V Ljubljani, v februarju 1019.
POPOTNIK

PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN LIST.
Letnik XL.
Štev. 2»
Vsebina: Članki:
■
1.	Samo nekaj o nalogah. (Urednik.)......................33
2.	Fr. Vaj da; Prispevek k šolskemu programu. (Konec.)..........36
3.	Dr. Franc Derganc: William James. (Dalje.) .........	4!
4 Žalčanov: Reforma narodnega Šolstva in poljedelski pouk............45
5. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov „Orbis pictus". (Dalje.)......48
(S. Iz Šolskega dela: P.Bavdkova: Belokranjsko vezenje v šoli po zbirki proi. Si?a	5fi
Razgled:
7. Slovstvo: Pavel Flerš: Slovenski učitelj. — Matija Pogačar: Dr. Brezigar: Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva.............. 59
H. Časopisni vpogled......................til
9. To in ono: Usoda avstr. vladnega zakonskega načrta o reformi učit. izobrazbe. (Frančev.) — Za uzgojni zakon. — Vprašanje šolske dobe. (F. Kranjc) — Centralizacija ali decentralizacija šolstva. (F. Kranjc.) — Primer šolskega oblastva v demokratskem smislu. — Ljudsko vseučilišče. — Nagradne knjiga ,Hrv. ped knjiž. zbora". — Rdeče vrstice. (P.) . . . . .	... . 64
crm o
Last in založba
Zaveze jugoslovanskega učlteljstva.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Urednlfitvo »Popotnika" je prejelo naslednje liste in publikacije:
1.	Slovenski učitelj. Glasilo jugoslovanskega krščanskega učiteljstva. L. 1919. Štev. 1. — Ljubljana.
2.	Čas. Znanstvena revija ^Leonove družbe". I,. 1919. Zvezek 1. 2. — Ljubljana.
3.	Napredak. Naučno-pedagoška smotra. L. 191 S. Sveska IX. in X. r— Zagreb.
4.	Nastavni vjesnik. — Knjiga XXVII. Sv. 2. 3. - Zagreb.
5.	Priroda. — Popularni časopis hrv. prirodoslovnog društva. (J Zagrebu. God. VIII. Broj 10.
5. Pedagogickč Rozhledy. — Ročnik XXVIII. Sešit 9.-12. V Praze.
7.	Glos nauczycielstwe ludowego. — 1918. Nr. 10. — Krakow.
8.	Ruch pedagogiczny. Miesiecznik poswiecony sprawom \vychowania i nauczania. - Rok V. (VII.) Nr. 8.—10. — Krak6w.
9.	Schaffende Arbeit u. Kunst in der Schule. — Jahrg. 7. Heft 1. --Prag.
10. Die Lehrerfortbildung. - Jahrg. 3. Heft 12. — Prag. ti. N tleh ter, Dr. Fr.: Ober Unterriehtsbttcher an Volkascbulen. Eine Untersuchung Uber Leitffiden, Realienbiicher, Arbeitsbiicher. (Pfidag. Werke zur „Schaffenden Arbeit" Nr. 7). Preis K 3-60. Schuhvissen-schaftlicher Verlag A. Haase, Prag-Wien-Leipzig. 1918.
(k =-^
Izšla je brušura:
Novi prejemki aktivnega in upokojenega učiteljstva, vdovjn sirot.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 14. februarja 1919.
OSSi učiteljska tiskarna v Ljubljani, ................Cena 1 K.	■■
Redakcija tega zvezka se je zaključila 1. febr. 1919.
■fW"|-Q/%m-fcJH^r izhaJa	vsakega meseca v zvezkih in
r1U r liliji 1IV stane na leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta ::	2 K. Posamezni zvezki stanejo 1 K.	:;
Naročnino in reklamaciie sprejema .Zavezin" blagajnik Fr. liUznar v
J Kranju. — Rokopise je pošiljati na naslov: Pavel Flerfe, nadučitelj v Letušu, p. Rečica ob Paki.
Za uredništvo odgovoren: Anton Stfriekar.
SAMO NEKAJ O NALOGAH.
Izhajam namreč iz spoznanja, da se v internaoionali znanstva na nobeno plat ne smemo — kakor se pravi: emancipirati docela. Tudi v vzgojo slo v ju in za dobrobit šolstva bomo še iskali pri tujcih in tedaj bi bilo napačno in morebiti celo hinavsko, če bi nemška izkustva zavračali zato. ker so nemška. Nekaj pa je, kar se nam danes po pravici očita; to namreč, da smo se doslej v tujini preveč enostransko informirali. Zato je naša prva naloga naslednja: Očistiti moramo tozadevno svoje naziranje in svoje knjižnice; vsekakor je potrebno, da tako v naziranju kakor v knjižnicah odberemo vso nemško znanstveno plažo in jo zavržemo. In pri tem poslu moramo pomniti, da je bila v pretežni večini ta, ki smo jo gojili po oficialnih migljajih in navodilih, po nasvetu vsega našega izobraževalnega sistema.. Kaj boljšega se nam itak ni priporočalo. Tu se moramo osvoboditi, tu moramo najti svoj lastni kriterij.
Druga naša naloga je širša: stopiti moramo iz te enostavnosti in biti v svoji odvisnosti odvisni ne od enega naroda, marveč od drugih narodov. »Izkušnja Nemčije, Amerike in Francije so za Anglijo brez primere, ali na te izkušnje moramo zreči z lastnimi očmi« — pravi R. E. Hughes z ozirom na angleško vzgojeslovje. Stavek, ki ima za nas še vse drugačno vrednost in skoraj se mi zdi odveč', da bi še na dolgo razpravljal o potrebi, da se moramo ozreti v upravi praktičnega šolstva preko reformskih poizkusov v Mannheimu, v Milnchtiu in v Leipzigu na 0:10 v Ameriki, v Angliji, pri Dancih in Norvežanh. O tej potrebi smo torej prepričani. A za izvršitev te naloge rabimo metodo in tudi o njej je treba, da izrečemo svoje misli. Priporoča se nam namreč danes, da se učimo za spoznavanje tujega znanstva tujih jezikov. Pot je navidezno najpravil-nejša, ima le eno težkočo: Koliko jih je danes med nami, ki so (če odštejemo vse druge okolščine) po sveji vzgoji in samovzgoji zmožni, da s pridom črpajo naravnost pri kakem drugem tujem viru kakor pri nemškem? Da bi mogli s pridom obravnavati in študirati angleška, francoska i. dr. znanstvena dela? Generacija, ki danes stoji sredi dela, bo zmožna to še precej časa v tako nizkem odstotku, da je—recimo: neprevdgmost v tem,
če se to kaže kot edina pot. Virov se bomo morali posluževati iz druge
3
roke potom tozadevno obsežnejše srbohrvatske literature in — hote ali nehote — potom nemških prevodov in informativnih del. Da nam bo pa snov tudi doma dostopnejša, moramo širiti spoznanja še potom lastnega slovstva
Naj navedemo mimogrede nekaj del in spisov, ki so nam vsaj za delno spoznavanje tujih pedagoških slovstev (razen nemškega) lahko vsak dan na razpolago.
Kot prvega informativnih spisov o novejši francoski filozofski literaturi sploh in še posebe 6 poglavinem zastopniku moderne Francije imenujemo dr. Fr. D e r g a n c a spis »H e n r i B e r g s o n« v »Lj. Zvonu« 1917. Vse stroke moderne filozofije in psihologije s svojimi najboljšimi zastopniki so obdelane v tem spisu ki nam odpre pogled na široko po tujih ravnih. Isto snov kakor tudi drugo filozofsko in sociološko snov obravnavajo poljudno pisani D.-jevi članki v »Učit. Tov.« zadnjih let in letos. Spis v »Lj. Zvonu« sam pa nas napoti, da izvzamemo za pedagogiko iz njega specialno troje imen: Binet, D e w e y in James. O zadnjem nam piše informativno isti g. pisatelj V letošnjem »Popotniku«; dostopen pa nam je tudi prevod W. Jamesove » P s y c h o 1 o g i e u. F,rziehung« iz zal. Engellmann, Leipzig (pim. »Vedo« 1. 1914., štv. 170). J. D e \v e y , ki mu je moto vsega njegovega pedagoškega delovanja: »Učiti? — Gotovo, a najprej živeti in učiti se z življenjem in z czirom na to življenje«, nam je (vsaj kolikor je nam znano) pristopen v informaciji prvič šele v zadnji lanski številki »Napredka«; tam je izšel . E. Claperčdov članek »P e d a g o g i j a Johna D e w e y a«, preveden od M. Ševiča. Da bi bilo katero Deweyevih del prevedeno v nemščino, nismo mogli dozdaj izslediti; a njegovi poznavalci trde, da se na njegove ideje opira in jih presaja v nemške razmere posebno Kerschensteiner. Naravnost njegove misli pa da so nam dostopne v dveh prevodih pedagoga ameriških črncev Booker T. W a s h i n g t o n a , ki sta izšla pod naslovoma »H a n d a r b e i t« in »C h a r a k t e r b i 1 d u n g« pri Voy-senu v Berlinu. Francoski eksperimentalni psiholog Binet se lahko proučuje po nemški knjigi »Die neuen Gedanken iiber das Schul-xk i n d« (Wenderlich, Leipzig).
Na tem mestu pa bi omenili preizvrstno jugoslovansko delo o eksperimentalni psihologiji, t. j. »Uvodu u eksperimentalnu psiholog i j u«, ki ga je napisal docent pedag. fakultete v Ne\v - Yorku, Hravt dr. Pajo R. R a d o s a v 1 j e v i č in ga je izdal v 2 delih (677 str. Hrv. ped. knjiž. zbcr v Zagrebu).
Med angleškimi vzgojeslovci ne smemo pozabiti tudi Spencerja (nem. »Die E r z i e h u n g« — žal. Kroner v Leipzigu«, o katerem je pisalo tudi že naše »Domače ognjišče«. — Omenimo še, da*sta nam Ko-mensky inRousseau pristopna tako, da bi ju smeli poznati kaj
boljše, dalje da se dobiva Montessor ijina »S e I b s t a 11 d i g e E r -7. iehung i m friihen Kindesalter (zlasti za otroške vrtce) v tioffmannovi zalogi v Stuttgartu in da je pisal o francoskem psihologu Ribotu »Napredak« 1. 1916 (Dr. Vlad. Dvornikovič: »Psihologija Teodora Ribota«),
Ker bomo po vsem videzu kmalu imeli priliko razpravljati o moralnem pouku, omenjamo že danes prevod Amerikanca F. A d 1 e r j a »D e r Moralunterricht der Kinder« (Diimmlerjeva zaloga v Berlinu) in Francoza Compayrea »Moralische Erziehung« (zal. Nem-mich, Leipzig); za vpogled v demokratsko vzgojo pa priporočamo ravnokar mšH češki prevod Angleža R. E. Hughesa »Demokraticky ideal v v y c h o v e« (izš. v Pragi). —
S tem smo navedli za prvi čas po priliki vse, kar smo mogli navesti. Ostane pa nam gotovo še dolga vrsta mož, ki jih ne poznamo niti po imenu, zato si dovoljujemo navesti še nekaj nemških informativnih del
0	občnem vzgojeslovnem znanstvu: Rein »E n z y k 1 o p a d i s c h e s
1	i a n d b u c h der P a d a g o g i k« (zal. Beyer &Sohne, ~ Langensalza), delo, ki je pač najobsežnejše te vrste (stane pa 189 Mk., zato ga priporočamo predvsem za skupne učiteljske knjižnice); Barth: »D i e Elemente der Erziehung s- u. Unterrichtslehre« (zal. Barth, Leipzig) in »D i e Geschichte der Erziehung in soziologe-scheru. geistesgeschichtlicher Beleuchtung« (žal. Reisland, Leipzig) ter malo priročno A. H e r g e t »D i e w i c h t i g s t e n Strommungen im pada g. Leben der G e g e n w a r t« (zal. Haase v Pragi). —
Obširno smo se zamudili pri drugi nalogi, ko smo gledali po svetu. Ali pa nismo na nekaj pozabili? Kje pa je ostal pogled po domovini? Ali poznamo to že tako natančno," da gledamo lahko le po tujem? — In še in še bi lahko povpraševali, koliko vemo o šolstvu in o vzgojni vedi onkraj Sot-le; koliko še celo o vseh takih napravah in uredbah onkraj spodnje Save, onkraj Drine; koliko smo se zanimali sami zase, ko je poznal »Kranjec Kranjsko, »Primorec« primorsko, »Štajerc« štajersko ureditev ljudske šole in je vedel vsak le to, kar so pripovedovali Slovencu trije deželni Šolski sveti.
Nič rekriminacij! Nič žalostnih spominov; bodočnost je naša in v naših rokah in v njej bomo vršili te svoje prve naloge po spoznanju lastnih potreb in stavili si bomo od nalog še nove! Drug se borne morali drugega šele odkriti; dozdaj nepoznani bomo spoznani skupno gladili na n a š i pedagogiji. Zato pa nam bo treba dela in za to še mnogo in podrobnejše in razboritejše orientacije. Tudi do te še pridemo.
Urednik.
FR. VAJDA:
PRISPEVEK K ŠOLSKEMU PROGRAMU*
(Konec.)
III. Višje in najvišje šolstvo.
Semkaj lačunim sedanje srednje šole: gimnazije, realke in dekliške liceje ter visoke šole: vseučilišče in tehniko.
Slovenskih srednješolcev je premalo in preveč. Premalo jih jc v splošnem v primeri z drugimi avstrijskimi narodi, zlasti Nemci in Lahi. posebej pa jih je premalo v takozvanih obmejnih pokrajinah, skoro preveč pa jih je že v središču Slovenije, v Ljubljani. Nadarjenost je^med narodi enakomerno razdeljena. Ako torej od enega naroda razmeroma več ljudi študira kakor od drugega, je naravno, da študirajo od prvega manj sposobni na škodo sposobnejših od drugega naroda. Isto velja, glede našega osrednjega ozemlja v primeri z obmejnim. Vem, da je to nejedtiako razmerje tudi posledica socialnih in političnih razmer v posameznih delili naše domovine. A tudi glede vrste šol imamo na eni strani premalo, na drugi pa razmeroma preveč: premalo realcev v primeri z gimnazijci. Istotako imamo premalo višokošolcev, a še teh je v nekerii oziru preveč, ker so pri dosedanjih političnih razmerah le težko dobili službe na domačih tleh.
Povdarjal sem že, naj se pridobitni stanovi nadopolnjujejo iz lastnih vrst. To je v splošnem tudi izvedljivo, ker se kmetija, obrtni obrat ali trgovina lahko podeduje. Znanstveniki pa se ne morejo vedno nadopol-njevati iz lastnih vrst, ker duševna nadarjenost ni dedna. Pač pa vpliva tudi osredje, v katerem kdo zraste. Star pregovor pravi: Ako je oče junak, bo sin gotovo vojak. To se je praktično izvrševalo v nekdanji vojni krajini in potomci vojnih krajincev so še dandanes dobri vojaki. V nekem oziru se je to v naši monarhiji posplošilo, častniški stan se v veliki meri dopolnjuje iz častniških sinov, ki se v prvi vrsti sprejemajo* v vojaške šole. Podobno je tudi pri znanstvenem študiju. Otrok študi-ranega očeta je že od mladih nog vajen knjig in ob jednaki nadarjenosti lahko z boljšim uspehom dovrši študije nego otrok, ki pride jz drugih razmer. Imel sem v gimnaziji sošolca, inženerjevega sina, kateremu sem do konca petega razreda pomagal nri učenju. Zadnje tri razrede je izdelal brez pomoči in vseučilišče je dovršil prvi iz našega razreda, dasiravno je bil tri leta mlajši ko dvajsetorica nas kmečkih sinov.
Pri zgodovini znanosti in umetnosti večjih narodov opazimo, da so veliki učenjaki in umetniki izhajali večinoma iz rodbin, kjer so že očetje dovršili višje šole ali gojili kako umetnost. Sin priprostih staršev
* Pripomniti je treba, da je bil ta članek že dovršen pred polit, preobratom. Uredil.
se mora še le vživeti v nove razmere in premagati razne, zlasti tudi gmotne ovire, da se le ob izredni nadarjenosti in veliki vztrajnosti uveljavi. Zato je nekoliko opravičljiv znani odlok naučnega ministra, ki zahteva od profesorjev posebno strogost proti dijakom, kterih rodbinske in gmotno razmere ne vzbujajo upanja, da bo dijak lahko napredoval v študijah. Seveda se ta odlok ne sme izvrševati tako, da bi tudi pridnim in nadarjenim dijakom revnejših slojev bil zabranjen vstop v srednje šole. S tem bi bili najbolj prizadeti mi Slovenci, ki smo reven narod in imamo malo takozvanega srednjega stanu, iz katerega bi jemali naraščaj za višje šole.
Tu nas čaka še veliko organizacijskega dela. Skrbeti moramo pred vsem, da bodo naši dijaki kolikor mogoče prosti materijelnih skrbi lahko posvetili vse svoje moči svoji izobrazbi. Sicer se pravi, da poln želodec ne študira rad, še bolj pa je res, da človek s praznim želodcem ne more študirati.
Najboljše bi seveda bilo, ako bi v višje šole prihajali najnadarje-nejši otroci vseh stanov in se šolali popolnoma na javne stroške vsi enakomerno, kakor je to n. pr. v vojaških in duhovniških šolah. To pa je nedosegljivo in bi niti ne bilo koristno, ker bi potem ■ za druge stanove ostali sami manj nadarjeni otroci.
Načelno morajo višje šole biti odprte nadarjenim otrokom vseh stanov. Po naravnem razvoju pa bodo v višje šole prihajali v prvi vrsti otroci študiranih poklicev. Uradniki živijo večinoma po mestih, kjer so višje šole, njih otroci živijo od mladih nog v osredju višje izobrazbe, torej jim je študiranje najbližji poklic. Seveda mi je znan tudi slučaj, da je notarjev sin postal slaščičar in, kolikor sem slišal, je v svojem poklicu bolj zadovoljen kakor njegovi bratje v bornih uradniških službicah. To se bo tem večkrat ponavljalo, da bodo se otroci študiranih očetov posvetili obrti ali trgovini, čim bolj bo se dvignila izobrazba in ugled pridobitnih poklicev. Študijam se nadalje lahko z uspehom posvetijo nadarjeni otroci premožnih staršev 'drugih stanov, ako niso nujno potrebni in sposobni za pcdjetje svojih staršev. Zato si moramo najprej vzgojiti pridobitne stanove z organizacijo po vzgledu omenjenega trgov-sko-obrtnega društva.
Kogar pa končno, kakor Prešerna iz Vrbe, »uka žeja spelje iz njegovega sveta«, četudi nima sredstev za šolanje, temu bi se moralo pomagati iz javnih sredstev, da ne bi izčrpal vseh svojih moči in si zagrenil življenja, preden dospe do svojega cilja. Tu pa.ne zadostujejo ponižujoči tnilodari, kakor dajejo včasih premožne rodbine' revnim dijakom hrano v kuhinji skupaj s hlapci iti deklami, ampak treba jih je tudi družabno dvigniti in olikati, da izgubijo plahost in dobijo samozavest ter se čutijo iednake med jednakimi v olikani družbi. Za napredovanje v življenju
ne zadostuje samo znanje, velik vpliv ima tudi vedenje in takt v občevanju z višjimi in nižjimi. V tem pa se človek mora vaditi od mladih nog.
Naravnost nevzdržne in neznosne so postale za nas razmere na visokih šolah. Nedavno sem se pogovarjal z odličnim rojakom, ki sodeluje kot izpraševalec pri izpitih na vseučilišču. Tožil je, kako mučno mu je prisostvovati, če pridejo k izpitom slovenski dijaki, češ da večinoma najslabše odgovarjajo. Nemški dijak da tudi kroka, nekaj mescev pred izpitom pa se vsede h knjigam in se nauči.- Vrh tega da so naši dijaki zanemarjeni v obleki in vedenju, da se jih človek mora sramovati, potičejo se po najumazanejših beznicah, nimajo smisla za olikano družbo in zabavo. V svojem razžaloščenem rodoljubju je naš rojak marsikaj videl v pretemnih barvah, nekaj pa je žalibog resnice na tem, a je le posledica naših žalostnih socialnih in političnih razmer. Večina naših dijakov je revnih, a ne samo da so revni, manjka jim tudi svetovnega obzorja in življenske prakse. Ako je srednješolec dobival hrano v kuhinji pri deklah in hlapcih, kako si naj visokošolec upa med fino gospodo v olikano družbo, če mu manjka najpotrebnejših sredstev za stanovanje in hrano, kaj šele za primemo obleko? Kdo sploh uvaja naše dijake po nemških vseučiliških mestih v olikano družbo? A tudi premožnejši nima pristopa v nemško družbo in se polagoma boljše počuti v umazanih beznicah s svojimi revnejšimi tovariši. Na vseučilišču se čuti le kot nadležnega tujca, ki ga profesorji po strani gledajo, nemški dijaki pa iz vseučilišča mečejo.
Ko sem delal izpit za srednješolskega učitelja z nemškim in slovenskim učnim jezikom, me je profesor nemščine najprej vprašal, zakaj delam izpit tudi iz nemškega učnega jezika. Odgovoril sem mu, da brez tega ne dobim službe, ker se na naših srednjih šolah zahteva tudi uspo-, sobljenost za nemški učni jezik. Po tem odgovoru me je vprašal, ali pa tudi znam toliko nemški. Povedal sem mu, da sem študiral nemško gimnazijo, dobil pri maturi iz nemščine odlično, da sem vseučlišče študiral nemško, opravil znanstvene naloge in izpite iz svoje stroke v nemškem 1 jeziku, češ da nekaj že še znam iz nemščine. In znal sem. Pa zakaj mi je profesor stavil ta vprašanja? Bal se je^ da bi jaz kdaj prosil za profesorsko službo na nemški srednji šoli in odjedel kruh kakemu Nemcu,, ki bi imel slabša izpričevala. Hotel me je odstrašiti od izpita iz nemškega učnega jezika. Isto razpoloženje vlada pri velikem delu nemških profesorjev proti slovenskim dijakom. Kako naj imajo dijaki zaupanje do njih?
Vse drugače je z nemškim dijakom. Rektor, dekani, profesorji prihajajo na prireditve in zabave nemških dijaških društev, dijak vidi v profesorju svojega starejšega komilitona in prijatelja, z zaupanjem pride k njemu po nasvet, ako mu kaj ni jasno, z županjem stopi pred izpraše-
valno komisijo, samozavestno odgovarja, ker se zaveda profesorjeve naklonjenosti.
fo vse so posledice našega političnega položaja. Dokler je naše ozemlje torišče nemških uradnikov, ki iščejo pri nas komodne službe in izpodrivajo domačine, tako dolgo nam tudi lastna visoka šola ne pomaga. Res je, da bi bilo študiranje našim dijakom olajšano, njih izobrazba bi bila enotnejša in temeljitejša na podlagi celotnega šolstva v materinščini, toda absolventi naše visoke šole bi še bolj trpeli pod konkurenco tujcev. Nenaklonjeni predstojniki že zdaj stikajo za našimi pravopisnimi in stilističnimi napakami v nemščini, da bi dokazali našo manjšo usposobljenost. To bi se potem dogajalo še v večji meri.
IV. Predlog za preuredbo našega šolstva.
Ako hočemo dograditi svojo šolsko stavbo do vrha. moramo biti gospodarji na svoji zemlji, vsaj tako, kakor so dandanes Hrvati v banovini,, da študije v slovenskem jeziku ne bodo nikomur ovira pri nameščenju in napredovanju v službi.
Predvsem moramo skrbeti za stanovsko izobrazbo v strokovnih šolah, organizirati in okrepiti naše kmetijstvo, trgovstvo in obrtništvo do veletrgovine in industrije. Srednje šole (gimnazije in realke) so tako urejene, da ustrezajo sedanjim potrebam. Treba jih je le še pomnožiti (realka je ena edina deloma slovenska in .sicer v Idriji), oziroma primerno razdeliti, da bo v vseh delih naše domovine enakomerno število srednjih šol. Prevelik in nezdrav naval na srednje šole bo se omejil z ustano-* vitvijo meščanskih in strokovnih šol ter s pravično strogostjo na srednjih šolah. Visoka šola bo nastala iz naravne potrebe, čim več domačih uradnikov, zdravnikov, inženirjev itd. bo našlo kruha na domačih tleh.
Ko pa dobimo samostojno državo, potem bi kazalo preurediti tudi naše šolstvo. Seveda bi se to smelo zgoditi le polagoma, ker nagli preobrati in izpremembe ne vplivajo ugodno na vzgojo, naraščaja. To se je pokazalo posebno v času vojne. Učni uspehi so najbolj trpeli prvi dve leti, ko je začetek vojne 1. 19.14 in potem izbruh vojne z Italijo 1. 1915 zaporedoma povzročil izpremembe v šolstvu. Ko so se razmere ustalile, dasiravno ne izboljšale, pa so se popravili učni uspehi, kolikor sem vsaj jaz opazoval.
Za preuredbo našega šolstva v samostojni državni tvorbi bi nasve-toval 4 stopnje.
1.	Ljudsko šolo bi moral obiskovati vsak otrok. Pouk bi se vršil edino v materinščini.
2.	Druga stopnja bi bila skupna pripravnica za višjo stro-'.uviio in znanstveno izobrazbo. Trajala bi tri leta, od 10. ali 11. do 13.
ali 14. leta ter bi odgovarjala sedanjim meščanskim šolam in nižji stopnji
40
Fr. Vajda: Prispevek k Šolskemu programu.
sedanjih srednjih šol. ki imajo več ali manj isto učno snov. Razen navadnih predmetov bi se učil tudi en moderen jezik in sicer tisti, ki je dotič-nemu okraju bližji in potrebnejši, na severu nemščina, na jugozahodu laščina itd. Pri materinščini bi se gojilo tudi sorodno jugoslovansko narečje (hrvaščina). Ta skupna pripravnica bi imela to prednost, da bi poznejši pripadniki raznih stanov imeli enotno predizobrazbo, ki bi jih zbližala in premostila prepad med učenimi in pridobitnimi poklici. Odločitev za razne poklice bi se preložila na zrelejšo dobo do 13. ali 14. leta hi s tem bi se tudi nekoliko omejil naval v učene šole, ki so zlasti v nižjih razredih prenapolnjene. Tudi iz ekonomičnega stališča bi b"ilo za starše ugodnejše, ker ne bi trebalo dajati otrok v nežni dobi 10 let tako-daleč od doma. Take šole bi morale biti v vsakem večjem kraju, najmanj v vsakem okraju. Če se tie motim, so progimnazije na Bolgarskem nekaj podobnega.
3.	Iz te šole bi učenci iti učenke odhajali v strokovne in znanstvene šole. Strokovne šole bi imele po potrebi 1, 2, 3 ali 4 letnike. Znanstvene šole bi lahko spojile humanistično in realistično smer ter sedanja učiteljišča po vzoru hrvatskih dekliških licejev, ki imajo vzporedno splošno znanstveno in pedagoško smer tako, da imajo vse učenke skupne predmete skupno, v drugih predmetih pa so ločene po smeri, za ktero so se odločile. To bi olajšalo vzdrževanje šol, ker bi znanstvene in poučne zbirke bile skupne. Te šole bi imele po 5 razredov in bi gojile .znanstvene predmete v obsegu višje stopnje sedanjih realk iti gimnazij, zlasti bi izobraženi Slovenci in Slovenke morali poznati narečje in slovstvo sosednega jugoslovanskega plemena vsaj tako, kakor bi poznali jezike in slovstvo zapadnih narodov.
4.	Visoka šola bi iz ekonomičnih ozirov tudi lahko bila enotna. Ker ?o nekteri predmeti na sedanjem vseučilišču in tehniki skupni. Del naših visokošolcev bi pač tudi pohajal tuje visoke šole, vsaj po nekaj semestrov. S tem, da bi odpadla konkurenca tujcev za službe na našem ozemlju, bi se tudi zboljšalo stališče naših dijakov v tujini, ki bi bili na tujih visokih šolah gostje, kakor so dandanes Bolgari na Dunaju ali na5i posamezni dijaki v Švici in drugod v inozemstvu, kjer jih nikdo ne preganja.
Visokošolsko vprašanje bi se tudi lahko rešilo tako. da bi se obstoječe vseučilišče v Zagrebu razširilo kot skupno vseučilišče za ^rbe, Hrvate in Slovence, tehnična visoka šola pa bi se ustanovila pri nas istotako skupna za obe plemeni.
Sploh bi kazalo, da bi posamezni šolniki in izobraženci, Slovenci, Hrvatje in Srbi, stopili v stik, se posvetovali o šolskih zadevah in skupne ideje širili, vsak med svojim plemenom.
V. Pomožne šole.
Dosedanje velja za normalno razvite in telesno zdrave otroke. Narod pa mora skrbeti tudi za izobrazbo svojih slepcev, gluhonemih in drugih pohabljencev, da vsled svoje nesreče niso odkazani na milodare in javno dobrodelnost, ampak postanejo koristni člani človeške družbe. Občudovanje zasluži tozadevna uredba v Nemčiji. Našel sem tam šepavega mizarja, ki je za svoje izdelke dobil pohvalna priznanja in kolajne raznih strokovnih razstav. Spoznal sem gluhonemega krznarja, kateremu je njegova obrt donašala lepe dohodke in mu nudila brezskrbno eksistenco. S tem, da so izobrazili vse telesno zaostale ljudi, so si Nemci znatno okrepili svoje narodno gospodarstvo zlasti tudi za čas vojne, ko so sposobni moški poklicani k vojakom.
Tu se zopet bridko občuti naša dosedanja razkosanost po kronovinah, ki takim revežem iz Štajerske in Koroške ne nudi izobrazbe v slovenskem jeziku. Marsikdo bi ntegnii misliti, da je 11. pr. za gluhonemega vseeno, v katerem jeziku se izobrazi, ker od doma itak ne zna še nobenega jezika. Za izobrazbo bi končno res hjlo vseeno, toda človek pozneje naj porablja svojo izobrazbo in si z njo služi kruh. To pa bo najložje v svojem domačem kraju, kjer pozna razmere, kjer eventualno ima kako dedščino in podlago za to ali ono podjetje. Zato je potrebno, da se izobrazi v domačem jeziku, da se ne odtrga od domače zemlje. Tak človek se v tujini še težje privadi nego normalno razviti. Razvoj in napredek s;seh članov našega naroda odločno zahteva narodno zedinjenje.
Hrumi"
DR. FRANC DERGANC:
WILLIAM JAMES.
Filozof moderne Amerike.
11.
Kako stališče zavzema jugoslovanski mislec proti angloameriški filozofiji pragmatizma?
Odgovarja leža naše domovine, odgovarja naša zgodovina in naš narodni .značaj, kakor so ga skovali na tisočletnem nakovalu trpljenja trinogi naše svobode.
Dobrotna usoda je naselila naš narod v srcu Sredozemskega morja, te zibeli evropejske kulture, na bregovih in ravninah Balkana. Do grla je stal Jugoslovan v valovih Sredozemskega morja, z bregov so ga pozdravljala zlata jabolka Hesperid. A oviral ga je hudoben čar kakor nesrečnega Tantala: kadar je sklonila žejna duša glavo, so se umaknili bistri nalovi obrežnih rek; kadar je segla lačna roka, se je umaknil zlati sad.
Tako je trpela skozi stoletja jugoslovanska duša, brnela in togovala je po svojem morju kakor na suho vržena morska školjka, hrepenela je po združitvi s svojim simbolom. Ali ni brezbrežno in brezdanje morje simbol mistične, veličastne in mogočne slovanske duše? Jugoslovan, po morju še vozi tvoja sreča!
in naša zgodovina pozna eno samo poglavje trpljenja in boja za svobodo, kakor ga najlepše predstavlja naš pravljični junak Kraljevič Marko, ki nam ga je vzgojila plemenita mati Jevrosima. Dala mu je na pot živ. ljenja talisman z napisom:
Nemoj, sine, izgubiti duše: bolje ti je izgubiti glavu, nego svoju ogriješiti dušu!
Ali ne izraža to naročilo naše narodne majke glavnega jedra zgoščene jugoslovanske modrosti? Jedro, bistvo človeške duše odseva iz etike, jedro, bistvo narodne vzgoje tvori etika! Človek je najprej h o m o e t h K cus, potem šele homo sapiens!
Ko je razdvojil bratomoren prepir carja, kralja, despota in vojvodo ter ogrozil narodno svobodo, tecftij je poklical protopop Nedeljko na pomoč Kraljeviča Marka:
Hoče Marko pravo kazivati, j e r se Marko ne boji nikoga, razma jed nog boga istinoga!
Ali ne izraža to poverilo vzornega duhovnika drugega jedra jugoslo. vanske modrosti? Ne zaupaj nikomur, ne zanašaj se na nikogar, nego le '■nse. na svojo samopomoč! Samopomoč ti bodi vir in jamstvo moči! Tista . amopomoč, na katero nas roti večtisočletna modrost Sv. pisma: Male dictus homo, qui confidit in homine! Ne boj se nikogar razen boga, ne-zaupaj nikomur razen bogu!
Tudi mi Jugoslovani imamo svojo narodno filozofijo, svoj sistem. A doslej nismo utegnili o njej govoriti in pisati, jemalo nam je preveč čas.. trpljenje, delo in boj za svobodo. Sedaj, ko je prinesla svetovna vojna tudi nam odrešenje, sedaj upamo tudi mi dobiti toliko časa, da začnemo govo-riti in kramljati o svoji filozofiji.
Nekaj posebnega nosi na sebi naša filozofija: skočila ni kakemu sanjaču iz dialektične glave kakor Zenu deviška Atena, ampak pognala Je-' svoje korenine iz kolektivne duše celokupnega naroda. Jugoslovan ni svoje filozofije dialektično izuinetničil, ampak istinito d o ž i v e nje sad je dozorel na drevesu življenja. Naša filozofija se je razvijala po geslu: primum vivere. deinde philosophari!
Noben narod ne ljubi tako globoko in otroško prirode in življenja kakor Jugoslovan, njegova duša je vsa zrasla s prirodo in kliče svetu iz te blažene združitve: Renaturacija, nažaj k prirodi! Razočaranje tisočlet-
nega trpljenja je odvadilo Jugoslovana ušes, stoletja so čarale in zvenele okoli njega zanosne besede o svobodi, a oči so iskale zaman. Jugoslovana so vzgajale kritične oči, on spoznava in živi z očmi, uživa z očmi in veruje samo očem. Lepih besed se je naveličal, varajoče življenje ga je naučilo konkretno in »statistično« misliti. Najglasneje poje na njegovem sviralu empirična struna. Neomajna vera v ideal svobode ga je držala na površini in z njim tudi zmagala, a vitalni sensomotorični refleks mu nI zastal v mišicah gibljivega jezika, ampak energično potekel do zadnje postaje, do mišice sočutnega srca' in do mišic delavne, bojevite roke.
Nov tip človeka stopa z Jugoslovanom v zgodovino: idealizem mu kaže smotre življenja in on jih vstvarja-z najpraktičnejšimi sredstvi m metodami realizma. V enoti empiroracionalizma se družijo harmonično dušne sile Jugoslovana, v polnem življenju, v realnem idealizmu ali idealnem realizmu se udejstvuje jugoslovanskaduša.
Kako se naj torej orientira jugoslovanski mislec po obširni, novi in zavedljivi pokrajini pragmatizma? Čeprav James sam skromno zatrjuje, da ni pragmatizem nikaka nova pokrajina, ampak pravzaprav le stara, na novo začrtana in očejena pot skozi staro pokrajino, rekoč:
»Pragmatizem nam reprezentira čisto znano filozofsko smer; namreč empirično smer, ampak reprezentira jo v radikalnejši in hkrati pravil-nejši obliki, nego je bila tista, v katero se je odev-ala doslej... To pomeni gospodstvo empiričnega razpoložaja in pošteno opustitev racionalistič-nega temperamenta.«
Splošni značaj pragmatizma nam točno opisuje dunajski filozof J e r u s a 1 e m v uvodu k nemški prestavi:
»Pragmatizem je namreč najostrejši sovražnik vsakega a priori u\ odločen nasprotnik »čiste logike«, pa če jo goje po transcendentalni ali sholastični metodi. Novo »predmetno teorijo« (dr. Aleksij M e i n o n g p 1. H a n d s c h u c h s h e i m , profesor v Gradcu), ki si šteje v slavo,Ma je ; brezbitna znanost«, moramo s stališča pragmatizma b'aš zaradi tega označiti kot nekaj popolnoma nepotrebnega. Novokantianci, novoliege-lianci in novosholastiki Nemčije, ki pridobivajo, kakor se zdi, vedno več ugleda, bodo brezdvomno pragmatizem odločno odklanjali. Pripraviti se moramo, da označijo od te strani novo strujo kot plitvo, površno, kot popolnoma nefilozofsko, kakor so to že storili ekstremni racionalistl Anglije.«
A že izraz: a priori, čista logika, transcendentalna ali sholastična metoda, Memongova kuriozna »predmetna teorija brezbitne znanosti« itd. padajo kakor kameni na mirno gladino in kalijo prozorno jasnino. Po ovinkih drži pot do grmovja, izza katerega leti kamenje. Jasnost, prozornost do dna je predpogoj vsakemu filozofskemu razrnotrivanju.
Vsa vsebina našega spomina (tukaj pred vsem misli, ideje in pojmi) se deli genetično na dve skupini: 1. alurgija obsega vse tiste sestavine.
ki smo jih prevzeli potom vzgoje in pouka od drugih; 2. avturgija vsebuje vse pridelke samostojnega spoznavanja.
Ker so pa alurgijo (tradicijo) pridelali ljudje z enako prirodo in z ena* klini prirodnimi močmi, s kakršnimi razpolagamo mi sami — govorimo samo o znanstveni in filozofski resnici -— potem zadošča, če sami sebe introspektivno pregledamo in ugotovimo vse spoznavne činitelje in način njih sodelovanja. Tako dobimo spoznavno merilo, ki ne velja samo. za naše mišljenje, ampak tudi za tiste mislece, po katerili smo podedovali svojo alurgijo. Pri tem pa kritična avturgija ne sme z neumestno pijeteto občudovati stare modrosti kakor staro grajščino, otresti se ima čustvene zavore in hladnokrvno sine ira et studio preizkusiti vsako tradicijo z objektivnim merilom. Na eni strani ne gre precenjevati tradicije zbog tega, ker se naši predniki niso posluževali enako kritičnih metoa, na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da naše spoznavanje ne more biti delo ab ovo, ampak le nadaljevanje, zidanje na starih temeljih. V spoznavnem merilu imamo ključ, ki nam odpira vrata do sodelujočih organov, sposobnosti in do mehanizma tega sodelovanja: filozof ni mogel drugače misliti in priti do drugih sklepov. Tako spoznamo vse napake in vrline sistema, zlasti če pomeni napredek ali nazadek v nastoju spoznavanja.
Zašli smo v najtemnejšo goščavo moderne zaznavne, spoznavne in miselne psihologije, ki še ni pritavala iz prvega stadija hipotez in ugibanja preko tipajočih analogij. Nje delo ima le pripravljalen in metodičen pomen, ker znači tudi najzmotnejša analogija več nego nobena in ker tudi zmota hevristično prispeva v razvoju resnice.
Po metodi faktizma razlikujemo dve različni substanci: duha in materijo. V današnji kulturni fazi še ne moremo razsoditi, če je ta razloček bistven ali samo metodičen. Na vsak način se da dualizem zagovarjati z isto dialektično spretnostjo kakor monizem spiritualizma ali materializma. Dualizem je pač dano, evidentno dejstvo, nasproti monizmu ga povišuje dvojna prednost: soglas kulturne zgodovine in ljudskega razuma.
Sobitnost duha in materije v istem prostoru si najlaže predstavljamo po analogiji insistence: po Da lt on o vem zakonu (1802) se ima z gotovim plinom napolnjen prostor, proti drugemu, kemično indiferentnemu plinu kakor prazen prostor kakor ne bi bilo v njem še nobenega drugega plina, vsak plin tvori zase posebno fazo, v katero drug plin difundira, a vendar je napetost plinove zmesi enaka vsoti posameznih uaponov. Plini bivajo torej »insistentno« drug v drugem. Drug primer: v kozarcu ogljen-čeve vode raztopim kristal soli. V istem prostoru kozarca dobim šest in-sistentnih faz: 1. tekoča voda: 2. raztopljeno togo telo.(sol): 3. plinasta o^ljenčeva kislina; 4. eter v obliki svetlobe; 5. gotova toplota; 6. gotov zunanji in notranji pritisk. Vsi ti predmeti in svojstva se nahajajo insistentno drug v drugem, v istem prostoru. Insistentna fizika nam še ni razkrila skrivnosti insistentnih svetov.
Pod gotovimi pogoji postanejo insistentne komponente difereritne in stopijo v medsebojno vzročnost, insistentna sobitnost se aktivira. V obliki insistentne sobitnosti si nazorno predstavljamo stari psihofizični parale-lizem, vsaka vzročna vrsta poteka sama zase, le v gotovih slučajih se javlja induktivna niedsebojnost obeh sfer.
Drugo psihološko ledino orje problem zavedne in podzavedne duš-nosti. V obeh slučajih deluje ista dušna sila po istih principih, v zavesti se izraža le posebna jačina duha, le kvantitativen razloček, kakor se žica v žarnici najprej lazgreje, potem začne šele rdeti, nazadnje žareti. Tako bi nam značil fenomen zavesti le fazo žarenja duha, prehod bi provzročila koncentracija difuznega duha. V čebeli in mravlji deluje dušnost pod mejo 'žareče zavesti. Podobno si razlagata temnega (podzavednega) in ža *e-čega (zavednega) duha James in Bergson: v zgoščenem jedru si:e zavedni duh. obdati od razredčene sfere instinkta (intuicije) v obliki meglene plasti ali »franže«.
V obeli fazah duha, zavesti in podzavesti, deluje tudi sposobnost spomina. Razlika zavednega in podzavednega spomina nam' stopi osobito takrat živo pred oči, če se gotove besede ne moremo spomniti, dasi nam leži takorekoč na jeziku, ali če nas nekaj sRrbi, da sami ne vemo, kaj. Občutek tesnobe takoj izgine, če posveti zavest na vzrok skrbi. V podzavesti čaka tudi posthipnotična sugestija ali večerni sklep, zbuditi se* rano ob gotovi uri, ali obljuba, ob gotovem času nekaj storiti. Kjer pod-zavedni spomin netočno odgovarja, tam si pomaga njegov nositelj z vozlom v robcu. Mogoče ima dvojni spomin fiziološko podlago v različni lokalizaciji zaznavišča in predstavišča.	(Dalje prih.)
nama |
REFORMA NARODNEGA ŠOLSTVA IN POLJEDELSKI POUK.
Piše Žalčanov.
Svetovna vojna je izpreobrnila marsikaterega otnalovaževalca kmetijstva v Bruta, poljubljajočega skupno mater zemljo in propovedujočega njeno slavo. Že skoro pozabljeni glas modroslovcev: »Nazaj k materi naravi« je jel zopet.odmevati po naših časopisih in revijah in marsikateri zakrknjeni rentir, privatir, birokrat in kakor se še ljudje te baže imenujejo, je odprl svoj leksikon ter jel spisovati navodila za našega kmetovalca. Navzlic temu, da jim naš. Kranjec osle kaže, bodi jim delo blagoslovljeno v križcih in svetinjah, saj so pokazali dobro voljo!
Pa poleg omenjenih spisov, katerim se vsem pozna, kam pes taco-moli, našel sem tu in tam tudi precej klenega zrnja. Omenil bi san1 o-aktualni članek strokovnjaka VI. Pušenjaka v 20. in 21. številki Go-
-spodarskega Glasnika leta 1916, o katerem sem mnogo premišljal; pa ne le glede njegove vsebine, ampak tudi glede odmeva, ki ga ni našel, pač pa pošteno zaslužil.
Že v letih, ko smo še živeli v miru ter vživali njegove sadove, je učiteljstvo debatiralo po svojih skupščinah o poljedelskem pouku v ljudski šoli in tudi jaz sem v tistih časih spregovoril marsikatero besedo v prilog stvari.
Že takrat se je slišal na raznih shodih klic po vpeljavi poljedelskega pouka v ljudsko šolo iz ust naprošenih govornikov, prav tako, kakor tudi g. Pušenjak zahteva reformo narodne šole v prilog poljedelskemu pouku. Uprav ta zahteva me je napotila do premišljevanja in sad istega hočem kratko povedati.
Šolska dolžnost traja pri nas na Štajerskem od dovršenega 6. do dovršenega 14. leta. Pravijo, da traja 8 let. Ali vsak učitelj ve, da je to le na papirju in da otroci obiskujejo šolo le 6, kvečjemu 7 let. Tisti dan, ko otrok dovrši 6. leto, gotovo ne vstopi, ampak šele pri-četkom "prihodnjega šolskega leta. Pa to le pri najugodnejših razmerah! Ako pa je otrok slabotgn, ako je precej ali zelo — recimo 4 do 7 km — oddaljen od šole, jame pohajati šolo, ko je že 7 oziroma 8 let star. Pa tudi takih ni nizek procent, ki šele z 9. letom prično pisati črko i.
K temu še pridejo razne olajšave, zamude in dejstvo, da pretežna večina otrok zapusti šolo z dnem, ko dovrši 14. leto starosti. Mnogo jih izostane tudi prej, ker ni nikjer uzakonjeno siliti deco v šolo, ki je od nje oddaljena nad 4 km. • O osemletni šolski dolžnosti torej ni govora!
Koliko pa imamo pri nas učencev, ki obiskujejo šolo le po par let, da v nekem spodnještajerskem šolskem okraju so našteli pred nekaterimi leti tako visoko število šolodolžnih otrok, ki so ostali brez vsakega pouka, da je poštenega domoljuba lahko sram. Bilc^ je takih sirot 26% vseh šolodolžnih!
Preden pričnemo s poljedelskim poukom, treba je izobraziti učenca tako, da je zmožen slediti temu pouku. Potrebno mu je vcepiti gotovo količino splošnega znanja, treba ga je do gotove mere formalno naobraziti, da postane zmožen slediti pouku.
Slavna hiba današnjega naraščaja je pa gotovo ta, da ni v pretežni večini tako naobražen, da bi se mogel uspešno udeleževati zlasti teoretičnega — bodisi ustnega, bodisi pismenega (tisk) — poljedelskega pouka. Lajiki pač domnevajo, da je temu kriv današnji učni ustroj narodne šole. Po mojem mnenju se ti možje motijo! Vsi učenci, ki so vsaj 7 let redno obiskovali narodno :šolo, in niso nenormalni, zadobe v današnji šoli
t
toliko splošne naobrazbe,. da so zmožni s pridom prisostvovati poljedelskemu pouku. V tem pogledu paš ne bode potreba nikakih korenitih reform. Pač pa se ima pre-' osnova izvršiti tako, da se ustanovi potrebno število narodnih šol, da ne bode oddaljenost nekaterih otrok od šole tako ogromna in da se na primeren način poskrbi za reden obisk in dobro učiteljstvo. Kadar dosežemo, da si bodo vsi podeželski otroci prilastili naobrazbo narodne šole, potem moremo zidati dalje.
Povdarjam, zidati dalje! Iz globokega prepričanja izražam to bvojo trditev. V ljudskošolsko dobo ne spada nikak strokovni pouk. Evo vzrokov!
Že sam smoter narodne šole nasprotuje temu. Ljudska šola ima nuditi splošno naobrazbo; biti mora podlaga vsaki nadaljni izobrazbi, bodisi za ta ali oni stan. Pa to še ni glavno! Ljudskošolski učenci so za poljedelski pouk duševno še nedovzetni, za praktično delo pa telesno preslabi. Zakaj pa viničarske šole zahtevajo za sprejem dovršeno 16. leto starosti? Šele vojna jih je prisilila, da so starostno mero znižali na 15. leto. Ustanovitelji teh šol so dobro vedeli, da morejo šele šestnajstletni zdravi in krepki"dečki slediti praktičnemu pouku in zato ti lepi uspehi. Poljedelski pouk brez praktične strani pa je po moji lastni izkušnji jalov. Na učiteljišču so nam dve leti podavali kmetijsko teorijo. Učili smo se, znali smo tudi odgovarjati na vprašanja, a izkustva nismo dobivali; zato nam je bil ta pouk mučen in koristi nismo imeli nikake. Ko je bila gotova partija predelana in preštudirana, zapadla je zopet pozabljenosti. V poznejših letih so me pozvali v tečaj na poljedelsko šolo. Lahko rečem, da sem se tukaj več naučil v par tednih, kakor prej v dveh letih. Kaj bi nam torej pomagalo uvajati v ljudsko šolo poljedelski pouk? Za praktično delo je mladina še prešibka, časa ne preostaja in tudi potrebne zemlje ni. Od šolskega vrta — kjer ga imajo — zahtevajo mnogi, da bi bil nekak »Madchen iiir Alles«. Pa greda je greda, polje pa polje! Samo teoretičen pouk pa je osobito na tej stopnji le kamen v vodo. -Čemu mrcvariti otroško dušo s stvarjo, ki je še ne zanima, za katero še ni dovzetna!
In prav zadnja leta ljudskošolske dobe so nanjenjena splošni formalni izobrazbi. Sedaj je otroška duša najgibčnejša in zato je zakonodajalec tudi poskrbel za dovoljno duševno gimnastiko. Raznovrstni sklepni računi, analiziranje stavkovnih celot i. dr. v malih dozah pa povečkrat, to so sredstva, ki nauče misliti otroka. Zato ga pa pustimo zoreti in ne mrcvarimo sada, preden je zrel, da nam ne dobi peg.
Iz navedenih vzrokov ne vpeljujmo v narodno šolo nikakega strokovnega pouka, pač pa skrbimo, da bodi kolikor mogoče dobra pripravnica nadaljni strokovni izobrazbi. Splošnosti narodne šole pa ne
bede prav nič škodovalo, ako se pogovore v prirodopisni uri kot re-prezentantni posameznih razredov živalstva, rastlinstva in rudnin-stva osobito predmeti, ki so kmetu v hasek ali škodo, prirodoslovjg se oziraj bolj na kmetijsko kemijo; spisje upoštevaj v prvi vrsti takšne • spise, ki jih rabi kmet; uporabne naloge iz računstva in'oblikoslovja jemljejo še v višji meri snov iz kmetskega življenja itd. Razne panoge kmetijstva pa prepustimo za čas, ko je otrok dosegel splošno ljudsko -šolsko naobrazbo.
Seveda bi najbolj kazalo pričeti s kmetijskim poukom z dovrše-. nim 16. starostnim letom, ker je mladina taki'at povprečno že dovolj telesno močna. Vendar bi pa imel tak pozen pričetek tudi svojo senčno stran. Temelj, ki ga je narodna šola postavila nadaljnemu pouku, bi postal tekom dveh let pri nekateri v višji, pri drugih v nižji. . meri pomanjkljiv. V dveh letih se mnogokaj pozabi — tudi disciplina - zato bi se porabilo v tečaju mnogo časa v ponavljanje tistih ljudskošolskih predmetov, ki so za strokovni pouk neobhodno potrebni; precej časa bi se pa tudi izgubilo pri discipliniranju. Te slabe strani nas prisilijo, da pričnemo s kmetijskim poukom takoj potem, ko otrok sprejme- ljudskošolsko odpustnico. Ta obligatorični kmetijski pouk se vrši dve leti po približno 6 poldtievnih ur na teden. Iz teh nadaljevalnih tečajev prestopajo potem učenci v okrajne kmetijske šole, katerih obisk pa ni več obligatoričeti.
Pri vsej tej reformi pa ne smemo pozabiti, da je potreba mnogo gmotnih sredstev, posvetovanj in skrbnih priprav, preden se kaj de-kretfra. Kaj pomagajo še tako lepi odloki, ako ni poskrbljeno za sredstva?
imumi 1
DR. IVAN LAH:
PATER HIPOLIT IN NJEGOV „ORBIS PICTUS".
(Nadaljevanje.)
142. Morska vojska.
m
Ta morski boy s temi barkami je grozoviten inu strašan, kadar te velike* barke, kakor eni močni gradovi še okupaj sternejo s temi sprejd-nimi kluni ali iz štukmi ena na drugo strejlajo inu taku prevertane svoje pogubljenje v sebe pyio inu se potope; ali aku one v plamen pridejo inu ali sknzi vužanje tiga strejlskiga pulfra ti ludje v ta luft verženi ali v srejdi vode bodo sežgani, ali pak v tu morje skakajoči otonio inu se potope. Ena bejžeča barka se od tih podeočih prestrejže inu olovy, vjame.
* pugna navališ = das, Seetreffen.
148. 0 b 1 e ž e 11 j e e n i g a mest a.
Enu mestu, kateru ima obleženu bili, bo pervič gori terjana sku/. eniga trobentarja inu opominanu h podaniu ali podajbi, kateru sturiti aku se bagra ali odpovej, se tuistu šturma od tih obležcon inu noter vzame, kir se ali li zydovji po lojtrah prestajajo ali z ovnami poderajo ali podero ali iz štukmi prestrejlajo, ali ta vrata z eno pedardo rezbyjejo inu reznesso, ali bombe inu ogniene kugle s tih možnarjou skuz te piiksmastre (kateri za šance, pletenice se skrivajo) v tu mestu se mečejo; ali se tuistu skuz te šancne kopače prekopa inu minira. Ti obleženi se branio od zydov z ognjem, s kameni etc. ali vun z mesta planio na sovražnika; enu mestu iz šturmam zadoblenu se oplejni, porupa. pokonča inu včassi do konca rezmeče, podere inu rezverže.
(To obleganje (obsidium urbis, Belangerng einer Stadt) je popisano popolnoma v smislu tridesetletne vojne, katere grozote je ■ Komensky preživel. Slovenski prevod kaže veliko odvisnost od nemškega teksta)
144. Božja služb a.*
Boga rodnost** ena krajlica vsili čednosti po zajetim znaniu + boga - !-- večniga ali s teh bukov te nalure (zakaj tu delu hvali tiga mojstra) ali iz teh bukov svetiga pissma časty boga ponižnu: si v spomyn vzame njegove zapuvidi zapopadene v tih tablah,te postave inu to zuperlaječo pamet, poteptajoča, daja ona to vjero inu pervoljo ti bessejdi Božji inu za na pumoe kliče, kakor eniga pomočnyka v nadlugah; vupa skuzi božjo pomuč inu gnado tu večnu izveličanje zadobiti, lubi boga iz celiga serca inu čez vse drugu, kakor večno dobruto, inu taku se ona boga deržy skuz vjero vupanje inu lubezen, dokler ona te čednosti nepoguby skuzi ta nym spruti postaulen grejh. Božja služba se opravlja v cerkvi, v kateri je ta ehor z altarjom, žagred, pridižnica ali leča, te pruke, te kapelle inu karštni kamen. De je en bug, občutio inu spoznajo vsi ludye, ali nikar vsi nespoznajo boga prov. Zatoraj od tod pridejo neenakih navukov, katerih susebnu štiri se še sadaj štejejo, kakor: aydov-šina, judovstvu, karšanstvu inu ta machometanska nevjera, katerim se perstavi kecarstvu, kateru je rekoč v neštivilne zmote inu zmotlake rezpranu.
(Bogarodnost kot pietas, pobožnost, je zanimiva beseda. Cel odstavek kaže, kako je bila slovenščina te dobe v cerkvenih zadevah — uglajena. Latinski tekst ima D RUS, pater pa se je ravnal po nemškem tekstu 1n piše bog z malo začetno črko.
145. A y d o v s t v u.
Ti Aydji so sebi zmislili okuli dvanajst taužent bogov, katerih nar immcnitniši so bili: Jupiter, en bog tih nebess, Neptunus tiga morja,
" * religio, der Gottesdienst.
Pietas, Gottfertigkeit.
Pluto tiga pakla, Mars te vojske, Apollo tih kunšti, Mercurius tih kupcov, te zgovornosti inu teh tatov, Vulcanus tiga ognja inu teh kovačou, Eolus tih vejtrov, sprejdniki inu malyki; inu ta nar ostudniši Priapus. Ony so tudi imeli boginie, kakor so bile: ta Wnus, ena boginta te lubezni inu luštov iz svojim synkom Cupido, Minerva, s t§mi devet pevkinami tih kunšti, Juno tiga bogatstva' inu ženitovajna, Vesta te čistosti, Ceres tiga žyta, Diana tiga lova, inu ta sreča, ja tudi ta bolejzen inu ta marzlica sama so bile boginie; ti Egyptiarji so častili za boga vse šare tih zverin inu zelišč inu vse, kar so oni z jutra nar pervič zagledali. Ti filisteerji offrajo molochu svoje otroke žive sežgati, Jndianarji še sadaj mollio tiga hudiča.*
146.	Judovstvu.**
Vener je ta prava božja službi tiga praviga boga ostala per Patri-archih, kateri so živejli pred inu po grejšnim potupom m j tejmi je Abrahamu, enimu začetniku tih j udov, inu očetu vsih vjernih oblublenu bilu, tuistu sejme te žene, Messias ali odrejšenyk tiga svejta; inu on odločen od aydov iz svojmi saiodniki s tem zakramentom tiga obrezovanja zaznamenovan je enu susebnu ludstvu inu eerku božjo gori postavil. Timu zarodu je potler bug skuzi Moy/.esa na gorri Sinaj svojo postavo popissano iz svojim perstom na kamenitih tablah dal. Dajle je on zavkazal jnsti tu velikanočnu jagnie inu teoffre na altarju offruvati skuzi te farje*** inu ta kadyla. Inu je zapovedal sturiti tu šotorišče iz škrinio te zaveze, čez letu gori povzdigniti brončeno kačo zuper pičenie tih kač v puščavi, kateru vse so bile prej podobe tiga prihodniga Messiasa, na kateriga ti judji še vselej čakajo.
147.	Karšanstvu.
Ta edynurojeni Večni Syn Božji oblublen pervim človejkom v paradyži je bil k zajdnimu po dopolnfenim čassu spočet od svetiga duha v tim nar svetejšim truplu te prečiste Divice Marie od Krajleve hiše inu roda Davida inu oblejčen iz človejsko naturo v bethlehemi v judovski deželi v prevelikim buštvi ene štalevlejtu tiga svejta try taužent devet-stu inu sedemdesset na ta Svejt rojen bil: ali čist od vsiga grejha inu njemu danu tu jime v ti obrejzi: Jesus, kateru pomejni eniga izveličarja. Leta kadar je prejel sveti karst (ensacrament nove zaveze) od Johanesa svoja pretejkanca v Jordanu, takrat se je prikazala ta nar svetejši skrivnost te Božje s. Troyze, kir ta štima tiga očeta (s katero je on piičoval, de leta je njegov syn) inu sveti duh, v podobi eniga golobca,
* Aydovstvu = gentilismus, Heydenthum. Aydji so pagani.	#
* * Judovstvo = Indaismus, Judenthum.
*** Far = sacerdos, Priester, že takrat znana beseda.
je od nebes doli prišal. Od taistiga čassa sem, kir je tridesset lejt star bil. je on z bessejdo inu djaniam, katera so pustila merkati božjo naturo, je izkazal gdu bi on bil, noter do četertiga lejta od Judov niti gori vzet niti spoznan za voljo njegoviga radovoljniga obuštva; od letejh kadar je on noter postavil to sveto večerjo ali mašo svojga telessa inu kriy k enimu spominiu nove zaveze inu k svojmu spomynu je k zajdnimu bil vjet ali vlovlen inu pred sodni stol Pilatuža, tiga cessarskiga namejst-nika, cufran, obtožen inu obsojen bil, enu nar nedolžniši jagnie; kir je tudi križan na taistem altarju za pregrejhe tiga svejta zaklan, to smiert preterpel. Ali na tretji dan, kir je zupet oživil skuzi svojo božjo muc, je on zupet gori vstal s tiga groba inu po štiridessetih dnevih od olične gorre je gori šal v nebessa inu tjakaj se je zupet vernil, od kod je on bil prišal. K zajdnimu je rekoč zginil pred qpmy svojih jogrov, katerim je on desseti dan po svojmu v Nebuhojeniu, svetiga duha od nebess doli poslal, nje pak s to močjo napolniene, debi od njega imeli pridigovat po tem svejtu poslal, kir bode enkrat zupet prišal h pusledni sodbi..V mej tejtn sedy na desnici svojga očeta inu za nas prossi; od tiga christusa se mij immenujemo chrištiani inu v njemu samimu bomo iny izveličani.
148. Mahometaneka vjera.
Mahomet en vojsčak je sam sebi zmislil eno novo vjero v kup zmešano z judovske, karšanske inu aydovske vjere skuzi svit eniga Juda inu arianskega menicha z imenom Sergius, naprejdaječ, kadar ga je božje metalu, de ž nym govory archangel Gabriel inu sveli duh, kir je on enga goloba bil navadil, de je taisti iz svojga* vušessa špižo jemal. Njegovi slidivci se zderže tiga vina, se obrezujejo, imajo mnogo žen, sydajo cerkvice, od katerih turnčkov ony nikar skuzi te zgonove, ampak skuzi te farje h božji služby se vkup kličejo. Oni se pogostim vmivajo, zataje to presveto božjo troyco, časte Christusa nikar kakor eniga syna božjiga, ampak kakor eniga velikiga preroka, vener majnšiga, kakor je mahomet. Nyh postavo immenujejo oni Alcoran.
149. Božja previdnost.
Človeški srečni ali nesrečni izhodiki se nejmajo perlastiti ali perpi-ssati ti sreči ali permerku: perpadku, ali noter vlytju tiga ozvejzdja (aku lih te lassate zvejzde v navadi imajo ništer dobrega pomejniti) ampak božjimu vsigavideočimu očessu inu njegovi vsigavižajoči roki, tudi naši razvumnosti ali nepremišljivosti ali celu tudi ti pregrejhi. Bug ima svoje služabnike inu angelce, kateri timu človeku od njegoviga
* Pač njegovega.
rojstva sem se perdružio kakor varihi zuper te hudobne duhove, ali thper tiga hudiča, kateri vsako minuto njemu bussje stavi ali njega zahaja njega ali skušniaviti aH mu nadleziti. Gorje tim nevumnim cuper-nikom inu vejščam, kateri se salanu čez dado (zaperti v enim krassi iz. zaroteniam njega k sebi panajo) z nym opravit imajo inu od bug a odpadejo; zatorej bodo tudi ž nym tu plačilu prejeli.
(Človeški izhodiki = humane sortes = das menschliche Gluckwerden. Permerki, perpAdki — Zufall, casus. Odstavek kaže, da so v oni dobi tudi veliki duhovi verovali na zvezde in čarovnije.)
150. Pusledna sodba.
Zakaj bo prišal la sodni inu pusledni dan, v katerim bo bug sodiJ ta svejt inu s tem bučečim glassom te trobente: vstanite gori vy inertvi inu pridite k sodbi bode on te mertve zupet gori obudil inu vse poklica) pred ta sodni stol tiga prikazaniga Jezusa Christusa ostriga sodnyka v oblakah ta račun ali rajtengo dajati vsiga dolgovanja iz sercom, z ustmi inu z diantam; inu kakor ta pastyr loči te ovce od tih kozlov, glili takii bode on ločil skuz angelce te pravične od krivičnih, te ovce bo postavil na desno, inu te kozle na levo stran; takrat bo očitoval te pregrejhe tih hudobnih inu pohvalil te čednosti tih brumnih. K zajdnimu bo on vun izrekal to pusledno obsojo: tim pravičnim: pridite vy žegnani, tim hudobnim: pojte proč vy prokleti: kir ti brumni, pravični inu izvoleni v tu večnu živlenje, v tu mejstu tiga izveličanja, v tu novu mestu jeruzalem pojdejo; 1i boganerodni pak inu ferdamani s tirni peklenskimi hudičmi bodo v ta peklenski ogyn pahneni tamkaj večnu martrani biti.*
S k 1 e m b a.
Taku si ti tedaj vidil, lubeznivi mladenič, v enim kratkim zapopadki vse rečy, katere se morejo izkazat inu si se navučil tiga latinskiga. nemškiga inu slovenskiga jezyka; pojdi naprej inu beri skerbnu druge dobre bukve, de ti postaneš vučen, moder inu brumen. — Spurani na buga, na smert inu na me. Boga se buj, Mario časty, kliči na pumoč te svetnyke Joachima, Josepha inu s. Anno. de skuzi nyh prosuio bug tebi dodily duha te modriisti; pejdi, živi inu jimy se dobru!
(Sklemba = clausula, BeschluB.) Ta odstavek je nekoliko spopolnjen. Izvirnik se glasi latinsko: Ita vidisti summatim omnes res, quae possunt ostendi, et didicisti primarias v o c e s Latinae (Germanicae) L i n g u a e. Perge nune et lege diligenter alios bonos libros, ut pias doetus, sapiens et pius. Memento bonum: D e u m time, et invoca eum, ut targi-atur tibi s p ir i t u m s a p i e n t i a e. Vale! Po naše :
* Življenje, izveličanje kaže, da je pater postajal vedno bolj - bohoriški.
Tako si videl skupno vse reči, ki se morejo pokazati in si se učil glavnih besedi latinskega (nemškega) jezika Pojdi sedaj in citaj pridno druge dobre knjige, da postaneš učen, moder in pobožen. Misli na to: Boga se boj in ga kliči, da ti podeli duha modrosti. Bodi zdrav!
V tem je torej Komensky podal ves namen pouka in vzgoje.*
Pater s tem ni bil zadovoljen, ampak je pridejal še nekaj pobožnih nasvetov. „Didieisti priinarias voces Latinae, Germanicae et Slavonicae linguae" je prevedel nemško: „Der Lateinischen, Deutschen und win-dischen Sprach" — „latinskega, nemškega in slovenskega jezika". "Pri-marias voces" ni prevedel. V nemškem prevodu se glasi: die vornehmsten Worter — torej ne prvih glasov, ampak glavnih besedi; pater je to izpustil, in je prevedel, da se je: „navučil tiga latinskiga, nemikiga in slovenskiga jezyka". To znanje pa Je treba spopolniti z drugimi „dobrimi bukvami", da postane otrok: „v u č e 11, moder i n n b r u m e n". Na koncu je pater mesto kratkega .vale", pridejal: »vade, vive, et vale": pojdi, živi in bodi zdrav. (,,pejdi, živi in jimy se dobru"). Lepo voščilo učenci: — na življenja pot!
Na koncu „orbisa" je pridejan latinski, nemški in slovenski „index" oz. register. Slovenski register je zanimiv po tem, da so v njem nekateri naslovi spremenjeni, izboljšani in — dvakrat navedeni. Tako imamo v seznamu: koynik, kopel (jezic, jezdic, pajstiba) glasnu in štimoglasnu orodje, vabljenje k navuku nam : vab le nje k vulcu; rupa žive tyce nam : na rup koječe lyce itd. Tudi za pivovarstvo imamo tu naslov: voda kuhanje. Prevajatelj se je — izpopolnjeval —
1
Slovenski regište r.**
A.
t
128. Arznya; 145. Aydovstvu.
B.
55. Baudiba; 88. Barka z veslami; 21. Borštne tyce; 144. Božja služba; 143. Boy na inurju; 141. Boyska ordenga ali boy na suhim; 75. Brivnica; 75. Brodovi per vodah; 1. Bug ali buh; 96. Bukve; 94. Bu-kvena štacuna; 93. Bukveni stiskavic; 95. Bukveni veznyk.
s Znano je, da je bil Komenskv za splošno krščansko vzgojo, brez ozira na posamezne koniesije, med katerimi je takrat divjal ljut boj, kljub temu, da so hotele biti vse krščanske. Zato je tudi njegovo slovo od učenca bolj splošno, dočim mu je dal pater Hipolit bolj katoliški značaj.
** V rokopisu so naslovi napisani drug pod drugim.
C.
130. Comedia.
D.
117. Daražlivost; 27. Delovna živina; 29. Divje zverjačine; 28. Divje zverine; 134. Dilna ygra; 25. Domača živina; 19. Domače tyee; 69. Draxler; 12. Drivii; 42. Duša človeška.
E.
108. Europa en dejl svejta.
F.
G.
17. Garmovje; 79. Glaži ali špejgli za pogled; 100. Glasnu orodje; 38. Glava inu roke; 31. Gomazeče živali; 171. Gospodarstvu; 59. Gostarya.
H.
66. Hiša; 71. Hišne hrambe; 98. Hiša za študirani©; 72. Hiša inu kambre.
J.
81. Jermenar ali rjemar; 83. Jezic ali jezdec; 132. Junaška sula; 113. Junaštvu; 146. Judovska vjera.
K.
11. Kameni; 140. Kampišče ene vojske; 147. Kršanska vjera ali karšanstvu; 131. Kauklerya; 30. Kače inu gliste; 74. Kopel; 68. Kovač; 83. Koynik; 70. Koynska stala; 137. Krajlestvu inu dežela; 138. Krajleva svitlust; 49. Kruha pekarya: 14. Pekarya; 84. Kulla; 91. Kunšt tiga pissania; 99. Kunšti tiga govorjenja; 126. Kupčya.
90. Ladjalom; 24. Lejtajoča smotlaka; 70. Lončar; 52. Lov te zverine ; 5. Luft. 105. Lune podobe.
M.
148. Mahometanska vjera; 78. Mallarya; 112. Massa ali zmasnost; 47. Meda delanje; 127. Mera inu vaga; 53. Messarya: 39. Messu inu osserčje; 122. Mestu; 48. Mlejtva; 143. Morski boy ali vojska; 34. Morske ribe inu miselni.
N.
103. Nebeška kugla; 3. Nebu.
O.
7. Oblaki; 143. Obleženje eniga mesla; 89. Obložena barka; 4. Ogyn; Ho. Orodje; 39. Osserčje ti ga človeka; 43. Ostudni inu spačeni ludje; 136. Otročje ygre.
P.
115. Perliidnost; 80. Pintar ali nabiavic; 91. Pissanje; 104. Planetov stalisča; 60. Platnu; 87. Plavanje; 129. Pokopališče; 20. Poječe tyce; 45. Polsku dellu; 92. Popier; 82. Popotnik; 101. Posvejtna modrust; 114. Poterpežlivost; 116. Pravica; 58. Preja; 149. Previdnost božja; 150. Pusledna sodba.
Q
R.
110. Razviimnost; 33. Ribe s potokov inu veyerjov; 50. Ribištvu; 14. Rože ali cvejtje; 67. Rudna jama; 10.. Rude; 32. Rupa žive živali; 22. Rupa žive tyce.
S. _
13. Sadje tiga drevja; 118. Zakonski stann; 81. Zaller, vervar; 36. Sedmera starost tiga človeka; 8. Zemlja; 107. Zemlje ali svejta zgurna inu spudna planiava; 9. Zemlje rastovje ali rast,^ 102. Zemlje merčina; 17. Šibje ali garmovje; 18. Živali pervič te tyce; 46. Živinska reya ; 69. Škriniar ali tišler; 125. Životne kaštige; 133. Žoge ygra;'79. Spejgli za očy; 61. Žnidar; 73. Šterne; 25. Štirinogata živina; 97. Šula; 62. Šuštar; 100. Štimoglasnu orodje; 40. Žyle inu kosty; 16. Žytu; 111. Skerblivost; 123. Znotrajšnu eniga mesta; 124. Sodba ali pravda; 112. Zmassnost; 102. Starišov stann; 8. Svejt; 41. Zvunajni inu znoteršni počutki; 56. Zvunajni vudi tiga človeka ; 64. Zydar.*
T.
59.i Tkanje; 135. Tejk za vadle; 55. Tergatva ali terganje; 69. Tišler ali škriniar; 51. Tyčji lov.
V.
1. Vablenje k navuku; 127. Vaga inu mera; 44. Vertterya; 15. Vert-nenina; 81. Vervar ali zaller; 6. Voda; 23. Vodne tyce; 139. Vojščak; 56. Voola kuhanje; 143. Vojska na murju; 85. Vožnja; 77. Vure; 84. Vozovi.
* Naravno je, da pridejo v tem odstavku besede z, s, š in ž, ker se v bohoričiei
začenjajo vse z s.
Y.
134. Ygra z burili.
Z.
►
26. Cejde živina; 35. Človik; 63. Cimperinan.
* *
S teni srno torej podali slovenski prevod „orbisa". Videli smo njegov jezik in vsebino. V jeziku smo zapazili nedoslednosti glede pisave, ki jo je grajal že Kopitar. Pater Hipolit je bil v tem oziru človek svoje dobe in mu moramo zato marsikaj oprostiti. Niti drugi večji evropski narodi te dobe niso imeli ustaljene pisave, ki so jo konečno določili šele slov-ničarji v drugi polovici 18. in 19. veka.	(Konec prih.)
nnnni
POLDKA BAVDKOVA:
IZ ŠOLSKEGA DELA.
Belokranjsko vezenje v šoli po zbirki prof. Siča.
Jugoslavija je stopila v vrste drugih svobodnih narodov. Proste so nam postale roke, niso več ukovane v tujčeve zakone. Tudi šoli je dihnil veter svobode. Odprla so se vrata svobodni naši kulturi.
Vse doslej se je gojilo po naših šolah pri ročnem delu internacionalno vezenje. Naše narodno vezenje nam je bilo tuje. V duhu robstva odgo-jena inteligenca je pozabila, da leži v preprostih kmetiških hišah — ženi v čast in diko — velik, krasen zaklad narodnega vezenja. Profesor Sič je zbral razmetan narodni zaklad in ga izdal v svoji zbirki. Naša dolžnost je, da se kot svobodne Jugoslovanke posvetimo z vsemi našimi silami narodnemu vezenju.
Da se položi narodni kulturi močan temelj, smo v prvi vrsti poklicane učiteljice, da nastopimo složno in krepko v šoli, in gojimo z vso vnemo narodno vezenje, saj nam v Sičevi zbirki ne manjka krasnih
vzorcev.
Uredništvo Popotnika me je naprosilo, da podam nekoliko napotkov o gojenju belokranjskega narodnega vezenja; temu se prav rada odzo-vem in napišem tozadevno nekaj vrstic.
Belokranjsko narodno vezenje gojim na viniški šoli že od leta 1908. Zbrala in uredila sem lepo zbirko narodnih vzorcev po originalih in si prisojam že nekoliko praktične vednosti na polju tega vezenja.
Z vezenjem pričenjam v 4. šolskem letu. Ker se pri nas malone v vsaki liiši tke, zato vezemo izključno na domače platno. Niti se poslužujemo rdeče in modre in sicer navadne DMC-prejice št. 25 in 20. Vam, koleginjam, ki nimate domačega platna, nasvetujem nebeljeno javo, ki je platnu zelo podobna. Veze se na njo veliko lažje in lepše, ker so niti debelejše in mehkejše nego na domačem platnu in se vsled tega lažje štejejo. Za javo upotrebljujte prejico št. 8.
Kot prvi pričetek gojim štepanje. (Glej vzorčke od 1. do vštetega 11. na 1. strani 5. zvezka!) Spretna učenka stepa kar takoj šolsko torbico. Manj spretna pa prinese košček platna v obliki pravokotnika, ki je n. pr. 19 cm širok in 25 cm dolg, in na tem koščku, ki ga zovemo vajenico, naredi vseh 11 štepanih vzorčkov, pod vzorce pa s križci malo in veliko abecedo po »Slov. abecedi« Milene Kiierletove, da se istočasno s štepa-njern seznani tudi s križci, v kolikor je potrebno v svrho znamkovanja perila.
Ko je vajenica gotova, prične šolsko torbico. Torbico okrasi samo na eni strani in sicer dela različne kombinacije vseh 11 elementov šte-panja. Vsaka torbica dobi primeren napis s križci. N. pr.: Skrbi v mladosti za dneve starosti! Čas je zlato. Vse, kar -tebi dobro de, drugim naj želi srce! Modri nauki so ključ do sreče. Srečo podira, kdor se pouku upira. Brez potu ni medu. Pridni dobi kruha, glad mori lenuha, etc., ctc. — Napise in vžorčke tako menjavam, da je vsaka torbica drugačna. Prva leta sem si naredila vselej sliko torbice na papir, preden sem jo pričela učenki, zdaj kombiniram kar sproti. Vsaki začetnici pa priporočim, da si prej nariše sliko.
Ko je učenka v štepanju fe doma, potem kak predmet raliča. (Glej slike!*) Raličanja ne gojim na vajenico, ampak takoj na predmet, ker ima učenka po štepanju že nekoliko spretnosti. Štepanje in raličanje pridobi na svoji lepoti, čim drobnejše je platno in finejša prejica.
Za raličanjem preidem k tkaničanju. Za pričetek tkaničanja imam v rabi tkanice v tem redu. Kot prvi vzorček mi služi tak, kakršen je v zbirki na sliki št. 82, le s to razliko, da delam samo 3 paralelne niti na sredi, ne 5, kakor na sliki. Imam namreč na svojih originalih povsod do-tični vzorček samo s 3 nitmi, pa je dosti nežnejši, nego s petimi. Omenjenemu vz.orčku slede potem 80, 84, 81, 70, 68, 67, 40, 39, 38, 41, 46, 57, 59. Vsi ti imajo po tri ali štiri paralelne niti in praznih niti od vboda do "vboda v razmerju: 4, 8, 12, 16, 20 itd. in so zaradi tega omenjeni vzorčki veliko lažji, ker zahtevajo veliko manj štetja nego vsi ostali. Ostale tkanice rabijo učenke v 5. šolskem letu in v po^avljalni šoli. Tkanice delajo vedno enak efekt, naj je blago tanko ali debelo.
* V Sieevi zbirki.
Tkanice vporabljatno na naši šoli najbolj po otiračih, kakršen je eden tudi v zbirki. (5. zv., str. 3, št. 2.) Navadno naredimo na vsak otirač tudi štranjce (resice), da odgovarja originalnemu belokranjskemu otiraču iti pridobi obenem na svoji lepoti. Razen otiračev izdelujejo učenke tudi-razne prtičke, prte, predpasnike, in učenke iz boljših hiš tudi zavese. Za prtičke, predpasnike, ročne in šolske torbice in za eventualne nakite bluz in oblek bolj nasvetujem raličanje in štepanje, ker pride, kakor sem že prej omenila, na manjših in finejših predmetih veliko bolj v poštev„ nego na kaki debeli tkanini.
Onim koleginjam, ki imajo voljo, da bodo gojile narodno vezenje v šoli, povem v spodbudo, da imajo učenke do tega ročnega dela prav posebno veselje. Starši pa tudi radi dajejo snov, ko vidijo, da se praktično' uporablja. Ako bi po šolah gojili narodno ročno delo, bi imeli v prvi vrsti otroci obleke z narodnim vezenjem. Narodna vezenina pa zbuja narodni črt in tega bo treba v svobodni Jugoslaviji vzgojiti. Ko bi se ženstvo —-zlasti učiteljice — posvetilo narodnemu vezenju, bi bil s tem narejen velik korak v narodno kulturo. Nepotrebno bi bilo postavljanje pobarvanih stolpov, ki nam naj bi kazali mejo naše države, pač pa bi bila mladina živ mejnik, kje se prične in kje se neha naša Jugoslavija.
Kako hvaležno se uporabljajo belokranjski vzorčki kot okraski belili bluz, o tem sem se prepričala sama. Tudi obleko sem si ntnislila, katero sem pokazala ne samo na deželi, ampak tudi v večjih mestih, pa lahko rečeni, da me ni bilo sram. Tudi sobno opravo sem si naredila.
Moje izdelke si je ogledalo že več gospa iz boljših his, kakor n. pr. bivša deželna glavarica, grofica Attemsova, baronica Teuffenbachova etc., etc., pa so si nekatere teh dam izposadile vzorčke, da so tudi same vezle z belokranjskimi vzorci. A me, narodne žene, naj ostanemo za njimi? Upam, da ne. Zakaj ne bi krasilo nas, kar lahko krasi tujko? Po-. vzdignile bomo s tem svoj ponos in narodno kulturo.
Na delo torej, sestre, v delu je spas in blagostanje našega osvobojenega naroda!
O p a z k a: Različno javo in prejico sem naročala, dokler je bilo mogoče kaj dobiti, od dveh tvrdk, in sicer: Gustav Glaser, Baumwollwaren-fabrik, Oberrochlitz, Bolimen, in Fran z Jos. Weiss, Zwickau, Bohmeiu Obe tvrdki sta žal švabski, ampak zelo solidni. Pošlje vsaka na željo veliko zbirko vsega in najrazličnejšega. Kadar bomo poznale kako slovansko tvrdko, bomo seveda njo podpirale.
Ce kaka koleginja želi, ji pošljem na pogled nekaj vzorčkov na platnu, iz katerih bo spoznala tehniko belokranjskih ročnih del, česar iz zbirke rii mogoče spoznati. Iz slike vsekako lahko posname ornament. za tehniko pa zlasti pri štepanju in raličanju mora videti obratno stran vzorčka.
	RAZGLED.	
		
A. SLOVSTVO.
Slovenski učitelj. Glas.lo jugoslovanskega krščanskega učiteljstva. Letn. XX. Urejuje Fr. Fabinc, izd.- »Slomškova zveza« v Ljubljani.
Vsebina- 1. štev.: V orientacijo. Odbor »Sloniš, zveze«. — Reforma ljudske šole. F. Fabinc. — O osebnosti in njenem vplivu — zlasti v vzgoji. J. Filipič. — Naša šola v naši n o v i državi. I. Vesenjak. — 1 v a n Cankar in učitelj. F. Fabinc. — Kultura in književnost.'— Zapiski. — Društvena in stanovska kronika.
Ko smo pregledali 1. letošnjo številko »Slov. Učitelja«, smo se razveselili listo-vega napredka. Tovariši, združeni v »Slomškovi zvezi«, so se osamosvojili in odločno reklamirajo »za sebe pravico sa-moodločevanja v svojih stanovskih zadevah, ki je neodvisno od te ali 'one stranke«. Brez žalmisli o prejšnjem uredništvu kon-statiramo samo, da je zavel ta duh samo-osvojitve in te odločne reklamacije že iz prve številke, ki je izšla iz rok novega urednika. Tov. Fabinc hoče voditi list »v smeri, ki kaže, da je treba medsebojnega zaupljivega in prijateljskega spoštovanja, ker stanovska naloga nas vseh je, da pošteno služimo kot kulturni delavci svojemu narodu«. Listu, ki zasleduje take smotre, bomo vedno radi posvečali svojo pažnjo in ga priporočamo tudi učiteljstvu iz naših vrst. To tudi takrat, kadar bomo vsled različnega kulturnega naziranja stali na različnih potih, kajti tudi takrat mora biti vse naše delo v smeri: »vse za napredek našega narodnega šolstva in duševno povz-digo učiteljstva«.
S to dobro mislijo pozdravljamo »Slov. Učitelja« kot tovariša, tudi takrat, kadar bi sj morali biti »odkriti nasprotniki«.
Pav. Flere.
Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva.
(Založila in izdala ,Omladinaa v Ljubljani. I Natisnila ,Zvezna tiskarna" v Celju 1918.) (Konec'.)
II.
Neoporečna je normativna vrednost Brczigarjevih narodno-gospodarskih načel. Varstvena carina ne sme služiti samo^ pašnim interesom priviligirane skupine, obvarovati mora svoj vzgojni značaj. Brez pridržka moramo pristati na zahtevo, da vsakdanja živila široke mase ne smejo biti predmet fiskaličnih eksperimentov, gotovo pa je tudi, da svojega šibkega gospodarstva ne moremo izpostavljati nevarnostim, ki mu groze, ako postane notranji trg docela odvisen od svetovne konjunkture. Prednost pred špekulativno politiko ima politika, ki nam zasigura kontinuiteto gospodarskega napredka, pa naj se ta tudi zato počasneje vrši. — Brez tujega kapitala si naše mlado gospodarstvo ne bo moglo opomoči — da pa se ta ne razpase na našem gospodarskem organizmu in da nas ne zasužnji, to bodi naša skrb. Preventivna * sredstva imamo v, državnih monopolih in v državnem nadzorstvu nad tujim kapitalom. Besedica več o tem poglavju, se nam zdi, bi bila na mestu.
Površen študij o gospodarstvu Srbije ! nas prepriča, da je v svojem sestavu še primitivnejši od našega.' Srbija je še v \e;ji meri agrarna dežela kot naša. Industrija je še v povoju; znatna je le mlinska industrija. Poročilo beogradske obrtne zbornice za leto 1911. ceni vrednost mlinskih izdelkov na 23-6 milj. dinarov. Druga važna panoga industrije je rudarstvo, ki pa "glede vrednosti letne produkcije daleč zaostaja za mlinarstvom, dasi ima sijajno bodočnost. Ugodne razvojne možnosti imajo volnena industrija, pivovamištvo, žganjarstvo, sirarstvo, sladkorna industrija, usnjarstvo. Srbija je izvažala, izvzemši iz-
delke vrvarske obrti — nekaka špecijali-teta Srbije — izključno le sirovine, največ pšenice, koruze, ječmena, živine oz. mesa, sadja in kož. Jasno je, da bo Srbija z ozi-rom na svoj iinaučni položaj prisiljena, da si s trgovskimi in tarifarnimi pogodbami zagotovi čim ugodnejše izvozne pogoje za svoje agrarne produkte, v prvi vrsti za krušno žito. Stojimo torej pred dejstvom, da bo treba kompromisa med našo načelno zahtevo po favoriziranju industrije ter med težnjami praktične, sočasnim gospodarskim prilikam in nujnim državnim potrebam prikrojene politike. Vendar je treba ugotoviti, da gospodarski interesi naše dežele in Srbije, ako jih presojamo z vidika bodočega razvoja, niso divergentni, marveč so težkoče naše skupne gospodarske politike le prehodnjega značaja. Le si ne smemo pridstavjati smeri bodočega razvoja tako, da bi se glede produkcije obe deželi medsebojno dopolnjevali, da bi torej vsaka zase gojila posebne panoge gospodarstva, r.fMTOtno bo treba, ako so hočemo izognili gospodarskim konfliktom, da se po možnosti zedinimo glede pospeševanja gotovih gospodarskih panog. Drugače bi bilo, ako bi bili narodno absolutno enotna država Brez separatističnih elementov. Velikopotezna gospodarska politika si bo pri-zadtvala spraviti v sklad interese agrikulturi in industrije in oboje v sklad z načeli socijalne politike. Nasprotujoča si nazi-Tanja glede carinske, trgovske in finančne politike bodo izmed glavnih strankotvor-nih činiteljev bodoče skupne politike in če bodo merodajni za njo moderni, visoki vidiki, bo ta politična diferencijacija mnogo pripomogla k spojitvi sorodnih strank vseh treh plemen, h konsolidaciji naše politike v smislu zmage edinstvene m,sli nad separatističnim stremljenji. Naši politiki, ki bodo soodločevaii o smeri naše skupne gospodarske politike, bodo morali polagati največjo važnost na specifikacijo tarifov ;n trgovskih dogovorov z ozirom na naše "posebne potrebe in življenjske pogoje. Ker jim nestaja praktične politične šole, stojijo pred težavne nalogo. V splošnem pa danes nihče ne ve, katera načela in mednarodni dogovori L-odo merodajni za ureditev med-
državnih odnošajev. Srednje-evropski tr-govsko-nagodbeui sistem, zasnovan na ugodnostni klavzuli (klavzula favorit lia-tions, Meistbegiinstigimgsklausel) se skoro gotovo več ne obnovi. Tu sem tudi spada vprašanje bodočih carinskih unij, ki utegne z ozirom na Bulgarsko in ostali Balkan kmalu postati pereče. Preko oceana sem se proglaša iz Unije zahteva, da se v bodoče ne smejo več sklepati nobene prednostne carinske pogodbe med posameznimi državami, ker so vir in povod večnih sporov, ki ogrožajo mir. Pa ni-li ta zahteva uto-pistična?!
Še besedo o Brezigarjevem načrtu agrarne reforme! Očividno je zamišljen na obsežni avtonomiji slovenske dežele, drugače ne bi bil izvedljiv. Ta agrarna reforma zahteva zadostno število strokovnjakov, ki jih moramo šele vzgojiti in precej visok nivo duševne izobrazbe našega kmeta. T u se bodo kruto maščevali grehi pretekle sti, zanemarjenje ljudskega šolstva. Agiarc: reforme si ne moremo predstavljati brez reforme šolstva na kmetih sploh. Kan naj bo duša kmetijsko-izobraževal-nemu delu, kdo vodja zadruge ko ljudsko-šolski učitelj?! Vprašanje šolskih kmetij in temeljitejše izobrazbe učiteljstvu postaja akutno.	*
Radi bi z Brezigarjein verovali v uspehe, ki si jih obeta od nostrifikacije tujih veleposestev. Po njem bi prišla v poštev približno ena desetina površine slovenske dežele. Zdi se nam, da bo treba seči pri razlastitvi veleposestev precej pod 500 ha, ako naj bodo rezultati povolitii. Socialne strukture našega kmetskega stanu tudi radikalna zemljiška reforma ne bo znatno izpremenila. Prej kakor slej bo prevladoval mali kmet in kočar. V slovenskem delu Štajerske n. pr. je od okroglo C9.000 kmetijskih posestev 54.000 takih, ki imajo pod 10 ha velikosti. Največ je takih od 1 do 5 ha. Mnogo je občin, kjer sploh ni veleposestev, ki bi prišla za razlastitev v poštev. Naša zemlja je preobljudena. Tudi pri intenzivnem gospodarstvu ne bo redila svojih ljudi, ako si predstavljamo kmetijo kot majhno avtarkijo, . ki mora donašati kmetu vse plodove, ki jih doma rabi. Po
Brezigarjevem načelu mora odločati o tem, kar se naj prideluje, edino le dobička-riosnost. Potemtakem se bodo n. pr. v krajih, kjer niso dani pogoji za strojni obrat in ki sa vrhutega močno obljudeni, gojili one panoge zemljedelstva, kjer odločuje kvalificirano ročno delo in gospodarska izvež-bipc st (n. pr. vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo).
S:cer pa verujemo z Brezigarjeni, da tn:n bo domača podjetnost, pri spremenjenih razmerah ustvarila na lastnih tleh vele-oNtate, ki bodo zbirali in absorbirali odtok delavskih sil z dežele, da bo našel slehern naš človek na domači zemlji svoj pošten kos kruha, in mu ne bo treba iskati sreče v tujini.
Brezigarju smo hvaležni za njegovo delo. Naj bi, nadaljujoč in spopolnjujoč ga, „ itam podaril kmalu nov plod svojega obširnega znanja in svoje marljivosti.
Matija Pogačar.
B ČASOPISNI VPOGLED.*)
a)	Članki teoretiške vsebine:
Fr. Fabinc: Reforma liudske šole (SI.
Uč.) — J. Filipič: O osebnosti in njenem vplivu — zlasti v vzgoji (Sj. Uč.) — I. Veseniak: Naša šola v naši novi državi (SI. Uč.) — D.: Kulturni socializem (Uč. tov.)
—	K. Claparede - M. Ševič: Pedagogija Johna De\veva (N.) — J. Marič: Lokaliza-ciia u velikom mozgu (N.) — Dr. D. Trbon-ievič: O ugledanlu (N. Vi.) — Dr. G. Novak: Topografija i etnoerafiia rimske pro-vinciie Dalmacije (N. Vi.) — Dr. J. Kretz: Rozwažania nad pedagogika naukowa (R. T.) —■ A. Winiarzowa: Pienvsze lata pol-skieeo dziecka (R. T.) — H. Ro\vid: Sto-sunek dziecl do przedmioto\v nauki szkol-nei (R. P.) —
b)	Članki iz šolsketra dela: D. Heckrnann: Učiteljeva priprava za obuku (N.) — D. Katič: Načrt računstvene obuke v drueom razredu (N.) — I. Potočniak: K reformi obuke u matematici (N. Vi.) — A. .lovič: Obračunavanje uloea na štedniu (N. Vi.) — P. Sula: Součinnost pri tetbe (P. R.)
—	J. Rubeš: O nočtech a početnicich na škole obeenč (P. R.) — J. Šulc: Kterak lze učiteli na venkovč vzdelavati se ve vedach
*) Kratice: SI. Uč. — Slov. Učiteli; Uč. tov. — Učiteliski Tovariš: N — Napre-dak: N. Vi. — Nastavni Vjesnik: R. P. — Ruch Pedaffocicznv: P. R. ■=• Pedagogicke Rozhledv. Sch. A. — Schaffende Arbeit: L.-FB. =* Lehrer-Fortbildung.
pfirodnich (P. R.) — J. Mauer: Postun ru-kodčlueho vyučovani (P. R.) — P. Andrle: i Vvšetrovani lecactvi na školach plzenskych (P. R.) — St. Sempolowska: Nauka o-\Varszawie (R. P.) — Heeee: Fliichenbe-rechnunsreu aus nachster und naher Umge-bune der Schiiler (Sch. A.) — Heitzenber-srer: Himmeiskunde - Heimatskunde (Sch. A.) —.
c) Članki iz šolske z e o d o v i n e: J. Tiinta: K sedmdesatvm narozcnin&m Jana Mrazika (P. R.) — H. Venišova: Tomaš ze Štitueho iako učiteli a vvehovatel (P. R.) — Toischer: Das Schulrecht in Mitteialter (L.-FB.)
C. TO IN ONO.
Usoda avsfriiskeea vladnega zakonskega načrta o reformi učiteljske izobrazbe.
Malone vsi učiteliski listi bivše Avstrije so se lani obširno in temeljito pečali s tem vladnim zakonskim načrtom: sodili so ea in obsodili. Utraial ni na nobeno plat. kar <u dovoli značilno za staro Avstrijo: niti tam niso zadoščali nieni reformni načrti, kier so delili Drivileeiie: preveč so nosili na sebi Birokraciiev nečat. Zadovoljni sino lahko, da smo ta zakon preboleli z njim vred tudi Kemettcriev načrt v isti snovi. Danes se soominiamo obeh mrtvorojenih dvojčkov kakor v oosmrtnici. v kateri pa nimamo povedati nič dobreera. Od veselesa nocrreba se vračamo z zavestjo, da se pri-oravliamo na novo borbo, a to pot za našo narodno šolo.	Frančev.
Za uzcoinl zakon. Da naš narod postane slobodan. to če narft zaiamčiti samo valjani uzeoj narodnoea Dodmlatka. koii če iednod biti srosoodar u svoioi zemlii. Badava bi-iahu austro-madžarskoi državi topovi i novci. kad niie uzeoiem osieurala sloee i bratstva mediu svoiim narodima. uzalud biaše Niemačkoi elasoviti niemački učiteli — Leh-rer. kad niie moeao niemačkih vodja naučiti toleranciii i Doštivaniu tudieea. Badava nam u novoi državi novac i oružie. badava prijatelji i siirroatiie svetra civilizovanoga sviieta. ako ne bude mediu nama uzroiem utvriena državljanska snasra i liubav. Stoga treba da Drva naša briea bude. kako da va-liano uztroiiino Dodmladak svoi. buduči- narod Slovenaca. Hrvata i Srba.
Sada ie nalbolia zeoda. da u tom po-trledu Dodiemo odlučno naDriied. Prekinimo sa svima rdiavim tradicijama, otresimo se one Drošiosti. koia nas ie stvarala samo slu-rama Niiemcima i Madarima. Rastrgani smo b;ii na 14 državnih Dodručja j uzea-iatii smo bili do 14 školskih zakona. Niledan narod na sviietu niie bio tako raspinjan. Sada stvorimo složno iedan iedini u z g o i -ni zakon za cielokupni naš narod.
Svako cieDkanie imade prestati. Cita? uztroi na^e mladeži od noroda do punodob-
nosti ima biti iedinstveno iedno dielo. U tai zakon tieba da udiu sve ustanove i urediaii. kcii smieraiti na uzeoi narodu . NaDose usti-čemo aa niie dosta. da u tai- zakon udiu ■ samo nasedbe o našim školama. o našoi znanosti. Sama znanost niie dovolina. da nam •očuva slobodu. slosru i snatru. Cesto outa "čoviek." koii čini zlo dobro zna. da zlo radi. na ioak čini to zlo. ier sama sooznaia zla ne odviača ca od nieca. U srcu treba da se ■stvori snasra. koia če iednako- učena kao i nauka '< čuvati od orestuDaka. a našoi mla-doi državi srvarati vierne sinove i. kčeri. A ta sredstva. koia oolemeniuiu liudska srca i zaeriuiavaiu narode za svoie države, to niiesu samo škole. to niie samo znanost, nesro ie to sočuvstvo. što ea u čovieku stva-ra sociialna okolina mehova. i veliko nošto-vanie. što sra čoviek osieča Dred lieDOtom u nrirodi i umietnosti. Uredbe o ustroistvu ' druearstva mediu mladfeži. o zaštiti valianih običaia. nadalie o slikarstvu. ' kioarstvu. elazbi. kazalištu i ostalim vrstama umietnosti. sve to SDada u »zakon za uzeoi naroda«.
Da naši nazori niiesu osamlieni. neka bude dokazom bufarski »zakon za narodno nrosvieštenie«. U tom su zakoni ustanove ne satrio za škole. kao što su zabavišta. narrfdne škole. Drotrimnaziie i trimnaziie. sveučilište i tehnika, neco ie tui zakon i « umietničkoi školi. o muzeiima. knjižnicama i kazalištu. To ie orvf Dokušai mlade države, nesvezane tradiciiama. da stvori iedinstveni olan za uzsroi svoea naroda bufarskosra.
Iz ovo?a našeea Drikaza vidi se. da mi želimo svoi »Uzeoi ui zakon« Droširitt s obzirom na sociialni dio. a usavršiti u umietničkom.
Da ovai »U z e o i n i zakon« bude nravi narodni zakon, u tu svrhu obračamo se ovim nutern na sav Ju^oslavenski narod, da nain nomoene. Molimo svakoea Doie-dinca kao i sva društva i oblasti, da nam oriobče. što žele da bude uvršteno u »Uzeoini zakon«.
Da nam oriooče o tom mišlienie. molimo nanose:
Sve sadašnie školske oblasti, školke nadzornike, uoravitelie. ravnatelie. Drofe-sore na sveučilištu i redniim školama oso-bito učiteliskim. učitelie i učiteliice svih vrsta, oce i matere, skrbnike i svakotra. tko se bavi uzsroiem diece,
Molimo za mišlienie sve naše narodne zastuDnike i Doslanike na saborima i skun-t i nama. vodie Dolitičkih stranaka. Dolitičare .1 novinare.
Da nam oriooče svoie mišlienie. molimo sve nadbiskuoe i biskuoe. Datriiare i vla-dike. duhovne stolove. vieroučitelie. Dred-stoinike vierozakonskih tidruea. samostana-skih škola. sve sveštenstvo svih viera. Molimo. da nam o vierskom uzeoiu iziave' svoie mišlienie i svietovniaci.
Molimo za mišlienie sve naše čir.ov-nike. uoravnke. žuoane. oredstoinike. tal-nikc. namiesnike. okružnike. eradska i oo-1 činska ooslavarstva. viieča i zastuostva.
Molimo nadalie za mišlienie zastuDnice svih sloieva. molimo Vas sve i svakosra do-iedinca. da nam orioočite:
Što žel te. da unidie u ovai »Uzeoini zakon«? Kakovim zakonskim ustanovama 'išlo bi se u susret vašim ootrebama? Kako bi se uz°'oiiitm zakonom uklonilo ili timaniilo zlo. koii Vas tišti?
Svn ov;i mišlienia štamoat če se onim nismotr; i na onom ieziku. koiitn bndu oisa-na. u oosebnoi kniizi. Ovoi kniizi dodat če-mo kaa «intezu osnova »Uzeoinoea zakona« što čemo ie sastaviti nakon zahtieva. što čemo ih dobiti iz naroda. Tko želi. da mu se ne štamon. ime. neka nam tu svoiu želiu oriooči. i ime nte^ovo ne čc biti štamoano. Mofu se odaslati savieti i anonimno. da čemo i niih boielodan ti.
Svatko če dobiti ootvrdu o orimitku svoca donisa i štamoanu kni eu. u koioi če biti nie^ov oriiedlop. Štamoat če se sam» ono.- što do sada n ie izašlo štamDom. a štamoana diela na koia nas tko uDuti. bit če obiavliena u kniizi.
Svi doD si neka se šaliu na ovo društvo: Hrvatsko društvo za unaored-ienie j z e o i a u Zatrrebu. Jelisavina ulica 10 ili. na uredničtvo »P o do t -n i k a«.
VDrašante šolske dobe. V Dretekli dobi ie bila. šolska ooveznost za obče liudske šole na oaoiriu osemletna: od 6.—14. leta; v resnici ni bila osemletna nikier. Poslei ne bomo smeli dovolievati zakonom, da si du-■ ščaio odorta stranska vratica. skozi katera lahko »naredbenim notom« utihotaDliaio tx>-slabšania za zakonito besed lo. Osemletna šolska obveznost za liudske šole mora v zakon brez oridržka in brez vsake olaišavo. Potrebna ua bo izorememba dobe. za katero se določi ta osemletna obveznost. Po-izkusna Dsholoeiia ie ugotovila namreč dvoie: da šestletni otrok Dovorečno še ni zrel za vzcoino in učno šolsko delo in aa ie mladi človek do svoiem 14. letu n alfa o-l i s d r e i e m 1 i i v za vzeoio in douk. Ta ugotovitev nas sili. da orestavimo osemletno šolsko obveznost od 6.—14. leta naimani na 7.—15. leto. v kateri dobi nai se vsa mladiTia »ooučuie o tem. kar se ootre-buie za vse zivlienie« (Komenskv); na zadnie leto na se Drikloni še eno- ali dveletna obvezna n a d a 1 i e v a 1 n i c a. ki uvaia v soecalno Draktično živlienie. Ta smoter nadalievalnic Da samnosebi diferencira niihove učne načrte.
Naša minimalna zahteva elede šolske dobe torei bodi. da se vsai ta načrt izvede takoi skraia in brez vsake omeiitve.
F, Kranlc.
Centralizacija ali decentralizac'la šol-stva? To je vDrašariie. ki se zdi na prvi hip neDotrebno. ko vendar danes vsi zahtevajo oodržavlienie in centralizacijo šolstva. iDak ie prav. če premotr.nio zadevo brez vzhičenia in brez mržnie.
Pri naidemokratičneišill v državah Cv Ameriki, na Ansrleškem. v Švici) vidimo namreč, da ie šolstvo kar naiboli decentralizirano. ori tem ko ie bilo prusko šolstvo ■ strogo centralist čno. Demokratična država si šolstvo decentralizira, ker pušča tudi šolstvu, da ima oooro v naiskraineiše izvedenem demokratizmu: nedemokratična država oa sra centralizira ter mu stvaria hrbtenico z državno avtor.teto. Ta deistva bi nam morala Dovzročiti razelablianie o vzroku. zakai tako. in morala bi nam biti svarilo ...
Ne trdimo sicer, da bi demokratična država morala doDuščati v šolstvu le popolno decentralizaciio. čeorav <;i moramo do dru-strani Dredočiti. da so le v decentralizaciji lahko vse sile sredobežne. da torei le tem ootom lahko oronica PodemokratizD-ciia v vse ceoi in to temboli, čim večii ie državni teritorij. čim različneiši ie nieeov Dokraiinski in lokalni izraz (industrijski, agrarni i. dr.) Brez vsakega kompromisa s:i lahko tudi v centraliziranem šolstvu avtonomne na or šolske oblasti: avtonomne tako do svoiem sestavu (izvolitev , članov do interesn h skuDinah i. t. d.), kakor tudi do svojem delovanju. Tukaj so sredobežne sile — seveda onieicne z okvirnim zakonom — celo koristne za centralno naučno UDravo. ker so trotovo tudi Dotrebne ravno zaradi različnih ookraiinskih in lokalnih razmer. Tako demokratično ureditev šolskih oblasti bi lahko imenovali nekako decentralizirano centralizacijo: sredotežne • sile so še vedno tolike, da .so iim sredobežne v korist.
V tem oziru nam tedai centralizem z demokratičnim načelom ne stoDa na Dot. Ne zdi na se nam na Dodlaei tega stališča tako lahko izvedli va neka dru^a učiteliska zadeva: v mislih imamo'nemreč demokratično zahtevo učitelistva. da si samo voli tako domačega kakor tudi okrainesra in po-kraiinsketra - šolskeea voditelia. (Beseda »vod teli« rabi tu za ominozni izraz »nadzornik«. kakršnega naslova strogo demo--kratska ureditev SDloh ne more priznavati!) Svobodne izvolitve za kratko doco
—	kaiti le taka ureditev bi bila na mestu!
—	centralizirana naučna uprava bržkone ne bi mocla dopuščati: da. za osrednjo oblast ie celo Dotreba. da ne dovoliuie le vodstva, marveč da obdrži in neeuie na-nravo nadzorništva. A te?a ne v tem smislu. da bodiio nieni šolski nadzorniki za svoie mesto odvisni le od izvolitve učitelistva. temveč bi morali Dri centraliziranem šolstvu biti ti nadzorniki kolikor le mogoče
tudi državni uradniki: odgovorni osrednii oblasti iti od. te odvisni. Da čeorav še tako demokratično odvisni. Centralna oblast ima namreč • naivečii interes na tem. da sama izbira in določa nadzorovalue osebe, interes ' ima celo na ureditvi uadzorniškeara definitivuma. Da moramo tudi v tej naredbi razločevati med demokratsko in absolu-. tistično državo. Da ie seveda umliivo.
Kar smo hoteli s. to ODOzoritviio Dokazati. ie to-le: kadar se zavzemamo za centralizaciio šolstva, moramo biti DriDrav-lieni vedno na to. da bo morala katera naših stroeo demokratskih zahtev v slučaiu centralizaciie s to skleDati kompromis. Na or.: izvolitev šolskih voditeliev (»nadzornikov«) bo omeiena morebiti le na volitev tema. iz katereea si osrednia naučna uorava imenuie svoie^a moža: nieeova funkc iska doba bo morala biti dališa. kakor bi zahteval naš demokratizem: niegova odgovornost itd. Prepričani na smo. da nam danes tudi taki komoromisi ne bodo na kvair: Dod niihovim vDlivom se šolstvo ra2-voino lahko decentralizira in lzdemokratl. Preden torei za sedai zakliučuieino bilanco med centralizaciio in decentralizaciio. si moramo staviti naslednie vDrašanie: kakšna ureditev nam danes Drinaša večio korist? Iz utilitarističnih oziroV se moramo sedal brezDocoino odločiti za centralizaciio. ki Da mora biti seveda načeloma demokratična, kaiti naše sedanie šolstvo ie tako zaou-ščeno, da^ea more dvigniti Ie kreDka osrednia sila. Ce Da bi hoteli že danes le vsled ideolofiie dopuščati naiskraineišo sredobež-nost. bi Dotisnili za sedai šolstvo pač Ie še na nižii nivo. Dokazovati nam te trditve cotovo ni treba! —
Tako se iziavliamo danes za centralizaciio našeca šolstva s oridržkom. da nam ostane ideal decentraliziralo šolstvo, skupno Ie v svoiem vzeoinem smotru.
F Kranic.
Primer šolskeea oblastva v demokratskem smislu (iz Ztiricha.) Mesto Ziirich obsega Det šolskih okrožii. ki iim načeluieio šolska okrožna skrbstva Število članov v teh skrbstvih se ravna do številu učencev v okrožiu. Člani so vzeti oboiesoolno iz nairazličneiših stanov in sloiev. učiteliskih zastoonikov ie v niih tretiina vseh članov. Nadzorništvo izvršuieio nadzorovalne sekciie. v katere voliio šolska okrožia uči-telie in neučitelie. Razen nadzorovalnih sekcii si voliio "zastopstva šolskih okrožii še tri komisiie. namreč: žensko komi-siio (socialne zadeve), komisiio za otroške vrtce in stalno komisiio (uoravne zadeve): v vseh teh komisiiah ima učitelistvo večino. Vrhovna šolska oblast ie osred-nie šolsko skrbstvo z 32 člani, od katerih le 9 učiteliev. K temu skrbstvu spada tudi predsedniška konferenca s 7 člani, katerih eden ie učiteli. Vsi člani nadzorovalnih

sekcii imaio nravico in dolžnost nadzoro- I vania v šolali: kdor te-dolžnosti ne izool- i nuie. zaDade dobi. — Mnenta o tein načinu j nadzorovania so sicer različna, a izreka se j zani zlasti velika večina učiteiistva iz pre- i unčama, da more zanimanie. ki sra roie vsi narodovi sloii za šolstvo, temu le koristiti.
ljudsko vseučilišče ie v uaiširši obl ki visoka šola za vse: nekai. kar odeovaria vsem in ie botrebno vsem. k; niso bili deležni istesra izrednega zuuaniesra ooložaia in Dosebne nredizobrazbe. Govori se tudi. o »razširieniu« visokošolskega Douka (Ex-tension of Universitv Teachinsr). ker se smatra za uotrebno. da mora izhaiati ei-banie Droti temu smotru iz današniih visokih šol. kakor se že rodi to usocšno na Angleškem in v Severni Ameriki. Tako nai nostane stara Universitas litterarum resnična universitas. kot središče svobodneca izobraževalnega dela za celokuonost. To rt*'. Dravo »socialnooedaeoško« eibanie sto-ii tudi v ozki zvezi s koncentratlvnim raz-voiem gospodarstva in z demokratičnim razvoietn zunanietra živlienia. kateri oboini razvoi temelii na reerulativnih načelih socialnega živlienia in socialnega delovanja. Na tei oodlasri moramo teriati sdIošiio. enotno orsranizaciiio družinskesra živlienia v vzsroinem oziru. kakor tudi sDiošno. »narodno« ureditev šolstva. Analoeiia oa nas vodi nuino na enako »narodno« ureditev orostih izobraževalnih orirauizacii za odrasle. kakor io iasno zasleduie omenieno razširienie visokošolskega Douka na Ai;» <?lcškem in v Združenih državah severo-ameriških. (P. Natorp).
Nacradne kniife »Hrv. oedaeoško-knli-ževnof zbora«. U ntiesecu svibniu primile su sve škole n Hrvatskoi i Slavoniii nar...t•■. benlce za natrradne kniiee. što ih ie izdao »Hrv. pedatroško-kniiževni zbor« u Zagrebu. Diielienie nasrrada koncem školske eodine nema samo tu svrhu. da se valianim učeni-cima dade neko vidliivo oriznanie za nii-hovu marliivost. več se na tai način dieca zamalena oriučavaiu na čitanie i niieti u nll-rna liubav za našu kniisru. To se doduše oo-stizava samo tada. ako se dade dietetu i knlisra s biranim štivom. a na to osobito oazi Zbor u svoiim izdaniima sliiedeči princip »Bolie ie oodavati dietetu manie štiva. J ali uviiek samo ono. što ie naibolie. što mo- i že da oolemeni ukus i utieče na srce die- I tetovo«.
Rdečo vrstice. Prečudna ie tista de- ! žeia na svetu, kier človeku takoi po roistvu I •jrlpno okrosr vratu verisro. In človek, ki le
»
nosil verieo že od roistva. ne more živeti, če mu io odvzamete: ie sicer skrita in iav-no nositi io bi bilo v današniih časih sramotno. a vsekakor vas" v vsakem slučaiu ponrosi. da mu io nataknete -iznova. Zakai oo vsei deželi vlada overižen duh. Tako overižen. da bi na or. še šola. ki ie vendar vsepovsod — o. tudi v tei orečudni deželi t — nad vse svobodna naprava, takoi zaprosila novih učnih načrtov, predpisov o učni suovi in oodobno. če bi na Dr. šolska oblast sama dokazala, da staro slučaino rte velia več.
*
V začetku ie bila zmešniava in zmeš-niava ie bila v šoli in šola ie bila zmčšnja-va. To ie bilo takrat, ko smo hoteli po vse} sili. da naša šola ne more več brati iz starih čitank. Pa tem mislim ie bila k<- • zmešniava: zdai se ie zmešniava ooletrla in
stare čitanke so še vedno naiboliše. *
Prepisano iz Cankaria: »Človeška na-tura ie razceoliena v dvoie velikih naenent. ki si nasDrotuieta neprestano: orvo naene-ttie ie revoluciionarno. drttcro policiisko. Časih nadvlada revoluciionar. trenotek oo-zueie oolipist. In boi med tema dvema dušama se imenuie zsrodovina človeškeea rodu. Neprestano umiraio borovi in neprestano se ooraiaio drucri. ki se razlikuieio od preišniih samo oo obleki. Policiisko naene-nie in hreoenenie ne trni. da bi človek sie-kel lakaisko suknio: dovoli mu ie kvečie-mu. da se oreobleče po modi . . .« — Prosim. Da nikarte misliti, da sem prepisal te besede v učiteliski list samo zato. ker ie
učiteliski: ne samo zato. amoak tudi zato! *
Mična ie tale doeodbica o debelem eosoodu in bledem siromašnem fantka. Gosood mu kos lenesra. beleea kruha. Ko mu ira dit. Jra vpraša: »Zakai. misliš, da ti daiem kruha?« — »Zato. mislim, o dobri eosood. ker vidite, da sem lačen«. — »Ne zato. o ne zato«, odvrne debeli srospod. »amoak zato ti ?a daiem. da boš priden. Zapomni si to!«
*
Vedeti bi morali.
da ie Svoboda hčerka božia in da ?o uživa, komur ie dano. z vsem bitiem: in da so tudi taki. ki hreoene po nii pa ie vslefl svoie nature ne moreio uživati: in da so ti poslednii skoolienci pred Nienim obličiem.
P.
BED
(a ..Učiteljskega konvikta" v
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Zadružnik zadruge postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K se vplača naenkrat in se obrestuje po 5"/„-
Vstopnine se plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 3%. Obrestovanje se pričenja s 1. in 16. vsakega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih.
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje h v znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se principielno ne odgovarja.
Zadružni lokal je v Ljubljani , Frančiškanska ulica št. (>.
Uradne ure za stranke so izv/.emši praznikov vsak četrtek in soboto od 115. do '^6. ure popoldne.
r. z. z o. z.
naroča in plačuje za svoje člane gospodarske potrebščine, časopise, knjige, plačuje zavarovalnino itd. proti mesečnemu odplačevanju. — Sprejema vloge od vsakogar ter jih obrestuje po 3°/o za učiteljstvo že za ves dotični mesec, ako dojde denar vsaj do 5. dne v mesecu, sicer pa od 1. dne prihodnjega meseca. Sprejema tudi hranilne knjižice od drugih zavodov, ne da bi se prenehalo obrestovanje. Posojila se dajo zadružnikom na osebni kredit proti primernemu poroštvu, in sicer proti mesečnemu amortizacijskemu odplačevanju ali tudi na drug način, ki se določi sporazumno med prosilcem in načelstvom.
rs=z .ss Pet deležev se obrestuje kot hranilna vloga. ""*""" " ~1 —
Zadružni lokal: Celje-Breg štev. 26. Za pojasnila se je obrniti na naslov: Učiteljska zadruga, Griže pri Celju
Za odgovor je pridjati 20 vin. v znamkah, sicer se ne odgovarja.
rs
„ Akvarelne Unrrr)P in tempera ULvl
Giinther Wagner-jeve umetniške in najfinejše tehniške akvarelne
»»ssaBAi* MClA ? C laaisiua
prekašajo glede čisto?©, eijajnosti, m»-ševitosti in trpežnosti vse doslej znare izdelke.
: Najpriklstlnejša znamka za šolska raba j
Giinther Wagner-jevi
tekočI tuši
pret Iftdnjejo »vetov«! rrgt
Oospodom učiteljem risanja so na šali levo napleski (namazi) in cenik na razpolaganje.
GtJNTHER wagner,
Hannover In Dunaj X'l'. Obstoja od 18' 8 I. -i 40 odlikovanj
t (eiiijec.emu ulileljsitiii iti slavnim okrajnem šolskim svetom pri« poročamo v	naroiiia vse predpisane Šolske tiskovin«
po nejno^ajSih ssorjiSt, najnovejSe mladinske spise lastna In druge zaloge, poštna in druge tiskovine za Šolsko uporabo na ljudskih, obrtnih in meščanskih Šolah, učne na?rte, razne napise ne lepenki itd. • Zahtevajte eenlk, ki se polije brezplačno In poStnine prosto. • Vsako leto izide ,Roftii zapisnik' z osebnim Statusom in imenikom vseh šol po slov. deSetah.