasipih, in. okrutnost ib, ki jih dovoljujejo tujci na turških ženah ID dekletih, Y*burili so ljudstvo, razplamteli srd i« mestoma so »e in« vprašuje ne- nlka porotnega odbora. Prošnje za Fprejem novih Članov in sploh vsa zdrav- 1 ... » i " t™" v«.-L ^u vuuvaa. i 1V.-IIJC MS ri'icji lli uotiu llJHU« podovali. Kutenta je molčala vse leto HM'.* in ta molk so Mladoturki izrabili. Anglija je vde!a. da Kurdi dobivajo orožje od Mladoturkov, da morejo moriti njene častnike in vojake iu vendar je molčala. Amerika, kjer so imel; pred vojno kaldejski kristjani največ prijateljev, je molčala, ko prišlo poročilo, da je bilo 20.000 kristjanov izgnanih in več kot toliko po klanih Ententa je sklenila, da ustanovi Veliko Armenijo, a n; gnila sprstoni. da bi branila življenja stoti- je }»otem razpisala nove volitve, pri katerih so zmagali pristaši ,r. . i -i • .. i -.-i 11-. . .ui smo lačni, a on zanje pantmaiiskejra gibanja. Sultan je lul pnmoran. sklicati 8. januarja;. .... . i .i^...- . i» i.i > i • , •* i iin krati nam mirno spanje. t. 1. zbornico, rnslo je samo 1:12 poslancev, večinoma iz t ari_rrada 1 J :u okolice. Izrazili so vJudi svoje nezaupanje in zahtevali, da odlo-t c«je parlament sam o bodočnosti turške države. Ententa je pa ta čas tr«rovala s Carigradom. Venizelos ira je zahtev d za tirško. ; i vjetska Kusija je namignila. «la mora imeti prost izho,l v svet. zveza narmlov je pa sklenila da postane Carigrad | po glavi udari., je dekle. * * * O Sau liemo. o San Kemo s kakšno silo. s kakšno vnemo Bodo govorili Lahi: "Oštja, kaj ga nima dosti tista Kranjec? Le per gniahi naj bo caro filjo iuio. "Hm. svobode — lini. prostosti nima še zalega dosti? To je punt, upor, o dio! 'Wilson se poteza zanje "J)a mu jo po nosu damo, kot le mi edini znamo naj tako se poravnamo: Pa slovenski zemlji. (Vtisi s pota. — Za "Glas Naroda" spisal Mihajlo.) mednarodna Inka. M lioazijska grlavna pristanišča so si zavezniki hoteli razdeliti, da bi ».d tam irospodarsko obvladali te razsežne po- Trir smo mu na čast krstili naj tr^r se "Finine"' zove krajine. Toda Osniani so se pripravljali in par dni po junkerski re-| ( °rS° Fi,imevet' Wilson.j„a. Torej hajd na vlaki i S Korotaiia. ki je čuden svet".; vlak. da zdrdramo mimo Celja v kakor pravi pesem, se mi je zalio-jb« lo Ljubljano, t* lo na slovenski jujr. v našo me-j Stoji, stoji Celje belo tropolo. v belo Ljubljano. Slišati Celje belo iu veselo... sem liot"I zopet pristno ljuMjan-J j»oje narodna pesem. Premišljal jsko govorico, pomešiino /. običaj- sem usodo tega mesta, ki je bilo nimi "kršenduši", videti sem ho- preje najhujša nemškutarska trd-! tel na lastne oči, kako se razvija njavo. Slovenee tam skoro življ«--naša prestolica. odkar je svobod- nja ni bil varen. Nemškutarska hotela mirno in jrladko razrešiti, bo morala reviwlirati mirovno pogodbo. S tem bi pa ne načela samo maloazij-skeira vprašanja, a ni pa k vsi nezadovoljni narodi bi se znašli s svojimi zahtevami pred mizo. za katero reže svet četvoriee zemeljsko oblo. "Trg je ž»' prekrščen v tretje. Ko smo z Nemci v zvezi bili in vezi kovali nove vsako zimo in poletje, po prijateljski zaslugi, zval se trg je "Viljem Drugi" Dopisi Little Falls, N. Y. [zadnji v tej naselbini. Dramatika Kakr-r v.drugih naselbinah, ta-h"*"1"«* veliko truda, ali vse to se ko je tudi tukaj bolj skromno zaj!>oz"bi. samo da je občinstvo zaživeti. Čeravno se dandanes pre-: do voljno. cej zasluži, vendar se. skoro bi re-i Slovenska godba tudi dobro kel. slabše živi kot se je pred de-1»»l>re . , e ozdravi te, odo mesto, Oh. slednjič je moja žeita veu-j Ravno so izstopili slovenski mi- 1JU(| jaf,o sivi. stari "ra«l! dar odpotovala, /e celo lelo se ve-'vinei. ki so jirišli v Maribor k vo-i j; daljne sem dežele zvesto selim na te tri tedne, ko bom sum. jakom. (»redoč v mesto so peli slo- ; ju*:ši'l te pozno obiskift. — Zakaj sc jia ne ločite od nje.' venske pesmi, da je kar odmeva-! — Če bi se ločil, bi ne imel najk otl hiš, zraven pa juekali in vri-: kaj veseliti se. ^kali in polnih ]>rs. Ivajne. fant j«-. * * * i čutite in se zavedate, da ste na * Mestni in okrajni sodnik sta' ^»"»ačih tleh in da greste služit bila lia lovu. |svoji državi, naši Jugoslaviji!. ..j Mestnik sodnik je streljal in iz- Morda vas zanima, kakšne cc grešil zajca. — Zakaj ga niste zadeli? vprašal farmer v',,a pa tudi :;0 skolepejra Rožnika! Kolikokrat _ Dru^a inštanca je potrdila! (bodite hudi, da ome- sem hrepenel po mirnih kotičkih mojo razsodbo_je odvrnil mest-! 1,-jaIU vino< !>ri vas "" ^»»i«'-! t .ojih zelenih predmestij, pa tudi ui sodnik in pokazal na okrajne- !o a 1,0\',,M vani- 4,:l sem- po valujočih belili cestah, po ne lika. ki ga je bil tudi iz--,crtja P°žirek '4božje kapljice"j midno utripajočih žilah tvojega j prav res prileze!) Če pomislimo, ovreja! Ob nemško-avstrijskem .__dr dobiš za en dolar 140 naših polomu leta ko se je usta- kron, bi Auierikanee z dvema do-ji.ovila Jugoslavija, sem bil v mi- ila m bila ]>ri nobenem društvu, kar naj bo za vzgled vsem onim, kateri niso še pri nobenem društvu. da takoj pristopijo k enemu ali drugemu, kajti človek ne ve. kdaj ga nesreča zadene. Cc je v društvu, se vse potrebno ukrene glede pogreba, in tudi marsikate- re frlasi dopis v "Prosveti*' št. 89. Ker bi pa mogoče rojaki mislili, da je dopisnik tako zvest organizaciji. da noče iti med stavkokaze, moram na tem mestu izreči, da strašno rad. samo ako bi ga hoteli. Sama sem ga na svoje lastne oči videla, ko je prosi! dela; ker Obličje se mi spremenilo. ostalo kakor prej sive; ljubezen verno ohranilo do mile rojstne je zemlje Bog te živi, bela Ljubljana likokrat sem se spominjal ! Ko-vojih r.e so pri nas. Za dobro kosilo pla- visokih his. lepili ulie. zelenega • 1 č;.š 12 do 14 kron, z;i liter dobre- • Tivolija, mirnega 1'osavja iu ra.j J i sodnika, grešil. ze vee let. ra solza je manj v takih slučajih, so mu pa rekli, da za njega ni prostora v tej tovarni, se pa mora pohvalit, da noče stavkokazit. V tukajšnji žičami zaslužijo po vs». tukajšnje Slovence in Sloven ]8—10 dolarjev in tudi več na dan. ke. da nesrečni družini Primoži:i Delamo 10 ur. Kar je več kakor kajti Jednota ali Zveza takoj biotičnim priskoči na pomoč ter jim pomore v revščini. Prosim torej cevi priskočijo na pomoč, se usmilijo ubogih sirot, jim preskrbe nc- osent ur. imamo uro in pol plačano. Me ženske zaslužimo ."> dolar- kaj živeža in obleke. Ostalim že; je v 10 centov na dan. nekatere pa lim obilo zdravja m sreče. Omeniti moram 5e igro. katera ve j*- vršila dne 10. aprila. Igra jc prav izvrstno uspela, za kar gre vsa čast in hvala vsem igralcem in igralkam, ker so se toliko trudil i, | da so vse v najlepšem redu iz-} ve*lli. Vsa čast jim! Želeti je. da merske naselbine v Miehiganu. o s.» kaj jinalii zopet pojavi kaj ta-1čemur sem že pisal v (»lasu Nam-kega. kajti to je v korist društvu1 da. naj še omenim tla sem obiskal in tiitfivsem tiikajsnum Sloven-1 v Newberry Michigan State Ho-<»eni. p4>kažrmo.^(|gtiidi mijspital. dejer je več rojakov in ro- ka j lahko izvedemo in aa nismo) jalTinj. Nekateri so v tej veliki in tudi več. Drugih posebnih novic ni. Lucija Ribnikar. 404 Moen Ave.' S pota. Ko obiskujem gozdarske in far- .... ^^^H ^^^HHH H^ Zdravijo razne živčne bolezni Ho- li,rJe,ua P" ,a,tk" *hh Pn tebl! v,dcl •sei" »^Pr' ^ed- tel sem obiskati razne rojake, ker dobro izhajaU Zato 11,oram oJkri-,,,; k. so vrvele po uli- pa nisem imel pravilnih naslovov. to reC*i- da stM,! st' CudiI' ko S, K1 u-jho zarotniki sporočili na nam žel Ko bedak to zagleda, začne tudi vojnem /nani način v Švico. on prositi, naj ga puste. Mati ga da s. nenadoma najde spis \ ne- vil en izvod več, kakor jih je rabil na pot in jima da poklicanih rokah iu se radi tega'polkovnik. 1/. tega obširnega ma- razne mesnine in st< * ♦ * pregovarja, naj ne hodi: "Kam Že meseca novembra 1«J17 se je hoeeš, siromak! Snedo te volko* na Dunaju v poučenih vojaških!vi!'' Bedak prosi in naganja. da pojde. Ko mati vidi, da ga ne Kntenti iu ki se je v lslini pričela!krogih govorilo, da se namerava •icle -<». marca l!»lh. izvesti velik napad na Francosko. Že koncem meseca novembra!in izveden z najobširnejšimi sred- vorili, da kaj takega, kakor na-lU«* " hiše meravajo izvršiti Nemci proti! Bedak gre iu sreča starčka. Po pregovori, mu da na pot črnega bila iialjanska ar mar Htvi. Poučeni vojaški krogi so go-jkntha in steklenieo vode 111 ga pe na Piavo nazaj in 1!>17. ko je du potisnjena ko je bila pozicija centralnih sil proti Kntenti navidezno najlmlj- : vedali najnovejše novice, podvorili Posade ga na ladjo in odlete. j1Ue s potico in Mutual smodkami. Lete in zagledajo človeka, ki;pa smo jje drvili naprej. Zunaj .le nese v gozd sveženi drv. ! nevihta vila. debel sneg še je te* " Zdravo. kume! Čemu nosiš v|pc;l z dežjem, po cestah se je pre-gozd drva? .ccjala umazana snežna kofedra. "To niso navadna drva!" |mi pa smo bežali ven izmed začrne-"A kako so?*' lega zidovja. Obširne planjave >»0 "Ako razmečeš, se takoj pri" j se kopale v nedolžnemz zgodnj-kaže cela vojska." i pomladnem solneu. ko sem odprt "Pojdi, prisedi!' oči in se zazrl skozi okno. Velika Lete naprej 111 zagledajo člo-1 mula. ki se je dolgočasila ob progi veka, ki nese vrečo slame. 'maha z ušesi. "Aha *, sem dejal. "Zdarvo, kume*. Kam neseš sl»-J:'zdaj pa že vem, kje sem" in ne* Franeozom, še lic pozna vojna! zdravita se. Starec ga vpraša: «*a. - se pričeli pripravljati 111 iz-[zgodovina. Nemci so imeli na 100i"Kam Sl namenjen? delovati načrti za veliko ofenzivo km začeti velikansko ofenzivo z! "l'ar ie obljubil svojo hčer za "ženo onemu, ki zgradi letečo la- "Ali znaš ti graditi tako ladjo V *' Ne, ne znam!1 proti Kntenti na zapadni fronti, bobnečim topniškim ognjem. | .Med Dunajem iu llerliuoui so |>o-| iiovorice so bile presplošne. da tovali skoro vsak dan posebni ku-jbi jili mogli poslužiti naši za-j rirji, ki so prenašali načrte iu uo-.rotniki ter jih sporočiti v Švico. ^ . .., Vice. Avstrijska armada je kon-j Vendar je bila stvar tako važna.! '^emii potem hod is. centrirala vojaštvo, ki je bilo na- na so se iioteli naši prijatelji vse-, , ' . .., ~ . , , . , , , - c . , . .. ! "No, če je tako. sedi! Odpoci* inciijcno /a verdunsko t rout o. 1 kakor informirati pri merodajmlii . . . . . , * .. , . Pri.--akovati Je bilo. da to pJkrogih, da bi i^^luT^^ svetovanje med avstrijsko in nem-'nega in pozitivnega. Potom zvez.) m ko general iteto posvečeno v prvi | ki so jih imeli, se jim je končno« vr»rti imaš v torbi! "Imam le tako. da me je sram nameravanemu napadu naj posrečilo dobiti sledeče podatke :j lJu^eui- , r .. - . i*i i i ' I\' i i .. . * 1 "Nič «e de. le vzemi ven! Kar r raiiei 10. itomili. ki je oil določen! \ elika ofenziva proti rrancozomj . til * ' ^^t____»•» ,,•!»•■ , ije dal bog. to pojeva. ..d svojega polkovnika, da tungi-;se prične j^Vtkom leta 1918. Za; Re<]ak razveže torbo iu skoro ra kot zaupni zapisnikar pri po- središče vojne operacije je bila! verjame svojim ^^ Mesto petovanjih. je imel nalogo, da s, določena bivša francoska trduja-j-rnega kruha najtJe Wlih ^mljic va Mauheugc. Napad se je imel in rilznik Poimdl jih star- izvnšiti na »iroki tnuiti, obsegajo-1 či najmanj KM km. in sč-,.r naj-j "rjiej( kako bog skrbi za ulm" zaheleži vs«' jMitrebne važne vojaške potlalke. Vse j«* bilo pripravljeno za slučaj, da prinese llouiih a zri venti iz te »inference, da prej preko Soissona v smeri 11a .. . i^'" rau Pravi starček. ** !>asi te se takoj pošlje to izredno pnr.»e!- Pariz. P<» načrtu nemškega g*'iie-!rodna mati ne ljubi, vendar nLsi I preko sviee Kutfiiti. (ralnega štuba bi moral Pariz pa- pozabljen! Daj. da pokusiva žga- Konferenca. ki se je vršila podati že v teku 10 dni po pričetem! njgP pred-ed-t vooi nadvnjvot le F ride- .navalu. I>a se napravi znonta me«%kiiui rezervami, ptisebnu v vi bedaku: "Poslušaj! P«»jtti v meravani ofenzivi na zapadnt okolici Pariza in v mestu samem. rr0zd, stopi k prvemu drevesu, pre-fronti atupak ilruffiiu vojaškiui[v» Nemei konstruirali največji' križa j sc trikrat in udari s sekiro vpra-.injcni. Ali tudi ta so bila top, kar «j;a pozna vojna tehuika. r drevo' Potem se vrzi 11a tla z jak va/.Mii. Nil tej konferenci >c|Ta lop (tako/.vuua I '»er- j obrazom proti zemlji in čakaj, da .v razpra\'ljalo \}>riušauje. na|tha"> je imet streljati i/, posto-'te zbude! Tedaj bo Stala pred te" • i^.s« o 1. "in hi se dosegla enotna I jank lilizu Soissona na Pariz. Na.ši bej izgotovljeua ladja: sedi vanjo a 1 ! ilerijska oprema \ Avstriji ill' zarotniki so dobili natančen teh- in poleti, Icamor treba! Potem p: Nemčiji. Nemški generali so za-.ničen opis konstrukcije tega topavzemi s seboj kogarkoli srečaš!* htevali, da se uv«-dejo \ avstrijski predno je bil dovršen. j Bedak se zahvali starcu. po- ni nemški armadi neki topovi, kij Nadaljui načrt nemškega gene- slovi iu gre v gozd. Pride do pr jili do takrat Avstrija še ui i mehi. ralnega štaba je bil ta. da se '»brli lojMivi s., imeli biti vsi v Av- m« nemška armada takoj ]>o za- striji iu \\H- to, Nemčiji enotno armirani, »cveda so N«'iiici zriitevali vod-1\o pri i/.ilehtvaiiju artilerij».k« .1 materijala v Avstriji. Zalite iiii so tudi. tla Avstrija nekatere V, ki v vojni niso ob- /hH-i. ilno /a vojaški duh. s kale bila prežeta v »a nemška lileta, je dejs! \ o. da zalite\ali tudi, da se šte-pov tudi po končani vojui rno [»o\tt"-a. Pri kmiferettei ili 111 nagla^ali. da pride po m druga, s*- večja vojua. ki 'Hiutjvuo uredil sedbi Pariza proti t'alaisu. vega drevesa iu stori, kakor mti je ukazal starec. Trikrat se pri-križa, maline s sekiro po drevesu, Velike važnosti za Kntento bi pade na tla z obličjem jiroti ze" I into, izvedeti, kdaj se prične ve- inljt in zaspi, liki nemški naval. V vojaških kro- Čez nekaj časa ga nekdo zdra-gih na Dunaju se j«- govorih*, da mi. Bedak skoči pokonci in za gleda izgotovljcno ladjo. Ne po-mišlja dolgo, sede vanjo in sfrči v Zi •rii "V selo.^ ^Ali v selu nimajo slame?" "Da. A to je taka slama. Najsi bo še tako toplo poletje, če jo razmečeš. pritisne hipoma mraz in takoj je tu sneg." "PrisedU" Srečali niso nikogar več iu kmalu so prileteli do carskega dvora. Car je sedel pri obedu. Ko zagleda letečo ladjo, se začudi iu pošlje svojega slugo vprašat, kdo je na tej ladji priletel. Sluga pride k ladji iu ko vidi. da so 11a njej sami mužiki. Pove mu. da na ladji spolli ni gospode, nego le preprosti ljudje. Carju se zazdi, da se ne spodo" bi dati svojo hčer preprostemu niužiku za ženo in jame premišljati. kako bi se iznebil takega zeta. izmisli se to-le: "Naložim mu razna težka dela." Takoj pošlje k bedaku slugo / ukazom, naj prinese bedak zdra" vilne in žive vode. Se predno car konča obeti. Isti čas. ko je ear ta ukaz odda' lal slugi, je že cul te besede oni. ki ga je bedak prvega srcal in ki je poslušal, kaj w po svetu godi: povedal jih je bedaku. "Kaj naj sedaj storim T Niti vse leto. morda niti vse svoje življcn" je ne najdem take vode!** hote mi priplava 11a šobo znani valček: 'Way Down in Missouri". Dalje in dalje sino drvili proti jugu in spremljala nas je sladka zavest, da je ostal snežni sever za nami in da mo z vsako miljo, ki jo prevozimo. Idi5je pomladi. Tra-vica že počenja zeleneti, farmerji orjejo po koruznih strni.ščili. na njivami frfotajo vrane, in rdeče* lične farmerske devojke kažejo svoje biserne zobke porednim soln-Čnhn žarkom. Ko smo dospeli v deželo solučuih rož, sem pa dejal svoji spremljevalki. Miss Baksi: " Milosti ji va, če vam je drago, pa izstopiva!'' Pa sva. — Kako je tu v deželi solne a in fibre? Ilm. najložje bi človek ven prišel, če bi dejal, kot mnogi drugi dopisniki, da je vse po sta' rem. Kar jih je tu doma itak vedo kako je, zunanjim pa ni treba znati. Tako bi se najhitreje iz~ Nato ukaže car bedaka, naj se pripravi na svatbo. Gre naj in se izkoplje. Kopalnica pa je bila iz litega železa. Car je za povedal, naj jo tako za grejejo, da bo žarela in da se bo bedak v njej takoj zadušil. Razbelijo kopalnico in bedak stopi vanjo, da se okoplje. Takoj mu sledi mož s slamo, čez da mu kuhinja in prijazna družba repre-zentira devetindevedeset izmed sto točk. da se človek dobro počuti. Za nimivo je. da v Frontenae ne verujejo v •"fence". Kjer še kakšen stoji, ga podere jo in posejejo travo. Nekteri patriotični "sunshine majnerji". ki so za časa premo-garskega štrajka zadnjo Jesen, kopali premog in so zadeli 11a take trde plasti, da so zmrzovali in piti napol kuhano kavo. ker se črni demant ni dal omečiti. pa sc ni dal. Tako pripovedujejo ustno izročilo in če verjamemo ustnim izročilom, starim par tisočletij, koliko ložje verujemo temu. ki je staro šele par mesecev. Kljub temu pa. da bodo kmalu vsi frontenaški "fen-ci" stali saiiio v zgodovini, ni do' hod do tamkajšnih solučuih roz nič olajšan. Večinoma so vse še bolj "zafencane , kot so bile iu o kakšni nevarnosti prestopnega leta sploh ni govora. "Mal mi je hudo. mal* pa ne."' — Kin go se skriva v.vinski trti in cvetečih breskvah; fibra še ni zrastla. Nekega večera sem opazil tam za ongavo štacuno čuden voziček brez koles in brez ojes ki ga je vlekel voliček po dolgem iu počez. Šele. ko sem si čuden stroj bližje o" gledal, videl sem da je namišljeni voziček brana domače prireje, ki jo je lastnoročno vlačil po tra" vinem strnišču sain Hon. mirovni sodnik, s tako ihto. da se je vse prašilo. — Franklin je naselbina vredna vsega rešpekta. že radi tega. ker raste v vseh letnih časih, celo največji suši. Kogatih psov. ni več. odk.ir je podpisano premirje z Nemčijo in ra/.lif-ni Sherlock Holnisi lovijo bele mule. Breskve in solueiie rože tudi tam čve-tejo. nekaj jih je pa še v pop ji. — Radlev zdeli a v zadnjem stadiju jetike. mislim da od takrat, ko . , je propadel " restavrant na h ruš mora nastlati. Oba zapro v kopeli.jk;.. llrnikm ^ je podria iu vse je "Ne boj se!" mu pravi Brzotek. Mužik raztrosi slamo. Nastopi tak. ^ ' ^ ,k.|ce|Hlb|L _ Ko so "jaz ti jo prinesem!" i mraz. da se je bedak komaj um, 1 n|. jt| ]|U -Fuif.r \ sem Pride slur • m naanaui carjev t m ze je začela voda zmrzovati. Zb Nt v il lic t c se prične ofenziva okoli 20. janu-itrja. Vet" ni bilo mojr<»«"e dognati. Da bi se (Mftnterodajne strani zve- zrak. delo bolj natanko termin, ki je bili Leti. leti iu zapazi nizko ua po 'jdoločen za pinVtek ofenzive, so! ti Človeka, ki t» i uho v zemlji, bili naši zarotniki mnenja, da bi bilo najbolje vprašati po kaki o-srlii. ki ima dostop na dvoru, direktno tedanjega avstrijskega cesarja. Po dolgem prizadevanju se v 110 ure lila iM»|o/ajjj,. zarotnikom posrečilo pregovo-j 1 ije tu Avstrije v svetovni l>o-|riti visoko oscIhi, ki je imela ,i. Zahtevali so. da se Avstrija st,,p na dvoru, da gre k cesarju. t ar 1/1 ra na pruski način. (Pripomniti moramo. anes š« da se l»o Avstrija po končani vojni v resnici militarizirala l>o strogo pruskem načinu in duhu. -Med avstrijskimi generali jih je lilo mnogo. ki so podpirali )>ruske pretenzije. Ti so bili mnenja. da se mora vojaštvo r obeh državah pxitivnih zaključkov glede nemške in av*trij.*ke artilerije, |>etini-tivna odl'M*itev Me je odgodila. Važno je bilo. da so na tej kon-ferenc.1 |H*lah Neuici sliko t> ' .-r; ^ieni sami nogi? avdijenco .. ® . . .. 1 Ko bi odvezal drugo, bi pre skočil z enim samim korakom ves razgovora s cesarjem se sicer 111) x ,, svet moglo doztiati natančni datum ' . , . , ^ \ zameta »e tega v ladjo. ukaz. Bedak mu veli: "Povej earju. da mu jo prinesem!" Brzotek tovariš odveze nogo iu sine. Mahoma je imel zdravilne in žive votle. Misli si: "Imam še časa. da se vrnem." — Sede pod mlin in zaspi. Carjev obed se je bližal koncu, a Brzoteka ni in ni. Vsi 11a ladji sc vznemirijo. Prvi. ze na peč in seed i tam do jutra. Zjutraj odpro kopalnico iu glej. prepeva. Cjredo carju povedat. Ta se užali iu ne ve, kao bi se o tresel bedaka. Misli, misli iu mu ukaže, naj postavi polk vojaštva. Misli si: "Odkod naj vzame mužik vojaštvo? Tega mi ne izvrši!" Ko bedak to zve. se prestraši in pravi: "Sedaj sem popolnoma poražen. Vedno ste me izvlekli iz sti- ki ga je bedak srečal, pritisne uho Uke. bratci, a sedaj mi gotovo ne k zemlji, posluša in pravi:"Kvo. pomorete " pričet ka nameravane ofenzive Nemce v proti Francozom; pač pa je bilo jasno a-rdet i. da bo ofen-j Lete naprej in vidijo človeka, ki pomerja s puško v* praznino. "Zdra\f>. kume! Kam meriš, saj živa pričela koncem februarja ali)nj ptic!" začetkom marca. To se je.simro-, ..Ali naj streljam «a blizu: eilo v svico in naprej na merodaj- U(ltpelim zver ali ptico tisoč vrat ni "as imenovati do- odtod.-Tako streljam jaz!" HH "Prisedi!" ticno osebo, ki so se je zarotniki j Vsi trije lete naprej. in posložili. Sme se pa trditi, da je eMHj0 človeka z mehom kruha sporočilo samo izredne važnosti. ug hrbtu Francozi odnemno En t en t a se je| ^Zdravo, kume! Kam gre«?", priporočila. Sicer je En ten ta bila j "jgeem kruha za obed." že brez takšnega s-poročila dovolj ga jmag poln meh na pripravljena: v spfo>šnein. poroči- i hrbtu!" lo samo je pa omogočilo, da se je "Kaj bo to! To mi zadostuje ko* dot lenemu olmirneuiu sektorju xnaj za urižljaj!" fronte pravrH*a^no prišlo na po-iihw*» t. rezervami. Sporočilo je popolnoma soglašalo z domnevo .Kn-teutinega generalnega štaba, ki je za slučaj ofenzive slutil, da bo ravno dotični del fronte -moral "Priaedi k nam!1 nju svoje artilerije in da m pove t vzdržati najjačji sunek. Ententa k * kane nov« tipe topov na-je piavočasno preprečila nemški uspAi in s tem j« bila svetovala vojna odločena. Zarotniki imajo zavest in ponos. da so tudi oni bili dragoeeuo kolesce vojnega stroja, ki-je raz bil centralne države. 011 spi pod mlinom!" Tedaj zgrabi strelec za puško, ustreli v mlin in zbudi Brzoteka. Ta frihiti. predno je pretekla minuta. I11 prinese vodo. Car se še ni dvignil izza mize iu že je stala voda pred njim. Ne ve pomagati, sedaj mora dati hčer inužiku. Pravi tedaj bedaku : "Ako si že tako zvit. pa pokaži svojo moč. Pojej s svojimi tovariši naenkrat dvanajst pečenih volov in dvanajst vreč kru" ha!" Prvi tovariš to sliši in pove bedaku. Bedak se prestraši in reče: "Niti hleba kruha ne pojem naenkrat!" Snedež pa pravi: 44Ne boj se! Še premalo mi bo!" Pride sluga iu prinese carjev ukaz. "Dobro." pravi bedak. *'Le pripravite, vse pojemo!'" Prineso dvanajst pečenih volov in dvajnajst vreč kruha. Snedež poje vse sam: "Ej. še premalo je! Lahko bi bili kaj navrgli!" Car veli tedaj bedaku, naj Iz-pije štirideset sodov. vina. vsak sod po štirideset veder. Prvi tovariš sliši carjeve besede in jih pove bedaku. Ta se ustra-naenkrat!" B Tu mu reče Pppijavee: "Xie se ne boj! Sam izpijem vse in še premalo mi ho!" Nalijcjo štirideset sodov vina. Pogiyavfe pride in izpije vse na dušek. "Eh. mslor je bilo" pravi: "Še biVL" "Ej." mu pravi muzi k s svežnjem drv. "Ali si name pozabil! Poinni. tla sem jaz mojster za ta ke stvari in ne boj se!" Pride sluga in objavi bedaku carjev ukaz: "Ako se hočeš s ca-rieno oženiti, postavi do jutri polk vojaštva!" "Dobro! Toda če sc bo car tu* di še potem izgovarjal, mu osvojim carstvo in vzamem ličer s si" lo." Ponoči gre mužik na polje, vzame s seboj drva in jih rastrese na vse strani. Takoj stoji pred njim neštevilna vojska, pehota, konjenica in topništvo. Zjutraj zagleda ear vojsko: sedaj se ou prestraši. Takoj pošlje bedaku lišpa in obleke ter ga na* prosi, naj pride k poroki. -Bedak se napravi. nališpa 111 postane tak junak, da ni mogoče povedati. Stopi pred kralja, poroči kralji-čno. prejme bogato doto in postane razumen in spreten. Ljubila' *ta ear ?n cariea, najbolj pa žeua. mislil da me "fulajo". pa me niso. Našel sem tam gostoljubno Speiserjevo družino, ki je bivala mnogo let v Kast Mineral. Kan*. Ko je objestna "flu" najhujše razsajala. pobrala jim je nadebudno hčerko Mary, ki je imela ravno dovršiti trgovsko šolo iu je bila points svojih starišev. Tolaži naj jili zavest, da je pustila najlepše spomine pri vseh. ki so jo poznali in so bile dobri deklici prihranjene burne življenske skušnje. V "fence" verujejo na "Filler* ju" vse drugače kot v Frontenaeii. Nekega večera sem inspiciral in otipal približno dve milji bodeče ograje., predno sem iznašel vhod do hiše. — Mesto Stone City je tako mrtvo in staro, da bi se r<-*< skoro smelo prištevati v kamemto dobo. Clevelandčani. ki jamrajo radi pomanjkanja stanovanj, naj bi prišli v Mirferal. Okna iu vrata naj seboj prinesejo. Praznih hiš je. kot gob v jeseni. Pri večini seveda, luna bleda skozi prazna okna gleda noter v hram. Po imenu bi človek sodil, da pijejo tam samo mineralno vodo. Kdor to veruje, bo zveličan, na druge se pa ne gle" da. Kdor ljubi sveto svobodo, naj ne hodi preveč brezskrbno po praznem mestu. Whiskey res vet ne raste v fibri, kakor nJega dn?, pač pa se tudi v tej napol puščavi yčasi dobi sol učna roža. ki je prostosti nevarnejša kot egiptovska Kleopatra.. Posebno, kadar evetejo breskve! Dalje ne govorim radi eenzure prestopnega leta Prenočeval sem. zaradi varnosti soproga v pečlarskemmarofu. ki ima sil- Žraavra 110 visoko hišno "umaro". Sega nekam v stotisoče. Ker takih visokih hišnih številk uiti v New-York 11 ni. sodil sem. da "ronajo" tu številke kar po celi državi. Po natančnejši preiskavi sem šele pro-našel, da se lahko številka ranj- kega avtomobila pribije 11a hiš", pa drži in vsi mestni iblajtarji jo pripoznajo. — V Skidmore. ali po domače " v koruzi", se morajo pe«~-larji zadovoljiti s firolovo in "testament župo '. odkar so se "vekar-ce" ali ure budilke tako podražile, da se ne splača jih kuhati v župi. Ker vseeno dobro izgledajo, je dokaz, de se človeška narava v se 11 nt prilagodi. N* združitev pa ** koruzni meščani'* verujejo tako do pike. da združujejo *'!o male slabotne hiše in tako napravijo udobnejša stanovanja, -laz vidim v tem čelo nekoliko vrtnarske umetnosti. Kart cepi s«> mala liiša večji, dohro poveže in zauiaže. pa se lepo zara* ste. posebno zdaj na pomlad. V Kansasu s<. sicer precej krati osel>na svoboda, tako n. pr.. imajo celo nek f;iiiu»z<-n zakon proti št raj ku. v nekih ozirih pa imajo se prilično mero prostosti. Samo mislite si. da bi človek uažgal pipo ali smodko v kari ulične železnice v Cleveland. Chicagi ali drugo«I. To bi frčal! Tu pa ji' polovica vsake kare določena za kadilce iu velik napis "Smoking" te kar vabi. da si zapališ žlahtno zelišče. — Po obširnih planjavah divjajo **bcle mule" 1 white mule . kar je (»oe* tično ime za naš slovenski jeruš domačega pridelka. Šerifi pa seveda v kalop za njimi. Včasi vjaniejo samo "kik". včasi pa nič. O. zanimivi so ti kraji. Iz uezagrajeniii vrtove pozdravljajo nežne narcize. tulipe. vijolice in nešteti tisoči cvetečih breskev. Dih ljubeziijive Vesne te boža in obsiplje z rožnatimi listki breskovega cvetja, v ozračju plava sladka pomladna vonjava, pomešana s krilatimi melodijami krilatih pevcev, medtem ko sc na severu stiskate okoli peči. Ej. lep je sol učni jug. lepa j«- dežela solu-•"•ni h rož in sol lica samega, divni so kraji cvetečih breskev •— kdo bi jih ne ljubil! Anton »J. Terbovre 1*. S. Zadnje vesti. V državi Kansas je štrajk prepovedan, zato pre" mogarji niso zaštrajkali. ampak so enostavno doma ostali, ko so olr lasti zaprle A. llowata. predsednika 14. linijskega distrikta in tri druge odbornike. Moj bo hud, ker ako kapitalistični iiioioh zdrobi linijo tukaj, tudi premoga rji v drugih državah nimajo pričakovati kaj prida. — Mraz je pritisnil za Vclikonoe in vrag je poeilral večino hrušk, češpelj in breskev v najlepši dobi cveta. Nobena ni bila moja, pa mi je vseeno hudo za njimi A. J. T. - __.. FLEISCHER. 258 Lewis St. Memphis. GAMPAMIE 6EREIMLE TRANSATUMTIQUE Tenn. French Line 1'itov pa ni vedel storiti nič boljšega kot ponoviti besede Bil-! jt našel konzul vsak dan sveže ._ ; napisano grožnjo inorte ai Cze-_ Prav imate, _ je odvrnil ter legel na trato. — Človek se' eoslovaebi". Ker se konzul na Reji« suie pustiti ubiti, gospod Billot. j k» ni več čutil varnega, je neilav-Pri teh zadnjih besedah pa je tudi umiri glas v grlu Pitova. i no tejra pobegnil in odpotoval v Lahko bi rekel: Vox faueibus liaesit »glas je obtičal v grlu j, j (eho-Slovaško. Zatrjuje, da je če bi bi /.bujen, a on je že spal. a t . . jlVAnnunzio sam dal inieijativo, Ilillot tega ni zapazil. u. i * > I f 1 » da sc nastopi proti Čeho-Slovakom I m ii m misel, --■ je vzkliknil. j • 1 , j proti zastopniku čeho-slovaške Aha, j<» smrčal Pitov. 1 republike na Reki. Povod za to so ( uj me, prišla mi je miseJ. Kljub vsej previdnosti, s katero dale D'Annunziju, kakor se zago-pr« . lov« k na delo, g., lahko ubijajo, zadenejo od daleč ali blizu in lavlja v poučenih krogih, nedav-« iovek lahko umre. t > bi se kaj tlake ga zgodilo, moraš vedeti, kaj I no tega v Pragi se vršeče mauife-povetlat i doktorju (Jilbertu mesto uteue. j staeije češko - jugoslovanskegt Pitov ni ničesar *\A ter ni vsletl tega'ničesar odgovoril. bratstva in prijateljstva. t 'e bi bil ranjen na smrt ter bi ne mogel izvršiti svoje nalo- j-- tre, bi moral ti obiskali doktorja Ufilberta ter mu rečfi---- Ali me « »iješ Pitov je reke! t«*r se sklonil proti mladeniču. — Rekel mu boš____lla, ta nesnaga spi! KED.U ODPLl JEJO 17 Vsa razburjenost Billota. katero je še ravnokar občutil, ga jej NEW YORK.% naenkrat zapustila ob pogle«lu na spečega Pitova - - Torej spimo, — je porov vsake vr t ostali brez posledi KRETANJE PARNIKOV i Rochambeau , , • i -i -i Touralns •ekel. t eprav je bil najemnik vajen na- Adriatic .. l ili \en«lar tlopifclki eelega dneva taki, da njs«> ^JUdere Argentina 1 La Lorraine , , - - i- • st- Paul Kta zopet odprla oči, m izgubil Pariz liu-esar svoje divje zu-,Pre». Wilson liaujosti, katero sta dan poprrje zapazila mi njem. i uSopoWna'" Videla sla le še vs' \«>jiiko\ ter narod vsepovsod. 1 fra"c* . . 'Lj Savole ,\"ar««l se j«' nltur.i/.« val s siih. anil. knterv je v liagliei fabrieiral. ( New York S puškami, katerih »« j>a večin« ljudi ni znala posluževati ter -' k rasnim orožjem iz neke pretekle dol»e. La^Lorraine Takoj p<» mnakuitvi vojakov je ljudska množila oropala Garde, St. Paul Jleuble. Niiru«l pa je |»ripe«.jal dva majhna topa pred mestno hišo Plat-zvona je oriš»l«» I»i t i v eerkvi Notre Dame. v mestni hiši, 1«-r tiuli po drugih e.-rkvah. Nikdo ni vedel odkod so prišle <-ele l»*-i • 'i je 1.1. dih. suhih in umirili možkih in /en».k. ki so kričale dan po- j prej: Krnlia! in dutl**: Orožje! Ničesar b«»lj str!i>nega si ni mogel človek misliti kot te tolp«' duhov, ki so že več »neseeev vrele v Pariz, šle molče mimo mitnic ter v« uiistuiiile v iistrail iuem Parizu. t « la 1'raneija je klieala na ta dan. zastopana po izstrailanili iz \»ak<- provinee kralju v uho: — Oprosti nas! — iu svojemu Iiogu : Ni.Mti n«s! It ll.it, ki 22. aprila — Havre 24. aprila — Mavre 24 aprila — Cherboura 24. aprila — Cherbourg 1. maja — Trst 1. maja — Havre t. maja — Cherboura 8. maja — Trat 8. maia — Cherbourg 9. maja — Havre 12. maia — Havre 22. maia — Havre maja maia 27. maia — Havre 29. maia — Cherboura 29. maja — Havre 29. maia 1. junij' Suho Grozdje importirano is starega kraja j 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Poaebne eene na veliko. V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE i Hitri parnlkl a štirimi In 0vema vijakoma. ) ROCHAMBEAU LA TOURAINE LORRAINE ..... LEOPOLDI NA .. VIRGINIE ...... 22. aprla 24. aprila 1. maja ti. maja 4. maja VsAl DOGARJEM! J Rad bi izvedel za moje prijatelje Posebni zastopnik jugoslovanska vlad« bo Pričakal potnika ob prihodu naiih par-i nlkov v Havru tor Jih točno od prem! I, i kamor so namenjeni. BALKAN IMPORTING CO ' Parnlkl francoske črte so transport;rall tekom vojne na t.^oče čehoslovaških vojakov brez vac ne prilika. Za iifkarta In ceno vpraiajto v DRU2IINI PtURNI. 19 Stati St, N. Y. C. oM pa pri tekalnih agentih. T-^kaj v Kentucky sem kupil 40 tisoč dreves, pripravnih za izdelovanje dog. Potrebujem 100 na-daljnih prvovrstnih dogarjev, da »e takoj lotijo dela. Potrebujem tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer ni boljšega podnebja kot je tukaj v Kentucky. Lahko delate vsak dan ter zaslužite lep denar. Ne bo ^s nadlegoval dež; tukaj ni ne mraza, nc mrzliee, ne moskitov.' Pridite takoj, pripravljeni za delo. — II. Kramer, Box iu4. Hazard, Ky. ^ IS—5) 51 53 Cherry Street Hew York, N. Y. FRANKA IU PAIR U\ doma iz vasi Ret je pri Loškem potoku, JOŽETA VESEL, doma iz Pod-preške. FRANKA MILKI* ali MEYCEK. doma nekje pri L«»-žu. ter TONETA VALENČK ' TAFCA. za tega mi ni znano, od kje je doma. Prosim cenjene rojake. ako kateri ve za njih naslov. da mi ga naznani, ako pa sami čitajo, jih opozarjam, da se mi javijo v najkrajšem času. Joe lienčina Doline. II. F. 1>-Box G ti, Kidgway la. (19-24—1) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim in potrtim s*reem naznanjam«* žalostno vest sorodnikom in znancem po širni Ameriki, dal je nemila smrt pretrgala nit živ-j ljenja "naši nad vse ljubljeni in J nepozabni hčerki oziroma sestrici MARY ANNIE. Dne 30. marca okoli 4. ure p«»-poldue je hotela čez tir poulične železnice. Ko je kara odšla, je stopila zanjo, da preide čez. Nato jki pridrvi velik tovorni avt«>mobil| Farmers Motor Express 1'ouipanyi of Pittsburgh in j<> povozi, tako da je obležala z veliko rano na; sencu na nn*stu mrtva. Rojena je! bila «lne (>_ januarja lf*V4 v Hra«l-; doeku. Pa. P»ila je mirnega /na-j 22- maja — Cherbourg * i • i i - •> i 22. maja — Trst ril)a t<,r priljubljena. Pogreli; v«' jt- vršil 1. aprila to je veliki četrtek iz liii«- žalosti jm» katoli-škeni Cherboyra ..hredu v eerkev -Matere P,ožje na Trst Kankin. Pa.. <><1 tam pa na katoliško pokopališče v Hraddnek. LejH» s«- zahvaljujemo vsem Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. I'aruik "itrlrrdere" odpluje 1. maja. Parnik TresMent Wilson odpluje 8. maja. Potom listkov, izdanih za vse kraje v Jugoslaviji in $r^iji Razkošne iiK<.«lne p«din»števiiu«» vde-«,e na pol ila proti zav«»dn l^ouis Le (»rand. pri «"emur sta preplitae- U»žili te |>rire«» .i-sili iz gorenjih nadstropij hiš folijante. tež ! M>oro. Kar se ti.'e zabave, nt I «» poh'stvo t«-r druge stvari, v namenu, da uničijo tuje vojpke vs sfu«'-aju, tla bi si drzi'ili jjrtnlreti naprej v zakrivljene, ozke ulieei s?are»a Pariza. D«l čas« «lo časa zapazil Ilillot par francoskih gard 11 ih voja-lov smli zborovanj, i.atera so organizirali na »udovito hiter in u { >pe*en način tr kazali, kako rabiti puško. i Itilloi in Pitov sta našla zavod Louis Le firaml v velikem razburjenju. ! eenei so sc uprli ter popnali svoje učitelje iz zavoda. V j t-en ..nil. ko sta prišl." najemnik in njegov tovariš pred ograjo, s«» j u«" ene i oblegali to ogtajo s pr»*tnjami, na katere je preplašeni pred-' rtojnik odgovarjal s solzami. Najemnik je nekaj «"asa molče ogledoval ta upor. a zaklieal na- 1 t i n silnim glasom : K«b» mefl vami se imenuje Se bast ijan Gilbert * .laz, je ikP.rnil neki mlad človek skf-rt> ženske lepote, kij je s pomočjo d veli all treh tovarišev prinesel lestvieo. da spleza pre-j ko zida. ko je videl, «';i ne more razbiti ograje. -— Priilile bližje, dete moje. Kaj hočete «el m«'ne, g«»spoti ? — je vprašal mladi Sebastijan, na jemtiika. Ali ga hočete vzeti s seboj? — je vzkliknil predstojnik pre- i roženo ob pogledu 11a dva oborožena človeka, k«ijih eden je bil popolnoma obli t s krvjo Deček se je s svoje strani z začutlenjem ozrl na ta dva človeka I ter si zaman prizadeval z«»p«-t spoznati svojega mlečnega brata Pitova, kajli sle«ln.(i je z/a ločitve obeh neprimerno zraste! ter s«» po-potnoma ixprettientl v tej vojaški opremi, • 1 Vzeti njega ' je vzkliknil Itrllot. — Vzeti sina go«poda Dilberta tri' ga jMivesii v to (ruječo f Izpostaviti ga nevarnosti, da ! dobi mlaree po glavi f Ne! 1 ,. . . \'idite. Sebasiijan. je rekel predstojnik. — eelo vaši j>ri-.Hlelji nočejo ničfsaf «mI vas. Ti gospodje no videti vaši prijatelji., i ujte trosp»Mlj«\ vi mladi prijatelji. «>tro«*i moji. — je kričal pred-j ^tojnik. i»«»xlušajte ter ubt»gajte| Jaz vam ukazujem, da, jaz vas ) r—im za to! (io>i>o ju»trvbno. a mene izpustite ven Napravil je Korak pr«»ti ograji, h učitelj ga je prijel za r««ko. Allaili tiilbert pri jt stremel sv«»jt- lepe. kostanjeve lase ter vzklik- nil: (•o%pod moj. pazite, kaj delate! Jaz nisem v takem položaju 1 k«»t so «»stali. Moj o--«- je aretiran, zaprt ter se nahaja v obla ti ti-, ranov. . 1 V oblasti tiranov! — je vzkliknil Billot, kaj bočei reči s tem f Da. tla. so v/kliknili dečlti. — Sebastijan ima prav. Are- • tirali so njegovega očeta. Ker je n^rod odprl ječe, hoče on, da se < d pre tudi ječo njegovega očeta. II«. ha. motenimi rokami ogrrajt*. — Aretirali mi doktorja Gilberta! Sto vragov, mala Katarina imela torej prav! — D« go*pod moj. — je nadaljeval mladi Gilbert. — aretirali *o mojega očeta. Hatlitega ln»čem pobegniti, vzeti v roko puško ter se biti, dokler ae oprostim svojega očeta. {Dalja prihodnjič.) f ouini ^ STAR0KRAJSKI SLOVEN ki so nas tolažili v najl»rid-j(R kejši nri našega življenja in stali oi> njeni strani. j »osebno Mr. in J.M rs. Anžlovar. ki je tudi botra jbila ranjke. nadalje dntžinain Arharjevi, Mlakarjevi in Žni«laršiče-vi, kakor tudi mojemu bratu Martinu Iludale. ker j«' ves čas stal t»b njfiii strani tci- nas tolažil. T.epo so zahvaljujemo tudi društvu Združeni Bratje SDPZ.. kateremu je tu«li ranjka spadala, za krasni venee, katerega j<» dnwtvo na krst«» ]ntl«»žilo v zadnji po-zdrav. T«»rej še enkrat prisrčna hvala vsem. ki st" se vdeležili p«»-greba in skazali ranjki zadnjo SKI ZDRAVNIK Dr. N. NILOJEYIC j 417 WOOD STREET t revmatične bolezni. KIavol>ol. naj.nmer »labi tek. nerrebava. vetrovi in tolrani. rnerKije" »«»nanjk^,je živ,hno"ti. iT " f- .'zh«J» « Pomanjkanja živčnt moči, redke z in 5labr krvne cirkulacije. ! UJ> odvisno od živčne «ile za svoie j d;Ioranjf . j«" Poplavi,na iHol« £ „ dr.ob- ut"l«nje srca in krvno cirkulacij«, Nu«.tV«» I ^ ldr"Viio " ner.ozne in fizično^ iver sestoj, iz os mero važnih sestavin, ki vračajo zdravie fTr iih' 1 T OSf°rJU- ~ ter hr5,n* krvi in *>vcem. M Pr°!?y.aj* življenje v jetra, ter ojačuje čreva da l. V- - u SVroV ,n kolcanja. težke s«,., in nokriteits VeC boWm in bolezni! Nu«.-Tone daje čudoviti Wk NumT^Ik St;lnTi,nf Ži,Vce. t"r okre^ujoče^spanje idr^vil n, obogati kn. ured. krvno cirkulacijo ter prižene i»r,nje vŽUlt £ " J"-nrt v r'radi ™«čne in postavne može tdri- re 'd™viiraka!i:eh2enSkr' v.ehuje omamljivih Pokrit iJ ; ]J1£ • človek na vadi- Zavit je v pripraven 7-avojČek. La^tf °kU,ta » P-kiiaite ............ NAŠA POPOLNA GARANCIJA. Cena Nu ga-Tone j« en dolar (fl.OOl za steklenico Vaalu steklenica vsebuj« d-*etdeset «90> tablet* polno mesečno zSravljenje. Vi lahko kopit« šest akatelj. »estmesečno zcb-avlj«n>« za iest i$S.OO> dolarjev. Jetnajte Nugo-Tone dva j set <20) dni. U* niste zadavljeni z uspehom, vrnite preostanek zaeno s škatlo m mi v »v. bomo takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — Mi prevzamem« ruiko. -KO NAROČATE. SE POSLUtlTE TEGA KUPONA.--- National Laboratory, S. 'M — 537 . ZDRAVILO DA ONI, KI CA IMA. Spomladi leta 1833 m« Je loti muskularrii in vnetni revmatizem. Tr pel »ern več kot eri leta, trpel kot ve do samo oni. ki jta Imajo. Tosknia »»•m zdravilo xa zdravilom, zdravnika sa zdravnikom, toda dobljena porr.oC Je bila xafa^na. Kontno sem 4ol»ll zdravilo, ki me Je ozdravilo ln bo!« zen m ni več vrnila. Dal trm ca lite vilnim. Moja želja Je. da bi vsak po pku.šal to čudovito zdravilno moč. N pošljite nobenega centa. Pošljite a.i mo svoje Ime in naalor In Jaz vam bom poslal poskuSnjo zastonj. Ko boste to porabili in se bost« prepričali da Je urpetno za vaš revmatizem. pošljite ceno. en dolar. Pomislite, da Jar nočem denarja, dokler za ne pošljete prostovoljno. Ali niso to čisU računi? Zakaj bi trpeli nadalje, f« mm vam nu. di uspeSna posm"? Ne odlagajte Piftitei Mark It. .ta<-kp«»n. No. 156F Oiirney Bid*., flyraruse. N. T. Mr. Jarku« Je odnvnrM. uirot ovito Je reenlfno. Gorili« i LI STE BOLNI? Jaz vam bom ozdravil, tm veš kot trideset W sam zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, ilvčne. ieledčne In ravmitlnn ter vsakovrstne drupe bolezni. Lstiko vam pokstem veš dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jas asm ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni pred no Je prepozno. Cene a^ taUs, da Jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. H. G. BABI iPEciJAkiaT 311 SMIVHFIELD STREET PITTSBURGH, PA. Nasproti poštnega urada. Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe PROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knji«r lega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-ii« se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokonis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "New York Times*? svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diplomatique tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $:J.U0 Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas- 4 j 4 ne prave Columbia Gramofone. %Tukaj vam 4 4 je slika, stane vas le $32.50 | p Zdravim samo moške. Dr. Kolm H aajstarejtt alovwakl ad ravnik. »pecjaCst ▼ pttts-kusbs 1» tea 28-1eteo lakvflsj« v adrarljenja softlb bolesmL Zastrupljen je krvi adrari ■ BloreoiU adramik« slovitim 006, ki ga J« profeaof dr. Ebrllch. Ako Lasa ta lip^fiji la aaiala po v grlo, aka tum tspaiaj v kastah, pridite ta sas krt. Nikakor w4 Cvkajta, kajti u ■aaa naprej. Vso talotaraaja la lapriCaiiJa roda adrarla po aa|-noreJU metodi in r kolikor m-točm kratkem Ca so. •nate, da nimata trt m Čakajte, temre« pridite ta rrnll ram bom aioiko mol. Kilo oadrartm r M arek krta operadja. Bolečine r mehrnja, afl ■§> aar prikajajo ftnlaWaa r In krtin, palenja pri Imam tudi nove cenike za prave Kranjske Columbia plošče. Pi&te pojn takoj. Ta gnunofon i*ra tako glasno da slišite na miljo daleč. Bres eolnine ga ahko nesete v kufru kadar greste v stari kraj. He pocabite da boste pošteno postrešeni za Vaš denar vedno le pri: IVAH PAJK. 24 Main Street, Conemaugh, Pa. la oatale botofloa lo rrete adrarlm a največjo gotoroatjo. m. Utaj. ■trenja ki naatamjo rslad asHaH krti, oadrarlm t IS T i petek ad a od K ajotraj do A V lfadoa.t------ le psdtt na dalujs^k Fii^iff oadmo. Ne *w^mMta Ime ln ttorOV' Dr. KOLER 63S PENN AVE, \ I